PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
PODSMREKA
Doklej še oporečna voda?
Na videz je kraj kot toliko drugib na našem podeželju: gruča starih in novih hiš, nagnetenih ob vaški cesti ali brez pravega reda razsejanih nekje na obrobju, nebroj cestoih priveskov in kolovozov in stmjeno vaSko jedro z nepogrešljivo cerkvijo in župniščem v sredi. Vendar pa ima Podsmreka pri Dobrovi ob vseh tej tipični podobi tudi svojo nepogrešljivo vaško specifiko: kraj na-mreč leži na približno isti višini kot ljubljanski grad (!), s tem, da se na zahodu opira na gozdnato Kamenščico, na vzhodu pa sega vse do Žej in Dolge njive. Nekoč so vasi (ali vsaj delu vasi), kot zatrjuje bivši predsednik vaške skupnosti Franc Rotar, dejali tudi Šmartno (najbrž po njihovem patronu sv. Martinu, čigar ime še vedno nosi vaška cerkev), ker pa je krajev s tem imeitom že preveč, so jo raje preimenoval v Podsmreko. Ven-dar pa je na starejših specialkah del vasi še vedno označen kot Šmartno.
Večina Podsmreianor ostaja zresta zemlji. Toda davki so bili tu redno previsoki aapram ostalim krajem.
Iz arhivov in statističnih zapiskov KS Dobrova pa je moč poleg tega izluščiti tudi, da je kraj oddaljen 5 km od Ljubljane in 3 km od Dobrove, da je leta 1981 premogel 56 gospodinjstev in leta 1985, 239 krajanov.
Voda iz mesta
Naraščajoče število gospodinjstev seveda tudi v Podsmreki nujno terja svoj davek. Problem je še zlasti vodovod, saj vaški studenci ne premorejo več toliko vode, kot bi jo potrebovali, za nameček pa še ta prihaja iz površinskih zajetij, zato je že vseskozi oporečna.
»V načnu je zdaj nova vodovodna napeljava, ki naj bi nam dobavljala vodo iz mesta,« zavzeto razmišlja o problemih neumorni Franc Rotar. »O tem se že nekaj časa dogovarjamo s projektantom Vodovodom Ljubljano, vprašanje pa je seveda, če bo projekt potrjen. Kolikor bo, potem bodo mo-rali avtomatično ojačati glavni vod, ki teče ob Tržaiki cesti. Željeno bi bilo, da bi v našem kraju našel čimveč interesentov za vodovod, saj bi to znatno zmanjšalo stroške; v nasprotnem primeru, pa utegne biti vse skupaj presneto drago.«
Potreb ne manjka
Podobno kot bližnji Dobrovčani, si tudi Pods-mrečani hodijo v glavnem služiti kruh v Ljublja-no. Le peščica jih dela v domačenm obratu No-vost, ali pa delajo kot avtoprevozniki, obrtniki ali doma na kmetiji. Delavcem, ki se vozijo v Ljub-ljano, se zdaj morda celo obeta, da se dokopljejo do svoje avtobusne povezave, saj morajo zdaj na avtobus prav na Tržaško, vendar pa morajo naj-prej, kot je bilo dogovorjeno z Integralom, nare-diti avtobusno postajo. Ideja, ki so jo tako pogre-vali pred leti, namreč da bi podaljšali mestno šestico, pa je padla v vodo, ker Integral ne premo-re toliko kapacitet.
Podobno je tudi z vaško trgovino. Tej so name-nili prostor v novem gasilskem domu, vendar pa Mercator do zdaj še ni pokazal pravega interesa zanjo. Razlog: tako majhni kraji naj bi bil že vnaprej nerentabilni. Prav zato novi dom tudi še ni v celoti dokončan. Vendar pa se bo po besedah Franca Rotarja tu menda le začelo nekaj premika-ti. Nova trgovina (špecerija) je za kraj še kako potrebna, saj stari krajani, in teh ni malo, težko hodijo na Dobrovo.
Udarniško delo še živi
Podsmrečani se dobro zavedajo, da se brez složnega, predvsem udarniškega dela vas težko dokoplje do napredka. To se je izkazalo tudi pri gradnji gasilskega doma, v katerega so vtkali svo-je žulje člani celotnega GD Podsmreka - poleg domačinov tudi člani iz Drževnika, Koraanije in
Razorij. Društvo je lani zaokrožilo natanko 30 let delovanja in je menda poglavitno gibalo organizi-ranega dela v kraju.
Nič manjšo složnost niso pred dvema letoma Podsmrečani pokazali tudi pri napeljavi telefona. Kabel zanj so vlekli vse od kozanškega mostu, same akcije pa so se mimo PTT, udeležili krajani obeh KS - Dobrove in Kozarij. Skupno je delalo okrog 300 Ijudi. Zdaj je menda telefonski priklju-ček v vseh hišah Podsmreke, razen dveh.
Svoj ščepec k delovnemu utripu kraja, pa so nenazadnje prispevali tudi vaški mladinci. Ti so že dvakrat pripravili t.i. »Janko Coup«, tekmovanje v alpskih disciplinah in smučarskih skokih, letos pa jim je šlo po zlu, ker jim je zagodlo vreme. Upajmo, da bodo imeli prihodnjič več sreče.
BRANKO VRHOVEC