Lelo XXVH.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), sa '/* leta 50 lir, za 'It leta 25 lir, mesečno 9 lir Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 43.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 Tel. 25-52. Uprava; Grego«* čičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo.
'a s opis z« trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Plača ln toži se v Ljubljani.
nici v Ljubljani St. 11.953.
fz#IAIA vsak torek
fzna/a ln petek
Liubliana, petek 26. maja 1944
Preis - Cena L 0*80
Naredba o ureditvi službenega nadzora nad poslujočimi posredovalnimi ustanovami
Da bi se moglo posredovanje dela uravnavati enotno v prid skupnemu vojevanju, odrejam na podlagi danega mi pooblastila takole:
Glen 1. — Vse ob uveljavitvi te naredbe poslujoče javne in zasebne obrtne in neobrtne ustanove za posredovanje dela, poklicno posvetovanje in posredovanje učnih mest se postavljajo s takojšnjo veljavnostjo pod moje nadzorstvo in so vezane na moja navodila.
Odgovorni vodje teh ustanov mi morajo v 4 tednih po uveljavitvi te naredbe prijaviti s priporočenim pismom svojo ustanovo. Ce se prijava ne napravi v tem roku, si pridržujem pravico, ustanovo takoj zapreti.
člen 2. — Na predlog lahko za posamezne poklice sam izdam nalog za posredovanje dieta. Kolikor se posredovanje dela dovoli, je pod mojim nadzorstvom in je vezano na moja navodila.
Člen 3. — Kdor ravna naklepoma ali malomarno zoper določbe te naredbe, se kaznuje v denarja neomejeno po znesku in z zaporom do 6 mesecev ali pa z eno teh kazni, če se po drugih določbah ne izreče višja kazen.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave.
Trst dne 9. maja 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Kolektivna ureditev delovnih pogojev
Obvezno izplačilo poviška nameščencem in delavcem
Glede na mezdni sporazum za nameščence in za delavce v onih strokah, ki nimajo kolektivnih pogodb, nas Pokrajinska Zveza delodajalcev z dne 23. maja t. 1. št. 1213 obvešča:
>Ker so pristojni organi Vrhovnega komisarja v Trstu odobrili člen I. mezdnega sporazuma za nameščence z dne 11. marca 1944 in čl. I. točka 1.) dodatka z dne 29. marca 1944 za delavce, ki so zaposleni v strokah in podjetjih, kjer delovni pogoji niso urejeni s kolektivnimi pogodbami, vabim naslovno Združenje, da pozove svoje člane, da izplačajo v navedenih členih predvidena zvišanja plač oziroma mezd.<
Minimalna plača za nameščence znaša:
sa pomočnike . . . Lir 900. za komercialne in tehnične uradnike. . Lir 1000. Ostate plače pa se zvišajo za 30°/«, največ za 500 lir. Kot osnova za zvišanje se smatra čista meseč, na plača v septembru 1943. Poviški, priznani po avgustu 1943, se vračunajo v ta povišek.
Zvišanje je izvršiti z veljavnost jo od 1. februarja 1944 naprej.
Mezdni sporazum, ki velja za delavce, katerih delovni pogoji niso urejeni s kolektivno pogodbo, pa določa, da je treba mezde zvišati pri urnih in tedenskih mezdah z veljavnostjo od 3. apnila 1944, pri mesečnih mezdah pa od 1. aprila 1944 naprej. Kot osnova za zvišanje se smatra ona urna mezda, ki so jo prejemali delavci septembra 1943. Poviški, priznani po 30. septembru 1943 se smejo v te poviške vračunati.
Ta mezdni sporazum za delavce Pa še ni obvezen za delojemalce iz čl. 2., to je za delojemalce v živilski stroki, zaposlene pri članih sindikata pekov, slaščičarjev, me-
lz letnega poročila Delavske zveze posnemamo:
Delo na sklepanju kolektivnih pogodb, ki je v letu 1942. doseglo velik razmah, je v Letu 1943. od časa do časa zastajalo pod delno spremenjenimi pogoji.
Naredba o zapori mezd, plač in drugih nagrad kakršne koli vrste z dne 16. I. 1943 je načelno prepovedala zviševanje obstoječih mezd za čas trajanja vojme'. Dopuščala pa je za izjemne primere, zlasti za stroke brez kolektivnih pogodb ter stroke, kjer so mezde vidno zaostale za splošnim povprečjem, sklepanje kolektivnih pogodb in mezdnih sporazumov, to pa le s predhodnim odobrenjem tedanjega Visokega komisariata.
Na sklepanje kolektivnih pogodb pa so vplivale tudi izredne razmere, ki so nastopile v pokrajini v drugem polletju 1943, ko so bile zveze s podeželjem zelo otiežkoče-ne in celo prekinjene, v razvoju se nahajajoča industrija skoraj povsem uničena ter obrtna delavnost zmanjšana na minimum.
Tudi sprememba režima je imela za posledico zastoj dela pri sklepanju kolektivnih pogodb, ker so se pričakovale uove smernice. Pokrajinska uprava pa je s svojimi ukrepi (razpis poravnalnih razprav, uvedba razsodniških postopkov ter nova pooblastila za pogajanja) prekinila ta zastoj. Delo se je kljub spremenjenim političnim razmeram nadaljevalo po starih smernicah.
Nov moment je nastopil šele, ko je odredba Vrhovnega komisarja o začasni ureditvi mezd in plač v zasebnem gospodarstvu z dne 4. decembra 1943 obenem z napovedjo nove ureditve mezdnih in delovnih pogojev sicer zopet načelno prepovedala zvišanje mezd, vendar pa je dala z ozirom na velike draginjske' spremembe možnost zvišanja minimalnih postavk kolektivnih pogodb do največ 30°/o.
Našteti ukrepi in ovire so imele za posledico, da je bilo število novih kolektivnih pogodb, dodatkov h pogodbam in mezdnih sporazumov v letu 1943. manjše (21) v odnosu do leta 1942., ko smo dosegli število 32.
V začetku lanskega leta je bilo 38, konec leta pa1 47 kolektivnih pogodb in mezdnih sporazumov. Po oddelkih Delavske zveze so kolektivne pogodbe in mezdni sporazumi razdeljeni takole: industrijski 37, trgovinski 4, bančni 5, kmetijski 1.
Dodatkov k že veljavnim pogodbam je bilo sklenjenih 7, zlasti za priznanje plačanih dopustov, božične nagrade in tudi za zvišanje plač za čevljarsko, živilsko, krojaško, modistovsko in kamnoseško stroko, za grafično delavstvo ter za tekstilno obrt in industrijo. Med kolektivnimi pogodbami je vštetih tudi 5 dogovorov, ki določajo glavnem le odstotno zvišanje plač ter izplačilo božičnice.
naredbe je predložen šefu pokrajinske uprave v uzakonitev.
Končno sta obe pogodbeni stranki izrazili trdno voljo, da se čim-prej pristopi k ureditvi oz. izvedbi
splošnega socialnega zavarovanja. To bo jamstvo za resnično izboljšanje zdravstvenih razmer na podeželju in obenem tudi za zdravo narodno rast.
Tako je kolektivna pogodba izpopolnila vrzel v službenem razmerju kmetijskih delojemalcev ter s tem veliko pripomogla pri delu za rešitev slovenskih socialnih problemov.
Sindikati deloiemalcev in niih članstvo
Kolektivna pogodba za kmetiiske delavce
je posebno važna zasluga Delavske zveze. Po avtomatičnem razveljavljenju poselskega reda po obrtnem zakonu ni bilo nobenih zakonitih določil, ki bi uvajale službene odnose kmetijskih delavcev. Vse je bilo prepuščeno prostovoljnemu dogovoru. Starejši gospodarji so se še vedno držali določil po-selsikega reda, mlajši rod pa tega ni več upošteval.
Oddelek kmetijskih delavcev pri Delavski zvezi je po skoraj dve. letnem prizadevanju uspel skleniti s predstavniki delodajalcev kolektivno pogodbo, ki v polni meri nadomestni j e bivši poselski red.
Kolektivna pogodtba opredeljuje-podrobno in točno pojem kmetijskega delavca. V tej zadevi je prišlo do popolnega razčiščenja, jasno je povedano, da kmetijske delavce delimo v priložnostne, polstalne in stalne.
Da odpravi nesporazume, predvideva še posebno individualno pogodbo ob nastopu službe. Ta se sklene po 14 dnevni poskusni dobi Med |K)9kusno dobo lahko obe stranki kadar koli razvežeta službeno razmerje brez odpovednega roka. Po 14 dneh službe znaša odpovedni rok: 1 mesec v poletni dobi, v zimskem času pa 2 meseca. Za predčasno razvezo službenega razmerja od katere koli stranke je določena posebna odškodnina.
sarjev in klobasičarjev ter za ne-strežno osebje v gostinskih obratih, na katere se ne nanaša kolektivna pogodba za gostinsko strežno osebje z dne 22. decembra 1942.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Po 10 letnem službovanju ima stalni kmetijski posel pravico do odpravnine, če službeno razmerje preneha brez njegove krivde ali proti njegovi volji. Odpravnina znaša Yk letne plače ter narašča z vsakim nadaljnjim polnim službenim letom za A zadnje mesečne plače, dokler se ne izenači s celoletno plačo. Vsakemu delavcu je zajamčen nedeljski in praznični počitek, poleg tega pa stalnim delavcem tudi redni letni plačani dopust za dobo enega tedna (po eno letna zaposlitvi pri istem gospodarju).
Med časom dopusta pripada delojemalcu brezplačna hrana pri gospodarju, katera se lahko izpla ča v denarju ali daje v naravi.
Eno najbolj perečih vprašanj med kmetijskim delavstvom so bile mezde, ki so bile vedno zelo nizke in odvisne od krajevnih razmer. Da se temu odpomore, pogodba predvideva najnižje prejemke, t. j. minimalne mezde za vse vrste kmetskega delavstva.
V času obolenja stalnega kmetijskega delavca, mora za istega delodajalec po 14 dnevnem službovanju skrbeti še 4 tedne. Delavec sme v tem času zahtevati od delodajalca stanovanje, hrano, zdravnika, zdravila in bolniško oskrbo. Isto velja tudi v primeru nezgode, to pa poleg odškodnine, če je nezgodo zakrivil delodajalec.
