03.0 0 R=h L=83.19 KP_001 I-14 2.49 .67 5 .29 .00 PL-34 0.5+9 3.95 PL-33 0.5+7 3.95 PL-32 0.5+5 3.95 PL-31 0.5+3 9.29 5 PL-30 0.5+13.9 PP-2 15.8 5 PL-35 0.6+2 2.48 0.0+ PP-3 5 33.6 III-8 km 6 0.4 +80 PL29 0.4 +89 0.0+ 5 PL28 0.4 +7 3.9 1431/1 I-27 km 0.6+6 0.00 12.5 0.6+2 III-85 km 0.5+6 8.00 ZP_001 L=83.19 R=h III-8 km 6 0.5 +10 .00 A=94.87 L=50.00 KPr_0 01 0.4+96 39 .0 0 PL -2 0.4+ 7 53 .95 IIIkm 85 0. 4+ 05.7 km I-1 4 I-2 60 m IV- 8 1 0.4 +8 0.0 ZP 0 L= r_ 0 4 .0 I-1 16 PP-1 III- 210139 ../9 01 19 ../10 _0 2.9 0 ZL 2 0.0 L= 5 R= h 9 1 ../11 .6 R= 7 00 L= P_ 01 ../12 K ZP_07.69 L= h R= ../13 ../14 ZP_ L=28001 R=h .12 R=50 ZDL=22 .00 3 KL_0 .919 0.0+3 0.6 01 0. 0+ 25 R= L= h KP 18.5 _0 8 01 5 km .7 -1 05 ZD + 0.0 3 ZS -3 0+ 39 .4 4 1437/2 ../7 ../8 0. ZP L= _001 R= 18.5 h 8 R= L= 50.0 KL 9.12 0 _0 5 01 ZL_ 001 L=9.1 R=50 25 A=21 .00 L=8.8 .00 KPr_0 2 01 ZPr_km 85 0. L=8 001 .82 4+53 A=2 .0 1.00 0 A=2 5.00 L=2 5.0 KPr_00 0 1 A 2 00 = R= 2 5.0 1 L= 2 5.0 0 KL_ 2 5.0 0 6 00 .87 8 1 4 ZPr_00 L=5 1 0.0 A=94. 0 R=1 87 L=1 80.00 KL_ 59.776 001 5 PL -2 0. 6 4+ 33 .9 I-2 km 7 0. 4+ 0.0+ m ZS-1 265 60 0.0+ 0 .0 02 4+ 0. 3 64.4 ZS-4 0.0+ 5 5 0.0+ +73.2 ZS- 0.0 .37 82 -6 ZS IIIkm 86 0. 4+ 09 .0 0 -7 .94 00 ZS 0.1+ 7 A R=h L=28 KP_0 .12 01 001 76 ZL_ 9.7 0 L=15 0.0 R=18 .87 A=94 .00 L=50 01 KPr_0 .1 5 .22 0.0 ZD- 7 +44.6 4 0.0 ZD- 2 +58.7 5 -22 .95 PL 53 0.3+ 4 PL-21 3.4 +4 0.3 0.3 9.4 +9 7 5 4 .9 -2 93 PL 3+ 0. 1 85 III- 0,3+ km 1423/13 II-1 260 1 ZD -2 0. 0+ 19 II- II-1 km 0.0 10 .0 0 +10 . +15 .00 4+ 28.0 0 ZS-2 Z I-20 km 3.9+1 0.00 I-14 km 3.9+80 .00 II-30-6 km 3.8+00, 00 III-54 III-6 km 3.8+ 32.0 0 III-8 km 4 3.7 +94 ,00 km 01 ZP_0 L=90.87 R=h A=54.77 L=40.00 001 KPr_ PL-13 5 88.6 0.1+ OS 5 R=h L=90.87 KP_001 0 .0 94 86 III- 0.3+ km 3. 7+ 50 III85 ,0 -11 .66 PL 48 0.1+ PL-18 2 79.5 0.2+ 5 3 -2 73.9 PL 3+ 0. Z 0.0+11 .50 km 255 III-8 km 7 0.0 III km -6 0. 250 1 ../22 ../21 ../20 ../19 ../18 ../17 ../16 ../15 1317 PL 0.4 -25 +0 9.4 II-2 km 0.0+ 0.0+ 1645 /1 Z Z Z 5 ZP_001 L=1 2.55 R=h 2101 41 1659 9 Z .1 64 3+ 1316 0. Z 1437/23 16 47 1439/1 III-19-2 km 3.9+10.00 ZA ZL_001 L=2 6.874 R=2 5.08 R=h L=1 2.55 KP_ 001 1436 210151 1442/2 1437/6 0 260 1437/1 km R=h L=20.29 KP_001 Z Z .0 0 PG-22 3.8+60.00 .00 PG-21 3.8+40 0 1112/1 Z 1423/15 III-54 III-6 km 3.8+ 27.0 PG-20 3.8+20.0 0 0 9 PG-1 00.0 3.8+ PG-18 3.7+91 .38 .00 Z +80PG-17 3.7 Z km 0.0 +0 6.0 1442/3 1451 0. 210151 ZP_001 L=20.29 R=h A=154.14 L=79.06 KPr_001 Z PG-16 0.0 0 +6 3.7 Z 1467/1 1453 265 ZPr_ 001 L=79.06 A=154.1 R=297.4 4 L=108.6 2 KL_001 41 PL-16 7 46.8 0.2+ 0 -15 PG 1463 260 0.0 +4 3.7 Z Z PL-12 .87 0.1+66 4 7/3 250 1464/4 8 OS 1464/2 IIIkm 87 0. 4+ 03 .0 0 1460 1465/1 Z Z Z 4+ 02 Z 1423/14 1446 255 0 PL-14 7 06.8 0.2+ .00 -1 PG 20 1470/3 Z 1645/8 Z Z Z Z 1112/2 1618 /2 Z NIJA Z 255 Z 1458 Z 1467/2 245 1647 1468/2 270 3.7+ 1464/1 Z 1452 146 Z Z Z 1461 1459 25 3 1470/1 OS 1469/1 250 Z 0 0 .0 -6 0 -1 PG 30 .0 00 II- 7+ 3. ZPr_001 L=50.00 A=94.87 20 2 PL+29.5 0.3 0 4 ,0 I-1 6+ 80 OS 4 1013/33 1650/1 1111/2 Z LAJN VOG - Svetina 255 1466 1464/3 Z PL 0. -8 1+ 10 3, 245 0 25,0 km 0.2+ DEPO Z Z 1 km 1468/1 260 1657 1612/2 1470/6 1111/1 14 65 /2 Z 1453 .2 PL 0. -7 0+ 94 ZL L= _0 R= 10 01 8. A= 297. 64 42 1 L= 11 KP 45 6.29 r_ .00 00 1 -9 30 PL 1+ 0. .0 0 0 2 -1 PG .0 80 6+ 3. Z 0 Z 0 1 -1 PG 45 .5 Z - cesta 1469/2 Teharje 250 1114 1110 Z 1013/26 0 IIIkm 86 3, 6+ I-20 1013/1 OS 3 BOR ICA - MARI LEZN Z R CESTA CELJE 1109 1106/2 255 1106/1 210 167 Z 1455 1454 .0 0 !ELE OS 6 Z Z 0 PL -6 0. 0+ 80 60 6+ 3. 0 .0 16 69 1103 26 - !ENTJU Z 1108 1618/1 1105 OS 2 245 9 0 .1 -1 43 PL 1+ 0. 0 0.0 0 E - "E CELJ Z 1462 1457 PL5 0.0 +6 9 PL-1 4 04.5 0.3+ ,95 58 Z 6 -1 PG .7 39 6+ 3. 1108 OS 1 1650/2 1657 Z VOGLAJNA 1612/1 3. 6+ 66 PL-4 .4 2 0.0+45.23 ZP L= r_ A=1 45 00 1 3 16 .00 PL-R= L= +30 h .00.2 0.02. 9 KP ZP _0 50 L= _0 01 R= 2. 01 50 A h L= =134 .00 45 20 KPPL-2 r_ 0+.0 .16 0.00 0 1 7 -9 PG .0 20 245 1102 6+ 3. 0 ZP L= r_ A=6 48 00 1 A 0. .98 61 L= =4 KP 48 4.26 r_ .9 00 8 1 5 .5 30 6+ 3. km 0. 0+ III-8 5 80 ,0 0 II- 30 III km -86 0, 0+ 30 .0 0 0 -8 PG .0 00 6+ 3. .0 1100 km 3,5+ 77 .00 1470/4 1470/3 25 IIkm 47 0, 0+ 5. 00 1104 260 0,0 4 III-8 0,1+5 km 1107 PL 0. -1 0+ 06 .2 2 1104 0 5 II-1 km 0,0+ 27,0 25 1 r_00 0 ZP 40.0 7 L= 54.7 .02 A= 75 1 R= 5.47 L= _001 01 1 KL _0 ZL 5.47.02 L= 75 1 .6 R= 60 .98 A= 48 1 L= r_00 KP Z Z -7 PG 80 1106/3 ZPr_001 L=48.98 A=44.26 R=40.00 L=39.015 KL_001 Z ZP L= r_ A= 45 001 .0 R= 134. 0 L= 40 16 KL 26 0.00 _0 .093 01 1101/2 3.5+ 0 0. 57 Z ZL L= _001 R= 26.0 40 93 A= 0. 00 L= 13 KP 45.04.16 r_ 00 0 1 I-14 1113 I-27 .00 km 0.2+24 PL-15 7 26.8 0.2+ PL-17 7 66.8 0.2+ . -6 PG 60 3.5+ 1069 0 20 .0 IIkm 47 0, .1 0+ 1101/1 ZL L= _0 R= 39 01 R= 40 .015 L= h .00 KP 6. _0 22 ZP 01 L= _0 R= 6. 01 h 22 IIIkm 86 3, 6+ ZP r 1071 11450 450 £½ª§ O—­ •ˆ“„:‘’ z l w { l t i l y ê ¢ ª ª§ —’•–ŽŒê’ :„‘ 1658 II-2 ,00 Predsednik vlade Janez Janša julija letos med obiskom naše občine. ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO OBVESTILA O ... AKTUALNI DOGODKI VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠPORT VABILA 4 7 8 9 14 17 21 23 26 30 34 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne Skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v oktobru pričakujemo vaše prispevke do 15. 10. 2007. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 SEPTEMBER 2007 December 2006 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN S SEJE OBČINSKEGA SVETA 5. redna seja občinskega sveta občine Štore je bila v sredo, 30. marca 2007. Na dnevnem redu je bilo 7 točk, med katerimi želimo izpostaviti le najpomembnejše. Sprejet je bil Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem. S tem odlokom se usklajuje občinski predpis s področja lokalne gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom, v zvezi s spremembo energetskega zakona. Osnovna značilnost, ki jo je uzakonil energetski zakon, je, da postaja ta dejavnost na področju gospodarskih javnih služb dobave distribucijskega zemeljskega plina tržna dejavnost. S 01. 07. 2007 postanejo vsi odjemalci upravičeni odjemalci, kar pomeni, da se bodo lahko sami odločili, pri katerem dobavitelju bodo kupovali plin, vendar bodo morali imeti dobavitelji pridobljeno licenco Agencije za energijo. Občina Štore bo s spremembo tega odloka imela pristojnost le na področju podelitve koncesije za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Sistemski operater distribucijskega omrežja vzdržuje omrežje, upravlja omrežje, zagotavlja priključitev na omrežje ter omogoča dostop do omrežja. Vse njegove storitve se financirajo iz omrežnine. Omrežnino dobavitelju potrjuje Agencija za energijo. Po do sedaj veljavnem odloku o oskrbi prebivalstva s plinom je bilo določeno, kako se podeljuje koncesija. Glede na spremembo odloka pa bo razlika v tem, da se podeljuje samo koncesija za dejavnost sistemskega operaterja. V predhodnih določbah pa je predlagana opredelitev načina uskladitve obstoječe koncesijske pogodbe in s tem nemotena oskrba z zemeljskim plinom. Svetniki so obravnavali tudi pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Štore za programsko obdobje 2007-2013, v pravilniku so predstavljeni ukrepi, ki so zajeti v njem, in sicer: gre za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, kar pomeni, da gre za posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov, varstvo tradicionalnih krajin in stavb, premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za zaokrožitev zemljišč, pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, zagotavljane tehnične podpore, kumulacije, naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pokrivanje operativnih stroškov transporta subjektom, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta. S tem pravilnikom se občinski predpisi podeljevanja proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva usklajujejo z uredbami in pogodbami, ki veljajo v Evropski uniji. V pravilniku je naveden postopek, kako se izvede javni razpis in kako se na podlagi javnega razpisa izvede postopek podelitve financiranja posameznih ukrepov, v nadaljevanju pravilnika so navedeni tudi vsi možni ukrepi, ki izhajajo iz evropskih projektnih pogodb. Zelo pomembno dejstvo je, da se takšno podeljevanje pomoči šteje kot državna pomoč. Ko bo pravilnik objavljen v Uradnem listu, je potrebno pred sprejetjem pravilnika pridobiti soglasje Ministrstva za finance. Sprejet je bil tudi sklep o finančni pomoči družini Kapel v višini 8.000 EUR iz proračunske rezervacije. Prav tako pa so svetniki obravnavali sklep Vlade RS, ki je sklenila poslati občinskim svetom slovenskih občin predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, ter občinske svete poziva, da v 60 dneh podajo mnenja o navedem predlogu. Občina Štore na predlog Vlade RS sodi v območje Savinjske pokrajine, v to območje sodijo tudi: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec s sedežem v Celju. Med pripombami, ki jih je Vlada RS prejela pred pozivom za javno razpravo o območjih pokrajin, ni niti ene pripombe iz te pokrajine, v katero je zajeta naša občina. Zato je občinski svet podal mnenje, da je predlog območij pokrajin v Sloveniji za občino Štore sprejemljiv. Urška BUSER OBVESTILO Obveščamo vas, da zaradi zahteve ZZZS s 01. 10. 2007 v vseh ambulantah ZP Štore prehajamo na sistem naročanja pacientov. Prosimo, da se za obisk pri zdravniku naročite med 12. in 14. uro pri sestri na telefon: • ambulanta dr. Margarete Selič - Amon: sestra Brigita, 780 23 26, • ambulanta dr. Marjana Hrušovarja: sestra Alenka, 780 23 13, • ambulanta dr. Stanka Ošepa: sestra Andreja 780 23 24, • ambulanta dr. Erike Povh-Jesenšek: sestra Betka 780 23 21. V nujnih primerih se lahko oglasite od 7.30 do 8.30 ure oziroma ob nastopu resnih zdravstvenih težav. Prosimo vas za razumevanje in sodelovanje. Predstojnica ZP Štore: Margareta Selič - Amon, dr. med. Specialistka med. dela, prometa in športa OBVESTILO Cenjene stranke lekarne Sveti Jurij v ŠTORAH obveščamo, da uvajamo nov delovni čas: ponedeljek - četrtek: 7.30 - 17.00 petek: 7.30 - 15.00 sobota, nedelja in prazniki zaprto Hvala in lep pozdrav. Darja G. Korošec 4 SEPTEMBER 2007 ŠTORSKI OBČAN UPRAVNA ENOTA CELJE OBVESTILO OBČANOM (posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja) OBVESTILA O ... REPUBLIKA SLOVENIJA Z željo, da vam približamo upravne storitve, ki so v pristojnosti Upravne enote Celje, vas obveščamo, da veljaven Zakon o graditvi objektov omogoča, da si na relativno hiter in preprost način ter z nizkimi stroški pridobite potrdila o uporabnem dovoljenju za določene objekte, zlasti za enodružinske stanovanjske hiše. Zakon tako določa posebne primere pridobitve uporabnega dovoljenja, med drugim za vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967 in poslovne prostore v njih, ki so bili z dnem uveljavitve tega zakona, to je na dan 1. 1. 2003, v uporabi ter se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila, v zemljiškem katastru pa so na predpisan način evidentirane, ter za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je na dan 1. 1. 2003, v uporabi ter so v zemljiškem katastru na predpisan način evidentirane. Ker so že v pripravi spremembe in dopolnitve navedenega zakona, vam svetujemo, da si navedeno upravno dovoljenje pridobite še pred spremembo zakona. Zahtevo za izdajo potrdila lahko vložite na Upravni enoti Celje, Ljubljanska c. 1, 3000 Celje. Obrazec vloge za izdajo potrdila z upravno takso dobite na vložišču organa ali na krajevnem uradu. Svetujemo vam, da pred vložitvijo zahteve za podrobnejše informacije in napotila kontaktirate uradne osebe, ki so dosegljive v času uradnih ur na telefonski številki 03 4265366, ali pa se pri organu zglasite osebno. Damjan Vrečko, načelnik VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V zadnjih dveh mesecih je na občinsko upravo Štore več občanov naslovilo vprašanja v zvezi s postopkom vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zaradi tega v nadaljevanju podajamo pojasnilo o poteku postopka vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in aktivnostih, ki tečejo v zvezi s tem. Kot so bili vsi vlagatelji zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje že obveščeni z dopisom št. 08505 - 0004/2003 - 14 z dne 19. 9. 2006, je občinska uprava občine Štore, dne 31. 05. 2004 pri Državnem pravobranilstvu, zunanjem oddelku Celje, v imenu končnih upravičencev za vračilo, vložila zahtevo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. SEPTEMBER 2007 09. 06. 2006 je bil v Uradnem listu RS, vlaganj v javno telekomunikacijsko št. 60/06 objavljen Zakon o spremembah omrežje. in dopolnitvah zakona o vračilu vlaganj v Ker Državno pravobranilstvo kljub javno telekomunikacijsko omrežje. dodatnim pojasnilom ni odločilo o V zvezi z navedeno spremembo zakona vlogi, je občinska uprava 18. 6. 2007 je občinska uprava s prej navedenim na Državno pravobranilstvo naslovila dopisom obvestila vse vlagatelje vlog za poizvedbo glede reševanja zahtevka. vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, da lahko svojo vlogo dopolnijo s Državno pravobranilstvo je na podatki o tem, ali so sami izvedli izkop ali poizvedbo odgovorilo 31. 07. 2007. V zasipavanje jarka, kjer poteka telefonski odgovoru je navedeno, da je Državno kabel, ali kupili telefonski kabel in drogove. pravobranilstvo v zakonsko določenem roku prejelo v reševanje približno Prejetedopolnitvevlogjeobčinskauprava 35.000 zahtevkov za vračilo vlaganj poslala Državnem pravobranilstvu v javno telekomunikacijsko omrežje. Zaradi tako velike količine zahtevkov 12. 10. 2006. predvidevajo, da bodo o vseh zahtevkih Na zahtevo Državnega pravobranilstva odločili do konca leta 2007. je občinska uprava z dopisom z dne 21. 02. 