Novice z osnovne šole Ledina V začetku letošnjega šolske-ga leta so bili učenci osnovne šole Ledina brez kosil, kar je bilo nerodno zlasti za tiste, ki so v podaljšanem bivanju. Prej so dobivali kosila iz vrtca Ane Ziherlove, ki pa so ga letos poleti porušili, da bodo zgradi-li novega. Zdaj dobivajo kosila iz Doma tehničnih srednjih šol. Pravijo, da so dobra in pestra, stanejo pa devet dinarjev Na kosilo je naročenih 255 učen-cev. Zgodaj je treba začeti Poleg raznih športnih krož-kov so letos na Ledini uvedli tudi gimnastični krožek za učence prvega razreda. Pod vodstvom strokovnjakov Viso-ke šole za telesno kulturo naj bi se v tem krožku vzgajali bodoči vrhunski telovadci. Ot-roke so strokovnjaki testirali, se pogovorili z njihoviml star-ši in zdaj z njimi intenzivno vadijo. Podoben je cilj nogometne šole za višje razrede. Učenje pri delu Na Ledinl je med vrsto raz-nih krožkov, ki dopolnjujejo in širijo snov posameznih pred-metov tistim učencem, ki jih določena področja bolj zani-majo, nekaj posebnega biološ-ki krožek. Poleg učenja so na-redili program tudi za vzdrže-vanje zelenic. Nabavili so cvet-je in zelenje, ki ga gojijo v posodah na hodnikih in v raz-redih, s podjetjem Rast pa so se dogovorili, da bo izboljšalo zelenice okrog šole, ki jih bo-do nato učenci sami vzdrževa-li in pazili. Profesorji pravijo, da so prvi sadovi takega nači-na učenja že vidini, saj učen-cd na zelenico pred šolo mno-go bolj pazijo, kot so pretekla leta. Šola v bolnišnici Osnovna šola Ledina ima od-delke tudi na kliničnih bolniš-nicah. Bolnike od prvega do osmega razreda poučujejo red-no nastavljeni učitelji v kom-biniranih razredih. Seveda ne morejo obdelati vsega, kar ob-delajo v šoli, toda učitelji vse-eno poskrbijo, da učenci zara-di boleznl ne zamudijo preveč snovi. Ce so učenci v bolniš-nici vse pollet.je ali celo vse šolsko leto, tudi dobijo spriCe-valo. Povprečno obiskuje šolo v bolnišnici okrog 125 učencev. Učenci v svetu šole Samouprava učencev na os-novni šoli Ledina je precej razvita. Po razredih imajo raz-redne skupnosti, iz vrst sed-mih in osmih razredov pa so izvolili šolsko skupnost. Od la-ni imajo učenci tudi dva za-stopnika v svetu šole Ravnatelj Milenko Roš pra-vi: »Za samoupravo smo se odločilj, da bi se učenci lahko praktično seznanili s samoup-ravnim sistemom. Tako se uoi-jo voditi sestanke, razpravija-ti. postavljati predloge in iih utemeljevati, pripravljati poro-čila, ločevati pomembne stvari od nepomembnih in zastopati dogovorjena stališča. Nismo pričakovali, da bodo v svetu šole ne vem kako aktivni. Po-membno je, da vidijo in sliši-jo, kako razpravljamo o njiho-vih zadevah. Potem morajo seveda poročati svojim tovari-šem.« Letos je samouprava učen-cev še bolj pri začetku. Na ustanovnem sestanku šolske skupnosti so izvolili odbor šol-ske skupnosti, tovariš ravnatelj pa je učencem povedal nekaj besed o delu šolske skupnosti. Učenci so na ustanovnem se-stanku šolske skupnosti pred-lagali, kako bi se dalo izbolj-šati učni uspeh. Ravnatelj pravi: »Predlogi učencev so realni in na vsak način so med njimi stvari, o katerih bomo morali razprav-ljati na konferenci. Tudi če se nam bo zdelo, da nekatere prl-pombe učencev niso objektiv-ne, jih bomo obravnavali. Če niso utemeljene, jim moramo to dokazati.« BLANKA JAMNIŠEK iz 8. a razreda je predsednica šolske skupnosti in zastopnica učen-cev v svetu šole. Vprašali smo jo, kako si učenci zamišljaio sodelovanje s profesorji v sve-tu šole: ali bodo samo poslu-šali, kaj bodo rekli profesorji, ali pa bodo povedali tudi svo-je mnenje. »Povedali bomo tudi svoje mnenje, in sicer o tem, kako bi zboljšali disciplino ter kako bi dosegli boljše odnose med učenci in profesorji.« — Boš imela kaj treme, ko boš morala posredovati mne-nje svojih tovarišev profesor-jem v svetu šole? »Ne, saj mi bodo pomagali tudi drugi člani šolske skup-nosti.« — Kaj misliš o samoupravi učencev na šoli? »Samouprava je za nas goto-vo koristna. Na sestankih bo-mo govorili o sebi in o svo-jem delu in če se bo dalo kaj izboljšati, bomo to naredili.« MATJAŽ MIKOŽ iz 8. a raz-reda pa je predsednik mladin-ske organizacije na šoli. Vpra-šali smo ga, kaj bo letos dela-la mladinska organizacija na šoli. »Na mladinski konferenci na začetku šolskega leta smo si zastavili letni načrt dela. Naj-prej smo se domenili po raz-redih, kaj bi se dalo narediti, nato smo sestavili skupni na-črt. V tem načrtu je pomoč pionirjem pri njihovem delu, sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, nabiralna akcija papirja za Kozjansko in dom v Kumrovcu iin podobno. Po sebno pozornost posvečamo re-du in disciplini ter izboljšanju učnega uspeha. Na sestankih bomo poudarili pomen discipli-ne za boljši učni uspeh. Ce po slušaš profesorja, se lahko pol snovi naučiš že v razredu- Prav bi bilo, če bi sošolci drug dru-gega opozarjali na disciplino in si med seboj pomagali, ka-dar česa ne razumejo.« — V svojem načrtu ste se torej domenili, da boste bolj pridni in tovariški. Pa se vsi učenci strinjajo s tem? »Strinjajo se že, ampak v raz-redu včasih pozabijo na ta sklep in začnejo klepetati.« NINA PLAVŠAK iz 7. a raz-reda se je letos pridružila zgo-dovinskemu krožku. Pravi, da še niso naredili dosti. »Imeli smo sestanek, na ka-terem je tovarišica povedala, da bomo govorili o XIV. divl-ziji.« — Zakaj si se vključila v zgodovinski krožek? »V ta krožek sem se vklju-čila, ker me zgodovina zanima, še posebej zgodovina narodno-osvobodilne borbe. že lani smo imeli tekmovanje o zgodovini NOB ob tridesetletnici pionir-ske organizacije. Na šoli smo izbrali ekipo za občinsko tek-movanje, ki je bilo v Muzeju NOB. V tej skupini sem bila tudi jaz. Osvojili smo drugo mesto.« L. J.