Za reševanje sporov s6 predvidena posebna občinska razsodišča, ki naj bodo sestavljena iz enakega števila zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. Razsodišču predseduje župan. Tozadevni predlog
Ob koncu lanskega leta je imela Delavska' zveza 4 oddelke in 25 pokrajinskih sindikatov. Nekateri sindikati imajo po dve ali več strokovnih skupin, v večjih krajih na deželi so pa občinski sindikati.
Oddelek industrijskih delojemalcev iriia 15 pokrajinskih sindikatov, ki so razdeljeni na 35 strokovnih skupin. Sindikati so naslednji (v oklepaju število vpisanih članov): sindikat industrijskih nameščencev (54), sindikat delojemalcev oblačilne stroke (268), sindikat delojemalcev živilske stroke (123), sindikat delojemalcev tiskarske in papirniške stroke (903), sindikat delojemalcev prometne in transportne stroke (347), sindikat strojnega osebja (126), sindikat delojemalcev stavbne stroke (1011), sindikat delojemalcev kovinske stroke (88), sindikat delojemalcev lesne stroke (183), sindikat delojemalcev tekstilne stroke (191), sindikat delojemalcev vodovodov, plinarn in elektrarn (143), sindikat delojemalcev kemične stroke (143), sindikat delojemalcev usnjarske stroke (106), sindikat rudarjev (156) in sindikat godbenikov in gledaliških usluž-
bencev (25), skupaj 3867 vpisanih članov.
Oddelek trgovinskih delojemalcev ima naslednjih šest pokrajinskih sindikatov (v oklepaju najprej število zastopanih delojemalcev, potem pa število vpisanih članov: sindikat industrijsko-trgovin-ske stroke (2726, 38), sindikat ži-vilsko-trgovinske stroke (—, 117), sindikat gostinske stroke (742, 390), sindikat brivske in sorodnih strok (757, 38), sindikat hišno-gospodinjskih poslov (2647, 157), sindikat delojemalcev svobodnih poklicev (1296, 11). Ves oddelek zastopa 8168 delojemalcev, vpisanih članov pa ima 751.
Oddelek bančnih in zavarovalnih delojemalcev zastopa po statistiki Bolniške blagajne trgovskega bolniškega in podpornega društva in Zavoda za socialno zavarovanje 1075 delojemalcev, vpisalo se je pa 119 bančnih nameščencev, 113 nameščencev zavarovalnih zavodov in 56 nameščencev hranilnic, skupaj 290 članov ali 27 #/o.
Oddelek kmetijskih delojemalcev ima 724 članov, organiziranih v 5 pokrajinskih in 13 ol finskih sindikatih.
Uspešno delo nemških trgovcev
Državna skupina »Trgovinac je sklicala trgovinske oddelke okrožnih gospodarskih zbornic k delovnemu zasedanju. Na zasedanju je opisal vodja skupine v. Schroeder stanje trgovine v vojnem gospodarstvu. Dosedanja smer v vod' stvu trgovine se bo ohranila z vso doslednostjo. Trgovina more v teh težkih časih s ponosom pokazati na svoje delo in na svoje uspehe doma, v zasedenih ozemljih in v inozemstvu. Tiha delavnost neštetih trgovcev ter njih nadpovprečno delo se je v javnosti dostikrat premalo cenilo. (Velja tudi za naše razmere. Op. ured.) Tudi v času najbolj ostro nategnjenega vodstva je pokazala praksa, da se pozove k sodelovanju trgovec ravno takrat, ko se pojavijo posebne težkoče, ki se morejo premagati samo s podjetnostjo trgovca, ki dela na lastno odgovornost, po svojih mislih in s svojo silo. Praksa je dokazala, da svari nujnost zadostne oskrbe pred vsako čezmerno koncentracijo in zaprtju trgovskih obratov med vojno.
Uspehi zunanje trgovine v vojni so bili povsod tam najboljši, kjer je moglo državno vodstvo popolnoma uveljaviti podjetniško iniciativnost in so bili neovirani odnosa ji nemškega trgovca z inozemskim partnerjem. Danes ni nobenega uradnega mesta, Id bi se oficialno izrekalo za monopolistične oblike v zunanji trgovini. Zlasti v vzhodnih pokrajinah so zasebna podjetja, kakor govore poročila, svoje naloge popolnoma izvršila, samo
če se jim je dala možnost udejstvovanja.
V. Schroeder je nato govoril o metodah, kako voditi trgovino po centralnih in lokalnih vidikih. Zaradi evakuacije in letalskih poškodb se neprestano spreminja položaj v oskrbi. Tu se mora najti izravnava po centralnih smernicah, posamezna izvedba poslov pa po lokalnih smernicah. Seveda je tudi nabava blaga iz inozemstva stvar centrale. V trgovini je važno baš to, da se doseže elastično sodelovanje strokovnih centralnih in lokalnih organizacij.
(Po »KOlnische Zeitungc.)
Prihranki tujih delavcev v Nemčiji
»Donauzeitung« poroča, da so lani inozemski delavci v Nemčiji poslali domov 960.4 milijona mark svojih prihrankov, od leta 1940. do konca lanskega leta pa vsega skupaj nad dve milijardi mark. Pri tem pa niso vračunane vse denarne pošiljatve inozemskih delavcev v Nemčiji. Tako niso všteta denarna nakazila, ki so jih odpre-mile pošte Ostlanda in Nizozemske, precej prihrankov pa odnesejo tudi delavci, ko odhajajo domov na dopuste.
Največ delavskih prihrankov se pošilja v Italijo, Francijo in Belgijo, potem pa sledijo Danska, Generalna gubernija, Slovaška, Bolgarija, Hrvatska itd. V zadnjem času se pošilja denar v 17 dežel.
Naredba o ustanovitvi delovnih uradov
Hrvatski izvoz češpelj na novo urejen
Hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano je dovolilo v soglasju s pristojnimi uradi ustanovitev izvozne komisije za čejpljie' v Brčkem. Njena naloga je ureditev izvoza in nakupa suhih češpelj. Izvozniki češpelj bodo plačali proizvajalcem franko Brčko za kg suhih češpelj 120 kun v gotovini. Poleg tega dobe proizvajalci za vsakih 100 kg oddanih suhih češpelj še 10 kg kuhinjske soli. 10 zviezčkov cigaretnega papirja, 100 5 tobaka, 10 škatlic vžigalic in 2 kg sladkorja. Za nemški izvoz veljajo cene, ki so določene v nemško-hrvatski trgovinski pogodbi. Za češplje, ki se izvozijo v druge države, veljajo [x>godbeno določene cene.
Hrvatsko mlečno gospodarstvo
»Donauzeitung« je objavila naslednje poročilo svojega zagrebškega dopisnika: Oskrba prebivalstva z mlekom je eno najtežjih vprašanj, ki jih mora rešiti gospodarsko vodstvo Hrvatske. Lani se je na Hrvatskem zbralo približno 12 milijonov litrov mleka, od katerega je odpadlo na zadružne mlekarne 35 odstotkov. Odkar se je uvedel prisilni odkup mleka, so se količine oddanega mleka znatno zmanjšale, zlasti ko je bila večina kmetovalcev zavezana, da odda samo še en liter mleka dnevno. Zaradi tega jie tudi cena mleku zelo narasla. Od vsega mleka se je oddalo 40 odstotkov mleka v svežem stanju potrošnikom v Zagrebu, Osijeku, Zemunu in Sužaku, ostanek pa se je predelal v surovo maslo, mleko v prahu, razne sire, kazein in v kondenzirano mleko.
Premije za slovaške kmetovalce
V Bratislavi je bila pred dnevi konferenca, kako bi se povečala rentabilnost slovaškega kmetijstva. Vlada je sklenila, da se cene ne smejo zvišati v breme potrošnikov. Zato ae načeloma za 1.1944. ni dovolilo zvišanje žitnih cen. Pač pa ae je sklenilo, da se uvedejo premije, in sicer za nakup in oddajo žita, goveje živine in mleka, da se na ta način zboljša javna oskrba. Poleg določene odkupne cene se bo letos plačalo slovaškim kmetovalcem še 200 milijonov Ks kot premije za oddano blago. Od tega je določenih 50 do 65 milijonov Ks za oddano govejo živino, 40 milijonov Ks za oddano mleko, 30 milijonov kot dodatek za žitno trgovino in 70 milijonov Ks za oddano žito. Za 'žito se je nameraval uvesti premijski sistem že 1. 1943., a se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogel izvesti. Za pre-miej potrebni denar bodo sedaj dali špiritni fond, nadalje fond za pospeševanj« kmetijstva ter finančni minister.
Grško čebelarstvo
Čebelarstvo se je v Grčiji že davno gojilo. V letu 1931. je bilo po zasebnih cenitvah v Grčiji 600 tisoč panjev, (ki so dali 30 tisoč stotov medu. Hkrati s čebelarstvom se je tudi razvila proizvodnja voska in industrija sveč. Grška klima je posebno ugodna za gojitev čebelarstva, grški med pa slovi po svetu zaradi svoje odlične kaikovosti. Najbolj se goji čebelarstvo v okrajih Solun, Evbea, Atika, Laikonija, Etoloaharnaniji in Ar-govu. Če bi se čebelarstvo v Grčiji razširilo še na druge okraje, bi se mogla z lahkoto dvigniti proizvodnja na 50.000 stotov medu in 5000 stotov voska. Leta 1933. se je v Grčiji pridobilo 3,521.200 kg medu v vrednosti 70 milijonov drahem in 287.500 kg voska v vrednosti 24 milijonov drahem. Izvozila pa je Grčija leta 1938. 48.247 kg medu v vrednosti 1,659.701 drahem, leta 1939. pa 60.614 kg medu v vrednosti 2,417.419 drahem.
