glagoli s Čustveno obarvano pripono
Doslej znano: Glagole navadno tvorimo z glagolskim! priponami; so pa tudi izjeme, ko jih delamo z neglagolskimi priponami. Glede na pomen jih delimo na tiste, ki imajo manjšalni ali ljubkovalni pomen (-k-, -čk-, -ic-, -Ij-: čičicati, strelčkati, stopicati, skakljati), in na tiste, ki imajo večalni pomen (-ast-, -ih-: lomasdti, sopihati). Manjšalne pripone so iste kot pri samostalnikih (dedek, konjiček, kravjca), le -Ij- tam ni znan. (Prim. J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 2, 109, 110.)
Da bi ugotovila, koliko je takih glagolov, sem pregledala listkovni odzadnji slovar pri katedri za slovenski knjižni jezik na fil. tak. v Ljubljani.
Od glagolov z manjšalnim in ljubkovalnim pomenom je večina iz otroškega sveta:
Pripone -c-, -ic- in -inc-: obrodcati (popackati —• otrok je obrojen, popackan), ujcati (ujčkati, ujckati), kakcati, tekcati, jokcati, papcati, pupcati — stopicati — kotalincati, balincati.
Pripone -ij-, -iclj-, -enclj-: bincljati, cincljati (pozibavati — cincljati otroka), mahljati, dihljati, tekljati, crkljati (prim. cartati), brskljati, jezljati (jezikati), bodljati, žvižgljati.
282
cucljati, brodljati (na drobno broditi), sesljati (sesati), gugljati, skakljati, srkljati, cuk-Ijati, grizljati, racljati, kobacljati — stopicljati — drobencljati.
Pripone -k-, -čk-, -nčk-, včk-: Ijubkati (ljubkovati), čičkati, flackati (mazati, packati), tackati (tacati), srečkati (srečati), dričkati (dričati), pogledkati, tapkati, capkati, (capati — otrok capka), hlipkati, ležkati, božkati — pojčkati, molčkati, smućkati, igračkati, po-Ijubčkati, stojčkati, smejčkati se, molčkati (moliti), objemčkati — spančkati — pivčkati (piti).
Glagoli iz živalskega sveta imajo iste pripone: krulincati (kruliti — mladi prašički krulincajo), jezljati (kača jezlja), drencljati (drencati — konjička sta veselo drencljala), čohljati, skakljati, čivkljati, sesljati (sesati), trepkati (trepati, migati — pes trepka z repom, ušesi), kokodajskati (kokodajsati: kokoš), škrabljati.
Glagoli iz narave: bodcati (trava bodca izpod krtin; bodcek — popek), migljati, pihljati, šumljati, šumotljati, brizgljati, pokljati (suhe vejice pokljajo), škripljati, rosljati (po malem rositi), švigljati.
Drugi glagoli s pomanjševalnim pomenom: kodrcati (kodrati lase), nasekljati, rezljati, strugljati, tolkljati (tolči), brenkljati, dremljati, strelčkati (streljavkati — po malem streljati), izbodkati (izbosti), pijuckati (stalno po malem piti), jamičkati (delati jamice za krompir), krhljičkati (krhljati), vihljati, sukljati.
Poglejmo še naglas. Pri glagolih s pripono -k- je naglas, razen pri tapkati, flackati, capkati, tackati in žlebkati (tudi žlebkati), pred glagolsko pripono: srebkati, zibkati, Ijubkati, pogledkati, hlipkati, ležkati, božkati, dričkati, srečkati, molčkati, trepkati, kokodajskati, streljavkati, bödkati, pijuckati. — Pri priponi -čk- je naglas vedno na podstavi: igračkati se, poljiibčkati, smejčkati, pojčkati, stojčkati, krhljičkati, jamičkati. — Pri glagolih s pripono -c- je naglas na korenu: bodcati, lijcati, obrodcati, balincati, kodrcati. Toda koracati in stopicati. Glagoli s pripono -Ij- imajo naglas vedno na glagolski priponi: racljati, stopicljati, drobencljati, bincljäti, cincljäti itd. Pripona -inc{ati) je vedno naglašena: kotalincati.
Glagoli z večalnim pomenom imajo najbolj pogosto pripono -ast- (mikastiti, lomastiti, drmastiti, dirjastiti — medved drmasti po goščavi) in -ih- (sopihati, udrihati, dirji-hati — dirjihati čez travnik in skozi grmovje). Našla sem tudi glagol s pripono -oh-(drnjohati — smrčeč trdno spati). Naglas je v vseh primerih na podstavi.
Glagole, katerih pripone imajo manjšalni ali ljubkovalni pomen, uporabljamo za majhna, nebogljena bitja, živali in rastline ter opise naravnih dogajanj. Glagole z večalnim pomenom pa uporabljamo ob dejanju, ki ga človek ali žival opravlja močneje kot navadno: sopihati = močno dihati, udrihati = močno tolči, dremavhati = trdno dremati, mikastiti = močno tepsti, pretepati.
Neda Šilat Ljubljana ]