201
Slovensko družtvo v Ljubljani je v seji 19. listop. sklenilo,  naslednjo  prošnjo na presvitliga Cesarja
oddati:
Vaše c. k. Veličanstvo!
Slovenski narod je cesarstvu stoletno vernost in udanost ohranil. Desiravno po poprejšnjih zatirav-nih razmerah vladjanja v svojim narodnim občutu in v svoji narodni omiki zaderžan, je vedno za s vitli Habsburško-Lotrinški prestol z nepremakljivo zvestobo stal.
Vzdigoval je svoj nerazkrušljivi ščit zoper meč sovražnikov, zoper nevero in zoper pogubno iz, ju-trovih dežel vdirajočo kugo, v brambo avstrijanskiga cesarstva.
Ta narod bo tudi zdaj v razdruživnim vrenji narodov močni jez postavil, odbiti Avstrii nevarne naklepe nemškiga narodniga zbirališa v Frankobrodu.
' Zdej so Slovenci prejeli plačilo za svojo ne-ganljivo zvestobo. Cesarska beseda je svobodo in narodno enakopravnost izrekla.
Edino, veliko cesarstvo je tako še le občinstvo vsim v njim zedinjenim narodam postalo, in Slovenci z veseljem kri svojiga zvestiga serca za-nj zastavijo, prepričani, de se bodo tudi drugi enako opra-
vičeni narodi obširne deržave te udanosti radi vde-ležili.
Frankobrodški narodni zbor se je z znanimi razdelki prihodne nemške ustave zavezo avstrijanskiga cesarstva ločiti prederznil.
Modro vladarstvo Avstrije se bo brez dvombe izpeljavi tacih sklepov z vso močjo zoperstavilo.
Ponižno podpisano slovensko družtvo se ne prederzne, veljavno mnjenje visokimu prestolu ponuditi, — kakor glas želja in občutov slovenskiga naroda pa vender za svojo dolžnost spozna, Vašimu Veličanstvu in v obličji sveta misli slovenskiga ljudstva razodeti.
To ljudstvo je v nerazdeljivosti avstrijanskiga cesarstva pervi in nedotakljivi pogoj svojiga narodniga življenja na podlagi zagotovljene enakopravnosti vsih narodov spoznalo.
Iz tega vzroka je z nezaupanjem v nemško edinstvo, zoper svoje prepričanje in le iz spoštovanja cesarskiga ukaza, poslance za Frankobrod volilo, kakor to volitni zapisniki spričujejo.
Pri tem ravnanji se je slovenski narod deržal pravila, de, če prav se zgodovinska, na pragma-tiški zakon in na pismo nemške zveze operta pravica pri ustavni vladi kterimu omajana biti zdi, saj prirojena deržavna in narodov pravica nepremagljiva braniba  in jez biti mora zoper silo časov.
Nemški narodni zbor v Frankobrodu na Majnu rani s svojimi sklepi ne le zgodovinsko temuč tudi prirojeno pravico avstrijanskih narodov, in vsi avstri-jansti poslanci^ če bi tudi vsi enakih misel bili, zavoljo manjšiga števila takih sklepov vstaviti ne morejo.
Dolžnost lastne brainbe zaukaže tedej vsim avstrijanskim narodam se takimu počenjanju ojstro zoperstaviti.
Ponižno podpisano slovensko družtvo, ki po svojih udih iz vsih slovenskih krajev želje in misli slovenskiga naroda pozna, za svojo sveto dolžnost derži, namesti njega se tu oglasiti in pristopi k visokimu prestolu Ferdinanda dobrotljiviga s prošnjo:
Vaše Veličanstvo naj blagovoli milostljivo narediti, de se slavjanski poslanci iz nemškiga narodniga zbirališa v Frankobrodu nazaj   pokličejo.
Slovensko družtvo v Ljubljani 19. listopada 1848.