Da bi se delovne moči zajele in načrtno uporabljale ter strokovne moči vseh vrst redno izobraževale kakor tudi v prid urejeni mezdni politiki odrejam na podlagi danega mi pooblastila po tem, kakor je urejeno ustanavljanji© pokrajinskih posredovalnih uradov (Uffici Provinciali Unioi) takole:
Clen 1. — Radi enotnega zaposlovanja, poklicnega posvetovanja in posredovanja učnih mest se ustanavljajo za pokrajine Trsi v Trstu, Furlansko v Vidmu, Gorico v Gorici, Istro v Pulju, Kvarner na Reki in Ljubljano v Ljubljani delovni uradi. Z mojo odobritvijo lahko ustanovijo t,i podružnice, če je to iz gospodarskih razlogov potrebno.
Clen 2. — Vodje delovnih uradov imenujem jaz. Vezani so na moja navodila in so pod mojim službenim nadzorstvom.
Clen 3. — Vodje delovnih uradov morajo kot moji pooblaščenci nadzorovati izvajanje izključno meni pristoječe uravnave plačnih, mezdnih in delovnih pogojev itd. v zasebnem gospodarstvu.
Clen 4. — Delovni uradi so upravičeni in dolžni ukreniti vse, česar je treba za izvrševanje njih nalog. V ta namen aei lahko opravljajo tudi zdravniške preiskave in
Zanimiv članek o razvoju bolgarskega rokodelstva je objavil v »N. Wiener Tagblattu« Najden Ikonomov. Iz članka posnemamo:
Rokodelstvo je na Bolgarskem najstarejša obrtna delavnost. Bolgarsko rokodelstvo je nastalo iz tako imenovanega hiSmega obrta, ki naj bi zaključeno gospodarstvo bolgarskega kmeta oskrbel z vsemi glavnimi življenjskimi potrebščinami. Nadaljnji razvoj tega obrta je ustvaril tehnične in moralne podlage bolgarskega rokodelstva. Tako je dosegel bolgarski roko-dedec i(esnaf) po zaslugi svojih gnemijev in svoje tradicije višino, do kakršne se ni mogel povzpeti noben drug sloj od Osmanov podjarmljenega prebivalstva. Bolgarski rokodelec ni postal v kratkem samo privilegirani in edini dobavitelj turške vojske, temveč je izvažal tudi v inozemstvo. Tako je šlo do leta 1844., ko se je pojavila na carigrajskem trgu prava industrija.
Proizvodi te angleške industrije so dobro ustrezali potrebam in okusu v Turčiji živečih narodov. To jim je zagotovilo uspeh. Kmalu je moral bolgarski rokodelec ugotoviti, da je izgubil nekatere sloje prebivalstva kot svoje odjemalce. Luksuzna proizvodnja angleške industrije pa še ni bila uničujoč udarec za bolgarske rokodelske proizvode. Tak udarec je bil še uvoz sukancev in kasneje blaga, ki je uničil najvažnejše panoge bolgarskega hišnega obrta: predilnice lanu, platna in bombaža. V letih 1850 do 1860 se je pojavila na bolgarskem trgu tudi francoska industrija, leta 1870 pa tudi avstrijska. S tem so izgubili bolgarski rokodelci mestno prebivalstvo dokončno kot svoje odjemalce. Delali so samo še za prebivalce malih mest in vasi. Pa tudi tu 80 naleteli na velike1 težave. Zaradi uničenja nekaterih panog domačega hišnega obrta je namreč padla kupna moč prebivalstva malih
pregledujejo javni in zasebni obrati. Vsa oblast va morajo dajati delovnim uradom pravno pomoč.
Clen 5. — Kdor se upira ukrepom delovnih uradov, ga vodja delovnega urada kaznuje v denarju neomejeno po znesku in z zaporom do 6 mesecev, viendar z ne manj ko 3 meseci, ali z eno teh kazni, če se po drugih določbah ne izreče višja kazen.
Clen 6. — Prizadeti ima pravico, vložiti zoper kazenski odlok v enem tednu po vročitvi pri delovnem uradu, čigar vodja je bil odlok izdal, predlog za sodno odločbo.
Sodno odločbo izda posebno sodišče za javno varnost. Predlog za sodno odločbo nima odložilne moči. Vodja delovnega urada pa lahko odredi, da se izvršitev odloži.
V sodnem postopku se spodbijanj kazenski odlok lahko spremeni tudi na škodo prizadete osebe.
Clen 7. — Za izvrševanje in dopolnjevanje t» naredbe potrebne določbe se izdajo po upravni poti.
Clen 8. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave.
Trst dne 9. maja 1944.
mest in vasi. Vendar pa je moglo bolgarsko rokodelstvo tudi v teh težavnih razmerah še naprej obstojati, in sicer pnedvsem zaradi konservativnosti turškega prebivalstva, ki je ostalo še naprej odjemalec rokodelskih proizvodov, pa čeprav si je prizadevala industrija postreči mu z. ustrezajočimi predmeti. S pojavom modernih rokodelcev iz Avstro-Ogrske in Romunije na Bolgarskem je bila prvotna rokodelska plast bolgarskih rokodelcev popolnoma iztisnjena iz gospodarskega življenja Turčije.
Emancipacija rokodelcev ni povzročila le materialne izgube, temveč je zadela tudi socialno strukturo poklicnega sloja. Nastale so čisto nove skupine, ki so preživele krizo, poleg tega pa se je izoblikovala nova plast, ki je bila podlaga za industrijska mesta osvobojene Bolgarske. Pomen rokodelstva znatno prekaša pomen industrije zaradi večjega števila v rokodelstvu zaposlenih oseb. Po zadnjem štetju glavne direkcije za statistiko je bilo 15. septembra 1936 na Bolgarskem 69.232 rokodelskih obratov z 71.385 samostojnimi rokodelci, s 3038 nesamostojnimi mojstri, 22.667 pomočniki, 29.024 vajenci in 8808 delavci. Skupno je torej bilo v rokodelstvu zaposlenih 134.932 oseb. Rokodelske obrate na Bolgarskem označuje to, da pretežno zaposlujejo samo eno osebo. Povprečno pride na obrat 1.9 osebe. Od rokodelskih obratov je 34.157 ali 47.6 odstotka v mestih in 37.157 ali 52.4 odstotka na deželi. Od 71.823 rokodelcev je 68.408 ali 95.24 odstotka moških in 3415 ali 4.8 odstotka žensk. Rokodelski obrati obstoje do 93.4 odstotka iz ene osebe, 5.3 odstotka so kolektivne skupnosti, 0.4 odstotka pa zadruge oz. delniške družbe. Po zasebni cenitvi iz leta 1929 je dosegla vrednost bolgarskih rokodelskih proizvodov 7.5 milijarde levov. Po tej cenitvi bi imel v letu 1929 samostojni roko-
delec na leto 1000 mark letnih dohodkov, leta 1936. pa samo 600 mark. Najvažnejše rokodelske panoge so predelovanje kovin in lesa, stavbeni obrati, tiskarne, usnjarue, tkalnice ter proizvodnja živil. Kakor piše Akemilov v bolgarski industriji« še ne more bol-
Znano je, da ima vsak narod svojo kuhinjo in tudi svoje poklice, katerim se pripadniki naroda s posebnim veseljem posvečajo ter v njih odlikujejo. Tako slovijo Švicarji kot dobri hotelirji, Danci kot mlekarji, Norvežani kot odlični mornarji, Italijani kot graditelji cest, Bolgari pa so brez dvoma najboljši evroj>ski vrtnarji.
2e pred prvo svetovuo vojno je bilo dosti bolgarskih vrtnarjev na tujem, nekaj dosetletij pa se na tisoče vrtnarjev iz severne Bolgarije seli na Madžarsko, Slovaško, Češko, v Romunijo in že nad 20 let tudi v Nemčijo, da si tam ustvari novo eksistenco. Največ jih je v južnih nemških pokrajinah, udomačujejo pa se polagoma tudi v severnih.
»Siidost-Echoc navaja, da so bolgarski vrtnarji lani poslali domov
Najvažnejše izvozno blago Portugalske je bilo dolga leta svetovno znano in sloveče portsko vino, ki ga dajejo vinogradi ob reki Douro in ima svoje ime od kraja Porto ob izlivu reke Douro. Na svetovnem trgu je portsko vino v veliki veljavi že od leta 1678., od leta 1932. pa je gospodarstvo s tem vinom pod državno kontrolo. Za vinogradnike je bila uvedena obvezjia sindikalna organizacija, v Portu je bil ustanovljen državni Institut za portsko vino (Instituto di Vinho do Porto), v Vila Nova da Gaia blizu Porta pa je država uredila ogromne kleti, kjer čakajo vedno večje zaloge portskega vina v sodih po 550 litrov na odjemalca.
Vojna je kriva, da je slavno vino, nekdaj največje izvozno blago, Portugalski zdaj že v skrb in breme. Do leta 1930. sta večino tega iz-voza prevzemali Anglija in Brazilija, pozneje pa so bila naročila iz Brazilije od leta do leta manjša. Leta 1940. so izvozili 319.000 hi in je šlo od tega na britanske trge okrog 240.000 hi, v Francijo 56.000, na Norveško pa 24.000 hi. Naslednje leto je prevzela Francija samo še 4000 hi, Norveška pa je izpadla.
Ustanovitev lesne centrale na Madžarskem
Zaradi boljše oskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami je Madžarska ustanovila dosedaj že centrale za tekstilno blago, za obutev, za žito in za živino. Ker so se sedaj pokazale težave tudi pri oskrbi prebivalstva z drvmi, je vlada sklenila, da se ustanovi tudi centrala za les. Ce gozdni posestnik ne bi poskrbel za zadostno lesno proizvodnjo ali če ne bi posekani les prodal, bo poskrbela za uporabo lesa lesna centrala.
Turška sladkorna industrija
Do 1. 1926. se ni v Turčiji sladkorna pesa niti gojila niti predelovala, da je morala Turčija ves njej potrebni sladkor uvoziti iz inozemstva. Povprečno je na leto uvozila 60.000 ton sladkorja, za katerega je plačala 10 milijonov turških funtov. Prva tovarna za sladkor se je ustanovila leta 1926. v Ušaku v Anatoliji. Takrat je bilo približno 5000 ha obdelano s sladkorno peso. Danes se je ta površina povečala na 60.000 ha, peso pa predelujejo v sladkor štiri tovarne. Lani pa se je turška sladkorna
garska obrtna delavnost premagati faze rokodelstva.