2007 dodatno pojasnila vlogo za vračilo Jože Šepec, strokovni sodelavec 5 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN SPOROČILO ZA JAVNOST JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361-953, Faks: 01/8361-956 16. avgust 2007 št. 1/2007 UGODNA SREDSTVA REGIONALNEGA SKLADA ZA PODJETNIŠTVO, KMETIJSTVO IN OBČINE Ribnica, 16. avgust 2007 – Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0, 25% in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000, 00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11. 9. 2007, zadnji rok pa 10. 12. 2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.898.000, 00 EUR. Rok za oddajo prijav je 14. 9. 2007. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.022.000, 00 EUR. Rok za oddajo prijav je 15. 9. 2007. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.259.000, 00 EUR. Rok za oddajo prijav je 3. 9. 2007. Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel: 01/8361-953 in tudi na spletni strani Regionalnega sklada: http://www.rdf-sklad.si. 6 SEPTEMBER 2007 DOČAKALI SMO GRADNJO NADVOZA LIPA Štirideset let že v Štorah pričakujemo nadvoz nad železniško progo, ki bo spodnji del Štor povezal z blokovskim naseljem Lipa. Gradnja nadvoza ter ureditev dovoznih cest in križišč bosta stali nekaj več kot štiri milijone evrov. Leta 2000 je naša občina od države prejela 20 milijonov tolarjev za projektno dokumentacijo. Nadvoz bo ljudem na Lipi zelo olajšal življenje, saj je gost železniški promet precej moteč (18 ur na dan spuščene zapornice). Na prvem razpisu je bilo izbrano podjetje Ceste mostovi Celje, vendar so razpis po pritožbi avstrijske družbe Strabag razveljavili. Na ponovnem mednarodnem razpisu je bilo spet izbrano podjetje Ceste mostovi Celje, Podpis pogodbe za gradnjo nadvoza Lipa Položitev temeljnega kamna je bila že 4. oktobra 2006. Položili so ga minister za promet mag. Janez Božič, direktor Agencije za železniški promet RS g. Rajko Satler in direktor Direkcije RS za ceste g. Vili Žaverlan. Zapletlo se je pri izbiri izvajalca za gradnjo. za katero je komisija ugotovila, da nudi najugodnejše pogoje. Do podpisa pogodbe med podjetjem Ceste mostovi Celje in Javno agencijo za železniški promet je prišlo 5. julija 2007 v Štorah. Pogodbo sta podpisala g. Marjan Vengust in g. Rajko Satler. Pogodbena vrednost projekta znaša 4.027.394, 52 EUR. Investitor, Agencija za železniški promet, bo gradnjo nadvoza financirala iz kreditov za posodobitev železniške infrastrukture v Sloveniji. Izbrani izvajalec bo v prvi fazi zgradil priključno cesto na Lipi in most čez Voglajno ter nasploh opravil vsa dela na območju štorske občine. Druga faza bo potekala na ozemlju celjske občine, na širšem območju obstoječega prehoda čez železniško progo pri Godcu, z začetkom na koncu Teharij ter zaključkom na Lipi, pri stavbi nekdanjega internata. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Gradnja nadvoza naj bi se pričela v prihodnjih dneh, čez nadvoz pa naj bi se zapeljali že čez deset mesecev, če seveda gradbincem ne bo nagajalo vreme. Alenka Obrul PROMETNA VARNOST NA OBMOČJU OBČINE ŠTORE V prvih sedmih mesecih se je na območju občine Štore zgodilo 21 prometnih nesreč, v katerih se je 1 oseba huje poškodovala, 14 oseb je bilo lažje poškodovanih, 26 udeležencev pa v nesrečah ni utrpelo telesnih poškodb. V nesrečah sta bila udeležena 2 kolesarja (oba sta se v nesreči lažje poškodovala), 3 potniki (eden je bil huje poškodovan, 2 lažje), 2 voznika motornega kolesa (1 lažje poškodovan), v večini primerov pa so udeleženi vozniki osebnih avtomobilov (vseh udeleženih 27, od tega 9 lažje poškodovanih). Med glavnimi vzroki za prometne nesreče so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje ter prisotnost alkohola pri voznikih. Če delamo primerjavo z enakim obdobjem preteklega leta, je bilo nesreč v letošnjem letu več. Ker pa je tu že začetek šolskega leta, opozarjamo udeležence v prometu, da posebno pozornost namenijo otrokom, ki se bodo v prometu pojavljali peš ali kot potniki v motornih vozilih. Posebej nevarni so deli cest, kjer otroci prečkajo cesto in mesta, kjer vstopajo ali izstopajo v avtobuse in kombije. Zdenka Pušnik, pomočnica komandirja policijske postaje Celje 7 SEPTEMBER 2007 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA ŠTORSKI OBČAN VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA TRGOVINA V SPODNJIH ŠTORAH V spodnjih Štorah smo že kar nekaj let brez primerne trgovine, kajti zdajšnja je absolutno premajhna. Med občani prevladujejo večinoma starejši, ki težko gredo v trgovino Lipa. Ali lahko občani spodnjih Štor v prihodnje pričakujemo kakšno trgovino? Vera Štante- Skok Problem z oskrbo, predvsem starejših v spodnjih Štorah je problem, ki ga rešujem že od prvih dni mojega županovanja. Lahko povem da so trgovci, oziroma eden od njih resno zainteresiran, vendar je problem z prostorom, kajti potrebno je zagotovoti cca 4000m2 prostora in to v samem centru spodnjih Štor. Na zagotovitvi tega prostora intenzivno delam in upam da mi bo uspelo. Tako da občani spodnjih Štor, bodite strpni, realno je pričakovati da bi se ta trgovina pričela graditi v letu 2009. OTROŠKO IGRIŠČE OB GASILSKEM DOMU Drugo vprašanje se nanaša na otroško igrišče zraven gasilskega doma. Kako je s tem objektom, saj je nujno potreben temeljite obnove? Vera Štante- Skok V razvojnih planih občine Štore je v letu 2008 predvidena ureditev obstoječega dotrajanega Športnega igrišča in v sklopu tega se bo urejalo tudi otroško igrišče. PREOBRAZBA OBČINSKEGA OKOLJA »Male spremembe so dostikrat bolj opazne kot gradnje nebotičnikov, lahko so velike vzpodbude«. Preobrazba se vedno nekje začne in največkrat ima pozitivne učinke. Preobrazba okolice naše občinske zgradbe je tudi odraz novega stanja duha, ki veje na občini, mogoče pa tudi vzpodbud iz okolja. Kdo ve?! Pa sploh ni pomembno, pomembno je to, da se, kot rečejo, dogaja. Emil Kačičnik POBUDA ŽUPANU V duhu „stilske preobrazbe« okolice občinske stavbe bi kazalo razmisliti tudi o napisnih tablah, ki nas ob vstopu na občinsko zemljo obveščajo, da smo prišli v občino Štore. Meni se zdijo zelo neizrazite, že kar grde (pa naj mi avtorji le-teh ne zamerijo). Vdihnimo jim nekaj duše, dodajmo kakšno »dobrodošlico«, cvetlični aranžma ali kaj drugega. Naj bodo opazne, všečne, naj nam povedo, da smo v občini Štore! Mogoče še to: kadar se peljem proti Vojniku ali Šentjurju, se mi pogled vedno znova ustavi na cvetličnem napisu njihovega kraja. Verjamem, da bi takšni cvetlični napisi zelo polepšali tudi naš kraj. Mojca Korošec 8 SEPTEMBER 2007 ŽUPAN SPREJEL UČENCE Z ODLIČNIM USPEHOM Župan občine Štore Miran Jurkošek je v prostorih občine Štore sprejel učence iz osnovne šole Štore, ki so z odličnim uspehom zaključili osnovnošolsko izobraževanje. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Župan je odličnjakom in odličnjakinjam čestital za dosedanji uspeh in jim zaželel uspešno izobraževanja ter veliko uspeha na nadaljnji poti. Ob zaključku šolskega leta 2006/07 so odlični uspeh dosegli Matic Arčan, Tomaž Stojan, Lovro Žveglič, Kim Majoranc, Anja Pušnik, Nives Slemenšek, Ana Gabršček, Aleksanda Ključar in Dejan Lukić, ki so se z veseljem udeležili sprejema pri županu. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Franjo Rumpf ter razrednika Mihaelca Gorjup in Aleš Vrbovšek. Ob koncu srečanja je župan Miran Jurkošek uspešnim učencem podaril knjigo s posvetilom ter pisalni set. Čestital jim je za prehojeno pot in jim zaželel, da bi sledili ciljem in uspešno skrbeli za svojo usodo, pa tudi za razvoj in sooblikovanje okolja, v katerem živijo. Sabina FIRŠT SPREJEM NOVOMAŠNIKA JANKA REZARJA Steklarne Rogaška. Dogajanje so popestrile pevke Rož’ce in flavtistka. Po slavnostnem sprejemu je sledila pogostitev. Nato se je Janko skupaj z družino in županom s kočijami in v spremstvu konjenikov odpravil do domače cerkve na Teharjah. Slovesni sprejem se je nadaljeval v cerkvi. Janko Rezar prihaja iz pestrega družinskega okolja, saj ima še pet bratov in tri sestre. Osnovno šolo je obiskoval v Štorah ter šolanje nadaljeval na gimnaziji Center v Celju. Po uspešno končani srednji šoli pa se je vpisal na Teološko fakulteto v Mariboru. V času študija je aktivno deloval v mladinskih veroučnih skupinah. Zadnje leto je kot diakon pomagal v župniji sv. Duh v Celju. V nedeljo, 8. julija 2007, je v župnijski je slavnostni govor, v katerem mu cerkvi na Teharjah daroval mašo je čestital za pogumno odločitev ter Janko Rezar iz Slanc. zaželel, da bi v svojem duhovniškem poklicu kar najbolje izpolnil sebe V soboto, 7. julija popoldan ga je pred in ljudi, h katerim je kot duhovnik občinsko stavbo v Štorah sprejel poslan. Izročil mu je simbolično župan Miran Jurkošek. Namenil mu darilo občine Štore, kristalno vazo Alenka Obrul 9 SEPTEMBER 2007 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN PRAZNIK MARIJE SNEŽNE NA SVETINI Znamenita romarska cerkev na Svetini, zgrajena še v poznem srednjem veku, je prvo nedeljo v avgustu, ki se po prastarem izročilu imenuje »šentoščeva nedelja«, premajhna za romarje, ki se zbirajo k Mariji Snežni. Bogoslužje se zato odvija na prostem pred cerkvijo, na lepo okrašenem prostoru in v senci starodavnih lip. Od blizu in daleč se je tudi letos zbralo več kot šest tisoč ljudi. To je največji vsakoletni shod ljudi v občini Štore, zato je potrebno za dobro počutje in organizacijo združiti vse razpoložljive moči in sposobnosti. Domačini so pod vodstvom ključarjev spletali vence zelenja, ki krasijo oltarni prostor v cerkvi in pred njo, počistili in okrasili cerkev, počistili poti okoli cerkve, postavili mlaj, organizirali peko kruha in peciva in še kaj. Tako je bilo vse pripravljeno za predvečer praznika in za sam praznik. Praznovanje je napovedovalo že slovesno pritrkavanje, slovesna pesem zvonov, ki se po stari tradiciji oglašajo s posebnimi napevi. Sobotno mašo je daroval domači župnik, dr. Vlado Zupančič. Po maši so v procesiji z lučkami letošnji birmanci odnesli Marijin tron nazaj v cerkev. Župnija je pogostila romarje z dobro vinsko kapljico, godba na pihala »Anzekovi muzikantje« je poskrbela za pravo vzdušje med bogoslužjem in po njem. Skrbno organiziran srečelov za potrebe obnove strehe na cerkvi je med romarje vnesel še dodatno pričakovanje in dobro razpoloženje. V nedeljo, na dan praznika, je bogoslužje vodil dr. Karel Bedenjak iz murskosoboške škofije. Po maši so birmanci v spremstvu prvoobhajank spet ponesli Marijin tron v slovesni procesiji okoli cerkve. na stropu, še posebej cvetlični venec okoli Kristusa, gotski portal s kovanimi vrati v zakristijo, baročni Marijin tron, prižnica ter kor z orglami. Cerkev je letos, z novim skrilom na zvoniku in pozlačenim križem na vrhu, zasijala v novi lepoti. Tudi dela na strehi cerkvene ladje se počasi zaključujejo. Če boste na katero od naslednjih nedelj obiskali cerkev, boste stopili vanjo že čez nov prag, ki ga je s kamnom obložil Niko Vengust. Morda boste v njeni hladni in tihi notranjosti zaslutili dih stoletnih časov in se v hvaležni Do sedaj znani pisni viri omenjajo zbranosti spomnili vseh darovalcev, ki vas »Suvetino« že leta 1420, cerkev so pomagali ohranjati ta Marijin biser je bila zgrajena pred letom 1480. Že v kroni slovenske lepote. Ponosni smo, čez nekaj let so jo napadli in požgali da ga imamo, zato se zahvaljujemo Turki, toda vedno znova se je po vseh Bogu, vsem romanjem, darovalcem in ujmah obnovila in še polepšala. Zunaj vsem, ki ste kakorkoli po svojih močeh lahko občudujemo gotsko gradnjo: in na različne načine pomagali, da je zakristijski obrambni stolp, vhodni »šentoščeva nedelja« tako lepo uspela. portal z novimi vrati, ki jih je izdelal Naj Marija Snežna spremlja vse naše Vinko Šanc, veličastni zvonik s strelnimi poti! linami in še kaj. V cerkvi nas presune barvna skladnost baročnega oltarja z Dr. Vlado Zupančič, župnik, gotsko Marijino plastiko, gotske freske Brane Mlakar in Jože Romih ZVONIK IMA NOVO KRITINO vendar je ta cena narasla na 200 evrov, ko so zraven prišteli še druge stroške, kot so postavljanje in razdiranje odra. Končni račun prekrivanja zvonika je na koncu presegel vrtoglavih 85 000 evrov. S tem pa dela še niso bila končana, saj smo konec avgusta smo prekrili tudi cerkveno ladjo. Vsakdo, ki ga je pot v zadnjem času zanesla v Svetino, je prav gotovo opazil prenavljanje več stoletij starega svetišča. Cerkev, ki je posvečena Mariji Snežni, ima glede na majhnost vasi presenetljivo velik zvonik. Ta je sedaj prekrit z novo kritino. O dimenzijah zvonika veliko povedo tudi številke. Zvonik je visok 54 metrov, streha pa meri brez pozlačene buče in križa kar 22 metrov. Površina celotne strehe skupaj znaša skoraj 400 kvadratnih metrov. Zvonik je krit s skrilom, ki ga lomijo pri Oplotnici in skupno tehta kar 40 ton. Ker pa je bila prej cerkev krita z lesenimi skodlami in je sedaj teža kritine ekstremno narasla, so delavci dodatno okrepili konstrukcijo zvonika. V ta namen so bili vgrajeni 4 kubični metri tramov. Cena dobave in prekrivanja s skrilom je za kvadratni meter znašala 125 evrov, Zaključek del smo proslavili v okviru praznika krajevne skupnosti Svetina na posebni slovesnosti, dne 1. 9. 2007, na kateri smo se zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način in s sredstvi pripomogli k izvedbi tako zahtevnega projekta. Leopold Vrbovšek 10 SEPTEMBER 2007 SONČEK V ŠTORAH ŠE BOLJ SIJE Utrinek s svečane otvoritve novih bivalnih prostorov zveze Sonček Svečana otvoritev je potekala 22. 