Rokodelstvo Bolgarske nima samo materialnega pomena, temveč tudi velik socialni pomen, ker daje kruha 134.932 rodbinam. Razvojne možnosti za bolgarsko rokodelstvo pa so še zelo velike.
iz Nemčije nad 15 milijonov mark svojih prihrankov. V nemških krajih tvorijo priseljeni bolgarski vrtnarji patriarhalne skupine. Vodja ali gazda skupine ima vso oblast, člani pa niso navadni uslužbenci, temveč delničarji pri dohodkih vrtnarskega podjetja. Mesečno dobivajo predujme na obračun in razdelitev dohodka, ki se napravi ob koncu sezone, ki traja od pomladi do pozne jeseni ter je polna vnetega in trdega vzajemnega dela. Bolgarska vrtnarska srenja ima vzajemno urejene'vse nabave, preskrbo članov in tudi vnovče-vanje pridelkov. V eni sezoni si prištedi bolgarski vrtnar po 3000 do 4000 mark. S tem prihrankom se pred zimo vrne domov, zgodaj spomladi pa je spet pri svojem gazda, ki ostane navadno Uidi čez zimo v Nemčiji.
Zaradi pomanjkanja tonaže so tudi v Anglijo izvozili samo 120.000 hi. Večja naročila so sicer prišla iz USA, Švice in Švedske, leta 1942. pa so mogli izvoziti vsega skupaj samo 60.000 hi. To je bilo najslabše leto v zgodovini izvoza portskega vina.
Lani so postale Združene države Severne Amerike glavni odjemalec portskega vina. Od vsega izvoza 160.000 hi so prevzele okrog 100.000 lil. Zaradi močno skrčenega izvoza so postale zaloge portskega vina že pred leti prevelike. Ogromne kleti v Vila Nova da Gaia so preobložene. Lani ob koncu oktobra je bilo tam že 10 milijonov hektolitrov za izvoz že pred leti pripravljenega portskega vina. Kapaciteta kletarskih naprav je izkoriščena do skrajnosti in čeprav se že nekaj let dela živahna1 propaganda za večjo domačo potrošnjo, je portskega vina vendarle več ko preveč. Ce bi bilo za ogromne zaloge dovolj prostora, bi to seveda ne povzročalo skrbi, ker bo po vojni portsko vino na svetovnem trgu spet v svoji stari veljavi.
proizvodnja še silno povečala ter dosegla rekordno količino 96.500 ton, kar je znatno več, kakor pa Turčija potroši sladkorja. Ta velika proizvodnja se je dosegla zlasti zaradi za gojitev sladkorne repe in sladkornega trsta ugodne zemlje. Turška vlada namerava postaviti §e tri nove sladkorne tovarne, kar dokazuje, da hoče po vojni izvažati velike količine sladkorja.
Obnova finske trgovinske mornarice
Finski parlament je sprejel zakon, s katerim je bil ustanovljen sklad za obnovo finskega trgovinskega brodovja, ki je med vojno propadlo do 43% . V sklad za obnovo trgovinske mornarice se stekajo določeni prispevki zavarovalnic od premij za zavarovane ladje ter določeni odstotki od naročil in kupčij vseh ladjedelnic in brodarskih družb. Določen je bil tudi državni prispevek, zakon o obnovi trgovinske mornarice pa je začasen, ker je v njem navedeno, da se bo trgovinsko brodovje obnavljalo in razširjalo po zahtevah zunanje trgovine ne glede na stalež trgovinske mornarice v mirni dobi, ki bo obnovljen in po potrebi razširjen šele po vojni.
| FBANC BHICELJ specialist |
\ prejšnji solastnik bivše firme „PRISTOV-BRICELJ*	\
Sedaj: Šelenburgova 6	Telei.	38-58	j
: ■
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Pot bolgarskega
rokodelstva
Bolgarski vrtnarii v Nemčiji
Velike zaloge portskega
vina
Gostilničarski vestnik
Oddaja odrezkov živilskih nakaznic
Odsek za sprejemanje odrezkov živilskih nakaznic od gostinskih obratov se je pneselil iz Mestnega doma v Mahrovo hišo na Krekovem trgu št. 10.
Gostinski podjetniki, ki predlagajo odrezke na Mestnem prehranjevalnem uradu, morajo v bodoče te odrezke predložiti v Mahrovi hiši, Krekov trg št 10, po abecednem redu, ki bo za poedine mesece sproti objavljen v dnevnem
časopisju.
Ostali predpisi glede oddaje odrezkov ostanejo neizpremenjeni. Sindikat gostinskih podjetnikov.
Nasadi sončnic na Hrvatskem
Hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da morajo kmetje, ki imajo 5 kat. oralov zemljišč, najmanj 5 % od tega zemljišča uporabiti za nasadiei sončnic, od zemljišč večjega obsega pa 10°/o. Ta naredba ne velja za vso državo, temveč le za one pokrajine, ki jih določi glavna direkcija za prehrano.
Tobak v Srbiji in Hrvatski
»Siidost-Echo« poroča, da je po programu za letošnje pridelovanje tobaka določenih na Hrvatskem 300, v Srbiji pa 525 milijonov tobačnih sadik. Če bo vse to posajeno, še ni gotovo, ker na Hrvatskem tudi v zadnjih letih ni bil izkoriščen ves kontingent, doc im se v Srbiji pridelovanje tobaka precej pospešuje. V bivši Jugoslaviji je bil največji tobačni pridelek 1. 1924. Takrat so pridelali v Hercegovini in Dalmaciji 9.7 milijona kg, v Srbiji in Banatu pa 6.8 milijona kg. Srbija je tako dosegla 70% hrvatskega pridelka. Pri tem razmerju ni ostalo in je že 1. 1927. prišlo na Hrvatsko 1.9milijona kg, na Srbijo pa 0.3 milijona kg ali samo 16% od hrvatskega pridelka.
V	letih 1933. in 1934. so porabili za nasade na Hrvatskem približno 165 milijonov, v Srbiji pa 94 milijonov sadik in je srbski pridelek dosegel 57#/o hrvatskega pridelka. Danes pa je narobe in znaša' hrvatski pridelek okrog 67% od pridelka v Srbiji in Banatu.
Rastoča proizvodnja naravne svile na Bolgarskem
Za oblačila potrebna svila se po izbruhu vojne v Evropi vedno bolj krije z uporabo umetne svile. Vendar pa ni zaradi tega izgubila naravna svila na svojem pomenu. Da se poveča proizvodnja naravne svile, je določila bolgarska vlada znatne premije. Gospodarski krogi Bolgarske računajo, da bo zaradi teh premij narasla proizvodnja naravne svile na 400.000 kg, iz katerih bi se moglo izdelati 4 milijone metrov svile.
Pridelek lanu
Svetovni pridelek lanu, pri katerem pa ni vštet pridelek Rusije, se je precej povečal. Leta 1942./43. je dal približno 37.8 milijona metrskih stotov, prejšnje leto 33.1 milijona metrskih stotov, v povprečju let od 1935. do 1940. pa samo 27.2 milijona metrskih stotov. Pridelovanje se torej precej pospešuje že od začetka vojne.
Od zadnjega pridelka, ki pa še ni točno ocenjen, pride največ na Združene države Severne Amerike, kjer se je pridelek v enem letu povečal od 9.7 na 14.4 milijona metrskih stotov ali za blizu 50%. Južna Amerika je pridelala zadnjič 16.2 milijona, prejšnje leto pa 16.7 milijona metrskih stotov.'
Ves pridelek Evrope se je povečal od dvieh na dva in pol milijona metrsjajh stotov, pri čemer ima znaten delež Nemčija. V Evropi so se nasadi lanu tudi letos precej razširili in v zadnjih dveh letih se je dvignil tudi povprečni hektarski pridelek.
Denarništvo in zavarovalstvo
Spremembe v angleški industriii
Vojni dobičkar med angleškimi mesti je mesto Birmingham, kakor je na drugi strani Manchester simbol nazadovanja. Birmingham je proizvajal v mirnem časti vagone, kolesa in avtomobile. Bil je sedež kovinsko predelovalne konstrukcijske industrije, Manchester pa je bil staro središče tekstilne industrije. Pri preureditvi britanske industrije na vojne potrebe je proizvodn ja pot rosnih predmetov tako za izvoz ko za domačo potrebo nazadovala, dočim se je konstrukcijska industrija razširila in izpopolnila. Ob začetku vojne je bilo približno 5.6% vseh poklicnih nameščencev v Angliji zaposlenih v neposrednih izvoznih obratih (posredna udeležba v izvoznih obratih je bila mnogo višja). Sedaj pa je v neposredni izvozni industriji zaposlenih samo 1.6 odstotka. Ob začetku vojne je bilo 47 odstotkov zaposlenih v proizvodnji predmetov za domačo porabo, danes le okrog 33%, ki pa v glavnem delajo le za potrebe vojske in samo i>ogojno tudi za civilno potrošnjo. Zaradi teh sprememb so tudi mnoge industrije spremenile svoje sedeže, delavci pa svoja bivališča.‘Istočasno pa se je tudi spremenil slog industrijskega življenja v Angliji. Manchester je pomenil priznavanje načel starega liberalizma ter je ustrezal industrijski izgraditvi, po kateri je 80 odstotkov podjetij zaposlovalo le do 25 delavcev. Birmingham pa pomeni naraščajoči koncentracijski proces v industriji. Poleg starih veleobratov kakor Metropolitan Viokers in jeklenih zavodov Ebb Wale je nastalo v vojni še 42 državnih zavodov, tako imenovanih Royal Ordonnance Plants, ki predstavljajo veleobrate. Ker pa
se mora v glavnem delati z že obstoječimi obrati, se razvija koncentracijski proces z nakupi in združitvami podjetij.
Gonilna sila pri tem koncentracijskem procesu je produkcijski minister Oliver Lyttelton. Prišel je od čezmorske trgovine ter je vodilna glava družbe British Metal Co, ki je največje trgovinsko podjetje z neželeznimi kovinami. Posebnost britanske gospodarske strukture je bila vedno v tem, da so bili v veletrgovini z čezmorskimi proizvodi (bodisi kovine, kavčuk ali zemeljsko olje) vedno veliki koncerni z lastnimi produkcijskimi interesi, dočim je (bila industrija decentralizirana. Sedaj je prenesel Lyttelton veletrgovska načela kupčije s čezmorskimi predmeti na konstrukcijske industrije. Pri tem se Lyttelton poslužuje dveh središč: produkcijskega mi-ministrstva v Londonu in Union kluba v Birminghamu. V Londonu nastopa pred javnostjo kot odvetnik državnih gospodarskih interesov, Union klub v Birminghamu pa skrbi, da lastni interesi podjetij pri koncentraciji ne odrežejo slabo. V Union klubu odloča osem do deset mož, katerih poslovni interesi so kar najožje medsebojno prepleteni. Med) temi mož mi je najvplivnejši Colonel San-key, ki je v zvezi z mogočnimi industrijami. Okoli teh mož so tudi nekatera druga industrijska podjetja in tako na vse zadnje dirigira ves industrijski okraj Birmingham 5 veleinteresentov. Možje Union kluba polagajo večjo važnost tudi v miru na domačo gospodarstvo, ker menda že računajo s posledicami današnjega proti Angliji uperjenega svetovno gospodarskega razvoja. (Po >N. W. T.«)
Pritisk z nafto na nevtralce
Neprestano groze zavezniki nevtralcem z najtežjimi gospodarskimi sankcijami, oe ti ne bi pretrgali svojih gospodarskih odnošajev z Nemčijo. V teh grožnjah igra posebno važno vlogo grožn ja z ustavitvijo vsake dobave nafte in njenih derivatov. Posebno jasno se vidi učinek teh groženj v primerui Švedske, ki je bila največji potrošnik zemeljskega olja med nevtralci ter Turčijo, proti kateri je bila že po izbruhu vojne praktično proglašena zapora za zemeljsko olje.
L. 1938. je Švedska uvozila na leto
1.350.000 ton zemeljskega olja, in sicer 685.000 ton iz USA, 410.000 ton iz Nizozemske Amerike, 50.000 ton iz Mehike in 10.000 ton iz Ve-necuele, torej iz Amerike 1,155.000 ton ali nad 85 odstotkov vsega olja. Iz Evrope je dobila Švedska samo
90.000 ton ali 7 %. Kaikor vse skandinavske države, je tudi Švedska uvažala samo rafinirano olje, ker je imela samo eno rafinerijo, ki je na leto predelala približno 70.000 ton surovega olja. Po izbruhu vojne so se ameriške dobave bencina Švedski takoj ustavile in švedska vlada je bila prisiljena, da je že 1. 1939. prepovedala vožnjo z zasebnimi avtomobili in deloma tudi s tovornimi avtomobili, naslednje leto pa je vlada zaplenila vse predelano in nepredelano olje. Ker je Švedska spoznala, da se ne sme zanašati na ameriške dobave, je začela pridobivati zemeljsko olje iz škriljavca, ki vsebuje 5 do 7% olja. L. 1940. je bila postavljena prva tovarna za pridobivanje olja iz škriljavca pri Kinnekullu. Njena kapaciteta je bila 10.000 ton na leto. Naslednje leto je bila postavljena druga takšna tovarna, katere liapaciteta je po razširjenju tovarne narasla od 15.000 na
28.000 ton. Danes znaša vsa švedska proizvodnja zemeljskega olja iz škriljavca 80.000 ton letno.
Ker ima Švedska zelo veliko losa, je mogla preurediti avtomo-
bile na pogon z generatorskim plinom. Ze v januarju 1941 je bilo na švedskem 30.000 vozil na generatorski plin, v juliju 1941 že 60 tisoč, ob koncu leta 1941 pa že 99 odstotkov vseh vos. Kako nujna je bila uporaba generatorskega plina, se je zlasti videlo v 1. 1943., ko je Švedska mogla uvoziti samo še 43.000 ton zemeljskega olja ali samo 6 do 7 odstotkov njene letne potrošnje. Pri tem pa je imela Švedska močno brodovje za prevoz nafte, da bi mogla^Švedska vse njej potrebno zemeljsko olje prevoziti na lastnih ladjah. Na 277 tisoč brt je naraslo švedsko brodovje za prevoz zemeljskega olja z zgraditvijo novih tankovskih ladij.
Še bolj težko ko Švedska je občutila Turčija anglo-ame riško politiko nafte. L. 1930. je potrošila Turčija nekaj nad 160.000 ton zemeljskega olja, od tega 70.000 ton bencina, 49.000 ton svetilnega olja in 40.000 kurilnega olja. Skoraj polovico vsega olja je dobavila Turčiji Amerika. Ze proti koncu 1. 1939. so začele Združene države Sev. Amerike ustavljati svoje dobave olja ter zato je bila Turčija prisiljena, da je povečala svoje dobave nafte iz Romunije, iz katere je do L 1939. prejemala le okoli 20% vsega olja. Pogajanja z Romunijo so potekla ugodno in v 1. 1940. je dobavila Romunija Turčiji 125.000 ton, za 1941 pa je bila dogovorjena dobava 160.000 ton. S tem je bila preskrba Turčije z zemeljskim oljem zagotovljena.
Nad vse značilno za Anglo-Ame-rikanoe je, da so ti nevtralnim državam skoraj popolnoma ustavili dobave nafte, in da je mogla n. pr. Turčija dobiti njej potrebno olje samo iz na zemteljskem olju revne Evrope. To pač dovolj očitno kaže, kako brani Washington pravice iin svobodo malih narodov.
Bilanca Poštne hranilnice v Ljubljani
Službeni list je objavil bilanco Poštne hranilnice z dne 31. decembra 1943, in sicer za staro in novo poslovanje.
Bilanca za staro poslovanje izkazuje naslednje aktivne postavke: posojila po tek. računih 45,508.804, lombardna posojila 141.865, razna aktiva 96.565, lastni vrednostni papirji 19,137.913, nepremičnine 4 milijone 161.504, inventar 188.745, prehodni račun, ki veže staro poslovanje z novim 765.371 in za-stavljenine 63.726.912 (v enaki višini izkazane tudi na pasivni strani), da znaša bilančna vsota 70 mi-ljonov 771 lir.
Na pasivni strani pa so naslednja postavke: čekovne vloge 43 milijonov 938.734, odpovedane vloge 428.234, prehodna pasiva 3,375.723 in tekoči računi s centralo 22 milijonov 258.078 lir.
Bilanca za novo poslovanje pa
ima te postavke:
na aktivni strani: blagajna 41 milijonov 47.975 lir, tekoči računi P. t. t. direkcije 14,509.967, dolžniki 1,193.687, prehodna aktiva
227.898,	aktivna razlika na tečaju lir 3,768.007 in zastavljenine (ista vsota tudi na pasivni strani) 660 milijonov 480.715, vsa bilančna vsota 60,817.384 lir.
Na pasivni strani: čekovne vloge 37,163.244 lir, odpovedane vloge 17,804.726, prehodna pasiva 75.718, pasivna razlika na tečaju 4 milijone 704.424 lir, prehodni račun, ki veze novo poslovanje s starim 765.371 lir, dobiček iz 1. 1941. in
Madžarska zunanja trgovina
Madžarsko ministrstvo za trgovino je izdalo pregled zunanje trgovine v lanskem letu. Od 1. 1942. se je vrednost izvoza zvišala od 1144 milijonov pengo za 11.25% na 1289 milijonov, vrednost uvoza pa od 923 milijonov za 19.60 % na 1148 milijonov.
Kot trgovinski partner je bila na prvem mestu Nemčija, na drugem pa do septembra Italija. Po septembrskih dogodkih pa se je zamenjava blaga z Italijo tako omejila, da je prišla na drugo mesto v madžarski zunanji trgovini Švica. Precej živahna izmenjava blaga je bila lani tudi s Slovaško, Turčijo, Finsko in Švedsko.
Madžarsko premogovništvo
V	19. številki Madžarskega gospodarskega letopisa sta bila objavljena dva članka o premogovništvu, ki priporočata tej gospodarski panogi naslednje smernice:
Proizvodnja v premogovnikih se je v letih 1941. in 1942. močno dvignila, lani pa se je spet zmanjšala za dva odstotka, kar je naravna posledica prevnetega pospeševanja proizvodnje v škodo tehničnih naprav. Pri vsej povečani proizvodnji je morala Madžarska še vedno uvažati velike količine premoga iz inozemstva. V bodoče naj se posveti večja pozornost zboljšanju tehničnih naprav, proizvodnja premoga pa naj se obdrži na višini, ki bo ustrezala potrošnji železnic, najvažnejše industrije in gospodinjstev.
Prva turška tovarna za šipe
Pri Istanbulu je začela te dni obratovati prva turška tovarna, ki izdeluje okenske in druge šipe. Turčija je morala doslej šipe uvar žati, nova industrija pa bo polagoma tako razširjena, da ta uvoz ne bo več potreben. Novo podjetje steklarske industrije je opremljeno s stroji, ki so bili naročeni v Nemčiji.
1942. 562.735 lir, zguba v 1. 1943. 258.836, torej ves dobiček 303.899 lir.
Račun zgube in dobička pa ima
te postavke:
na strani zgube; pasivne obresti 39.883 lir, plače osebja 2,397.602, upravni stroški 153.383, zguba lir
303.899.
Na strani dobička: aktivne obresti 892.086 lir, provizije 304.259, pristojbine 337.176, dohodki od nepremičnin 40.252, dohodki od vrednostnih papirjev 705.569, razni dohodki 52.688 in dobiček 562.735 lir.
Tako obe bilanci ko račun zgube in dobička je odobril za preziden-ta pokrajinske uprave dr. Majcen. *
Vse vloge pri Hranilnici Neodvisne države Hrvatsko so lani narasle od 1793 na 2800 milijonov kun, od katerih odpade na hranilne vloge 536, na vloge na tekoče račune pa 2264 milijonov kun.