7. ob 12.00 na dvorišču objekta. Kratek kulturni program so popestrili otroci OŠ Štore in moški pevski zbor Kompolčani. Udeleženi so bili donatorji, medijske hiše, g. župan Miran Jurkošek, starši oskrbovancev, prijatelji ... Slavnostni trak je prerezal g. mag. Janez Drobnič, ki je imel tudi slavnostni govor. Ključe novega objekta je g. Jože Povalej, vodja centra Sonček, predal v roke gospe Ivanki Jazbinšek, vodji bivalnih prostorov Štore. Bivalna enota v Štorah je ena od enot, v katerih zveza Sonček izvaja storitev varstva ter možnosti bivanja v prilagojenih stanovanjih za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi. Dosedanja bivalna enota v Štorah deluje že od leta 2000. V tej bivalni enoti trenutno biva pet odraslih oseb. V letu 2004 se je začelo postopoma je sledila še pogostitev in ogled notranjih prostorov. Ta dan je v Štorah sonce še bolj sijalo, kot da bi videlo, kako srečni so obrazi teh ljudi, ki jim bo življenje v teh prostorih bolj prijetno in kakovostno. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Njihov moto, s katerim skušajo informirati širšo javnost, je SONČEK - EDEN ZA VSE! odkupovati in adaptirati dodatne prostore v sosednjem objektu, kar bo omogočilo bivanje še 7 stanovalcem. V dosedanjem objektu je zveza Sonček izvajala storitev varstva in pomoč pri negi ter vsakodnevnih aktivnostih, novi prostori pa omogočajo višji standard bivanja. V njih bodo varovanci bolj samostojni, hkrati pa bodo imeli na voljo pomoč. Sledila je podelitev pohval donatorjem. To častno delo sta opravila g. Jože Povalej in g. Martin Lažeta. Po končanem programu In še zaključna misel povezovalke programa, Marjane Korenko: »KJER LJUBEZNI NI, JO JE TREBA DATI IN POVRNILA SE BO V IZOBILJU.« Dobrodelne prispevke lahko nakažete na TRR Zveze Sonček 02085-0017410410 pri NLB. S potrdilom, ki ga prejmete, boste uveljavili olajšavo na osnovi zakona o dohodnini. Odbor za socialo Vera Štante Skok ŠTORE NA NOGE Prireditev, ki je v Štorah na noge spravila kopico otrok, pa ne samo njih, ob koncu prireditve so z otroki poskakovali še starši. Od kod ideja »Štore na noge«? Sama sem živela v Štorah na Lipi, se igrala z otroki, jih pazila … Vse dokler se nisem odselila. V novem okolju sem začela delati - učim otroke plesati. Nekako sem želela to prenesti na štorske otroke, za katere mi ni vseeno. Glede na to, da je to delavsko naselje, sem vedela, da bom morala izvesti projekt, ki ga bodo podprli sponzorji. To je bil moj prvi pravi SEPTEMBER 2007 projekt, za katerega moram priznati, da ni bil majhen zalogaj. Vendar me je želja po tem, da Štorovčani zaplešemo in se poveselimo skupaj, gnala naprej. Pač tako je, ko nekaj počneš s srcem. Ta projekt bo nedvomno vsakoletna tradicija, v to ne dvomim in se že vnaprej veselim veselih in toplih trenutkov z našimi najmlajšimi. Kakšen je bil odnos sponzorjev do tvoje ideje? Moram priznati, da sem pričakovala mnogo večji odziv sponzorjev, glede na to, da je bil projekt namenjen našim najmlajšim, našim otrokom. Se pa resnično zahvaljujem vsem, ki so ta projekt z veseljem omogočili. Kako je potekala organizacija, je bilo kaj težav? Pri organizaciji projekta mi je pomagala moja boljša polovica, ki me dopolnjuje pri vsakem delu in mi je vedno na voljo. To je moj fant Boštjan, ki se mu iskreno in iz srca zahvaljujem. Hvala tudi moji mami in mojim predragim prijateljem, Štorovčanom, za vso spodbudo in pomoč. Zanimivih je bilo teh nekaj besed, ki sem jih po koncu prireditve spregovoril z Vesno Tatalovič, nasmejano, polno pozitivizma in energije, ki jo je čutiti ob njej. Ne dvomim v njene besede, da bo s Štorami in njihovimi otroki tudi drugo leto. Emil Kačičnik Foto: Domen Kolšek 11 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN LOKOSTRELSKA KARAVANA NA PEČOVJU (Utrinek s svečane otvoritve novih bivalnih prostorov zveze Sonček) Na zadnji junijski dan (30. 06. 2007) se je slovenska lokostrelska karavana odpravila na štajerski konec, natančneje na Pečovje nad Štorami, kjer so ljubitelji lokostrelstva tokrat že drugič na gruntu Sraka pomerili svojo mirno roko in oster pogled na lokostrelski tekmi tipa Fita Arrowhead krog 12 + 12, naziv tekmovanja: Slovenski pokal (streljanje na tarče), ki ga je organiziral LK Brand Celje. V soboto zjutraj nas je zbudil že tradicionalni dež, ki je marsikateremu dal misliti, po kaj se sploh odpravlja, a je bil spomin na lanski 3D (streljanje na silhuete živali) in golaž s polento pravi recept za pregon črnih misli. Ob spremenljivem vremenu in nestalnem vetru so se počasi pričeli zbirati lokostrelski mački. Pri jutranji kavici in svežih rogljičkih sta bila za marsikoga dolga vožnja in »viseče« vreme kaj kmalu pozabljena. 12 Po zaključku prijav (prijavljenih je bilo 68 tekmovalcev iz 23 klubov) in poskusnih strelih je sledila razporeditev skupin po tarčah. Izza oblakov je po štartnem strelu ob 10.20 uri pokukalo tudi sonce. Proga je bila razgibana in je lepo zaokrožila celoten potek po gruntu in bila hkrati atrakcija za oči okoliških prebivalcev. S svojo prisotnostjo sta nas počastila tudi župana občine Štore, g. Miran Jurkošek, in Celja, g. Bojan Šrot. Medtem ko so zajčki marsikomu ušli z vajeti, so bile dolge razdalje pisane na kožo skoraj vsem. Z visoko koncentracijo in obilo dobre volje so krog najprej zaključili mladci, med katerimi so bili najuspešnejši: z dolgim lokom Nejc Goršič, ki je ustrelil 186, z slavil Nejc Goršič, ki je ustrelil 186, z golim lokom Klemen Križan (117) in z ukrivljenim lokom Tomaž Natlačen (229). Med mladinkami pa z ukrivljenim lokom Petra Krt (240). Med članicami je v kategoriji dolgi lok zmagala Irena Kastelic (199), z golim lokom Irena Izgoršek (270), z ukrivljenim lokom Mateja Andrejka (269) in sestavljenim lokom Maja Marcen (343). Med člani je z dolgim lokom slavil Edo Goršič (249), z golim lokom Marjan Podržaj (309), z ukrivljenim lokom Rok Mažgon (312) in s sestavljenim lokom Žare Kranjc (345). Med kadetinjami je s sestavljenim lokom zmagala Katja Krt (231), med kadeti pa z dolgim lokom Blaž Goršič (116), z golim lokom pa Aleš Marinko (285). V kategoriji deklic in dečkov sta bila z ukrivljenim lokom najuspešnejša Špela Fajdiga (248) in Aljaž Ferencek (276), z golim lokom pa Blaž Kalister (292). Tekmovali so tudi mlajši dečki in deklice, med katerimi sta z golim lokom zmagala Nika Janežič (230) in Tilen Vidic (304), z ukrivljenim lokom se je na najvišjo stopničko povzpel Jan Slavec (264). Kot vsi vemo, brez veteranov ne gre in tudi v tej kategoriji so se potegovali za najvišjo stopničko, in sicer je med veterankami z golim lokom Klemen Križan (117) in golim lokom slavila Biserka Čeh (218), z ukrivljenim lokom Tomaž Natlačen med veterani pa Jadran Čakada (288). (229). Z dolgim lokom je zmagal Božo Kovačič (222), z ukrivljenim Zlatko Ulaga (262) Ob zadnjem strelu smo se že vsi veselili in s sestavljenim Jurij Vojvoda (334). hrane in pijače. Tudi letos nas je s svojo In tako smo se zadovoljni in siti počasi kuharsko prefinjenostjo presenetil naš odpravili proti domu. zdaj že tradicionalni kuhar g. Hojnik, ki nam je pričaral užitke pečenih rebrc s V imenu LK Brand Celje se zahvaljujemo krompirjevosolatoinsolatoizparadižnika sodnikom LZ Slovenije za natančnost in in paprike. Tisti, ki si je zaželel še »repete«, strokovnost, županoma za počastitev z je bil počaščen z golažem. Ob jedači in obiskom ter seveda vsem tekmovalcem za pijači vsekakor ni manjkala podrobna udeležbo in športno vedenje tako v času analiza dogodkov, smeri puščic in vseh tekme kot tudi po zaključku. Do prihodnje možnih lokostrelskih nasvetov zakaj, tekme lep lokostrelski pozdrav. kje in kako bi moralo biti, da bi bil x. Po potešeni lakoti in žeji je sledila razglasitev, in sicer je med mladinci z dolgim lokom Vilma Alina Bezenšek SEPTEMBER 2007 7. TRADICIONALNO SREČANJE REGIJSKIH ORGANIZACIJ Organizatorji smo se v zgodnjih dopoldanskih urah zbrali na Svetini pred Lovskim - Vrunčevim domom, da postorimo še nekatere malenkosti pred uradnim začetkom in prihodom gostov ter vseh drugih udeležencev. Kot naročeno se je začelo jasniti in pokazalo se je tudi sonce, tako, da se je srečanje začelo v lepem dopoldnevu. Udeleženci srečanja so se začeli zbirati, nekateri so se pripeljali z avtomobili in avtobusi, veliko pa je bilo pohodnikov, ki so prišli iz Šentjurja, Štor, Celja in Laškega. Slovesnost se je pričela s prihodom praporščakov ob spremljavi pihalne godbe. Kot se za vsako tako srečanje spodobi, smo na začetku prisluhnili slovenski himni in simbolnemu veteranskemu dejanju. godbe Svetina, vseskozi so nam prepevali pevci ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, upokojenski pevski zbor Celje in gostinski delavci iz Celja, ki so se združili v velik pevski zbor, na koncu pa nam je zaigrala in zaplesala še folklorna skupina Stari prijatelji iz Kompol. glavnima pokroviteljema, občini Štore in proizvodnji jekla Štore STEEL ter vsem ostalim: VALJI d.o.o., ETRA d.o.o., CMC- Celje d.d., občina Šentjur, avtoprevozništvo Mužerlin, MAKOVEC Transport iz Ajdovščine, ki so kakorkoli finančno pomagali, da lahko veterani občine Štore delujemo in se predstavljamo na lokalnem, S svojo prisotnostjo so naše srečanje pokrajinskem in tudi na državnem počastili tudi župani občin Štore, nivoju. Celje, Šentjur in uniformirani gostje, tukaj mislim predvsem na veterane Omeniti moram tudi izredno dobre OZVVS, ZSČ, veteransko združenje odnose z gasilci iz Slivnice, Babnega SEVER in seveda predstavnike SV, ki in Svetine, ki nam brezplačno posodijo so na srečanje pripeljali tudi nekaj mize in klopi, slednji jih tudi sami svoje tehnike in opreme. Da pa je pripeljejo in pomagajo namestiti. imelo naše srečanje še večjo »težo«, so poskrbeli praporščaki iz naših in V upanju, da se drugo leto zberemo sosednjih društev ter organizacij, saj v takšnem ali pa še večjem številu, se jih je zbralo več kot trideset, med v imenu organizatorja OZVVS njimi žal ni bilo vseh povabljenih iz Štore vabim vse, ki kakorkoli lahko naše občine. pomagajo, naj se nam pridružijo. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Po pozdravnemu nagovoru simpatične voditeljice Nine je sledil Da smo lahko izpeljali tako veliko slavnostni govor g. Boruta Pahorja, srečanje, se moram v imenu Marjan Dobovišek ki je bil prijetno presenečen, da se v organizatorja OZVVS Štore zahvaliti OZVVS Štore tako majhnem kraju odvija tako številčna prireditev. V nadaljevanju je bilo podeljenih še nekaj simbolnih kipcev »železar« in priznanj ZB. Med obiskovalci našega srečanja je bila tudi legenda slovenske glasbe, g. Lojze Slak, ki je vse navzoče lepo pozdravil. Za kulturno popestritev so poskrbeli godbeniki pihalnega orkestra štorskih železarjev in pihalne SEPTEMBER 2007 13 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN ZAOKROŽENO PETLETNO DELOVANJE KULTURNEGA DRUŠTVA ŠTORE - OKTETA LIPA Oktet Lipa je v mali telovadnici osnovne šole Štore 8. junija 2007 strnil petletno delovanje na področju ljubiteljske kulture. Za svoje delo so člani prejeli niz priznanj Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Kulturno društvo Štore - Oktet Lipa je po petletnem delovanju v osnovni šoli Štore pripravilo jubilejno praznovanje. Člani Okteta Lipa so za svoje dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture prejeli Gallusova priznanja in značke kot odraz najvišjega poklona dejavnosti, kateri so se zapisali. Gallusova priznanja so namenjena za pomembne dosežke, ustvarjalnost, izjemne dosežke pri organizacijskem delu, kulturnovzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah 14 ljubiteljske kulturne dejavnosti. Delo Kulturnega društva Štore vsekakor dosega merila za dodelitev najvišjega priznanja v ljubiteljski kulturi na področju glasbene ustvarjalnosti. Njihovo delo je zapisano dosežkom, s katerimi v širši okolici zapuščajo sledi ustvarjalnega dela skupine, povezanosti z društvi in zvezami društev. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je njihovo delo tudi ocenil. Priznanja za svoje delo so prejeli vsi člani Okteta Lipa. Poseba priznanja JSKD sta za dolgoletno delovanje prejela Stane Gorjup in Roman Zapušek, oba za več kot pet desetletij delovanja, Franc Rihter, inž. Marjan Vrhovnik in Bogomir Paj so prejeli zlato Gallusovo značko in priznanje, Milan Centrih srebrno, Zlatko Knez in Emil Kačičnik pa bronasto Gallusovo značko in priznanje. Posebno presenečenje so člani društva pripravili ustanovitelju Okteta Lipa Stanetu Gorjupu, podelili so mu posebno plaketo društva , s tem pa izkazali zahvalo in posebno čast za njegov trud. Peta obletnica, pravijo, je zanje le prelomnica v nekem obdobju delovanja in močna vzpodbuda, vsekakor pa dober »zagonski kapital«, na osnovi katerega bodo z delom lahko nadaljevali. Program je bil pestro obarvan, zahvala za to pa gre tudi gostom, vokalnoinstrumentalni skupini Rožce in mladim solistom, Hani Zupančič, Emi Kačičnik, Jaku Bokšanu in Tilnu Žnidarcu. Najmočnejša popestritev prireditve pa je seveda bilo občinstvo, ki je s svojo prisotnostjo štorskim fantom dalo najvišje priznanje, ki ga sploh lahko dosežejo za svoj trud, to je prisotnost tako številčnega občinstva. Že na začetku prireditve so se organizatorji zahvalili vsem, ki so jim omogočili izvedbo praznovanja, tako so besede zahvale namenili g. Franju Rumpfu, ravnatelju osnovne šole Štore, ki jim vsa ta leta nudi odprta vrata svoje ustanove, občini Štore in županu ter vsem prijateljem in podjetjem, ki so omogočili, da je bila prireditev lahko izpeljana. Emil Kačičnik Foto: Luka Skok SEPTEMBER 2007 PLANINSKI VODNIKI p.d. ŽELEZAR ŠTORE 114. POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV IN JEKLARJEV NA LISCO (948m) v organizaciji planinskih vodnikov P.d. Železar Štore in vodnikov železarskih pohodov, ki je bil v soboto, 23. 06. 