Po izkazu Hrvatske državne banke se je povečal obtok bankovcev na Hrvatskem od lanskega decembra do konca letošnjega aprila od 55.69 na 58.26 milijarde kun.
V prvih štirih mesecih je izdala bolgarska Poštna hranilnica 24.830 novih hranilnih knjižic, da je število vseh hranilnih knjižic naraslo na 897.369. V istem času je bilo na novo naloženih 528 milijonov levov.
Bolgarska narodna banka je izdala nove bankovce po 250 levov. Stari bankovci ostanejo v veljavi.
Turška Osrednja banka je zaključila finančno leto 1943./44. s čistim dobičkom v višini 5.75 milijona turških funtov. Zlata podlaga banke je narasla na 143.400 kg.
, Finska vlada razpisuje s 1. junijem novo kratkoročno obligacijsko posojilo v višini 1 milijarde tinskih mark. To je drugo takšno posojilo v letošnjem letu.
Japonska varčevalna kampanja je
bila zelo uspešna in so nove hranilne vloge dosegle vsoto 31 milijard jenov.
V	zadnjih letih pred sedanjo vojno so se dobički filmske industrije v Hollywoodu močno znižali, ker se je omejil izvoz filmov v Evropo, od katenega so imele ameriške filmske družbe nekdaj na leto do 60 milijonov dolarjev dohodkov. >Donauzeitung« poroča, da so se dobički filmske industrije 1. 1938. znižali za 35%, kako so spet narasli v zadnjih dveh letih, pa je razvidno iz naslednjega pregleda, ki navaja v milijonih dolarjev čiste dobičke štirih največjih koncernov.
1938	1942	1943
milijonov dolarjev Paramount	4.1	14.6	16.0
Fox Film	7.3	10.6	12.9
Warner Brothers 1.9	8.6	8.2
Loew’s Inc.	9.9	12.1	13.4
Dobički teh štirih družb so se v prvem vojnem letu zvišali za 42 odstotkov, v drugem pa še za 10 odstotkov in so tako v primerjavi z zadnjim predvojnim letom zvišani za 56%, v primerjavi z letom 1938. pa celo za 113%.
Po vojni bo Brazilija mnogo uvažala
Braziljski finančni minister je izjavil, da bo Brazilija po vojni kljub velikemu razvoju svoje industrijske proizvodnje mnogo potrebovala iz inozemstva. Za uvoz teh predmetov pa bo potrebovala zunanje kredite. V letih 1940—1943 je bil uvoz strojev in predmetov za opremo nacionalne industrije za približno pol milijona ton pod normalo. Ze samo zaradi tega se je nakopičila velika uvozna potreba.
Škrob iz rži
Največja madžarska tovarna škroba je začela izdelovati škrob iz rži. Doslej so na Madžarskem izdelovali škrob samo iz krompirja in riža, dočim nemške tovarne škroba že dolgo uporabljajo tudi rž kot surovino. Iz rži napravljen škrob je sicer dražji ko škrob iz krompirja in riža, zato pa je boljši.
Dobički ameriške filmske industrije
f
Gospodarske vesti
Preskrba Nemčije s tekočim gorivom je zagotovljena, kakor piše angleški list »Newg Chroniole«, in sicer tudi za primer, da bi bil izgubljen romunski petrolej, ker ima Nemčija velikanske zaloge in tovarne za izdelavo sintetičnega bencina velike storilnosti. Proizvodnjo sintetičnega bencina bi mogli Nemci celo povečati, ker jim ne primanjkuje premoga.
Nemčija je dobavila Turčiji stroje za izdelovanje cigaret ter bo sedaj mogla Turčija mesečno izvoziti 10.000 kilogramov cigaret.
Julij Mcinl, ustanovitelj znane tvrdke za kolonialno blago, je umrl na Dunaju v starosti 75 let.
Novi zagrebški občinski proračun znaša 521 milijonov kun ter je za 160 milijonov kun višji od lanskega. Osebni izdatki so preračunani na 146 milijonov kun in so za 12 milijonov kun višji ko lani. Izdatki za ljudsko zdravje in socialno skrbstvo so določeni na 31 mili jonov kun in so za sto odstotkov večji ko lansko leto.
jos. l šilih SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA
Zastopstva in koreapondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
V hrvatskih strokovnih krogih se
proučuje vprašanje ustanovitve posebne fakultete za živinorejo.
Stalni kmetijski delavci in nameščenci na Hrvatskem dobe po vladni naredbi polovico svojih letnih dohodkov kot enkratni dodatek. Največ sme znašati ta dodatek 6000 kun.
Zapora nad prodajo volne in kozje dlake je odredilo hrvatsko ministrstvo za trgovino in obrt. Določene so za kršitev le zapore zelo ostre kazni, tudi zapor do treh mesecev.
Majhni paketi z živili do teže 2 kg so so mogli dosedaj izvažati na Hrvatskem v inozemstvo brez posebnega dovoljenja. Ker pa je promet s temi paketi v zadnjem času Silno naraste], je odredilo finančno ministrstvo v sporazumu s trgovinskim ministrstvom, da smejo carinarnice odpravljati te pakete v inozemstvo le, če je za vsak paket izdano izvozno dovoljenje.
I Srbski uradni list z dne 0. maja je objavil nove maksimalne cene za moko. Cena za pšenično, koruzno in rae-| šano moko do 100°/o zmleto znaša od (mlina 1450, od skladišča veletrgovca pa 1600 din za 100 kg. V podrobni prodaji velja kg moke 18, kg kruha pa 17 din.
Beograjska elektrarna je odpravila lani odrejeno omejitev glede potrošnje električnega toka. Znova ie dovoljena uporaba električnega! toka za gospodinjstvo, in sicer največ 60 kilovatnih ur na mesec.
Madžarska vlada je prepovedala prost promet z nepremičninami. Ta prepoved pa ne volja za izvršilne prodaje.
Pa cenitvi slovaškega čebelarskega strokovnjaka ima danes Slovaška 153.642 rojev. Povprečno pridobi Slovaška letno 670.000 kg medu v vrednosti 21.6 milijona Ks. Poleg tega se
proizvede na Slovaškem lelno 76.000 kilogramov voska.
Komunska telefonska družba je dosegla lani pri glavnici 3300 milijonov lejev 416 milijonov lejev čistega dobička ter bo izplačala 11 odstotno dividendo.
Za razširjenje dokov v Carigradu je dovolila turška vlada kredit pol milijona turških funtov. Po povečanju dokov jih bodo mogle uporabljati tudi naj več j e ladje.
Angleško-ameriški embargo na bencin za Španijo je bil preklican in je bila zato v Španiji zopet dovoljena večja potrošnja bencina.
Švedska je lani uvozila iz Brazilije 322.000 vreč kave v vrednosti 23.5 milijona švedskih krom. Švedska je bila drugi največji odjemalec brazilj-ske kave ter je v letu 1943. kupila toliko kave ko Ve:L Britanija, Španija in Islandija skupno.
V pomirjanje angleške trgovine, ki
se je čutila zaradi ameriško-sovjetske-ga dogovora o večjem ameriškem izvozu v SSSR zapostavljena, je izjavil angleški trgovinski minister, da se vodijo med britanskim veleposlanikom v Moskvi i,n pristojnimi sovjetskimi uradi pogajanja o anglo-sovjetski izmenjavi blaga po vojni.
Po poročilu angleškega ministrstva za delo je bilo v marcu zaradi sporov med delavci in podjetniki izgubljenih v angleški industriji 1.6 milijona delovnih dni, od katerih odoade na rudarsko industrijo 1.26 milijona. V prvih letošnjih treh mesecih je bilo skupno izgubljenih 2.10 milijona delovnih dni.
1
saaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaamaaaaai
laaaaaaaaaaaaaa
:
a
a
:
a
trikotaža
Ur ffiteteni
F. KOS
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5	11
KflDIVC MIOM
Manufaktura
na debelo
a
/
a
, Sv. Petra nasip 1 !
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
MALINA
Specialna tvornica za naravni malinovec, sadne soke in marmelade. Destilacija likerjev, brandy-ja, vermouth-vina, ruma in žganja.
Schweiger A. Močnik
Ljubljana VII	Frankopanska	9
Zdrave in zadovoljne binkoštne praznike
Vam želi
Fran Lončar
Fr. P. Zajec 1
diplomiran optik
Ljubljana VII/Celov$ka c. 43, T«l. 20-M (j	LillbllavtS
•	Ulica 3. mala
Priporoča se	1	!	Prehod Nebotičnika j
■	S	o	S
m	S	e	•
■ •eeeeaaaaaaaaaaaaaaaeeeeaaaaaaaaaaaaaaaa*******#
■   ■
W m "'UK. JMK *V	obh	i|«aeaae«aaaaeeaeaeeeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaiX
:	E	Ko	mA	M.	:	Priporoča	se	tvrdka
izdelovatelj avtomatičnih brusilnih strojev, avtomatično brušenje žag
Ljubljana, Gosposvetska cesta
■aaaaaaaaaaaeaaaaaaaeeaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
•aaaaaaa ■■■aaaaaaeBaaaaaaaaaaaaaoaooBBaaaaaBaaaaBBoaBaaaaaaaaaBaeeeeaaaaaaBaaaBBBaaaBaaaaaaaaaeeaa a
r	■	■
Anton Legat
Špecerija,
delikatesa,
zajtrkovalnica
Ljubljana
Miklošičeva cesta 23
aaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Trgovina »Umetnost« j
Prodaja starinskih umetniških slik, kipov in pohištva. — Oglejte si to pri tvrdki
Umetnost**
Kolodvorska ulica šL 30
Tekstilna
tovarna
za pliše
_ _	Robert	Goli
| Prodaja čevljev jQ*J(| Uobljana,Miklošičeva c.36 :
Drogerija
A. Kanc
Ljubljana
v
Zidovska ■!.
F. Eiflerl
a
.	a
‘	'	l	 ■
a
a
a
Ljubljana j
a
Dunajska c. 75 \
i
■■■aaaBaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaBBaaaaaaaBaBaaBaaaBaaBaaaBaaaaaaaaaaaaBBaaBaBBaaaaaaaaaaaaaaai
MERGENTHALER B
trgovina s čevlji
\ Ljubljana
" 1 j Šclenburgova ulica 3 |
J NumHMinMnm«HU»*»lana«*nuMa<
S
j Ljubljana — Sv. Petra cesta it. 18 \
S	■	"
3	5	a
IBBBBBBBBBBaBBBBaBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBNBaBBBaBBaBBBBBBBBBaBBBBBaBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B
Pi kavi »r	Slast" S		im-lil
OKVIRJE ‘ssrr		KLEIN	
»MERKUR«______
tovarna mila in kem. izdelkov
j Ljubljana
| STARI TRG 17
:	Telefon	39-77	f
: : ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaM
a  .....................
■ ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBaBBaaaaaBaaaaaBBBBBaaaaaaj a a	a
j 1 IZDELOVANJE DAMSKE	j
: : KONFEKCIJE IN PERILA	j
i| Belihar & Velepic	j
Ljubljana
: : Ciril-Metodova ulica 35 b
11	1
a a	a
: :	se	priporoča	■
L...—m. .........................= j	cenjenim	odjemalcem	\
Čitajte »Trgovski list«!	laaaaaBaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaBaaaaaaaaaai
aMUBaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaMaaaaaaaaaaaaaaaaas
a a a
Priporoča se	;
Gostilna	„Pod skalo"	I
■
Peteline Anica
M
Ljubljana — Gosposka ulica
VELETRGOVINA VINA
Radonič Pio
Ljubljane — Malenikova ulica štev. 5
FELIX URBANC • MARIJIN TRG
! ANTON PLEVČAK 1
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 5
I Zajc Joška
manufahturna trgovina
•ms
a aaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaBaBaBaaaaaaaaasaaaaBaaeaaaaaBeaaaaeaaaaaaaaaa^aBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeai ■ •
VELEZGANIJtRNA
Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermuta. : bermeta. malinovca iz gorskih malin in kisa :
Kmetski hranilni in posojilni dom
zadruga z neomejenim jamstvom
v Ljubljani, Tavčarjeva ul. St. 1
Telet. St. 28-47 — Rač. pošt. hran. 14.257
Sprijena vloge na knjižice in žiro račune — Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tek. rač. — Eskontuje menice — Daje kratkoročna posojila — Izvršuje vse ostale denarne posle
LJUBLJANA
Poleg tromostovja
|| Viktor Meden-Ljubljana j
j Celovška cesta itev. 10 — Telefon štev. 20-71 !
j| Filip Sekavčnik |
j \	železnina
■ •	S
■ ■	  2
J | Ljubljana - Rimska c. 19 I
?	  S
ŠPEDICIJA
\ TRANSPORTNO IN PAKETNO PODJETJE \
PAKETOŠPED
1 KOLODVORSKA ULICA 41 - TELEFON 33-03 j
2	■
\ LEPO DARILO - LEPA FOTOGRAFIJA j FOTO- STUDIO	Š
! f KANJO MAVEC i
! r LJUBLJANA, Miklošičeva testa 6
j i;NA 'ZALOGI VEDNO SVEŽ FOTOMATERIAL «
Slaščičarna-kavarna
PETRIČEK
Ljubljana
Pal«4a Dunov. Tel. 42-30, 41-80
Telefon 36-83
I P. Magdič
\ Modna trgovina
■■■■■■"■■■■■■■■■•■■■■■■•■■•■■■••■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaBSMBBMaUMaMM(aaaaaaaaaaasaaMaaBaaMM7
ANTON MARKUN
TRGOVINA Z USNJEM
LJUBLJANA
'■■■■■■aaeaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaMa
Priporoča se
Mesec Marija!
gostilna
Ljubljana -Vič
aaaaaaBaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaa<
DARMOL
'■■aiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaai
^■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
a «aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj
I
Ljubljana j
a a a
Biaaaaaiaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaflaaaiaaaaaaf ■	a	J a
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai ■ | 0 O IS" / f"
j s	r
Nikola Popovič j|
: š	Ljubljana
j	manufaktura	11 Ulica 3 mai° Telefon 35 91
■ ■ *  -------------------------------------------------------------------
i
■	a
5	Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega	:
j	blaga Vam priporočamo znano veletrgovino	š
|	R. MIKLAUC • »Pri Škofu*	j
j LJUBLJANA, Lingarjeva ul. 3 — Pred Škofijo 3
■	Ustanovljeno	leta	1869	Telefon Itev. 29-09	=
j	Trgovina na drobno v prltllčlu - na debelo v I. nadstropju	E
■	S
»•aaaaaaa iaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaa*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMa«
: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 - Tel. 41-38 •
iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa<
i
|os. Eberle
IC
juveli, ure, zlatnina, srebrnina
Ljubljana, Dunajska c- 2 - Tel- 31-49
Stampilje, etikete tisk z jekloreza
Telefon 38-61
A. ČERNE
Ljubljana, Dvorni trg 1
l Ign. Zargi
SREČNE IN VESELE BINKOŠTNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM GOSTOM
Gostilna pri „Lovcn“
Ljubljana, Rimska cesta - Telefon 46-95
LJUBLJANA j j
i	Sv.	Petra	cesta	:	|
S,	a	a
""""••■•■■■■■■■•BBBaBaBaBeBBBBaaaaa«BeaBBBBBBaea«aBae»BBBBBB«BeBBBBBBBBBaaBBaBBaaaBBBBBBeaaaaBBB" "bbbbbbbbi
LJUBLJANA
Dunajska cesta 12
(dvorišče)
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBB?
ŠPEDICIJA TURK
pnritrai
Oaarinjenje vseh uvazBih ia izvoznik pofiiljk ia to hitro, skrbao in P* aajnižji tarifi. Reviiija pravilnosti zaračunanja carina in vsa pojasnila brezplačno. Vilharjeva e. 38 (natpr. aave carinarnice) Tel. 24-59
LJUBLJANA
Prevaža* je vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po niiki eeai. Masarykeva cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) — Telefon 81-67
PROSTO
JAVNO SKLAOliCE
pre vsema
Tskladilfieaje raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoanine prostem javnem skladiMu. Oskrba inkaso-povzetlj. Kataikava ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) — Telefon 30-73
f^BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBBBBaaBBsasBBBBBaaBBaaBaBBaBBBaBBBMBaBBBBBBBBaBaBasBsaaaBBB« a	S
a	•
:	i
a	a
I Franc Urek I
trgovina	z	mešanim	blagom	i
Ljubljana	—	Hotimirova	št. 13 I
i	Vesele binkoštne praznike
š	želivsem svojim cenjenim odjemalcem
I IVAN ZUPANČIČ
S
a
tovarna metel a LJUBLJANA, Kersnikova 3
aaaaaaaaaBi
Elektroindustrija
veletrgovina z elektrotehničnimi predmeti £ju.bljaw*a, ^osposvelsfea c. 13
d.
d.
Magra.
tovarna vseh lesnih izdelkov in igrač
Ljubljana, Šmartlnska 1
PETROHflFTfl A. HMEIBK [
LJUBLJANA, Dunajska (esta it 35a !
■
želi vsem cenjenim odjemalcem
irilie tintiSlii! gramiki!	2
in naznanja, d« Ima stalno na zalogi	j—
Prvovrstni kolomaz znamke „Krona“, jermensko	il
olje znamke „Paff“, karbolinej, katran, lekarniška	j;;-
drogerijska vazelina, glicerin sintetični, parfumske	;
esence, kaolin, slikarske krede, težki špat (barit)	tl
beli, kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000, plasticol,	j~
Sintexpomice	L
in druge v stroko spadajoče predmete	[3
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S
Suhe gube, guzdne in deželne pridelke,
'l
■
■
Prip o ro č a se
■
■
■
■
Tovarna Vidni
ar
kupujem po najvišjih dnevnih cenah, vsako količino
M. ČUČEK
Ljubljana, Sv. Petra c. 13
Telefon 31-85
■
■
■
LJUBLJANA
i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S
Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, elektro-instalacijski material, tehnične predmete, elektroinstala- ( j cijska dela in vse električne naprave Vam najugodneje : i
nudi tvrdka	^
Slavo Kolar
Lastnik MILAN KOLAR
S	S
V • V I •
IC
Manufaktura
moda
VRBINC IVAN
'
: Ljubija*«, Kolodvorska 8 -TeL 42-98
Stavbeni, pohištveni pleskar, ličaz in soboslikar
galanterija	5	■ Se priioroča za na i ta stroke spadajoča dela — Izdelava zelo solidna in po zmernih cenah
: _ - ! :
m	mam	-----------------
[	Ljubljana, Bleiureisova cesta 25 a -	Telef. 24-66	11 Ljubljana, Karlovška c.	30 i
— --------------------------r„n------i	 .....  ■■■■•	j
 ....................       ]-niriuttiiimmiHMl	Trgovina	z usnjem in kožami
1---------*-------Jis. Ravaikar! |	11 Jože Klanjšček
LJUBLJANA	j S(||Ci(hGF AdOlf 1	Ljubljana	- Gosposvetska c. 1
MIIINIII
[
Manufaktura in modna trgovina  *--------------------------------
Pogačarjev trg itev. 1 j	mlekarna	(Levo dvorišče Figovec)
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmF "	Udil. ZCldilVI
Joško Dolenc e t i k e t e j t,io,ii“,esu ■ i j-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 GRAVER   UUIUMU, Meffll trg 5/1. - Tel.u-S ;--------------------------------------------------------------------|	Veaele	pggznffic	j
..	|	j	Pj nfQr : j	želi	svojim	cenjenim	odjemalcem	E
Kočevar Franc
trgovina z vinom in gostilna
VRHNIKA
i s
Ljubljana
I!
tvrdka
• j Gosposvetska cesta it. 14 £
* I	S
FR. BRCAR - Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 35
■•■■•■■•■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
A. Adamič
TOVARNA VREČIC • IZDELKI IZ CELOFANI-VREČE ZA MOKO itd.