2007 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Na sobotno jutro me je prebudilo grmenje z nevihto. »No, pa ga imamo, dež namreč, kajti do sedaj smo imeli vedno srečo z vremenom, a nekako bo že, « sem si dejal. Na čelu daljše poti sta bila Slavko zvoki harmonike in vonj golaža iz in Stanko, Betka in Samo sta bila Točkovega doma (927m). zadolžena za to, da hodita zadnja, jaz pa sem bil koordinator pohoda. Tu se je naš pohod končal. Iz ploščadi pred domom je čudovit razgled na Pot nas je vodila čez vas Polano, čez dolino Save od Radeč proti Sevnici in Zbor pohodnikov je bil v Celju na prelepe neokrnjene travnike, polne na dolenjsko gričevje na južni strani Glaziji ob 7. uri. Iz Štor pa smo krenili prelepega cvetja (tudi kranjskih lilij). doline. ob 7.30 uri. Pogled po avtobusu je bil navdušujoč, saj so bili vsi pohodniki Hodili smo v strnjeni skupini v zmernem Pohodniki so se okrepčali z zelo dobre volje in polni pričakovanj. Med tempu, tako da nihče od pohodnikov ni okusnim golažem, Sandi in Janko pa potjo smo se ustavili še v Šentjurju in imel težav. Med potjo smo si še dvakrat sta poskrbela za dobro voljo. na Jezercah, kjer so se nam pridružili privoščili počitek in priboljške iz še drugi pohodniki. spremljevalnih avtomobilov. G. Telcer, starosta železarskih pohodov, je svečano podelil znački PLANINSKI Vožnja ni bila dolga in naporna in Po dveh urah in pol smo prišli na vrh VODNIK ŽELEZARSKIH POHODOV po dobri uri in 20 min smo prišli na Lisce (948m). Tu so se nam pridružili meni in Betki. Tako je Betka prva zborno mesto v Jurklošter. pohodniki, ki so se odločili za krajšo ženska s takim nazivom in funkcijo. pot. Bili so vsi navdušeni nad doživetji, Sledile so čestitke in veselo druženje je Tu nas je čakala spremljevalna ekipa predvsem nad ogledom meteorološke trajalo do 17. ure. z dvema avtomobiloma, seveda polno postaje. naložena z dobrotami in priboljški. Pohoda se je udeležilo 48 pohodnikov Kljub jutranjemu dežju se je vreme iz Štor, Celja, Vojnika, Šentjurja in od V kava baru smo se okrepčali z zelo umirilo, tako da je bilo toplo in drugod in osem članov spremljevalne okusno kavo in počakali druge sončno. ekipe, vseh pohodnikov pa je bilo 173. pohodnike z Jesenic, iz Raven, Krope, Zahvaljujem se vsem sponzorjem in Tovila, metalurškega inštituta in druge, Z vrha Lisce je lep razgled na okoliške donatorjem in vsem, ki ste mi pomagali ki so prišli s svojimi avtomobili. hribe. Od severa proti vzhodu smo pri organizaciji pohoda. videli Pohorje, Konjiško goro, Boč, Tudi oni so bili ob prihodu zelo dobre Donačko goro, Macelj. SPONZORJI, DONATORJI: volje in pripravljeni na pohod. OBČINA ŠTORE, VALJI ŠTORE, ŠTORE Od vzhoda proti jugu pa do Medvednice, STEEL, PETROL ENERGETIKA, ITRO Po pozdravih in kratkem počitku Gorjancev, Kočevskega Roga in ŠTORE, TRGOŠPED ŠTORE, STOPAR (kavica itd.) smo se z avtobusi odpeljali Snežnika. LB DESIGN, STORKOM ŠTORE, po Lahovem grabnu, cca. 5 km do OPEKA KRANJ, VLADO ČANŽEK, JOSIP našega izhodišča. Od juga proti zahodu pa Nanos, ŠLOGAR, KAVA BAR GAJ-LIPA, FANIKA Trnovski gozd in Julijce s Triglavom, ŠTARKEL. Tu nas je čakala spremljevalna ekipa od zahoda proti severu pa Kamniške in vsak pohodnik se je lahko okrepčal in Savinjske Alpe, Kum, Mrzlico, bolj v Vsem še enkrat hvala, kajti brez vaše z domačimi dobrotami. Razdelili smo megli pa sta bili Peca in Uršla gora. pomoči pohod ne bi tako uspel, kot je. se v dve skupini. Prva skupina se je odločila za daljšo pot, druga pa za Nekaj pohodnikov je zaradi vsega Vodniški odsek P. D. Železar Štore in krajšo pot, po kateri je vodil planinski naštetega ostalo na vrhu Lisce še nekaj organizator železarskih pohodov: in železarski vodnik Karli. časa, druge pa so že privabljali veseli Valter Jelen 15 SEPTEMBER 2007 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN POHOD NA KROFIČKO (2038m) SOBOTA, 18. 08. 2007 Iz Štor smo krenili ob 5.00 uri, nadaljevali vožnjo do Špara, Plave lagune in Žalca, kjer smo še pobrali zadnjega pohodnika današnje ture. ogledali najdebelejši macesen v Evropi in se počasi začeli vzpenjati proti našemu cilju. Betka je vodila pohod, jaz pa sem hodil zadnji v koloni. Pot je bila dokaj zahtevna, saj je bilo V Logarsko dolino smo prišli ob 6.40 uri zelo spolzko, ker je ponoči močno in nadaljevali pot ob 6.45 proti Klemenči deževalo in videli smo tudi ostanki toče jami. Pot do koče na Klemenči jami na poti. Na vrh Krofičke smo prišli po (1208m) poteka po gozdu, del poti tudi treh urah hoje (ob 11.30 uri). po naravnem izklesanem skalnatem Vsi smo bili veseli, da nam je vzpon tunelu in zopet po gozdu. uspel, kljub temu, da razgleda zaradi Pot ni zahtevna, bilo pa je zelo veliko megle nismo imeli. vlage v zraku. Na kočo na Klemenči Z vrha gore smo odšli ob 12.25 in do jami smo prišli po dobri uri hoje (ob razpotja za Strelovec prišli v eni uri. 7.50 uri). Po počitku in okrepčilu iz Tu smo se spočili, malicali in nadaljevali nahrbtnika smo ob 8.30 uri nadaljevali pot do Strelovca (1754m), za kar smo porabili 50 min. pot proti Krofički. Malo nad kočo na Klemenči jami smo si Po počitku smo ob 14.50 nadaljevali Turistično-kulturno društvo Globoče - Dedni vrh pot proti Icmankovi planini, kamor smo prišli ob 16.45 uri. Po počitku smo nadaljevali pot proti Logarski dolini. Hoja je bila dokaj zahtevna in utrudljiva, saj je bil teren razmočen in zelo spolzek. V Logarsko dolino smo prišli ob 18.00 uri, zadovoljni, ker nam je tura uspela. Ture se je udeležilo 13 pohodnikov in članov P. D. Železar Štore. Vodja pohoda: Betka Pomočnik pohoda: Valter Čas hoje: 8 ur 35min VODNIŠKI ODSEK P. D. ŽELEZAR ŠTORE Valter Jelen Občina Vojnik Vljudno vas vabimo na prireditev »Lumparije 2007«, ki bo potekala v petek, 28. 9. 2007 v Vojniku (na igrišču za mali nogomet pod šotorom). S prireditvijo bomo obeležili svetovni dan turizma. PETEK, 28. 9. 2007 od 10. ure dalje - Razstava likovnih del osnovnošolcev OŠ Vojnik in Frankolovo na temo turizma na podeželju - Predstavitev turističnih društev občine Vojnik - Predstavitev društev, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine Vojnik - Predstavitev ponudnikov iz kataloga od 16. ure dalje - Lumparije – srečanje ljudskih godcev in pevcev o »Joškova banda« in predstavitev zgoščenke o Trio »Kanape« o Ljudski godci iz Mozirja o »Taščice« o »Pušeljc« o »Gmajnarji« - Program povezuje Toni Gašperič 16 Informacije: Petra Pehar Žgajner 051 315 841 Jože Žlaus 031 798 380 SEPTEMBER 2007 STARAMO SE, NA POMOČ - KAM S STAREJŠIMI SLOVENCI? (globoko razmišljanje o staranju in dogajanjih v svetu in še posebej v naši družbi) Kar na začetku tega članka moram povedati, da kljub vsem podatkom in mislim, ki jih v tem prispevku nizam, nisem črnogled, prav nasprotno, z veseljem in veliko aktivnostjo doživljam svojo jesen življenja ob, hvala Bogu, relativnem zdravju, zlatih vnukih, dobrem družinskem razpoloženju in občutnem razvoju občine. Toliko besed, pisanj in napovedi, predvsem temačnih je »v zraku«, da kar ne morem mimo tega, da se ne bi še sam oglasil. Gre seveda za napovednik o težkih časih, ki čakajo nas starejše, gre za bodočo pokojninsko reformo, ki jo bodo scoprali »novi oblastniki«, katerikoli že bodo - kajti zdaj, pred volitvami, ni pravi čas za to, gre za občutno slabšanje demografske slike s premalo otrok in preveliko starejših itd., itd ... Lasje, kolikor jih še imam, bi mi šli pokonci, če ne bi vsega tega vedel iz lastnega intenzivnega branja vseh mogočih slovenskih pisnih medijev. In ker je moja generacija bila vsega hudega vajena, tudi pomanjkanja hrane, če hočete, ni strahu, da bi ta čas še enkrat podoživeli, bolj se bojim za mlajši slovenski rod, ki mu bo vsiljena ameriška vrednota imeti »speglan« obraz, veliko oprsje, velik avto in še druga bebava posnemanja Amerike, kot so Valentinovo, Milijonar, Piramida ... Ne pa srčnost, dobrota, znanje in druge notranje vrednote, kot je morala - edina dostojanstvena stvar. Pa še ljubezen, kajti ljubezen ni vse, toda brez nje je vse nič. Zahodna družba in njeni atributi, ki se vse bolj vcepljajo v nas, niso vsi dobri. Tekmovalnost je ena takih in že v šoli se začenja, saj ne razvija najboljšega v človeku, nasprotno, uči nas sovražiti - potrebujemo torej napredek ljubezni in spremembo srca! Ne vdajmo se globalizaciji, ne asimilirajmo se! Ne poveličujmo tujih vrednot! Recimo si: sem proti temu, torej sem! Kajti življenje je tega vredno. Bil sem tu, na svoji poti skozi večnost sem se v njem ustavil le za hip. Pravijo, da smo Slovenci najmlajši upokojenci v Evropi. Predvsem politiki in ekonomisti resno razmišljajo o tem problemu. Prej, z začetkom v letu 1966, smo imeli Inštitut za gerentologijo, ki se je načrtno ukvarjal s spremljajočimi dejavniki staranja, pred 17 leti so ga ukinili in sedaj se z zdravstveno in socialno gerentologijo ločeno ukvarjata »žilni oddelek« KC v Ljubljani in Inštitut Antona Trstenjaka. Kakšne organizirane gerentologije v državi ni več in naši zdravniki se za to področje ne izobražujejo več (začetnik je bil dr. Bojan Acceto). Sicer pa je staranje prebivalstva pomembna tema v EU in iščejo se poti za novo solidarnost med generacijami. Leta 2002 je bila v Madridu svetovna skupščina o staranju,kasnejejebilatudivBerlinu in znanstveniki, strokovnjaki z raznih področij, politiki in voditelji držav so složno ugotovili, da je »podaljšana življenjska doba največja pridobitev človeštva, kar pomeni novo kakovost življenja za vse generacije ...« Državnikom je bilo naloženo, naj zaradi povečanja števila starejših SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN državljanov Evrope prilagajajo gospodarski in družbeni razvoj temu dejstvu! Kaj so še rekli na skupščini: • starejšim je treba zagotoviti varno in dostojno jesen življenja, • zagotoviti vzajemnost in solidarnost, • dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, • preprečevati nasilje nad starostniki in starostno diskriminacijo, • razvijati medgeneracijsko sodelovanje in pomoč, • poučiti mlajši rod o deležu starejših pri razvoju družbe, • z aktivnim staranjem je treba dati starejšim priložnost, da s svojim znanjem in izkušnjami participirajo družbeni razvoj. Analiz, koliko smo starejši v življenju prispevali v zdravstveni sklad, enostavno ni. Vemo, da so bile življenjske razmere v prejšnjih časih mnogo težje, torej ni čudno, da je starejša generacija bolj izčrpana. Nihče več ne razmišlja o solidarnostnem prispevku in nižjih plačah starejše generacije na račun izgradnje šol, vrtcev, zdravstvenih domov, lokalne in državne infrastrukture. Zaradi nižjih plač so danes pokojnine nizke. In tisoče, ne tisoče, milijone udarniških ur v prostem času za boljši jutri prihodnjih generacij je tudi treba omeniti. Očitki starejšim za karkoli so torej žaljivi in nečloveški, pa tudi krivični. Saj tudi vsem mladim dandanes ni postlano z rožicami, niso vsi zdravi, ne bogati, mnogi so brez dela. 17 SEPTEMBER 2007 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Vzajemnost mora postati stalnica med generacijami. To je vrednota in to je potreba. Starejši se tega zavedamo in obenem bojimo časa, ki prihaja. Pri nas kar vsi politiki po vrsti operirajo s statističnimi podatki o primerljivosti slovenskih cen z evropskimi. To je sicer razumljivo, ni pa dopustno, če se z navajanjem nekakšnega povprečja poskuša prikriti revščina in zmanjšati socialna občutljivost. Res, da smo uspešna družba, res pa je tudi, da nič ne slišimo ljudi, ki živijo pod povprečjem ali še nižje, na dnu. Naše bogastvo ni pravilno razporejeno. Še ni. Gre za vprašanje vrednot v slovenski družbi. Vzpodbudno je, da se mreža pomoči STAREJŠI ZA STAREJŠE med upokojenci celjske zveze društev zelo hitro širi. Organizacija zajema 8400 upokojencev iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Med člani je veliko starejših članov z nizkimi pokojninami, ki komaj zadoščajo za preživetje. In bolnih ljudi. Zanje najbolj požrtvovalni člani tkejo mrežo samopomoči in pomoči, v vsakem društvu je takih dobrih ljudi od deset do petindvajset. Naj jim velja vsa čast in zahvala. Lokalne skupnosti bi morale bolj prisluhniti naporom te humane dejavnosti! Več notranje svetlobe si izkazujmo ljudje, z manj zunanje bleščave kljub novemu potrošniškem času, kjer postaja HOMO HOMINI LUPO (človek človeku volk)! Bolj bomo zadovoljni, bolj srečni in bližje Bogu! ali kapitalskih naložb, iz katerih bi se zagotavljalo izplačilo pokojnin. No in že smo pri demografski sliki Slovenije, ki je zelo slaba. Težave, v katere smo zašli, so posledica potiskanja akutnega problema naše demografije pod preprogo. Ni več časa za odlašanje in treba bo takoj začeti odkrito razpravo o tem, kar razžira naše naravno telo ter ogroža naš obstoj in razvoj. V ponazoritev povedanega tale podatek: v kolikor se bo v Sloveniji ohranila sedanja rodnost in ne bi bilo nobenih priselitev, bi se število prebivalcev v naslednjih štirinajstih letih znižalo za 200.000, v naslednjih desetih letih pa še za 140.000! Le otroci zagotavljajo prihodnost bodočih generacij Slovencev. Strokovnjaki pravijo, da demografija ni več naklonjena medgeneracijski pogodbi. Kaj to pomeni? Pretočni sistem financiranja pokojnin temelji na medgeneracijski pogodbi, ko aktivna generacija zagotavlja sredstva za izplačilo pokojnin trenutnim upravičencem. Tak sistem nima pomembnih rezerv Upokojenci potrebujemo močno državno organizacijo. To je pod Vinkom Gobcem (štorskim rojakom) tudi bila vse tri štiriletne mandate tega udarnega predsednika, o katerem se je mnogo govorilo in so bila mnenja različna, je pa dobro ščitil interese slovenskih upokojencev. Zdaj ga je na funkciji zamenjala vrhunska Ne, upokojenci ne pristajamo na zloveščo krilatico zloveščih ljudi, da smo družbi v breme. Naredili smo tej družbi čvrste temelje, od koder lahko gradi dalje, le pogača naj bo na slovenski mizi bolj pravično razdeljena. Saj zdaj že naši vrhunski ekonomisti ugotavljajo, da cene življenja ne dvigujejo zgolj delavske plače, temveč menedžerske, ki letijo v nebo in je ravno na tem področju družba izgubila vsak kompas! Mi starejši ne potrebujemo od družbe nikakršnega usmiljenja. Samo pravično, dostojno, človeka vredno življenje. Trdo prisluženo! Utrujeni smo od dela. Pustite nas v miru oditi! ginekologinja in nekdanja poslanka, doktorica Mateja Kožuh Novak. Ker Matejo osebno dobro poznam, verjamem, da bo s svojim znanjem in poštenjem dostojno nadaljevala predhodnikovo odgovorno delo. V Štorah imamo tudi všečno vodstvo in razvejano aktivnost med članstvom. Tudi pri nas je prišlo do zamenjave na vrhu, dolgoletnega predsednika Srečka je zamenjal neutrudni Mirko Vešligaj, ki mu seveda želimo uspešno načelovanje. Naj mi bo dovoljeno povedati še tole: osebno najbolj občudujem ljudi, ki poleg vsega svojega dela in obveznosti najdejo čas za sočloveka. Že prej sem omenil skupino STAREJŠI ZA STAREJŠE, taka četica najbolj požrtvovalnih upokojencev deluje tudi v naši občini. Imena teh ljudi so že bila objavljena, informativno, zgolj z namenom, da bi se ljudje v stiski lahko obrnili nanje. Tem nesebičnim ljudem, našim občanom, pretežno so to ženske, dajem »kapo dol« , v imenu isto mislečih pa se jim zahvaljujem. Naše delo, napor in naš znoj, moji dragi iz upokojenske srenje v Štorah, je vtkan v vse, kar se je v kraju zgradilo z namenom boljšega in lažjega življenja v lokalni skupnosti in širše. Ničesar nas ne more biti sram, lahko smo zgolj ponosni na naš velik prispevek in odrekanje. Občutek ponosa in dostojanstva nam bo potreben za čase, ki prihajajo in nam bodo vse manj naklonjeni. Pa še na mnoga leta! Razmišljal in zapisal Jože Kragelj -Jok 18 SEPTEMBER 2007 SREČANJE UPOKOJENCEV V KOMPOLAH ko vsakega včasih kaj uščipne ali kaj zaboli, na takšnih srečanjih pa ob zvokih glasbe na vse to pozabimo. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Mogoče pogrešamo srečanja tudi z mlajšimi, saj bi ob takšnih priložnostih lahko z njimi delili svoje izkušnje in modrosti. Prihodnost pripada mlajšim, vendar za trden korak v novi čas potrebujejo globoke korenine.To pa smo mi in naše življenjske izkušnje. Že vrsto let društvo upokojencev Štore v avgustu v osnovni šoli Kompole prireja srečanje upokojencev. Kar nekaj prireditev nam je ob koncu zalil dež, tako kot nam jo je vreme zagodlo letos, pa še ne. Oziraje se na julijsko vročino, smo se dogovorili, da letos srečanje pripravimo na športnem igrišču v Gajski hosti. Priprave se bile kar naporne, zato tudi napovedi za slabo vreme nismo prisluhnili. Navajeni marsičesa se tudi dežja nismo ustrašili, čeprav je ob pričetku prireditve lilo kot iz škafa. Ob zvokih ansambla Turk in godbe na pihala Svetina, so dežne kaplje kar poskakovale. Nad udeležbo se nismo pritoževali, prišli so tudi gostje, med njimi tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Omejeni smo bili sicer na šotore in malo nenavadno je bilo, ko je gostinski del z dežniki skrbel za postrežbo. SEPTEMBER 2007 Vzpodbudne so bile tudi besede Mateje Kožuh Novak, ki je v svojem pozdravnem govoru povedala, da se bo v svojem mandatu med drugim zavzemala za socialno varnost vseh starejših, zlasti tistih najbolj ogroženih. Poudarila je, da moramo skupaj narediti vse, kar se bo dalo za ohranitev in izboljšanje javne zdravstvene in socialne službe. Prijetno je prisluhniti starejšim, ko se pogovarjamo o zdravju, vremenu, morda katero rečemo tudi o politiki. Besede nanesejo tudi na pokojnine, za katere trdimo, da niso darilo države, temveč z delom zaslužena pravica. Ker smo večinoma vsi odraščali v skromnosti, bili navajeni Z dobro voljo smo pregnali dež in se marsikaj narediti za dobrobit družbe, vrteli na plesišču pozno v noč. se večkrat presenetimo, ko rečemo, če bo še naprej tako, kot je sedaj, pa Ivanka Tofant bo še že nekako šlo. Smo v teh letih, 19 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN S SREČANJA UPOKOJENCEV V KOMPOLAH Srečanje članov našega društva, ki je bilo 18. 8. 2007 organizirano v »Gajski hosti« v Kompolah, je za nami. Čeprav nam je nagajalo vreme, se je pod šotorom zbralo presenetljivo veliko število naših članov. Ob tej priložnosti bi se v imenu upravnega odbora DU Štore rad zahvalil vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi našega srečanja. Še posebej našim sponzorjem: Štore Steel, Valji d.o.o., Kovis d.o.o., Storkom, Multimovens d.o.o., Prehrana Tuli iz Štor, godba na pihala s Svetine, občini Štore za pokroviteljstvo našega srečanja ter vsem drugim. ZAHVALA Aktiv žena Kompole je že dvakrat koristil čudoviti prostor konjeniškega društva Štore v »Gajski hosti« v Kompolah za srečanje ob praznovanju naših rojstnih dni. Neizmerno smo hvaležne za prijaznost in se še priporočamo. Članice Aktiva žena Kompole Predsednik DU Štore Mirko Vešligaj PRAZNOVANJE V GASILSKEM DOMU Tako kot mnogi drugi, sem tudi jaz svoj okrogli jubilej letos praznovala najprej s svojimi sorodniki in prijatelji, nato pa en teden kasneje še s svojimi gasilskimi tovariši in prijatelji iz folklorne skupine. običajev, mi je bilo še posebej v čast, da je na moje praznovanje prišla naša stara znanka, gospa Pepca Ulaga, ki mi je s pesmijo na ustih in igranjem na svoje 140 let stare citre polepšala ta večer. V goste je prišel tudi par iz folklorne skupine Sv. Štefan, kar je bilo Bilo je to na prvi dan lepega junijskega zame tudi presenečenje. Gospa Ulaga, popoldneva, ki smo se vsi skupaj zbrali kot veste, si je naložila že osmi križ, a pred našim gasilskim domom v Štorah. je še vedno vedrega in veselega obraza. Ne da se vsega opisati z besedami, Vredna je velikega spoštovanja in naj ji kakšni občutki te obdajajo, ko vidiš, da bo to vzpodbuda še za naprej. se okrog tebe zbirajo tvoji prijatelji, ki ti želijo seči v roko in izreči voščilo po Topel stisk roke ti mnogokrat pomeni zdravju in sreči. Še v večje zadovoljstvo veliko več, kot da bi ti nekdo dal kupe ti je, da se povabilu nihče ne odreče, kajti tudi to je neke vrste spoštovanje do tistega, ki proslavlja. Zelo lepa mi je misel, ki pravi:«Če želiš biti srečen v življenju, deli srečo z drugimi, kajti veselje, ki ga podarimo, se nekoč vrne v lastno srce!« Tako sem storila tudi jaz in povabila vse moje prijatelje. 20 zlata. Zato njej posebej in vsem tistim, ki ste mi vse to pripravili, iskrena in prisrčna hvala! Hvala pa tudi vsem ostalim, ki ste s svojimi lepimi besedami pripomogli, da se mi je po licu potočila solza sreče in mi izkazali spoštovanje. Ta večer mi bo ostal še dolgo v lepem spominu, pa Bog daj, da bi jih bilo še veliko. HVALA VAM VSEM, DRAGI MOJI PRIJATELJI! Danica MAČEK Ni mi žal, da sem vstopila v gasilske vrste in k prijateljem folklorne skupine, kajti skupaj so mi pripravili čudovit in nepozaben večer. Med drugim ni manjkalo raznih presenečenj. Ker vsi vedo, da sem ljubiteljica petja starih ljudskih pesmi in obujanja starih SEPTEMBER 2007 NEKATERI PAČ NE MOREJO IZ SVOJE KOŽE Da imamo v Štorah posebne ljubitelje cvetja, smo nekajkrat spoznali - žal ljubitelje tujega cvetja da si ga je nekdo prisvojil (s koritom vred) na zelo neizviren način ponekod ga imenujejo tatvina ali kraja. Nič posebnega, prideš, ukradeš in greš. V sklopu prireditev Poklon Zemlji Ne bodo preganjali storilcev, upajo in občinskega praznika so člani le, da bodo cvetlice dobro uspevale, turističnega društva letos začeli z predvsem pa pomagale votlim dušam, akcijo pozivanja k lepše urejeni okolici, spremenili so tudi videz mostov, ki so, priznajte, le videti malo drugače kot v preteklosti. Srečujejo pa se z že znanimi težavami, predvsem je cvetje očitno tako nevsakdanje in redko, da postanejo drugačne. Kljub vsemu bodo »turisti« nadaljevali s svojim delom, predvsem zaradi tega, ker ugotavljajo, da jim pri skrbi in negi cvetlic pomagajo tudi drugi. Za rože so tokrat, predvsem na mostu pri Godcu, dostikrat poskrbeli krajani kar samoiniciativno; čistili, zalivali in celo na novo nasadili izginule ali posušene cvetlice. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN Emil Kačičnik SPREJEM PRI PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. France Cukjati je 4. 6. 2007 v preddverju parlamenta Republike Slovenije pripravil sprejem za vse delavce v turizmu. Člana Turističnega društva Štore, Branko Lončar in Emil Kačičnik sta se udeležila sprejema, ki ga je za turistične delavce, podjetja in društva, ki so v preteklih letih dosegli pozitivne rezultate pri svojem delu, pripravil predsednik državnega zbora Republike Slovenije, dr. SEPTEMBER 2007 France Cukjati. Predsednik državnega zbora se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem prisotnim za njihov trud in prispevek k večji prepoznavnosti Republike Slovenije v svetu, veliko pozornost je namenil tudi društvom, za katera ocenjuje, da so eden vodilnih subjektov pri izvajanju dejavnosti turizma, njihovo delo pa nepogrešljiv dodatek k turistični ponudbi. V nekaj besedah je zahvalo podal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak in se zahvalil za prispevek in trud na področju uveljavljanja posameznih turističnih dejavnosti v svetu. Poudaril je, da je delo v društvih dostikrat premalo cenjeno in podprto, trud bo v bodoče namenjen prizadevanju, da bi društva priznali kot organizacije, ki delajo v javnem interesu. To bi nekako pripomoglo k njihovi uveljavitvi. V neformalnem delu so stekli prijateljski pogovori z udeleženci sprejema, svoje predstavnike je prišlo pozdravit kar nekaj poslancev. Lepo je bilo videti, da nekdo nudi podporo tudi na ta način. Nam se žal to ni zgodilo, naš poslanec je bil verjetno zadržan s kakšnim bolj pomembnim opravkom. Emil Kačičnik 21 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN Slovenska turistična organizacija Slovenian tourist board TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE JE USPELO NA JAVNEM RAZPISU ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Slovenska turistična organizacija (STO) je v skladu z usmeritvami, opredeljenimi v programu dela STO v letu 2007, s ciljem spodbujanja razvoja turistične ponudbe in krepitve konkurenčnosti v okviru destinacijskega managementa in na osnovi partnerstva s civilnim sektorjem, 30. marca 2007 objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev turističnih društev v letu 2007. Do 30. aprila, roka za oddajo prijav, je na sedež STO prispelo 153 vlog turističnih društev, ki so izpolnjevala pogoje iz razpisne dokumentacije. STO s tem projektom želi pomagati turističnim društvom Slovenije pri realizaciji prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kakovostni, celoviti in privlačni turistični ponudbi. Skupaj je bilo tako 153 društvom iz omenjenega razpisa dodeljenih 124.560, 00 EUR. 22 Struktura dodeljenih sredstev po regijah oz. destinacijah je sledeča: • Iz gorenjske regije je na podlagi razpisa sredstva prejelo 13 društev, katerim je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 11.520, 00 EUR, • 15 društvom iz goriške regije je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 13.500, 00 EUR, • 16 društvom iz jugovzhodne Slovenije je bilo dodeljenih skupaj 13.860, 00 EUR, • 4 društva iz koroške regije so prejela skupaj 3.480, 00 EUR, • 5 društvom iz notranjskokraške regije je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 4.260, 00 EUR, • 6 društev iz obalno-kraške regije je prejelo skupaj 4.200, 00 EUR, • z osrednje-slovenske regije je na podlagi razpisa sredstva prejelo 17 društev, katerim je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 12.240, 00 EUR, • iz podravske regije je 25 društev prejelo skupaj 19.380, 00 EUR, • iz pomurske regije je 14 društev prejelo skupaj 11.880, 00 EUR, • 10 društvom iz posavske regije je bilo dodeljenih skupaj 7.860, 00 EUR, • 24 društvom iz savinjske regije je bilo dodeljenih skupaj 19.740, 00 EUR in • 4 društva iz zasavske regije so na podlagi razpisa prejela skupaj 2.640, 00 EUR. Pri ocenjevanju prispelih vlog so bili upoštevani naslednji kriteriji: značaj in vsebina prireditve (pri tem merilu je strokovna komisija ocenjevala, kako posamezna prireditev prispeva h kakovosti turistične ponudbe destinacije in povezovanju dediščine, naravnih vrednot in doživetij), število povezanih subjektov pri organizaciji prireditve (turistična društva, lokalne turistične organizacije, občine, kulturne in druge institucije), tržno naravnanost (pri tem merilu je strokovna komisija ocenjevala kakovost načrta trženja posamezne prireditve), trajanje prireditve, število vseh obiskovalcev (oceno) in število tujih obiskovalcev. Pri ocenjevanju je od možnih 100 točk Turistično društvo Štore s prireditvijo Almini dnevi na Svetini zbralo 96 točk. Emil Kačičnik (povzetek obvestila za javnost STO) Foto: arhiv Turističnega društva Štore SEPTEMBER 2007 ZGODOVINSKI PREGLED SREDNJE ŠOLE ŠTORE Začetki naše šole segajo v jesen 1945, ko je bil v Štorah ustanovljen trimesečni strokovni tečaj, ki so ga vodili ing. Alojz Herič, tehnik Erik Hajnšek in pedagoški vodja Josip Šušteršič. Obiskovalo ga je 33 vajencev raznih strok. To so bili prvi začetki industrijske šole. V šolskem letu 1946/47 je bila ustanovljena Nižja strokovna šola Železarne Štore pod vodstvom Simona Goriška, upravitelja osnovne šole v Štorah. S pomočjo uprave Železarne Štore so se 1. oktobra 1948 pričela gradbena dela za novo šolo. Uprava za strokovno dviganje kadrov Ministrstva težke industrije FLRJ je na predlog takratne Glavne direkcije črne metalurgije izdala odločbo, da metalurška industrijska šola vzgaja učence metalurških in kovinarskih poklicev teoretično in praktično s triletno učno dobo. V tem času je imela šola že 142 dijakov. obiskovali tudi dijaki iz Bosne in Hercegovine pa tudi dijaki iz bolj oddaljenih krajev Slovenije in njim je bil internat več kot dobrodošla pridobitev. Odraz dobrega skupnega dela dijakov in učiteljev so bile razstave ob koncu vsakega šolskega leta ter sodelovanje na tekmovanjih z dijaki sorodnih šol v TAM-u Maribor, v Litostroju, v železarnah Ravne in Jesenice. Dijaki so sodelovali pri urejanju in vodenju šolske knjižnice, ki je bila odprta tudi za prebivalce Štor. UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Svet za industrijo LRS je s kompromisom skupaj s Svetom za prosveto in kulturo LRS izdal odločbo o ukinitvi šole, tako da je prenehala z delom ob koncu šolskega leta 1951/52. Ker pa so kmalu ugotovili, da nimajo dovolj šol za učence v gospodarstvu, je Svet za prosveto in kulturo v dogovoru z Železarno Štore izdal odločbo o ustanovitvi Vajenske šole za kovinarsko stroko, ki je pričela delovati 1. 9. 1952. Strojna delavnica in delo v njej leta 1959 Vajenci so bili razporejeni v I. in II. razred. Poučevali so honorarno strokovnjaki, ki so drugače delali v proizvodnji. Teoretični del pouka se je izvajal v prostorih osnovne šole, praktični del pa so opravljali v proizvodnji, kjer so bili vajenci dodeljeni pomočnikom oz. po posameznih obratih in so opravljali v glavnem pomožna dela. V šolskem letu 1947/48 se je šola preimenovala v Metalurško industrijsko šolo Štore (MIŠ). Vodenje šole je prevzel ing. Rudolf Lavrič. Število dijakov se je povečalo in problem prostora za poučevanje je postal še bolj pereč. Težavo so rešili tako, da so dijakom dodelili prostore v 3 km oddaljeni osnovni šoli na Teharjah. SEPTEMBER 2007 Teoretični pouk se je pričel 18. 10. 1949, takoj po svečani otvoritvi šole. Ravnatelj je postal Anton Klinar. Zgradba še sicer ni bila dokončana, vendar se je pouk odvijal v neometanih in nezastekljenih učilnicah z zelo skromnim inventarjem. Julija 1950 je bilo dokončno dograjeno povsem moderno šolsko poslopje. Nova učna delavnica za kovinarske poklice v pritličnih prostorih šolske zgradbe je dobila potrebne naprave, stroje, delovne mize in orodje ter tako pričela uspešno izvajati praktični pouk. INTERNAT ZA DIJAKE IZ ODDALJENIH KRAJEV V internatu, v nekdanji gostilni Hostnik, je bivalo 55 dijakov, ki so se kasneje preselili v zasilne prostore za sezonske gradbene delavce na Lipi. Šolo so TEŽAVE S STROKOVNIM KADROM Pouk periodične vajenske šole je bil teoretičen in je trajal tri mesece na leto, za vsak razred in v vsaki izmeni. Ker vajenska šola ni smela izvajati praktičnega pouka, so bile učne delavnice vodene kot finančno samostojen zavod. Kvaliteta pedagoškega kadra se je izboljšala, saj je šola pridobila nekaj novih stalnih strokovnih sodelavcev. 10. 7. 1954 je bila ponovno ustanovljena Metalurška industrijska šola Štore (MIŠ), ki je bila tudi samostojen zavod, vendar je ostala še naprej tesno povezana z Železarno Štore. Sredstva so ustvarjale učne delavnice, a so komaj zadoščala za najnujnejše potrebe. Šola je imela pogosto težave tudi s pedagoškim kadrom, ki se je raje zaposloval v proizvodnji, kjer je bilo nagrajevanje dosti bolj stimulativno. Profesorje in dijake je pestilo tudi pomanjkanje učbenikov za splošne in 23 UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN strokovne predmete, kar je negativno vplivalo na učni proces. Leta 1955 so bili z Uredbo ustanovljeni skladi za kadre v gospodarstvu z namenom, da se zagotovijo dopolnilna sredstva za vzdrževanje strokovnih šol in njihovih domov - najprej pri Združenju jugoslovanskih železarn, kasneje pa v republiki in pri okrajih, le-tu je bila naša šola za dodelitev sredstev na prioritetni listi. PRIZIDEK, DIJAŠKI DOM IN TELOVADNICA V letu 1956 se je pričel graditi prizidek učne strojne delavnice, ki je bil končan maja naslednje leto. 1958 je bil zgrajen nov, sodoben Dijaški dom, ki je lahko sprejel 120 gojencev, naslednje leto pa še telovadnica. 16. 10. 1961 je šola dobila naziv Šolski industrijsko kovinarski center Štore, ki je združil Metalurško industrijsko šolo, Vajensko šolo za kovinarsko stroko in Dom učencev. 24 kovinarske delavce, enoto za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev ter Dom učencev. 1974 so bile učne delavnice ponovno povečane, dograjena je bila nova delavniška hala s površino 850 m 2. Za gradnjo in ureditev novih prostorov je bil zaslužen predvsem Franc Zelič, dolgoletni vodja učnih delavnic in po Klinarjevi upokojitvi ravnatelj centra. Za njim je vodstvo centra prevzel Jože Plankar. PROSTOVOLJNO DELO S pričetkom uporabe nove delavniške hale je šola pridobila dve učilnici v pritličju, ki sta služili za izvajanje osnovnega programa. V obnovo prostorov so se aktivno vključili dijaki in profesorji s prostovoljnim delom. Šola je pridobila garderobo za dijake, sanitarije in jedilnico v kateri so, zaradi pomanjkanja Reformni proces vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom je narekoval opustitev Vajenske šole kot sestavnega dela ŠIKC-a. Zato se je prenehalo vključevanje dijakov po 2 periodičnem sistemu v Gradnja - povečava učne delavnice (850 m ) iz leta 1974 šolskem letu 1963/64. Zadnji absolventi opreme, pričeli z razdeljevanjem hrane Vajenske šole pa so zaključili šolanje v šele oktobra 1977. šolskem letu 1965/66. Leta 1978 je ravnatelj šole postal Tomaž Štolfa. Nenehno izpopolnjevanje Politika in stroka sta se odločili, da bodo in iskanje novih oblik strokovnega kapacitete šole namenjene za potrebe izobraževanja je v letu 1979 privedlo izobraževanja kadra za Železarno Štore, do novih sprememb. Vajenska šola Cinkarno in EMO Celje. za kovinarsko stroko in metalurška industrijska šola sta dobili enoten učni Nova organizacijska oblika centra načrt, zato sta se registrirali kot skupna je leta 1972 sprejela naziv: Šolski poklicna in kovinarska metalurška kovinarski in metalurški center Štore šola Štore. Ustanovljena je bila šola, (ŠKIMC). Ljudje še danes poimenujejo specializirana za metalurške delavce, šolo s tem nazivom, čeprav je le-ta do z namenom, da bi mašila vrzel, ki danes večkrat spremenila ime. Center je nastala po ukinitvi izobraževanja je združil poklicno kovinarsko in livarjev-kaluparjev in zaradi vse večjih metalurško šolo, šolo za metalurške in potreb po kvalificiranih metalurških delavcih (valjavci, topilci). S šolsko reformo leta 1981 so se centri uradno ukinili. Istočasno je bil izveden postopek ukinjanja TOZD-a Dom učencev. Šola je spremenila naziv v Srednjo kovinarsko-strojno in metalurško šolo Štore in je usposabljala dijake za oblikovalce kovin, preoblikovalce in spajalce kovin do zahtevnostne stopnje IV. ter metalurge do zahtevnostne stopnje V. S prenovo stare zgradbe šole in učnih delavnic je šola pridobila pet novih učilnic, dva kabineta, zbornico, tajništvo, ravnateljstvo, računovodstvo, knjižnico in sejno sobo. NOVO OBDOBJE 90. leta so bila leta hitrih družbenih pa tudi gospodarskih sprememb. Posledice so bile vidne tudi pri vpisu dijakov. V tem obdobju je šola programsko prešla iz štiriletne strojno-metalurške v strojno poklicno šolo in je izobraževala dijake v naslednjih programih: • obdelovalec kovin (dvoletni), • oblikovalec kovin (triletni), • preoblikovalec in spajalec kovin (triletni), • strojni mehanik (triletni), • monter energetskih naprav (triletni - obrtni), • avtoklepar (triletni - dualni). Šola je spremenila tudi ime (l. 1997) v Srednjo strojno šolo Štore. Tega leta je imela šola skoraj štiristo dijakov, ki so bili razdeljeni v 17 oddelkov. Pouk je potekal v desetih učilnicah pri teoretičnem pouku, od tega v treh namenskih (računalnica - osnove regulacij in krmiljenja ter tehnologije) in v učilnici v učnih delavnicah za potrebe praktičnega pouka ter v kabinetu za CNC tehnologijo. Dijaki so pridobivali znanja v učnih delavnicah na Avto Celju in Libeli. Novo tisočletje je kolektiv pričakal z zaskrbljenostjo, ker se je število oddelkov zmanjšalo s 15 na 12. V šolskem letu 2001/02 pa celo na 10 SEPTEMBER 2007 oddelkov. Zmanjšanje števila dijakov je bila posledica padca natalitete pa tudi manjšega vpisa v program strojništva, kar je odraz krize v strojni industriji. Z letom 1998/99 so oddelki nižje poklicne šole doživeli prenovo. Čas izobraževanja se je podaljšal z dveh let na dve leti in pol, vsebinskih sprememb pa je bilo zelo malo. Triletni program srednje poklicne šole je doživel manjše spremembe, npr. zmanjšanje števila ur pri nekaterih predmetih, obvezne izbirne vsebine so se preimenovale v interesne dejavnosti. V šolskem letu 2001/02 smo razpisali oddelke dualnega izobraževanja za poklic avtoklepar, klepar-krovec, instalater strojnih instalacij, konstrukcijski in strojni mehanik. Šola je poskrbela za ustrezno kadrovsko in tehnično opremljenost. Pri praktičnem delu pouka sodelujemo s podjetji, ki imajo ustrezno tehnologijo, npr. Cetis, Cinkarna, medijskimi hišami, ... Program je zastavljen podobno kot vsak štiriletni tehniški program in obsega polovico splošnoizobraževalnih predmetov in polovico specializiranih. V programu medijskega tehnika spoznavajo osnove grafičnega procesa, razvijajo sposobnosti za barvno zaznavanje in se učijo ravnati s sodobno informacijsko tehnologijo. Tako znajo računalniško podprto oblikovati tekst, sliko in grafiko za tiskane medije, pa tudi zvok za multimedijske izdelke ali za uporabo v digitalnih medijih. Usposobijo se za delo s podatkovnimi bazami, učijo se uporabljati tehnično-tehnološko dokumentacijo, spoznavajo osnove in sicer v celjski, savinjski, šaleški in obsoteljski regiji. Predstavitev sta izvedla tudi na Obrtni zbornici Celje. INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE Šola je pridobila sredstva za novo šolsko pohištvo ter za opremo delavnice praktičnega pouka za monterje energetskih naprav. Opremili smo štiri računalniške učilnice ter kupili potrebno opremo za izvajanje programa medijski tehnik, npr. računalnike, kamere, digitalne fotoaparate, LCD projektorje, ... Ves čas je šola izvajala investicijsko vzdrževanje (zamenjava dotrajanih oken, radiatorjev, obnova kurilnice, klimatizacija dveh računalniških učilnic itd. UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Šola je zaradi uvedbe novega programa medijskega tehnika spremenila tudi ime (šol. l. 2004/05) v Srednjo šolo Štore. NOVI PROGRAMI Ponudbo programov smo razširili z možnostjo izobraževanja za monterja ogrevalnih naprav, preoblikovalca in spajalca kovin ter strojnega mehanika. Za brezposelne oz. osebe, ki so se želele prekvalificirati, je izobraževanje potekalo v sodelovanju z Zavodom za Vadba v štorski telovadnici zaposlovanje in Ministrstvom zakonodaje s področja intelektualne za delo. lastnine in še marsikaj, kar naj bi Z novim šolskim letom (2002/03) so se potrebovali pri zaposlitvi. Lahko se pričele aktivnosti v zvezi z uveljavitvijo zaposlijo v grafični industriji, medijskih novega programa medijski tehnik. hišah, v marketingui kot računalniški Program so prejšnje šolsko leto uvedli že oblikovalci tekstov, časopisnih strani, predstavitvenih strani podjetja in še kje. v Ljubljani in Mariboru. V ta program se lahko vpišejo učenci, ki so končali osnovno ali nižjo poklicno šolo in njim enakovredno šolo po prejšnjih predpisih. Pomembno je tudi, da je program primeren tako za fante kot dekleta. Znano je namreč, da je na Celjskem premajhna izbira za vpis v srednješolske programe, primerne za dekleta. SEPTEMBER 2007 Izobraževalni program je zastavljen tako, da z opravljeno poklicno maturo lahko nadaljujejo izobraževanje, se takoj zaposlijo ali pa pričnejo s samostojnim poklicnim delom. Ravnatelj Tomaž Štolfa in svetovalni delavec Franc Ratajc sta pričela osnovne šole seznanjati z novi programom, V šolskem letu 2005/06 je šolanje končala tudi prva generacija maturantov programa medijski tehnik. Rezultati so bili spodbudni. Povprečne ocene maturantov so bile precej visoke, imeli pa smo tudi dve »zlati« maturantki, Andrejko Strmšek in Mojco Hvala. Kljub nenehnim reformam na področju vzgoje in izobraževanja je šola »obstala« in naš kolektiv čaka novo desetletje delovnih nalog in izzivov. Upajmo, da nam bo sreča naklonjena. Natalija MAVC, prof. 25 UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN VRTEC LIPA POD NOVO STREHO V juliju se je nebo nad vrtcem Lipa v Štorah nasmejalo - dotrajano in zdravju škodljivo salonitno-azbestno kritino so delavci podjetja Čanžek varno odstranili in streho prekrili z novo kvalitetno kritino Gerard. Med obnovo strehe smo se otroci in vzgojiteljice preselili v prostore OŠ Štore, kjer je delo nemoteno potekalo. V naših srcih se je po dolgih letih odrinjenosti na stranski tir naselilo upanje, da bo občina Štore, ki je lastnik že precej dotrajanega objekta, le našla posluh in namenila sredstva za prepotrebno obnovo. Vodstvo OŠ Štore in osebje v vrtcu se s svojim znanjem, sposobnostmi in iznajdljivostjo trudimo zagotavljati kvalitetno, vzpodbudno in prijetno klimo v vrtcu, vendar je za izvajanje dejavnosti z najobčutljivejšo populacijo potrebna tudi ustrezna bivanjska klima, ki omogoča, da se v zgradbi in na pripadajočih zunanjih površinah vsi dobro počutimo in predvsem, da nam je omogočeno izvajati dejavnosti, ki bogatijo življenje otrok. za kar se gospodu županu, g. Miranu Jurkošku, tudi zahvaljujemo. V novem šolskem letu pa se že veselimo dela pod prenovljeno streho vrtca. Tatjana Palir, vzgojiteljica v vrtcu Veseli smo prvih korakov pri prenovi vrtca in upamo, da se bodo tudi v prihodnjih letih namenila nova sredstva za nadaljevanje obnove vrtca, ATLETSKO OBČINSKO PRVENSTVO Na štadionu Kladivar Celje je tudi letos potekalo atletsko tekmovanje. Zbrali smo se v sredo, 16. maja, in vse skupaj se je začelo okoli 13. ure. Kot je že v navadi, so tudi naši učenci dosegli odlične rezultate. Sodelovali smo v teku na 60 metrov, skoku v višino, metu krogle, metu žogice, skoku v daljino, teku na 300 metrov, teku na 1000 metrov in štafeti. Udeležili smo se velikega in malega atletskega pokala. Sodelovali smo: Uršla Verhovšek, Maruša Klinar, Anja Pušnik, Nives Slemenšek, Martin Čater, Marko Kresnik, Bojan Ilioski, Nikita Privšek, Kim Majoranc, Ana Gabršček, Špela Turk, Urška Belej, Aleš Guzelj, Liridon Fazliu, Boštjan Florjanc, Betka Burger, Dino Eminič, Rok Kresnik, Dejan Lukič, Matic Arčan, Laura Hrvatič, Azra Murič, Alja Jurkošek, Adrijana Luttolli, Lena Gabršček, Oskar Žveglič, Nastja Sivka, Anja Gajski, Miha Bezgovšek, Rok Zalokar, Urban Žohar, Janez Krevel, Sanja Milojevič, Sara Milojevič, Anja Kragelj, Đorđe Vujičić, Sašo Šolinc in Grega Gorjup. Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate. Kim Majoranc, 9.a FINALNO POSAMIČNO ATLETSKO TEKMOVANJE 26 Teden dni po občinskem prvenstvu je sledilo še finalno tekmovanje. Učenci, ki so dosegli dobre rezultate na občinskem prvenstvu, so se uvrstili v finalno tekmovanje, ki je bilo 22. maja na štadionu Kladivar. Tokrat se je tekmovanja udeležilo malo več šol, tudi iz drugih občin. Ustaviti nas ni mogel niti dež, ki je pošteno namočil štadion. Na progi št. 2 Urška Verhovšek Dino Eminič in Rok Kresnik v boju za medaljo Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj učencev iz naše šole, ki so dosegli dobre rezultate. Čestitamo! Kim Majoranc, 9.a Dino Eminič in Rok Kresnik na stopničkah SEPTEMBER 2007 DVOBOJ V ODBOJKI: STARŠI - UČENCI V sredo, 30. 5. 2007, smo se v veliki telovadnici Osnovne šole Štore spoprijeli učenci in naši starši. Ekipo učencev smo sestavljali: DEKLETA: Sanja Manojlovič, Urška Belej, Dijana Lazič, Ana Gabršček, Lena Gabršček, Nikita Privšek, Špela Turk, Sanja Milojevič, Sara Milojevič in Anka Frece ter DEČKI: Rok Prevolšek, Edis Hadžič, Aleš Guzej, Jetmir Tora, Matic Teršek, Lovro Žveglič, Oskar Žveglič, Romano Gradič in Samo Lorger. Ekipo staršev pa so sestavljali: MAMICE: Mirjana Milojevič, Mirica Žveglič, Branka Žula, Tanja Gabršček, Jerica Frece, ter učenke, ki so jim pomagale: Nastja Sivka, Sara Sivka in Zala Grdina. OČETJE pa: Gorazd Bokšan, Vojko Grdina, Uroš Privšek, Mile Milojevič, Mladen Gašpar in Urban Senica. Tekmo je sodil gospod Karli Pintarič. Zbrali smo se okoli 15.30 ure, se dobro in sicer za 15 točk ter povedli rezultat na ogreli ter nestrpno pričakovali začetek 141:155. Starši so priznali našo premoč in tekme. Najprej smo igrale deklice in se za spremembo niso prav nič jezili (kar mamice, kjer smo kljub presenetljivo dobri je sicer v njihovi navadi). Skupaj smo se igri mamic, dekleta zmagala z dvema odpravili domov in se še dolgo pogovarjali točkama prednosti. Rezultat je bil tako o tem. 42:44. Nato so na igrišče stopili dečki in očetje ter kmalu smo bili priča pravemu dvoboju, kjer so žoge letele po zraku kot Lena Gabršček in Anka Frece, 7.b za stavo! Čeprav je bil tudi tokrat boj večino časa izenačen, so dečki na žalost izgubili za pet točk in tako je bil rezultat tokrat 61:58 za starše. Čakala nas je še zadnja tekma, kjer so tekmovale mešane ekipe učencev (3 deklice, 3 dečki) in staršev (3 mamice in 3 očki). Tako smo se spopadli še zadnjič in tokrat smo učenci kljub velikemu trudu staršev prepričljivo zmagali, Ekipa staršev in učencev UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN 2. ŠOLSKI PARLAMENT V četrtek, 31. maja 2007, smo se predstavniki razredov zbrali ob drugem letošnjem šolskem parlamentu v mali telovadnici naše šole. Sestanka so se udeležili tudi gospod ravnatelj, gospa pomočnica ravnatelja, gospa socialna delavka in še nekaj učiteljev. Sestanek na teme ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA ŠOLI IN PROSTI ČAS, MEDOSEBNI ODNOSI IN DISCIPLINA ter OKOLICA ŠOLE SMO VODILI Janez Krevel, Lena Gabršček, Nikita Privšek in Teja Miholič. Naš cilj je bilo poiskati rešitve težav, na katere so parlamentarci opozorili. Začeli smo s »športnimi aktivnostmi na šoli«, kjer smo vsi potožili, da je na trenutno edini šport na šoli odbojka. Res je, da se udeležujemo veliko različnih športnih tekmovanj iz najrazličnejših panog, vendar teh športov ne treniramo, zato odmevnejših rezultatov nikoli ne SEPTEMBER 2007 pričakujemo. Fantje bi si želeli, da bi se na šoli izvajali še košarka, rokomet in atletika. Dekleta se zanimajo za ritmično gimnastiko, aerobiko in plesni tečaj. Za slednjega se zanima veliko deklet in zrasla je ideja, da bi z ustanovitvijo tega kožka sestavili plesno navijaško skupino, ki bi lahko tekmovala v okviru ŠKL-ja. Gospod ravnatelj je predlagal in vsi prisotni smo se s predlogom strinjali, da ob začetku šolskega leta izvedemo anketo o željah učencev po športnih aktivnostih in dva izbrana športa tudi izvajamo celo šolsko leto. Športna pedagoginja gospa Maja Berčon pa je še dodala, da smo podobne aktivnosti na šoli že ponudili, a ni bilo interesa ali pa je po nekaj začetnih mesecih udeležba tako padla, da izvedba krožka ni bila več mogoča. Tema »medosebni odnosi« je stalnica na vsakem šolsekm parlamentu in naš cilj je bil jasen: najti moramo ustrezno rešitev, saj se vedenje in disciplina iz leta v leto slabšata. Vsi smo bili enotnega mnenja, da kazni, kot sta ustni in pisni opomin, ne zaležejo več. Kritičen je predvsem odnos med učencem in učiteljem. Za ta problem smo v pogovoru z gospo socialno delavko kmalu našli možno rešitev: več pogovora v okviru družine, saj vse naštete težave izhajajo in (ne)vzgoje v družini. Sklenili smo, da bomo v prihodnjem šolskem letu po razredih izvajali delavnice, kjer bodo sodelovali učenci, njihovi starši in učitelji. Učenci smo ob tem še predlagali, da bi kršitelji morali napake, ki so jih storili, popraviti z dobrim delom. Tako bi lahko po pouku pomagali hišniku, čistilkam in kuharicam. Tako se bomo lahko pogovarjali vsi skupaj in menimo, da se bo veliko otrok spremenilo. Pri zadnji temi o »čistoči v šoli in njeni okolici« smo se ustavili predvsem pri sanitarijah in hodnikih. Zavedamo se, da smo za tako stanje krivi sami oziroma tisti, ki uničujejo in zanemarjajo omenjene prostore. Želimo si strožjih kazni za povzročitelje, na primer, da bi tisti, ki je stranišče onečedil, počistil tla in umivalnike v teh sanitarijah. Ker se tudi v okolici šole pridno nabirajo smeti, smo sklenili, da bomo v prihodnjem šolskem letu organizirali več čistilnih akcij, saj smo navsezadnje EKO šola. Po dveh šolskih urah smo parlament zaključili in sklenili, da bomo sprejete sklepe prenesli v razrede in poskrbeli, da jih bomo brez izjeme upoštevali. Janez Krevel, 5.a/8 27 UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN V SIMONOVEM ZALIVU V sredo, 6. junija, smo se učenci 5. razredov devetletke zbrali pred šolo. Ob 8. uri je po nas prišel avtobus. Odpeljali smo se proti morju, v Izolo, kjer je potekala poletna šola v naravi. Tekmovanje za »NAJ PRIČESKO« Prtljago smo odložili v sobe in pohiteli na kosilo. Kmalu smo se preoblekli v kopalke in odšli na bazen, kjer je sledilo testiranje. Utrujeni od plavanja smo se vrnili v sobe in že hiteli v Izolo, kjer smo kupili razglednice in spominčke. Sledila je večerja in po njej Izlet z ladjo v Piran spanje. Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo in pregledovanje sob. Prve dni je bilo na vratih narisanih nekaj strel in oblakov, a smo se potrudili in že so na plakatih zasijali sončki. Če ni deževalo, smo vsak 28 Skupinska na Tartinijevem trgu v Piranu dan odšli na plažo, kjer smo se kopali v morju. Vsi se strinjamo, da je bila šola v naravi polna energije in lepih doživetij, zato je ne bomo pozabili. Veselili smo se petka, ko smo imeli tekmovanje za naj pričesko. Prav vse sobe smo se potrudile, da Špela Mastnak in Maruša Vrhovšek, bi bile pričeske čimbolj 5.a/9 domiselne. Že naslednji dan smo se predstavili s petjem, plesom, deklamacijami, igro ŠOLA V NARAVI vlog. Najbolj nestrpno smo pričakovali V sredo, šestega junija, smo se z avtobusom nedeljo, saj smo se z v šolo v naravi odpravili in se veselili vsi. ladjico odpeljali proti Na avtobusu vsi nestrpni smo bili, Piranu. Tam smo ker bi radi v Izolo čimprej prišli, si ogledali Akvarij, a smo se še na Lomu ustavili. hišo Benečanko ter se fotografirali Ko smo končno v Izolo prišli, pri Tartinijevem spomeniku. v depandansi smo prtljago raztovorili, že smo na kosilo hiteli, kjer vse okusno je bilo, zato jedli smo s slastjo. Na tržnici zapravili smo ves denar, ki nam ga je dala mama v dar. V petek smo imeli tekmovanje za naj frizuro, vsaka soba je predstavila svojo kreaturo. V nedeljo smo z ladjo se v Piran peljali, se pri Tartiniju fotografirali, med vožnjo podvodni svet občudovali. Med vožnjo proti Izoli smo si po skupinah ogledali podvodni svet, rimsko cesto in školjčišče, lahko pa smo sedeli tudi na strehi ladjice. Sledila je še zadnja večerja, po njej pa podelitev priznanj v plavanju in pospravljanje stvari v kovčke. Končno prišel je čas, da je plavalno priznanje dobil vsak od nas. V ponedeljek smo z avtobusom domov odšli, starši so nas pogrešali, zato so nas predčasno pred šolo čakali. Rene Trupej, Andraž Žula, 5.a/9 OŠ Štore Zjutraj smo se z avtobusom najprej odpeljali v Piran in si ogledali Muzej podvodnih dejavnosti. Še postanek za malico na Lomu in hiteli smo proti Štoram, kjer so Na plaži v Simonovem zalivu nas čakali starši. SEPTEMBER 2007 OSNOVNA ŠOLA ŠTORE - 40 LET (1967 - 2007) Sprehod skozi čas Čas je naš gospodar in prav nikomur še ni uspelo, da bi se mu postavil po robu. S šolo je sicer malo drugače, saj se rojeva vsako jesen, z vsako novo generacijo učencev, a hkrati del njih tudi izginja, s tistimi, ki odhajajo vsako pomlad. Vsaka šola je svet zase s svojimi učenci, učitelji, starši, možnostmi, željami in cilji. Življenje pušča sledove … tudi življenje šole. Naša šola je v zadnjih štiridesetih letih doživela in preživela tako družbene kot številne šolske reforme. Prvič so učenci prestopili prag nove šole na Lipi leta 1967. Med prvimi v celjski regiji se je šola vključila v celodnevno obliko dela in septembra 1976 so učenci prvih štirih razredov že preživeli v šoli velik del dneva. V celodnevno obliko dela sta bila nato vključena tudi 5. in 6. razred. Šola, ki je bila močno vpeta v kraj, se je leta 1988 preimenovala v Osnovno šolo Štorskih železarjev, saj je prišla pod okrilje takratne Železarne Štore. Družbene in gospodarske spremembe, zlasti propad železarske industrije, so pripeljali do ukinitve celodnevne šole in leta 1992 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Štore. V šolskem letu 1996/1997 je bila sprejeta nova šolska zakonodaja, ki je prinesla korenite spremembe v šolski prostor. Učitelji praktiki so prenavljali in na novo oblikovali učne načrte devetletne šole. Tudi naša šola se je začela pripravljati na prenovo. Pričeli smo z uresničevanjem srednjeročnega načrta šole kot osnovnega pogoja za prehod na devetletno šolo. To leto je bil na slavnostni prireditvi ob tridesetletnici šole postavljen tudi temeljni kamen za nov prizidek k šoli. Otvoritev prizidka in obnovljenega starega dela je bila 30. 8. 1999. Stara šola je zasijala v novi preobleki in vsem udeležencev učno -vzgojnega procesa ponudila več kot dobre pogoje za življenje in delo. Mavrične barve hodnikov so bile kažipot delitve učencev v tri triade. Prvošolčke, ki so vstopili v šolo s šestimi leti, sta v učilnici sprejeli učiteljica in vzgojiteljica, v učnih kotičkih novo pohištvo, igrače in »čarobni igralni hišici«, ki sta zvabili nasmeh na lica še tako zadržanemu SEPTEMBER 2007 prvošolčku. V Štorah smo z devetletko stkejo nove medčloveške vezi. začeli najprej v 1. razredu, v šolskem letu 2002/2003. V naslednjem šolskem Šola se je zadnja leta vključila v različne letu so učenci po zaključenem 5. razredu projekte: Ekošola, Zlati sonček in Krpan osemletke prestopili v 7. razred devetletke. (tekmovanje za športno značko). V Naša prva generacija devetletkarjev na šolskem letu 2006/2007 smo izvedli predmetni stopnji je imela 59 učencev. mednarodni projekt »Spoznajmo se; Ti so imeli prvič v zgodovini slovenskega Poljska - Slovenija, Varšava - Celje šolstva pravico izbrati 3 izbirne predmete. Štore«. Naša šola se je povezala z osnovno Devetletni program je v slovenske osnovne šolo SSP 26 profesora Jigoro Kano iz šole prinesel mnogo sprememb in novosti. Učni načrti so ciljno naravnani, učenci poleg obveznih predmetov izberejo tudi dva ali tri izbirne predmete. Pri matematiki, slovenščini in angleščini se od 4. do 7. razreda lahko izvaja fleksibilna diferenciacija, v 8. razredu in 9. razredu pa nivojski Mladinski in otroški pevski zbor skupaj pouk ali druge oblike notranje diferenciacije. Zaradi zgodnjega Varšave. V projekt je bila vključena šolanja šestletnikov je bilo kot novost skupina učencev in učiteljev naše šole, ki so v maju 2006 gostili učence in učitelje s organizirano tudi jutranje varstvo. Poljske. Ob pomoči staršev naših učencev, Nostalgično smo se sprehodili po poteh, Turističnega društva Štore in drugih ki so nas vodile skozi mejnike minulih let, organizacij so gostje iz Poljske spoznali zlasti zadnjih 10 let. Preteklost je vedno našo lepo domovino in z nami navezali bila naša učiteljica in vodnica. Vemo, da zelo lepe in tesne vezi. V septembru 2006 le sedanjost omogoča nove priložnosti, so naši učenci vrnili obisk in se odpravili možnosti in izzive. Pri tem nas vodi na spoznavanje Poljske. ustvarjalni nemir, sposobnosti, ambicije in pripravljenost za premagovanje ovir. Naj zaključim z mislijo, da vzgoja in Vsi zaposleni gradimo podobo naše šole, izobraževanje ostajata naša dolžnost in živimo zanjo in ji posvečamo največ skrb in da dobre šole ne naredijo lepe svojega ustvarjalnega dela. Skupaj z stavbe, ampak izobražen ter osebnostno učenci in njihovimi starši uresničujemo bogat učitelj, ki mu je delo z otroki vrsto nalog, ki nam jih nalaga današnja življenjsko poslanstvo in ljubezen. družba. In kaj si v prihodnje kot ravnatelj želim? Pri izobraževanju učencev in oblikovanju Morda to, da se obnovi in posodobi njihoveosebnostiimašolaodločilnovlogo, telovadnica, ki se je roka obnove ni zlasti s poukom v razredu, pomembne pa dotaknila in da se pred šolo uredijo so tudi obšolske dejavnosti, med njimi športne površine, ki bodo namenjene različna tekmovanja v znanju, različni osnovnošolcem in drugi mladini v projekti, šola v naravi, kulturne prireditve. Štorah. Šola zadnja leta organizira šolo v naravi za učence od 4. do 9. razreda. Učenci in učitelji preživijo pet dni v naravi, kjer se Franjo Rumpf, prof., srečajo z novimi izzivi, izkušnjami in ravnatelj OŠ Štore UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN 29 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE Spomladanski del prvenstva OLMN Štore je za nami, kakor tudi tekmovanje za pokal občine Štore. V letošnji tekmovalni sezoni so imeli v pokalu največ športne sreče igralci Nido Team-a, ki so v finalu premagali ekipo Rudar Pečovje z 9:3 (8:1) . To srečanje je bilo zelo zanimivo, saj so igralci Nido Team-a po 7 minutah dosegli kar 4 zadetke, prejeli pa nobenega. Rudarji so poleg 3 zadetkov, ki so jih dosegli v srečanju, še imeli nekaj priložnosti, vendar strelci niso imeli svojega dne. Igralci Nido Team-a so tako zasluženo osvojili pokal Štor. Vendar so se v polfinalu zelo namučili s Svetino, ki so jo uspeli premagati šele po streljanju kazenskih strelov. Rudarji pa so premagali Marinero. V prvem polčasu je ekipa Marinera uspela parirati Rudarju, saj je bil rezultat neodločen, 2:2, v drugem pa so Marineru pošle moči in Rudar je zmagal z 6:3. Prvi petek v septembru pa nadaljujemo z prvenstvom OLMN Štore. Lestvica I. lige po 8. odigranih krogih: FAIR PLAY / Ime ekipe 1 LAŠKA VAS 2 CYNARČKI 3 STORKOM company 4 MARINERO 5 RUDAR PEČOVJE 6 BS POLULE ROGAČI 7 NIDO TEAM 8 ŠTORE STEEL Št.krogov 8 8 8 Zmage 6 5 4 Remi 1 1 1 Poraz 1 2 3 Gol.dif. 46:25 31:22 29:33 Št.točk 19 16 13 RD RU 2 1 3 8 8 8 3 3 2 2 2 3 3 3 3 39:29 34:30 20:24 11 11 9 1 1 6 5 6 8 8 2 0 3 1 3 7 23:29 17:51 9 1 1 1 7 2 Zmage 7 4 4 3 2 2 1 Remi 0 1 1 0 0 0 0 Poraz 0 2 2 3 5 5 6 Gol.dif. 34:9 30:22 28:22 24:25 29:38 22:34 16:33 Št.točk 21 13 13 9 6 6 3 RD RU 7 5 2 6 5 6 7 DK Lestvica II. lige po 8. odigranih krogih: FAIR PLAY / Ime ekipe 1 RANIVOK 2 SVETINA 3 BAR OPOKA 4 PROŽIN 5 DIKPLAST 6 KOMSPORT 7 BAR EK Št.krogov 7 7 7 6 7 7 7 1 2 1 DK 30 SEPTEMBER 2007 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN RAZPORED TEKEM Razpored I. lige: Razpored II lige: Občinska 1. liga Štore: sezona 2007 Razpored tekem Občinska 2. liga Štore: sezona 2007 Razpored tekem JESENSKI DEL JESENSKI DEL 9. krog ob 17:15 ob 18:00 ob 19:30 ob 20:15 Kompole 7.9.2007 Marinero – Storkom Company Štore Steel – Nido Team Rudar Pečovje – Rogači Cynarčki – Laška vas __:__ __:__ __:__ __:__ 10. krog ob 16:30 ob 18:45 ob 19:30 ob 21:00 Štore 14.9.2007 Storkom Company – Rogači Laška vas – Štore Steel Rudar Pečovje – Cynarčki Nido Team – Marinero __:__ __:__ __:__ __:__ 11. krog ob 17:15 ob 18:00 ob 20:15 ob 21:00 Kompole 21.9.2007 Cynarčki – Rogači Štore Steel – Rudar Pečovje Storkom Company – Nido Team Marinero – Laška vas __:__ __:__ __:__ __:__ 12. krog ob 16:30 ob 18:00 ob 19:30 ob 21:00 Štore 28.9.2007 Cynarčki – Štore Steel Laška vas – Storkom Company Nido Team – Rogači Rudar Pečovje – Marinero __:__ __:__ __:__ __:__ 13. krog ob 17:15 ob 18:45 ob 19:30 ob 21:00 Štore 5.10.2007 Štore Steel – Rogači Storkom Company – Rudar Pečovje Marinero – Cynarčki Nido Team – Rogači __:__ __:__ __:__ __:__ 14. krog ob 16:30 ob 17:15 ob 18:00 ob 18:45 Štore 12.10.2007 Laška vas – Rogači Štore Steel – Marinero Cynarčki – Storkom Company Rudar Pečovje – Nido TeaM __:__ __:__ __:__ __:__ 9. krog ob 16:30 ob 18:45 ob 21:00 Kompole 7.9.2007 Prožin – Komsport Mlacomm Svetina - Ranivok Bar Ek – Bar Opoka Dikplast prosti __:__ __:__ __:__ 10. krog ob 17:15 ob 18:00 ob 20:15 Štore 14.9.2007 Dikpast – Bar Ek Bar Opoka – Mlacomm Svetina Ranivok – Prožin Komsport prosti __:__ __:__ __:__ 11. krog ob 16:30 ob 18:45 ob 19:30 Kompole 21.9.2007 Mlacomm Svetina – Dikplast Prožin – Bar Opoka Komsport – Ranivok Bar Ek prosti __:__ __:__ __:__ 12. krog ob 17:15 ob 18:45 ob 20:15 Štore 28.9.2007 Dikplast – Prožin Bar Ek – Mlacomm Svetina Bar Opoka - Komsport Ranivok prosti __:__ __:__ __:__ 13. krog ob 16:30 ob 18:00 ob 20:15 Štore 5.10.2007 Komsport – Dikplast Prožin – Bar EK Ranivok – Bar Opoka Mlacomm Svetina prosti __:__ __:__ __:__ 14. krog ob 17:15 ob 18:00 ob 17:15 Kompole 12.10.2007 Mlacomm Svetina – Prožin Bar Ek – Komsport Dikplast – Ranivok Bar Opoka prosti __:__ __:__ __:__ 31 SEPTEMBER 2007 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Do konca prvenstva še trije krogi Kovinar je začel letošnjo sezono pod pričakovanji. Po uspešno opravljenih pripravah so bila pričakovanja velika. 32 štartu v novo sezono Kovinarji zaenkrat ne nameravajo spreminjati načina igre (napadalna igra na zmago v vsakem srečanju) se nam septembra v Štorah obetajo prave nogometne poslastice. V septembru pa začenjajo s svojimi prvenstvi tudi mlajše selekcije Kovinarjev. Dosedanji nastopi Kovinarja v jesenskem delu MALEČNIK : KOVINAR ŠTORE KOVINAR ŠTORE : PALOMA ROMA : KOVINAR ŠTORE ODRANCI: KOVINAR ŠTORE Začetek sezone 2007/2008 v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod je bil za nogometaše Kovinarja pod pričakovanji. Še več. Pogled na lestvico in statistiko je daleč od tega, kar je Kovinar kazal zadnji dve sezoni, predvsem pa daleč od Aleš Korošec, NK Kovinar tega, kar so fantje in strokovno vodstvo kluba pričakovali in z zavzetostjo v pripravljalnem obdobju napo-vedovali. Dva poraza in dve neodločeni tekmi je vsekakor premalo za moštvo, ki že dve leti kroji sam vrh tretje lige. Za kakršnekoli analize in vzroke je seveda še prezgodaj, vsekakor pa lahko iz videnega trdimo, da slabša igra nikakor ni posledica pomanjkanja zavzetosti in borbe-nosti na igrišču. Sicer pa je letošnje prvenstvo popolnoma odprto. Ob pogledu na lestvico izstopa dejstvo, da so druga moštva iz našega sosedstva Kovinar na do sedaj edini domači tekmi ni uspel premagati gostov iz Palome. uvrščena pri vrhu. Tako lahko v Lestvica v 3. SNL - vzhod po 4. odigranih krogih nadaljevanju prvenstva pričakujemo kar nekaj lokalnih derbijev in 4 4 0 0 9:2 12 zanimivih srečanj predvsem za zveste 1. Ordanci 4 3 1 0 7:1 10 obiskovalce in ljubitelje štorskega 2. MU Šentjur 4 3 1 0 6:1 10 nogometa. Najprej prihaja v Štore 3. Trgovine Jager Š. moštvo Šmartnega, ki je kot novinec 4. Šmartno 1928 4 3 0 1 8:6 9 v ligi pozitivno presenetilo (seveda ne 5. Dravinja 4 2 1 1 12:5 7 smemo pozabiti, da gre še za enega 6. Stojnci 4 2 0 2 7:6 6 bivšega prvoligaša v novi podobi), 7. Črešovci 4 2 0 2 7:7 6 nato odhajajo Kovinarji v Slovenske 8. Tehnostroj Veržej 4 2 0 2 5:5 6 Konjice k lanskemu drugoligašu 4 1 1 2 7:8 4 Dravinji, nato pa čzt dva tedna 9. Malečnik 4 1 1 2 5:9 4 prihajajo Šmarčani. Za Kovinar se 10. Paloma 1 0 3 3:5 3 tako pravi boj šele začenja. Nekoliko 11. Koroška Dravograd 4 4 0 2 2 6:10 2 boljši razpored v nadaljevanju vzbuja 12. Kovinar Štore več optimizma tudi pri njih. In glede 13. Roma 4 0 1 3 4:10 1 na dejstvo, da kljub neuspešnemu 14. Pohorje 4 0 0 4 1:12 0 29 3:1 2:2 3:3 2:0 SEPTEMBER 2007 ZGODOVINA NOGOMETA V ŠTORAH Prva povojna leta ... Preobrazili smo večino športnikov v zavedne Slovence, ki so se otresli hlapčevske nemške miselnosti in jih veliki dogodki l. 1941 niso našli nepripravljene. Res je sicer, da jih je nekaj stopilo tudi v službo okupatorja, kar pa z ozirom na pravi konglomerat članstva po političnem prepričanju in pa trdni nemški vzgoji v tem kraju ni bilo nič čudnega. Prekratko je bilo obdobje društvenega dela, da bi lahko dosegli stoodstoten uspeh tudi pri tem težavnem delu. Doba okupacije je prekinila športno aktivnost. Vsi napredni športniki pa so prispevali po svojih močeh svoj delež v narodnoosvobodilnem gibanju. (iz prejšnje številke) ZDRUŽITEV DVEH SOSEDNJIH DRUŠTEV Narodnoosvobodilna borba je precej zdesetkala štorovske športnike. Vrsta predanih športnikov je našla svoja službena mesta zunaj Štor. Pričeti je bilo treba znova. V začetku leta 1946 se je zbrala skupinica navdušenih športnikov, večinoma nogometašev, ki so pripravili teren za ustanovitev TD Štore. V tem času je bila enotna fizkulturna organizacija z vsemi vejami telesne vzgoje in športa, tako tudi v Štorah. Nogometna sekcija je ponovno lepo zaživela in nadaljevala predvojno tradicijo. Delo v društvu je bilo težavno. Ni bilo rekvizitov niti finančnih sredstev. Nogometaši so sodelovali v celjskem okrožnem prvenstvu in so za potovanja na tekme večkrat morali seči v lastni žep. Zopet so nogometaši hodili trenirat na staro predvojno igrišče pri rudniku na Pečovju. Redna vadba in ljubezen do nogometne igre je pripomogla že v tem letu štorovskim nogometašem do lepih uspehov. V letu 1946 je enajsterica iz Štor zaključila okrožno negometno prvenstvo na 5. mestu v lestvici. V letu 1947 je društvo SEPTEMBER 2007 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Svoboda Teharje 1946 korakalo novim uspehom naproti. K uspehu na zelenih igriščih je mnogo pripomogla tudi fuzija dveh sosednih društev. Športno društvo Svoboda iz Teharij, ki je imelo v svojih vrstah več odličnih športnikov, se je združilo z društvom v Štorah v enotno društvo. Nogometaši TD Štore so povabili v svoje moštvo nekaj igralcev Svobode iz Teharij za prijateljsko srečanje v Ravnah. Efektna zmaga 5 : 2 v Ravnah je zbližala športnike Štor in Teharij ter odstranila vsa lokalna nasprotja. Dobro športno tovarištvo je rodilo bogate sadove. V tekmovanju celjskega okrožja so štorovski nogometaši odslej naprej pobirali lovorike. Prvo zmagoslavje je bilo doseženo. v l. 1948 z osvojitvijo naslova okrožnega prvaka v težki konkurenci devetih moštev. (Štore, Šmartno ob Paki, Slovenske Konjice, Gotovlje, Ljubno, Rogaška Slatina, Velenje, Šoštanj in Kladivar, ki je zastopal Celje). V šestnajstih srečanjih so fantje iz Štor dosegli 13 zmag in 3 poraze. Rezultati nam kažejo, da je kvaliteta šla nevzdržno navzgor in da je bilo treba misliti zaradi močnega razmaha nogometa na osamosvojitev nogometne sekcije in ustanovitev samostojnega športnega društva. Leto 1948 je štorovskim nogometašem prineslo še drugi pomemben uspeh. Po osvojitvi okrožnega prvenstva si je ekipa priborila pravico do kvali-fikacijskih tekem, ki so vodile v kvalitetnejšo ligo. Za vstop v ljubljansko oblastno ligo so se borila moštva Bratstvo iz Hrastnika, Edinstvo iz Rogaške Slatine, Razlag iz Brežic in TD Štore. Tudi to tekmovanje je bilo za štorovske nogometaše uspešno in so z osvojitvijo 2. mesta postali novi člani ljubljanske oblastne lige. Istega leta se je izpolnila nogometašem še ena želja. Z razumevanjem uprave Železarne Štore je TD Štore dobilo zemljišče za izgradnjo igrišča v Štorah. Posestnik Gajšek je odstopil močvirni svet ob železnici. Pridne roke so takoj prijele za delo. Kamioni in vozniki so navažali leš in zasipavali zemljišče, igrišče je dobivalo svoje obrise. Sredstva so bila skromna in na gradnjo garderob s potrebnimi napravami, na kanalizacijo, prestavitev daljnovoda ter druga dela je bilo treba še počakati. (Karel Jug - bilten 25 let športa v Štorah) Aleš Korošec, NK Kovinar 33 VABILA ŠTORSKI OBČAN Almini dnevi na Svetini Srečanje svetovnih popotnikov 2007 petek, 12., in sobota, 13. oktober Svetina 12. 10. 2007 - PETEK 08.30 – 13.30 – Otroška likovna kolonija 12.00 – 13.00 - Potovanje okoli sveta – Gledališče Kolenc (Na igrišču osnovne šole Svetina) 13. 10. 2007- SOBOTA 09.00 Po poti 23.000 korakov in obisk EKO kmetije Petrač 10.00 – 19.00 Prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij Predstavitev domače obrti Predstavitev kmetij, turističnih kmetij in ekoloških kmetij Predstavitev društev s podeželja Degustacije 12.00 – 14.30 Potopisna predavanja (dvorana KS Svetina) 15.30 Predavanje o zdravilnih zeliščih 17.00 –18.30 - Predstavitev popotniške turistične destinacije, Multivizijska predstavitev odprave PD Grmada v Peru, pokušina perujskih specialitet (Almin dom na Svetini) 19.00 – Zaključek prireditve Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Slovenska turistična organizacija Osnovna šola Lava Zavod Celeia Celje Programski odbor Razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore, Vojnik Informacije: TD Štore, 041 677 825 www.obcina.štore.si tdstore@gmail.com »Hotela sem si ogledati tuje dežele z očmi pisateljice, slikarke in predvsem ženske … brala sem knjige o kulturi Inkov – in kako sem se zanje navdušila! 34 Moja želja je bila, da bi sama videla in prepotovala deželo Otrok sonca ter iskala izgubljene sledi tega naroda.« Alma M. Karlin SEPTEMBER 2007 OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, NAŠA PRIHODNOST V začetku septembra, za študente pa v oktobru, se ponovno odprejo šolska vrata in vse bolj ali manj željne znanja ponovno pokličejo v hram učenosti. To je poseben dan za prvošolce, ki z radovednostjo pričakujejo učiteljico, ki jih bo popeljala v svet abecede in številk. Dragi učenci, dijaki, študentje! Želimo vam, da bi bila šolska preizkušnja: ★ čas za trajanje dragocenih prijateljskih vezi, ★ čas za pridobitev osnovnih in poglobljenih znanj, ★ čudovita paleta možnosti za uresničitev vseh vaših skrivnih želja in ciljev. Ne bo preprosto niti lahko, a tudi ne tako težko, da ne bi mogli razpihniti oblačkov, ki bodo kdaj pa kdaj prekrili sonce. Odbor za izdajo časopisa RAZSTAVA OTROŠKIH LIKOVNIH DEL Od 1. 10. do 14. 10. v galeriji Železarskega muzeja na Teharjah Razstava likovnih del osnovnih in srednjih šol – Otroci otrokom tega sveta Na ogled so dela 25 mladih avtorjev, ki so svoja dela prispevali v letih 2005 in 2006. Razstava je prodajnega značaja, sredstva se stekajo v posebni sklad Alme M. Karlinove, ki ga upravljajo otroci, namenjen pa je otrokom, potrebnim pomoči po vsem svetu. Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Osnovna šola Lava Železarski muzej Teharje Slovenska turistična organizacija 5.0 57 5 ZL L= _ R= 2 00 21 1.5 1 26 0 ZP L= r_ A=1 77 00 1 R= 29 .96 L= 21 .4 KL 21 5. 8 _0 .5 05 01 57 260 ZP L= _001 R= 49.5 h 2 A= L= 129. KP 77.9 48 r_00 6 1 250 255 I-2 km 0 3. L= 00 A= 45.0 1 13 0 4.16 R= L= h KP 49.5 _0 2 01 IIIkm 84 3. 4+ PG 3.4+ 80.0-2 80 0 .00 .03 -1 PG 71 3.4+ 4+ PG 3.5+ -3 00 .00 30 .0 0 250 IIIkm 85 3.+2 5. PG 3.5+ 00 -4 20 .00 -5 .00 km 0-6 3,5+ 40 II-3 0 ,00 Z Z PG 40 3.5+ Z 1 245 1070 1068