LIIIBL1ANA, Lepodvorska 23 — TeL 46-69
M. Geršak
Ljubljana
Prečna ulica
Bon-Bon
Florjane Josip
Ljakljana, Mikloiičeva cesta i
Trgovina z mešanim blagom
Dora Kregar
LJUBLJANA
TU* c«,
PISARNIŠKI STROJI IN POTREBŠČINE
LASTNA POPRAVLJALNICA	j
Ljubljana	Gradišče	št.	10	j
mmm—mm
Kopališče pri Slonu
je oJprio :
PARMA KOPEL za ženske: Vsako sredo popoldne in petek ves dan.
PARNA KOPEL za moške: Vsak četrtek in soboto ves dan ter v nedeljo dopoldne.
KADNA KOPEL: Vsak dan razen ponedeljka.
PR$NA KOPEL za moške, z uporabo bazena: Vsak torek ves dan.
LEOPOLD PflULIČ
zastopstvo ŠKODOVIH zavodov
Ves elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi
■•uuuMRUUUiNUUumuuuun*
Manufaktura na debelo
Šalamun & lampe
Ljubljana
Frančiikanska 4
Tef ef on 37-89
S STANKO BIDOVEC
m
mStabil" železnina
m
a
a
m
j LJUBLJANA, Celovška cesta 72 — Tel. 46-30 ■
:	Kupuje	po	najvišjih	cenah	staro železo in druge kovine
Cvetličarna Mimoza
Ljubljana
Gosposvetska cesta 13 (kolizej)
lftseic MM&M' pcaznUct
želi
Philips Radio Zrimšek
LJUBLJANA Ulica 3. maja Tel. 34-60
MARIJA BAJDA
j | M A	Z C H >	K T U R A -	MODA d	
a a a a a a	LJUB	L J A N A		
: > a a a a a •	PRED ŠKOFIJO ŠT. 16 N			aaaaaaaaai i i i
				
a				:
■■■■■■■■■■■••■■■■•■■•a ■ ■
Drogerija - Fotomanufaktura
„ADRIJA“
Ljubljana — Šelenburgova ul. 1
I
aaaaaa■■■■■■■■■*a■■■■■a■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaai
Peter Podboršek
veletrgovina z vinom
„lxiQlav'
utduttuta pecita	Ljubljana*-Šiška
jCiuUfana S	*****
■■■■■•■■■■■■uiaaiuiiiiiamiiNaiaiaauauMaaiiNUNuuaHHi
• ■■MaaaaaaauaanaaaBaaaaaaaiaMaaaanHBiimaj J ■ “ S ■■■■■■■■■■•■■•■■■•■■■I..■(■■•■•■■■■■■■■■im
•rf
•*l
F Det ol v 11 Gosfflna pri T'n^u v Rožn' dolini
■ ■ UullCIIL M ^ vabi vse na dobro	^
^	pijačo in jedačoi	*
Trgovina z mešanim blagom
B. Pevec
Ljubljana VII - Medvedova ul. 12
Ljubljana
■ * ■ ■
Nabrežje 20. septembra 2 j I
s
a
■	•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■••■■•■■••■■■■■■■■■■■•■••i
■ ? 5 DOMAČA LANENA INDUSTRIJA 5
laaaaaaal
■iiaaiH
1 V. PEČAR Ljubljana. Poljanska c. 18
S daMkataaa In Mlakama     —  .......................
i. Mm rai.!
K. SOSS
Ljubljana - Frančiškanska ulica j
PLATNO d.zo.z.
PREJ SIEGEL IN DRUG D. Z O. Z.
LJUBLJANA
aaaaaaaaaaaaaaaaaaf ■
.~i t ■
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai ■
■ s
Marija Malavašič
manufakfura — železnina — Špecerija VRHNIKA
Edo Grabrijan
manufaktura
FILIP BIZJAK
krznar in izdnlnvatnlj čepic
i s	■
Ljubljana — Kongresni trg
H
a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaa««
aaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaa
j )os. Urch
I Trg. z vinom in žganjem
Telefon 29-66
LJUBLJANA j!
s [
S »aaaaai
j j—| Kipiremo in prodajamo RADIOaparaie I
j T T1 X r\ fm \7 Jlr n :	RADIO aparata, pisalna stroja, kelasa in sastavna dala
:	Ultdr	VlKtt	;	aa najcanaja dobi pri tvrdki
j i A. BIRKE, Uubliana. Mestni trg 9 !
perilo
nogavice
moda
g -	,	:	TELEFON	24-56	TELEFON	24-5«	•
Dunajska cesta St 33 Ljubljana, Mestni trg 7 [j specialna delavnica za popravila radio aparatov j
aaaaaaa Taaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
(Javna skladiSča)
■aaaalaaaaa
jaaaaaaaaaai
i
t fatiUta iiacu.
jC^M\ana - Dunajska usta 58
■•a.N....HaHNaaaaaaN|
>aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaa«a«aaoaaa>
a
a
Manufakturna trgovina pliša
Ivana U reve I
Uubliana - Sv. Petra cesta o. 35
Manufaktura
J. C.
Ljubljana
ayer
Špedicija (jORNIK LJUBLJANA
in prevozništvo ^	^	^■« «
KOLODVORSKA ULIOI 43
Pirnat Franc
izdelovalnica sifona, oraniade. limonade, pokalic i. t. d.
Tel. 49-79 — Ljubliana-Vič
želi svojim cenjenim odjemalcem blagoslovljene in zadovoljne binkoštne praznike’
■	ur
Stefan	M
trgovina z mešanim blagom
j Ljubljana — Šmartinska cesfa 10
i..................,..m..........N..........a,.....aaaiaa.,.„a„.a,aa,aa,ailta,a,ailBaaaaaa
    .....................................
■
Trgovina čevljev in čevljarskih potrebščin
TREBAR M.
Ljubljana — Sv. Petra cesta 6
..»T
‘Gina a
gostilna £jubljana, Poljanska cesta 7
DESTILERIJA
A
L
K
©
SADNI SOKI
T. Marinko
Ljubljana — Prisojna ulica štev. 7
TISKARNA MERKUR
ana, •^-tepoičičeoa 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA
se priporoča	za cenjena	naročila,	ki jih bo izvršila	TELEFON
,,	...	.	25-52
n it to.	iicno ui	po zmotni ceni
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila Itd. v eni ali več barvah
■ MUM M
f■■■■■■■■■*•■■■
Gostilna
Drobnič Zalka
j Jos. Vodnika dediči i
I
:	kisarna,	destilerija in vinska trgovina
!! Ljubljana, Zaloška c. 10 j
5 Ljubljana, Celovška cesta štev. 42 \ i S
L............«............-....................................................................,'  ....
Anton, Merhar i
I Karel Kavka
stavbenik in tesarski mojster
£ TELEFON 20-50
LIUBLIANA
ŽIBERieVA ILIČA II
i
Leopold Maher
: £ 11
Ljubljana, Dunajska c. j
laaaaaaBBeaanaa ■ ■ ■
IBMBUUMUMUOU1 ■
trgovina
lesnih
izdelkov
jj \ Ljubljana j
i 1 Sv. Petra cesta št. 26 i
I (Jernei 7elenič
KISARNA PRI .MAJARONCKU”
............................—---------------    -	■	5	5
Ljubljana, Šlajmerjeva 1 \______________________________________
j	Tel.	25-12	■	:
MBBaaaBaBaaeaaae«aaaaaeaaaaaaaaBaaaaaaaaaeBaaeaaaaBaaaaaaRaaaaan»aaaaaaaanaaaBaaaaaaneaaBaBaaBBnadr ■ Trg. z mešanim
Premog-Drva #4
fS Jereb Rudolf f$t
Ljubljana-Glince, Čampova štev. 8
TRIBUNA m F. LAZAR
Ljubljana -	Ka
L
LEN ASI & GERKMAN
MANUFAKTURA
UUBUANA, STRITARJEVA ULICA
aMsaaaaaasaaaaaiMBaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaa'
■BBaBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBaBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaBBBBBBBI
PAPIRNICA
M. Tičar
DRUŽBA Z O. Z.
iSSSiSSS? ! Ljubljana, Poljanska c. 73 j)
■ !	5	I
lBBBBBBOlBaaBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBB' B
ipaaaaaaaa eaBBBBnBnBBneeBeBBaBBBBBeaBaaBB
GROM
Š P E D I C I 1 A
............................|	Ljubljana - cesta 800 let Ljubljane št 14-1. j
8 MlI/OO I NASLOV BRZOJAVKAM: .O RO M. - TELEFON INTERURBAN ŠTEV. M-M
j Šelenburgova ul. LJUBLJANA Sv. Petra cesta ji
: £ Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. :
b a	i-	c	    ""	'	1	.n	—...»—— ...i—........  m
mm	at
Vse potrebne informacije brezplačno.
B B
b a
: :
£ j
B BBBBSUUaUBB***1
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBi
HBBBBOMBBaBBaaaBBaaaaaaaaaaaaa
aaBaaaaaaBBaBaBBBBBaaaaaBaaaaaaBaaaaaBaaBBr
aaaabaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaBaaaaMBaaaaaBas
iMBaBBaaaaBBaaaBaaaaaaaBBaBBaaaBBaaBBBaaaaaBaaaaaaBBBBBaBBaaBBaaaaaBBBBBaaaaBaa aaaBBBaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaRaaaBBaaaaaaBBaaaBaaaBaaBaaBBaaBaaaaaBBaaaaaaaaaaBRaaaBaaai
BBaaaBBBB'
| Bucik Tone
£ sadje, zelenjava
■ Telefon 41-49
LJUBLJANA M
B *
Bleivveisova cesla 8	£	£
Ivan Jax a sin
Ljubljana
Ivan Brunčič
Ljubljana, Celovška c. 42
5 S
■ S	Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se naj-	s
• j	topleje priporoča za vsa ▼ to stroko spadajoča dela.	•
1 I	S
£ £ Cena zmerna! Delo solidno!	•
L
Damske plašče, obleke in bluze
priporoia
Fran Lukič
iiubljana
Stritarjeva ulica štev. 9
Fttr das Koneortium »Trgovski liet« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plese — Schriftleiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar — FQr dio Druckerei »Merkur« A. G. —
Za tiskamo »Merkur« d. d.: OtmaT Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani