! z h a j a :
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo.
V e I j a :
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“.
Leto IV.
V Celovci 10. marca 1885.
Št. 5.
Izgovori pri yolitvali.
Naj se jim še toliko prigovarja, zmirom je še dosti takih, ki ne grej o k volitvam}. Izgovarjajo s e na vse sorte, da se le odtegnejd tej dolžnosti. Najbolj pogosti so ti-le izgovori':
1.	,,Naj odločijo le velike glave; jes
sem siromak, moj glas tako nič ne velja.4'	^
Kdo ti je pa rekel, da tvoj^glas nič ne velja? Tvoj glas velja ravno toliko, ki1^>g]as bogatina. Tisti, ki plača 100 gld davka , im'à.le fen glas, in ti, ki plačaš 5 gld. davka, i)uaš tudi en , glas. Revnih ljudi je veliko več, kjakorRogatih, in če vse vkup sošteješ , plačajo veg^da^ka', kakor bogati , čeravno en sam le malo plačuje. Saj zato se je malim posestnikom dala volilna pravica, da si lahko izberejo poslanca po svoji volji. Če pustimo le bogatinom izbirati poslance, gotovo si bojo izbrali take može , ki bojo govorili in delali le bogatinom v prid in korist. Zato se ni treba ozirati, kako bo volil ta ali oni bogataš, ampak vsak naj voli po svoji vesti in pameti. Tudi na župana se ni vselej ozirati. Oe je naš, če je kmetom prijatelj in spoštuje sv. vero in slovenske pravice, potem le potegnite ž njim. Ako je pa zvezan z nemškimi liberalci in n e m-škutarji, potem ne volite ne njega in ne tistih, ktere vam on priporoča.
2.	Drugi se izgovarjajo: „Moj glas ne bo nič odločil; saj bojo opravili tudi brez m ene.44
Ta izgovor nič ne velja. Že dostikrat je odločil en sam glas. Na Rudi, v Šmarjeti pri Velikovcu, v Glinjah, Podljubelom, v Bistrici ("Rožni) je šlo lani le za par glasov. Le še par slovenskih glasov več, pa bi bil na Rudi propadel nemšku-tarski župan Tempohar, Podljubelom g. Oblasser, na Bistrici g. Tobeitz , in v Šmarjeti bi bili Slovenci dobili 7 volilnih mož , tako so jih pa le 3. Ne zanašaj se toraj, „da bojo že drugi opravili-4 ; res da bojo opravili, pa kako? Pojdite toraj vsi k volitvi, vsaj vam vest ne bo mogla očitati, da ste po svoji nemarnosti Slovencem prizadjali veliko škodo.
3.	Tretji izgovor se glasi: „Jes ne mam časa, da bi hodil k volitvam; kdo mi to povrne,kar doma zamudim pri delu?44
Tako govorijo ljudje, kteri noč in dan mislijo le na svoj dobiček. Tega pa ne pomislijo , da je dobra volitev sreča za celo deželo. Žalosten tak rojak , ki v celem letu ne more utrgati enega samega dneva za korist sebi, sosedom in celi deželi.
Bog noče , da bi ljudje skrbeli samo za posvetno blago; zato je odločil nedelje in praznike, da v teh dneh služimo Bogu in skrbimo za svoje zveličanje. Dan volitve je pa tudi praznik v tem pomenu , ker te Bog kliče , da odložiš svoje delo iu se podaš v volilno vojsko, da pomagaš izvoliti poštenega, modrega in krščanskega moža za poslanca. Kar boš zamudil zavolj volitve, to ti bo Bog gotovo povrnil, če greš k volitvi z dobrim namenom in trdnim srcem , če voliš po svoji vesti in se ne daš ne splašiti, ne pregovoriti.
4.	Spet drugi govorijo : „Čemu bom volil; saj ne poznam ne tistega kandidata, kterega mi priporočajo Slovenci, ne unega, ki ga ponujajo liberalci.44
Ako ga ti ne poznaš , ga poznajo pa drugi. Kterega ti priporočajo gospodi duhovniki, ta gotovo ne bo slab , kterega ti priporoča „M i r“, tak bo gotovo prijatelj slovenskih kmetov, saj lahko spoznaš iz naših spisov , da „Mir44 druzega ne želi, kakor to , da bi slovenskim kmetom pomagal na noge in jih podučil v takih rečeh, kterih sami ne zastopijo.
5.	Najde se tudi kdo, ki pravi: „Slišim pa, da je tudi tisti pošten mož, kterega nam priporočajo nemškutarji iu liberalci. Zato ga ne smemo zavreči, če je Nemec, da je le pošten človek.4'
Kdor pa tako govori, pač ne pozna našega časa. Sam za sebe je tak lahko pošten človek ; če ga pa enkrat nemški liberalci povzdigujejo in nam urivajo za poslanca, potem moramo že vedeti, d a je ž njimi v zvezi in da jim je že obljubil, delati v njihovem duhu. Tam na Dunaji ga potem drugi liberalci vzemejo v svojo sredo in ga potegnejo , kamor hočejo. Nemškega kmeta Petra Laksa so nam tudi hvalili, da je pošten mož. Kaj pa imamo mi od njegove poštenosti, če pa za Slovence nema ljubezni in srca ? Na Dunaji je glasoval zmirom z liberalci, v koroškem deželnem zboru pa so ga še k temu pripravili, da seje podpisal zoper družbo sv. Mohora. Kaj mu je pa družba na poti? Gotovo mu ni storila še nič žalega, zvezan pa je z liberalci in mora storiti, kar ti storijo. Naj bo tedaj tak mož desetkrat pošten človek, če ga ponujajo liberalci, potem ga mi ne smemo voliti. Sicer pa še pra-šamo : Kako nas bo tak branil in zagovarjal, ki živi deleč tam med trdimi Nemci, s Slovenci pa še govoriti ne zna, med Slovenci še nikoli ni živel in naših potreb tudi ne pozna ? Saj mu nobeden ne jemlje njegovega poštenja ; za našega po-
slanca pa tak ni, kdor ne živi med nami in ne ve, kje nas čevelj žuli.
6.	Prav dosti je pa tudi takih boječih ljudi, ki se bojijo zamere ali pa kake škode.
To pa nikakor ni m ozko. Zamere pri ljudeh se bojiš ; ali Bogu se pa ne bojiš zameriti se ? Sveto pismo nas pogosto opominja, da moramo Boga več ubogati, kakor ljudi, in blagruje tiste , kteri ter-pijo preganjanje zavoljo pravice. Kdor ima tedaj trdno vero , se ne bo bal zamere pri ljudeh. Sel bo volit iu volil bo po svoji vesti. Oe ga brani Bog, kaj mu morejo škodovati ljudje ? Sicer pa zamere še treba ni. Reci nasprotniku : „Jes tebi ne zamerim, da nočeš voliti z menoj ; prosim , da tudi ti meni ne zameriš, da meni vest ne pripusti, voliti po tvoji želji.“
7.	Slednjič se sliši pogostoma izgovor: „Kaj bom volil; saj tako nič ne pomaga. Volimo in volimo, pa je le slabši, namesto boljši/'
Res se le počasi obrača na bolje. To pride pa od tod, ker v mnogih krajih še zmirom slabo volijo. Ako bi povsodi volili prave može za poslance, potem bi že pomagalo! Saj se je že dosti obrnilo na bolje, odkar smo pri volitvah leta 1879 potisnili liberalce v kot. Sklenilo se je že precej dobrih postav za obrtnike in delavce , zdaj pridejo pa kmeti na vrsto.
Glejmo tedaj, da storimo vsak svojo dolžnost, Ravno na Koroškem se je do zdaj še zmirom slabo volilo.
V državni zbor smo volili same nemške liberalce. Če koroški Slovenci prav ne zmagamo povsod; ako spravimo le enega svojega poslanca na Dunaj, gotovo se bo obrnilo na bolje. Liberalni poslanci so do zdaj zmirom pravili, da je ljudstvo na Koroškem srečno in zadovoljno, da so šolo v najlepšem redu, da je deželno gospodarstvo dobro itd. Nobenega pa ni bilo med Koroškimi poslanci, da bi bil povedal, kako se godi nam koroškim Slovencem, kaj želimo in kaj nas teži. Ako pa pri volitvi zmagamo , ako pošljemo na Dunaj vsaj enega slovenskega poslanca, razodel bo ta gospodom ministrom in drugim poslancem vse naše rane, in našim liberalcem potem ne bo vsaka obveljala, kakor zdaj.
Pustite toraj vse prazne izgovore, pojdite v s i z veselim srcem k volitvi, in zmaga bo naša !
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Spet vidim!) Najprej hvala Bogu, potem gosp. dr. Purtscherju za to veliko, veliko dobroto! Tudi Vam, ljubi Slovenci! hvala prelepa, ki ste pismeno ali ustmeno naznanjali svoje veselje in sočutje! Od več strani so me pa tudi vprašali, kaj in kako da je šlo z mojimi očmi. Tudi tem hočem kratko odgovoriti.
Leta 1880 so oči moje tako oslabele, da sem bil prisiljen, pri slavno znanem očesnem zdravniku, gosp. dr. Arlt-u pomoči iskati. Ta je bil ravno v Toplicah pri Belaku. Preiskal je moje oči in mi naznanil, da se mi na obeh očesih nareja mrena, — treba jo bode sneti v nekterih letih, najprej na levem, potem pa na desnem očesu. Pristavil je : „V Celovci imate izvrstnega očesnega zdravnika,
ta je gosp. dr. Otmar Purtscher, držite se ga." Vesel in hvaležen sem , da sem se ravnal po teh besedah. Leta 1882 je levo oko postalo popolnoma motno , na desnem sem še nekaj videl. Doslužil sem 30 let in toraj stopil v pokoj.
Mrena pa je le počasi zorela, tako da je bila še le leta 1884 zrela na levem očesu. Gosp. dr. Purtscher je odločil 13. november — moj 71. rojstni den! — za den, o kterem se mrena bode operirala ali snela. Odkritosrčno moram obstati, da mi je srce v resnici močno trepetalo. Pri gosp. doktorju sem se vlegel v postelj pričakovaje. kaj da pride. Ob pol devetih prideta dva doktorja in začne se operacija. Gosp. dr. Purtscher se vsede k meni na postelj in pravi: „Zdaj, prosim, trdno v me glejte, najbolj ko morete tiho dihajte in se z životom ne genite" — potem se dotekne mojega očesa in — ni bilo še dveh minut — mi že pokaže mreno, debelo kakor rakovo oko; videl sem jo že z operiranim očesom. Dva dni sem imel zavezane obe očesi, in sem moral znak prav tiho ležati. Tretji dan sem zraven juhe že dobil nekaj telečjega mesa in nekaj vina. Strti dan sem že vstal in se po izbi in mostovži sprehajal. Postrežba je bila izvrstna in gosp. zdravnik so me obiskovali vsak dan po šest-sedemkrat. 24 novembra sem se podal domu v svoje stanovanje, četrt leta sem nosil motna očala, 13. februarja 1885 pa dobil dvojno očalo , z enim vidim v daljavo, z unim pa pa berem in pišem ; tudi opravljam sv. mešo, kakor poprej.
Prazen je bil strah in moja skrb pred operacijo, — vse, kar se pripoveduje, so babje čenče. Ni res, da se mora bolnik podati v črno temno izbo, — da mora tam se pred in po operaciji trdo postiti, — da se mu glava vklene v nek precep, — da se bolnik priveže v postelj, — da se oko tako močno stisne , da iz jamice skoči, potem se reže in žge z hudičevim oljem. —■ Slovenci ! vse to so same 'čenče in sanjarije, le to je resnica, kar sem sam skusil in tudi videl pri drugem bolniku ; pri nekem 71 let starem kmetu, ki je bil 6 dni za menoj tudi ravno tako operiran. Mislil sem, da se bode operacija še le začela, pa bila je že pri kraji, najhujši je dva-tri dni znak tiho ležati.
Kdor toraj na očeh boleha, naj pomoči išče pri gosp. dr. Purtscher-j u, bodi si bolezen na očeh ktera si koli, gotovo mu bode pomagano. To iz celega srca vsem želi
Andrej Einšpieler.
Iz Celovca. (Šolske olajšave.) Od vseh strani nam tožijo ljudje, koliko težav da jim prizadeva šolska dolžnost. Ravno te dni je trkal po Celovcu iu iskal g. okr. šolskega nadzornika neki posestnik iz Sveške fare v Rožu s hčerko . ki bo čez dva mesca 14 let stara, ki je že visoko raščena. kakor nevesta, pa mora še hoditi v šolo. Spričevalo kaže , da se je 6 let pridno učila, mati je 50 let stara in boleh n a, ter bi deklico silno potrebovala za pomoč pri hišnih opravkih ; pa dekle mora posedati v šoli, da posluša to, kar je slišala že pred tremi in štirimi leti !
Takih pritožb je obilno po celi deželi. To nas spet sili, da povemo, kaj je ljudem storiti, ako si hočejo olajšati šolsko dolžnost. Po novi šolski postavi se sme in mora otrokom sedmega in osmega šolskega leta olajšati šolska dolžnost, ako
se za to prosi. Ako za to prosi občina, tako pravi ukaz naučnega ministra, potem se mora olajšanje dovoliti za vse otroke tiste šole, kar jih je v sedmem in osmem šolskem letu. Ako spada pa v e č o b č i n p o d eno šolo , potem morajo za to prositi vse tiste občine, in sicer vse za enake olajšave, sicer ne dosežejo nič. Kjer pa občine ne prosijo, tam smejo prositi starisi vsak za svojega otroka. Pa za take posamične otroke se olajšava že bolj težko dobi. Prašajo namreč, kako se je otrok v prvih šestih letih učil, ali so starši res tako revni itd. Najbolje je tedaj, da prosi za olajšave občinski (srenjski) odbor; kajti potem velja olajšava za vse otroke, in ni potreba, da bi prosil vsak posebej. Kjer je pa več občin, da imajo eno skupno šolo , tam se naj občine zmenijo med seboj, da prošnje spišejo vse na enkrat in da prosijo za enake olajšave. Zdi se nam, da si občine ne znajo pomagati in da p r e m a 1 o trkajo pri šolskih oblastnijah. Doma tožiti in po tabernah jeziti se, nič ne pomaga. Obračajte se s prošnjami do šolskih oblastnij ; in če vas tukaj ne uslišijo, bomo potrkali pa na Du-naji pri miuisterstvu !
Kako se pa naredi taka prošnja? To vam bomo precej povedali. Župan skliče sejo občinskega odbora in povabi vse odbornike ali svetovalce. Ko so zbrani, naredijo dva pisma, prvič zapisnik, drugič pa prošnjo. Te dve pismi naredite lahko po teh obrazcih ali muštrih :
1)	Zapisnik.
Vsi udi občinskega odbora občine .... bili «o povabljeni . . t. m. priti k občinski seji, da se posvetujejo in sklepajo o šolskih olajšavah sedmega in osmega šolskega leta.
K tej seji prišlo je.........odbornikov , in
sklenili so , tukaj priloženo ulogo doposlati c. k. okrajnemu šolskemu sovetu , in prosijo, da naj jo taisti predloži in priporoči visokemu c. k. deželnemu šolskemu sovetu.
Občina .... dne .... 1885.
Podpis župana in dveh odbornikov.
2)	Prošnja.
Slavni c. k. okrajni šolski s o vet!
Zastop občine.........., ktera pošilja svoje
otroke v šolo v . . . ., sklenil je v seji dne . . . t. m., kakor je razvidno iz priloženega zapisnika, zavoljo revščine starišev, ki težko nosijo šolske stroške in veče otroke živo potrebujejo doma pri delu, poslužiti se pravice podeljene s postavo od 2. maja 1883 in prositi za šolske olajšave. Prosijo pa, naj se jim po §. 21. te postave dovoli:
1.	da naj otroci, kteri so celih šest let obiskovali šolo, v prvi ali zimski polovici sedmega šolskega leta še redno hodijo v šolo , v drugi ali poletni polovici pa samo pol dneva v tednu po 3 ure ;
2.	da naj otroci osmega šolskega leta v zimski polovici šolo obiskujejo samo pol dneva po tri ure v tednu, drugo polovico šolskega leta naj bojo čisto prosti.
Podpisani občinski zastop uljudno prosi, naj se ta prošnja, ki se naslanja na postavo od 2. maja
1883 , predloži in blagovoljno priporoči visokemu deželnemu šolskemu sovetu.
Zastop občine.........dne.......... 1885.
Podpis vseh odbornikov , kteri so glasovali za prošnjo.
Iz Celovca. (Nemško d r n ž t v o. — Gosp. Schritz.) V Celovškem nemškem družtvu so sklenili, prejemati darove, ki se bojo poslali na Nemško za Bizmarkov „Ehrengesehenk.“ Hvaležni so mu menda, da nas je leta 1866 tako dobro namlatil ! (Stoss in’s Herz — t. j. „zabodel nas je v srceu, kakor je sam rekel). Darila hočejo pošiljati tistemu Bizmarku, ki tako preganja katoliško cerkev in je kriv, da mora na tavžente- ljudi umreti brez sv. zakramentov, ker nemajo duhovnikov. Ta tobak je bil še za g. Hillingerja premočen; zato je izstopil iz nemškega druživa. ■— Eden najhujših rogoviležev v nemškem družtvu je gosp. Schritz, tajnik kmetijske družbe. Res že ne vemo , ali je Koroška kmetijska družba ustanovljena za kmetijske reči, ali za nemšk o, proti-katoliško propagando? Ali bi se bilo čuditi, ako bi duhovniki izstopili iz družbe, ki ima takega tajnika?
Iz Borovelj. (Puškarski mojstri si škodujejo sami.) S čim si pa škodujejo? S tim, da delajo nekteri s samimi učenci. Nekter ima po dva učenca, pa nobenega pomočnika. Ko se je fant izučil, ga spravi od hiše in si poišče novega učenca, da mu spet zastonj dela. Izučenih pomočnikov je potem zmirom več, in le težko najdejo delo , ker imajo mojstri rajši učence , kakor pomočnike. Tak pomočnik je potem prisiljen, da išče delo pri fabrikantu; in če mu ta noče veliko plačati, mora delati tudi za majhen denar, da se preživi. Taki pomočniki potem tlačijo ceno, in tudi puškarski mojster mora potem delati bolj po ceni, če hoče, da bo fabrikant kaj kupil od njega.
Iz Kaple. (Večni družni ki — predlog za sl. družbo sv. Mo bora.) Vsi smo veseli, da družba sv. Mohora tako lepo napreduje. Pozabiti pa ne smemo, da imajo gospodje, poverjeniki vsako leto dosti dela, da nabirajo in zapisujejo družbenike. Po mojih mislih hi se jim mnogo olajšalo to delo , ko hi slavni odbor sklenil, da bi sprejemal zanaprej tudi večne družnike. Bolj premožne kmečke hiše naj hi se zapisale za večne čase , tako da bi bukve dobival, kdor koli bi bil gospodar kmetije. Taka hiša naj bi plačala enkrat za vselej kakih 25 do 30 gld. Za očetom bi knjige bral sin, za sinom unuk itd. od roda do roda. Imamo dosti premožnih kmečkih hiš, kjer pod milim Bogom nimajo ničesa brati. Poverjenik ne more letati vsako leto od hiše do- hiše , in tako ostanejo ljudje brez berila. Ce bo pa hiša na večne čase zapisana, bojo imeli zmirom dosti berila. Če gospodar no bo hotel brati, bojo pa žena, sinovi ali hčere, hlapci, dekle ali pastirji. Gotovo bomo dobili lepo število takih hiš , ki se hojo zapisale za večne družnike.
Iz Možice. (Varujmo se groše v n e raškega šulferajna.) Znano Vam je, da je neki nesrečni veter v našo dolino prinesel rudarskega uradnika g. Riegerja, ki je ves goreč za nemški šulferajn. Že lani je pri nemškem šulferajnu dobil 60 gld., letos pa ravno toliko, da je nakupil s tem denarjem nekaj obleke za revne otroke. „Ali
je to mar kaj slabega ?“ boste prašali, „če se revnim otrokom kupi obleka ?“ Samo na sebi bi ne bilo nič slabega. Pa mi poznamo namene nemškega šulferajna in njegovih pomagačev, med kte-rimi je tudi gosp. Eieger. Šulferajn ne da nič za „boglonaj“, on da le iz tega namena, da bi odra-ščene vjel v nemškoliberalne mreže, otroke pa v n e m š k e šole. Iz začetka nas vabijo in lovijo s temi groši, za ktere kupujejo obleko našim šolarjem. S temi groši nas hočejo pa le vjeti v nemški Žakelj. Dali bojo morebiti nekaj stotin za šolo, naši možje se bojo morali pa podpisati, da ostane šola z miro m nemška. Ali bomo res za skledico leče prodali našo slovenščino? Veseli nas pa, da med temi, ki so te groše nabirali in dali, ni n o b e n e g a d o-mačina. Ce smo do zdaj svoje otroke oblačili sami, jih bomo tudi še zanaprej. Šulferajn pa naj svoje groše razdeli med nemškimi otroci, saj je med njimi tudi dosti revnih, bosih in lačnih ! — Sicer se pa tudi Eiegerjeva zvezda že temni.
Iz Žabnic. (Naj se le jezijo, Slovan gre vender na dan!) Bral sem v Beljaškem nemčursko-liberalnem listu „Karntner allgemeine Zeitungu dopis iz Zilske doline, kjer se nemškutarji jezijo nad „Mirom“, posebno nad tistim dopisom, kjer se bere, da so pri nemškem šulferajnu judi, brezverci, žalostni kristjani itd. „Mir“ je govoril resnico, zato mu pravi Beljaški listič, da je „hirnverbramit“ (zmešano), kar on piše. Meni se pa zdi, da se nemškutarjem bolj meša v možganih in da kmalo že ne bojo vedeli, ali je sneg bel ali črn. Naj se šulferajn rajši vleže na levo uho, Beljaški nemškutarji pa na desno, nas Slovencev ne bojo več ponemčili !
Iz Prevaljske okolice. (Nekaj o slabo-g la s ni h, liberalnih časnikih.) Slišal sem praviti, da je neki viši Prevaljski gospod dobil slaboglasen časnik iz Beljaka na ogled. Pa on ga je hitro poslal nazaj in rekel tudi svojim podložnim, naj se nikar ne naročijo na tak list. To je možko. Imamo pa še druge gospode, ki so precej manjši, pa vender močno rogovilijo za nemškutarijo. Le to nas veseli, da med njimi ni nobeden domačin, so sami tuji, priv andr ani ljudje.
Slišal sem, da nek Beljaški list obira našega nepozabljivega gosp. Krauta. Naj pa taki slabo-glasni lističi pišejo in mažejo, kar hočejo ; mi gospoda že poznamo in ga bomo spoštovali do smrti. Liberalna peščica pa morda ne bo dolgo več kraljevala.
Iz NSedborovnic. (Puškarji in g. Postil o r n.) Borovski puškarji so spoznali, da ste jim Vi prav svetovali, da naj rajši plačajo davek . da se zapišejo med rokodelce, kakor pa da bi veljala puškarija za domačo obrtnijo. Zvedel sem, da je bil g. Eosthorn v Borovljah in da je tudi on to potrdil, kar je pisal „Mir“. Puškarji pa so vsi veseli, da je obrtni nadzornik g. Eosthorn tako prijazen gospod, da vsakega rad posluša in da ima dobro voljo, pomagati rokodelcem. Do tega gospoda imajo zaupanje, da jih bo branil vsake krivice in da bo pomagal, puškarijo urediti tako, kakor bo najbolje za puškarje; posebno, da ne bojo puškarjem blaga ponujali namesto denarja, kakor naš „Mir“ zmirom graja in odpraviti skuša.
Izpod Obirja. (Šolski križi.) Nemškutarji pravijo, da „Mir" ne' zna druzega, kakor zabavljati čez šole. Mi kmeti pa vemo , da „Mir“ resnico piše, saj mi sami vse občutimo, kako se nam godi s šolami. Tudi vemo, da največ pritožb o šolah spišejo v „Mir“ sami kmeti. Tudi pri nas imamo tako posiljeno, nepotrebno šolo v Apačah. Nepotrebna je prvič za to , ker nemarno več ko 28 šolskih otrok, drugič pa za to, ker je poduk n e m š k, tako da se otroci ne morejo nič naučiti. Druzega nemarno od šole, kakor same stroške. Plačali smo do zdaj že 900 gld. samo za najemščino in za komisije. Zdaj je pa šola naenkrat prenehala, ker so nam vzeli učitelja. Mi smo tega veseli. Slišal sem pa, da pride na spomlad spet komisija k nam, in te se bojimo že poprej. Morda nas silijo , da naj postavimo novo šolo. Ali nas smejo k temu siliti, ko je samo 28 za šolo godnih otrok? Lansko leto je krajni šolski sovet prosil, naj se šola odpravi. Prošnjo je pa pisal neki nemškutar, in ta je tako zapisal v prošnjo, da je le g. provizor največi nasprotnik šole. Šolski svetovalci so prošnjo podpisali v dobri veri, da je prav spisana. Še le potem, ko je bila prošnja odbita, smo zvedeli, kako je bila pisana ! Mi bi se ne branili šole, ko bi bila taka, kakor je v deželnem zboru predlagal naš poslanec č. g. Einspieler, namreč štiri leta slovenska in dve leti nemška. V taki šoli bi se otroci vsaj kaj naučili in za tako šolo bi mi še prosili. Nepiska šola pa nam je le v nadlogo; veliko stane, pa ne prinaša nobenega sadu!
Iz Apač. (Še bomo imeli svojega gospoda.) Malo je menjkalo, pa bi bili mi zgubili svojega dušnega pastirja, č. g. Markoviča. Podali so se^ namreč v pokoj. Na to so brž prišli možje iz Št. Lipša in so gospoda prosili, naj bi šli v Št. Lipš, kjer zdaj nemajo duhovnika. Pa tudi mi nismo bili leni in smo šli gospoda prosit, naj ostanejo pri nas. In res so uslišali našo prošnjo. Tako bomo še v domačo cerkev hodili k sv. meši. in to je velika dobrota. Saj nobeden ne gre rad prav deleč v cerkev. Bog daj, da bi se gospod popolnem pozdravili in da bi ostali še dolgo pri nas.
Od Šmarjete pri Dravi. (Šolske težave. — Lovska veselica.) Ees umiljenja vredni so naši šolarji, ki morajo po eno uro deleč hoditi v šolo , in to zdaj po zimi po tako slabih in težavnih potih. Koliko terpijo mraza in lakote , in ni se čuditi, da so vsi bledi in bolehni. Naučijo se pa le malo ali nič ; saj ne zastopijo nemškega poduka !
Nedavno je bila lovska veselica pri lovskem najemniku gosp. Šelaudru. Zapeli smo tudi več slovenskih pesmic. Gosp. Šelander je mož poštenjak in ne zametuje svojega slovenskega, maternega jezika. Takemu gospodu moramo biti vsi lovci zvesti in hvaležni.
Izpod Ljubela. (Tobak.) Čedalje bolj se širi med ljudstvom tobak. Včasih so kadili le nekteri, zdaj pa vsi od kraja, še mladi smrkolini, pri kterih se ust drži še materno mleko. Tobak še za odra-ščene ni zdrav, posebno če so tesnih prs ; toliko bolj škodljiv je otrokom. Taki fantalini mislijo, da je to bolj „možko“ če kdo kadi. Dosti denarja se potroši za tobak po nepotrebnem. Otrokom pa bi se moral prepovedati že zavolj zdravja.
Iz Št. Jurja pri Kranji. (Šolsko breme.) Prav pišete y „Miru“, da bi se nam šolsko breme lahko olajšalo brez vsake škode. Na kmetih je dolgoletna šola nepotrebna ; posebno tam, kjer je le en sam učitelj , tako da slišijo otroci leto za letom zmirom eno in tisto reč. V večih mestih je druga ; tam pride otrok vsako leto v drug razred. Na kmetih pa ima učitelj vse otroke skupaj ; kar je otrok slišal v prvem letu, to sliši tudi v šestem letu. Doma bi pa živo potrebovali otroke za pašo in druge opravke, pa Bog obvari, če bi kdo ctroka pridržal doma , precej pride kazen v denarjih ali pa mora sedeti! Te šolske tlake smo res že do grla siti. Včasih ni bilo toliko teh šol, pa so ljudje vender znali brati: moliti so jih učili starejši sami, in znali smo bolj dobro moliti, kakor sedajni šolarji. Otrok se je zgodaj navadil delati, in imeli smo takrat več dobrih gospodarjev, kakor zdaj. Saj že skušnja uči, da bolj študiran je kmet, slabši gospodari! Študiran kmet misli le na j ago (lov), ali pa zahaja v mesto in zapravlja denar, doma pa delajo hlapci, kakor hočejo.
Kmetijska šola bi bila že dobra za kmečke sinove, pa taka, da bi se ne učili samo iz bukev, ampak tudi z motiko , sekiro in oralom ! V šolah, kakor so zdaj, pa se navadijo otroci samo lenobe in postopanj a. Kolikor so se učili v starih šolah, namreč moliti, brati, pisati in rajtati, to je bilo čisto zadosti. Kdor brati zna, se bo pozneje že sam izučil, če bo hotel prebirati dobre bukve in časopise. Omika ljudstva ne bo trpela prav nič škode, če nam olajšate šolsko breme!
Iz Trsta. (Primorski Slovenci — koroškim i z g 1 e d !) Sprejmite nekaj vrstic od koroškega Slovenca , ki živi v Trstu , na bregu jadranskega morja. V mestu Trstu se govori največ laško , okoli mesta pa prebivajo sami čvrsti Slovenci. Koroški Slovenci naj bi prišli enkrat gledat, kako so tukaj kmetje vneti za slovensko reč. Pri sv. Ivanu imajo pevsko družtvo „Zora“, in pojejo fantje pa tudi dekleta. Nedavno so peli v Bosetti-jevi dvorani, nad ktero je vihrala slovenska zastava. Več sto ljudi se je zbralo, da so jih poslušali Nastopili so najprej fanti in potem okoli 30 deklet, oboji v narodnih nošah. Zapeli so res lepo, da bi pri kmetiških ljudeh nobeden ne iskal kaj tacega. Govoril sem tudi s priprostimi kmeti, in se začudil, da so tako vneti za svoj slovenski rod. Kdaj bomo iz tužnega Gorotana slišali kaj tacega ?
Kaj dela politika.
V državnem zboru je poslanec Kaič možato govoril za slovenske šole. Minister I) u-najevski pa je liberalcem take drobil pod nos, da jim je kar sape zmenjkalo. Še hujše pa jih je šibal dr. F a n d e r 1 i k iz Moravskega. — V gosposki zbornici so sklenili postavo za delavce po fabrikah. Po tej postavi bojo smeli delati samo po enajst ur na dan, v največi sili 12 ur, več pa nikoli. Delavci so te postave veseli. Zdaj so morali v nekterih fabrikah delati še po noči , plača je bila pa vender koj majhna. Tudi delo ob nedeljah bo prepovedano; ženske in otroci pa so še posebej
varovani proti predolgemu in pretrdemu delu. — Še letos se bo sklenila postava, da bojo zidali ž e-leznico iz Ljubljane v Kamnik.
V Ljubljani bojo imeli v kratkem volitve v trgovinsko zbornico. Upati je, da bojo zmagali Slovenci. Ce bojo kedaj prenarejali volilni red za državni zbor, bo vender treba vprašati, zakaj se ljubljanski trgovinski zbornici ni dala pravica, da bi volila poslanca za državni zbor, ko imajo to pravico vender vse druge kupčijske zbornice? — Učiteljsko društvo „Diesterweg“ v dolenji Avstriji obžaluje, da se je odpravila iz šole šiba, ker otroci zdaj ne poznajo nobenega strahu. Liberalci so pa vsi po konci in se jezijo , da učiteljem kaj tacega pride na misel. Nam se pa zdi, da je šiba včasih vender le potrebna. Minister Konrad pa je ukazal šolskim oblastnijam, da naj take prošnje precej odbijajo!
Bolgarsko sobranje (deželni zbor) dovolilo je 200.000 levov (frankov) za Metodovo slavnost. 50.000 frankov pa so dovolili takim dečkom, ki se hočejo podati na tuje, da se naučijo kakega rokodelstva. Nam se zdi, da bi mladim Bolgarom najbolje kazalo, da pridejo v Ljubljano. Na Ogerskem, Srbskem in Hrvaškem je obrtnija še malo razvita, med Nemci pa bi težko izhajali, ker ne znajo jezika. Slovenščine pa bi se kmalo navadili. Če je kak Slovenec znan v Bolgariji, naj opozori Bolgare na to. Za Slovence ne bo slabo, ako stopijo v bližnjo zvezo z bolgarskimi brati : tje doli se bo lahko prodala še marši-k a k a reč!
O drugih deželah ni za danes omeniti nič posebnega.
Gospodarske stvari.
Kako se škodi j e (šintelni) pobelijo, da se jih ogenj ne prime.
Moje skušnje so te-le:
Položil sem skodlje v belež, narejen iz apna in vode brez peska; nič gostejši ni bil od navadnega beleža , s kakoršnim hiše belimo. Pustil sem skodlje več dni v tem beležil, da se je les v vodi zrahljal in je beleža v sè vzel kolikor je bilo mogoče. Potem sem mokre skodlje iz beleža pobral in jih na sapi do dobrega posušil. Ko so se sušile, sem v vodi raztopil železnega (t. j. zelenega) vi-triola (Nemci ga imenujejo „grun Eisen-Vitriol“, Slovenci pa napačno : v nekterih krajih mu pravijo „zeleni galun"). V to tamno-rjavo vodo sem položil te suhe apnene skodlje, ter jih spet pustil več dni v tej vodi, da so se je dobro napile. Potem jih vzel iz nje in jih spet dobro posušil. — Deni tako suho škodijo v suho vročino prav blizo ognja in ne vname se ti; vrzi žive žrjavice , ali navadno gorečo škodijo na vstrojeno škodijo, in — ne vname se ti ; vrzi vstrojeno škodijo v ogenj, in gorela bo, dokler bo ležala v njem, toda vzemi jo iz ognja, in precej ti bode ugasnila, in ako še ni dolgo gorela, še tlela ne bode, temveč le črna postala. Iz tega se pač vidi, da tudi vstrojena skodlja v sili gori, toda nerada, tedaj se tudi hišna streha iz vstrojenih skodelj pač ne bode, lahko vnela.
Kdor ne verjame naj poskusi, saj poskušnja
ni draga , kajti apno za malo beleža ne velja veliko , tudi funt železnega vitrijola ne več kakor kakih 6 ali 7 soldov.
Streha iz vstrojenih skodelj ti prizadene k večera 10 goldinarjev več stroškov , kakor iz navadnih nevstrojenih, toda o pogorišču boš gledal brez straha žarke, ki bodo padali na tvojo streho, potem ko so se iz gorečih slamnatih streh trgali; brez straha boš gledal tudi če prav padajo goreče skodlje na tvojo streho; kajti vstrojeim skodlja se ne zmeni za malo ognja.
Taka streha je pa tudi bolj ugodna tvoji krmi, kakor streha iz opeke. Pod opeko krma od vlage oprhne , pod škodijo suha ostane. Kavno taka je, če ogenj nastane: ako je blizo huda vročina, se opeka razbeli, in ti krmo vname ; vstrojena skodlja se pa nikdar toliko ne razgreje, da bi se ti od nje krma vnela.
Vrhu tega je tako vstrojena skodlja bolj trpežna, kakor nevstrojena, ker ne preperi in ne gnije tako naglo, kakor una.
Tudi tistih malih stroškov se ne ogibaj, ktere ti prizadene železni vitrijol. Ako s samim apnom strojiš svoje skodlje, ti bo dež kmalo iz skodelj apno izpral , in potem ti bodo hitro preperele in se oškrbale ; ako pa apnene skodlje še v železnem vitrijolu strojiš, se spremeni apno v skodljah v mavec ali gips ; do gipsa ima pa deževnica komej tretji del toliko moči, kakor do apna.
Ako se stroškov ne bojiš, in ako hočeš imeti bledo-rumeno streho, kupi si v Ljubljani „vodenega stekla“ (nemški: Kali-Wasserglasj in stroji apnene skodlje, namesto v železnem vitrijolu , v vodenem steklu. Res je vodeno steklo drago, vendar boš pa imel dobiček, ker deževnica skoraj nobene moči nima do skodelj, ki so v takem steklu vstrojene. Pomni pa še to, da opaši svojo streho s fabionom ; kajti tudi streha iz opeke ne velja pri bližnjem ognju nič, ako nima fabiona, ker jo ogenj od spodej vname.
Ena sama taka skrinja, v kteri se zamore strojiti na enkrat 1000 skodelj , zadostuje za celo vas, tudi za celo mesto. Vas naj jo napravi in jo naj posojuje vaščanom ; napravi naj jo mestni odbor in naj jo posojuje meščanom, saj se stroški zmanjšajo, ako se več gospodarjev združi.
Poskusite tedaj ; skušnja velja.
Stroški so majhni ; dobiček jih daleč presega.
„ Dolenjske No vice. “
Za poduk in kratek čas.
Stari iu novi čas.
(Dalje.)
Stari čas.
V starem času, če je imel kmet opraviti kaj v mestu , napregel je konja , v torbo si je naložil kruha in kako klobaso, in tako je šel z doma. Če je napravil dobro kupčijo, izpil je v mestu „maselc“ vina, in potem se je odpravil spet proti domu. Oe pa ni imel kaj voziti, vdaril jo je kar peš. Deset ur deleč hoditi, mu ni bilo nič. In kaj je zapravil na taki poti? Za deset starih krajcarjev se je prišlo takrat že deleč! V naših dneh si ljudje
nočejo več pretegniti svojih udov. Vsedejo se na železnico, in pridejo' hitro, kamor bi radi.
Ja, v starem času živeli so ljudje trezno, bolj se jim je smilil denar kakor njih lastno telo; denar jim ni šel iz rok, in nič niso vžili dobrega, česar si niso pridelali na domači njivi. Zato so pa tudi v skrinjah imeli tolarje in sreberne petice. Ako pa je kdo le prišel v stisko za denar, dobil ga je lahko pri sosedu brez obresti in brez dolžnega pisma. Imeli so bolj trdno vero, kakor mi, zato so bili pa tudi poštenjaki, in m ozka beseda je več veljala, kakor zdaj pismo in prisega. Stari Strnišar mi je pravil, kako je enkrat prišel v zadrego , da je potreboval dve sto goldinarjev, pa jih ni imel. Ko so sosedje to zvedeli , ponudilo se mu jih je kar pet naenkrat. da mu posodijo denar, če ga potrebuje. Lahko si je tedaj izbral tistega, kteremu je bil najrajši dolžen. Kako je pa v naših časih ? Pojdi od soseda do soseda, pa jih ne dobiš sto goldinarjev ! Še tisti, ki ima, se bo izgovarjal, da nema ; največ je pa še takih, ki res nemajo. Pa tudi zaupanja ni med ljudmi, ker ni mož besede. Kedar bo denar iskal, obljubil ti bo vse, da ga le dobi ; ko ga pa enkrat ima, pozabi hitro na dolg ; in če hočeš svoj denar dobiti nazaj, hoditi moraš okoli sodnij. Kdor se pa nerad tožuje, rajši trpi zgubo, zato pa tudi nič več ne posodi, če bi prišel prav poštenjak. Kakor v drugih rečeh, morajo tudi v tej reči terpeti dobri iu pošteni zavoljo zanikernih in nepoštenih.
Na to vižo je v naših časih marsikteri kmet prisiljen, zadolžiti se na v i s o k e obresti. Davki so visoki, k temu pridejo še obresti od dolgov ; kaj čuda, da kmet ne more zmagovati teh plačil in da pride nazadnje ob hišo in dom.
Marsikterega pokopljejo pa tudi razvajeni otroci. Obleka jim nikoli ni zadosti lepa iu draga, in kar vidijo pri drugih, bogatejših, to hočejo imeti tudi oni. Oče kadi tobak, sin pa cigare; mati je v pa voli, hčerka pa v žametu. Sinovi zapravljajo po oštarijah, hčeram pa dote nikoli niso zadosti velike ; kedar se možijo, mislijo le na sebe, oče ali brat se jim nič ne smili.
Vse drugače so ravnali ljudje v starem času, zato so bile pa tudi kmetije brez dolgov. Stari so molili, delali in Sparali; lepo krščansko so živeli, in ni jim menjkalo kruha.
(Dalje pride.)
Smešničar.
Nemškutar je dražil Slovenca: „S slovenskim jezikom se ne pride delečV Slovenec pa mu odgovori: „Ti imaš pa dober jezik, in vender še nisi prišel nikamor.“
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Za Korovske puškarje vesela novica: deželna vlada ukazala je c. k. okrajnemu glavarstvu , naj dela na to, da bojo Korovski liferanti izplačevali puškarje v gotovem denarju in ne več s kofetom, cukrom itd. — Za deželno razstavo , ki bo letos na jesen v Celovcu na benediktinskem trgu in v novi šoli, ki
stoji na tem trgu, hočejo kupiti 100 srebrnih in 100 bronastih medalij , da jih bojo razdelili med tiste, ki bojo na ogled postavili najlepšo živino ali pa najlepše izdelke. Slovenci ne bojo imeli kaj pokazati, razunBorovskih pušk; saj kmetijska družba premalo skrbi, da bi se tudi v slovenskih krajih udomačila lepa živina. — S slamoreznico si je prst odrezal neki hlapec v Kotu. — V Št. Jakobu ob Krki je bik nekega trapa do smrti pobodel. — V Starivesi pri Šmarji se je 5 leten deček udrl pod led v vodo : pa si je še pomagal iz nje in prišel zdrav domu. — Dr. Jožef Gugiz (Kukec ?). ki je nedavno umrl na Dunaji, volil je 40.000 gld. za štiri štipendije, ktere pa morejo dobiti le n e raški študenti iz Koroškega. Slovenski so tedaj izključeni. — Grofinja Podstatzky v Sovodji (.Gmiind) dala je 1000 gld. v ta namen, da se bo tamošnjim revnim šolarjem vsaki dan delilo nekaj kruha. Tako dela na Koroškem med Nemci bivajoča Poljakinja, in tako kakor Kukic dela v Celovcu iz slovenske krvi v Nemca predelan ur-germane ! — „Bauernzeitung“ piše , da zahtevajo slovenski poslanci tudi za Celovške srednje šole slovenske paralelke. To pa ni res. Potem našteva, kako malo Slovencev se šola na tukajšni realki. Pozabi pa dostaviti, kar potrdi celo poročilo učiteljske pripravnice, da mnogi učenci zatajijo svojo slovensko narodnost, da jim ni treba hoditi v slovenske ure.
Na Kranjskem. C. g. dr. Janez Kulavic so postali ljubljanski kanonik. —■ Tisti romarji, ki pojdejo iz naših krajev v Velehrad k grobu sv. Metoda, odrinili bodo iz Ljubljane 12. avgusta.— Telegrafski uradnik Ivan Zor in Kamniški poštar Debevec sta bila svoje žive dni najboljša prijatelja, oba enako vneta rodoljuba. Oba h krati sta se preselila tudi v večnost. Kmalo za Zorom umrl je namreč tudi Debevec. Naj v miru počivata ! — Katoliškemu družtvu rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu podarili so svitli cesar 200 gld. — V Kropi so dobili žandarje. — Ribniško grajščino je kupil g. dr. Teodor Rudež iz Ljubljane za 280.000 gld. ; grajščino Pogance pri Novem mestu pa neki Scemami iz Dunaja za 50.000 gold. — V Vel. Laščah so ustanovili bralno družtvo.
* (Banka „Slavija“) sklenila je v mesecih obtober, november in december 1884 10.863 novih zavarovanj za 15,852.817 gld. 46 kr. kapitala ter je za to prejela 454.630 gld. 15 kr. zavarovalnine. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 2,116.300 gld. 48 kr.; v posojilnicah bilo je vtem času naloženih 287.898 gld. 73 kr., na zemljišča pa posojenih 569.738 gld. 98 kr. Za škode plačala je v navedenih treh mesecih 218.931 gld. 5 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je pet občin. Od 1. januarja do 31 dec. 1884 bilo je v vseh oddelkih na novo sklenenih 65.230 zavarovanj za 74,626.913 gld. 64 kr. kapitala, za kar se je plačalo 1,803.803 gld. 19 kr. zavarovalnin in prostranskih plačil. Za škode se je izplačalo 707.089 gld. 76 kr. K samoupravnim društvom oglasilo se je do konca decembra 1884 že 1294 članov, ki so skupno zavarovali 174.397 gld. 12 kr. pokojnin, in za to obvezali se uplačati 683.946 gld. 25 kr. Zastopniški pokojninski fond pomnožil se je do konca 1. 1884 na 48.600 gld. 34 kr. v gotovini in efektih.
Na Štajerskem. Umrli so č. g. Matija Novak, župnik v Podsredi. — „ Zveza slovenskih posojilnic1' je od vlade potrjena. — Grajščino Ebensfeld na Ptujskem polji kupila je Dunajska hranilnica za 128.000 gld. —• Ptujski rodoljubi so ustanovili tam slovensko-katoliško-politično družtvo „Pozor“. — V Celji je nemški kovač Westermaier nekega slovenskega študenta zato udaril s pestjo v obraz, ker je govoril po slovensko. Surovega kovača so obsodili na 20 gld. globe. — Č. g. župnik H. Gajšek v Doberni postali so dekan. — Umrl je rodoljub Andrej Cesar, podobar v Mozirji.
—	V Sotli je utonil učenec Zidar. — Novo cerkev hočejo zidati v Cadramu.
Na Primorske m. G. prof. Mandič, vrednik „Naše Sloge" v Trstu , je imel tiskovno pravdo, pa porotniki so ga spoznali za nekrivega. — Trgovec Mendl v Trstu pa je bil obsojen na 6 let težke ječe. Ogoljufal je ljudi za kakih 30.000 gld. — V Sežani je umrla občespoštovana gospa Trnovčeva. Na rakev so jej položili 22 lepih vencev.
—	Baroninja Rittmeier v Trstu je dala 10.000 gl. za dobrodelne namene. — Občini Grizinjani v Istri podarili so svitli cesar 300 gld. za ubožno hišo.
—	V Trstu je umrl stari, značajni rodoljub Josip Vesel, nečak pesnika Koseskega. Kakor skala v morji stal je zmirom za slovensko reč. — Za tržaškega prošta so bojda izbrani č. g. Šust.
Druge avstrijske dežele. Na Dunaji so nanagloma umrli mil. g. nadškof Paoli iz Bukreša na Rumunskem. ■— Nj. ces vis. cesarjevič Rudolf in njegova visoka gospa potujeta zdaj po Dalmaciji. — Železnica iz Metkoviča v Mostar (Hercegovina) bo kmalo dozidana. — Podobo sv. Metoda slika (mala) slavni poljski slikar Matejko. — V Feldkirchu na Predarelskem so nedavno preskušali 20 sort tirolskega vina, in našli so , da je bilo vseh 20 sort ponarejenih!
Tuje dežele. V belgiških premogovih jamah je 9000 delavcev ustavilo delo. — Prusi so polj-skepa kneza Cartoriskega v Poznanji obsodili na 6 mescev ječe. V neko narodno poljsko društvo prišel je namreč v narodni noši in jim govoril nekaj rodoljubnih besed. — Leta 1884 je prišlo k Materi božji v Lurd 75.150 romarjev , med njimi 26 škofov, po železnici, skoraj ravno toliko romarjev pa peš. V jami se je zbralo 25.000 sv. meš, in zgorelo je 81.000 voščenih sveč.
Drobtin c e. Velikan. V Lukovem pri Bagu (Carlopago) umrl je pred kratkim Roko Devčič, v 80. letu svoje dobe. Poznat je bil daleč na okolu. kajii bil je 6V2 čevlja visok, a tako širokopleč in močan, da je v svojej mladosti sedem centov težko deblo na enej rami nesel v hrib. Zapustil je dva sina, ki sta tudi prava orjaka, ki ga pa glede telesne moči vender nista dosegla.
*	Torbe za ljudi znašel je župan necega italijanskega mesta. Ker ima ta mestni paša veliko vinogradov, a jako nečloveško, skopuško dušo, dal je lani delavcem , ki so trgali grozdje, privezati na obraz železne — torbe ! — Tako poroča italijanski list, če je res?
*	Tovarna ali fabrika z a č r v e. V glavnem mestu na Francoskem, v Parizu, porabijo ribiči gosposkega stanu , ki za kratek čas ribe na

trnek lové , veliko črvov. Te jim pripravlja neki mož. Pa kako? Y svoji hiši pod streho pusti crknene mačke in pse tako dolgo , da se v njih črvi zaredé. Te potem precej drago prodaja. — Za gospodo, ki ima slavčke, pa izreja močne črve iz moče in otrobov , ktere zbaše v nogovice, kjer se kmalu črvi zaredé. Čuden zaslužek!
* Velikih šol ima Nemčija 22, na kterih 2011 profesorjev podučuje 25.573 študentov. Avstrija ima 10 vseučilišč, 979 profesorjev in 15.570 študentov. Anglija ima 18.170 študentov na visokih šolah; Italija 11.728, Francija 15.526; Bu-sija 10.305; Švedija 2425; Belgija 4072; Holandija 1685 ; Švica 2931 ; Španija 13.722.
Velika zaloga
pravih holandskih slanikov (arnikov)
okajenih in osoljenih prve vrste za surove jesti, katere razpošilja podpisani po sledečih nizkih cenah na vse kraje
I.	vrste velike ribe okajene gl. 17.—j
II.	„	„	.,	„	„	14.50 (	v sodih po
III.	„	„	„	„ 12.-( 600 rib
IV.	„	„	„	„	„	lo.soj
slaniki osoljeni
v sodčekih po 5 kil gld. 2.25 J7 n n Ič n „ 5. na kolodvor Trst proti povzetju ali netto Cassa.
Evgen Dolinar — Trst.
Svarilo.
Očitno razglašam, da nobeden, tudi moj brat Leopold ne , nema nikakoršne pravice , da bi za mene sprejemal blago ali denar. Jes vse osebno naročujem in izplačujem, za druga naročila in plačila pa nisem porok.
V Železni Kapli 11 svečana 1885.
Karol Pacher,
voskar in svečar.
Loterijske srečke
od 28. februarja.
Line	28	52	54	14	60
Trst	66	70	85	23	28
Tržna cena v Celovcu.
n Pl I n3 (prodajalnica) za kramarijo se daje OtduUlid praY po ceni za več let v najem. Je blizo farne cerkve in ceste , ter ima vso hišno opravo. Več se izvé pri posestniku Loki Markaču v Kotljah, pošta Glutenstein.
MoiifìP ali n ine izdeluie Frane Plaliutar
mdVtiOdll yijjb v Jesenicah na Gorenjskem. Zmirom ga ima veliko zalogo in prav dobro blago.
Frano Rnr1hnl7pr urar v Celovcu na
FI dlllr nUUIIU!£CI 7 sadnem trgu zraven Leonove bukvarne, prodaja in popravlja vsake sorte zlate in srebrne žepne nre, drage ali dober kup, kakor kdo želi; potem ure na stene v izbah in za kuhinje. Zaloga je zmirom velika, da si vsak izbere , kar mu dopade. — Ure se popravljajo po ceni in dobro.
Na nitro inrati je lepa reč, kdor zna. Kdor l™d trlllC lyidli se tega dobro naučiti želi,
naj se oglasi v Celovcu v hiši št. 10 v dunajskih ulicah (Wienergasse).
Cerkovnik in organist
mesto in išče drugje enake službe. Ponudbe na vredništvo „Mira“.
HplaVPi do})iJ0 Precej dslo in dober zaslužek UdldVul pri vodnih stavbah pri Dravi v Pa-ternijonu in Ferndorfu.
Rainer in Pinteritscli, stavbena podjetnika.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gid.	kr.
pšenica		5	20	6	65
rž		4	60	5	75
ječmen		4	10	5	15
oves		2	35	3	—
beda		3	40	4	25
turžica		4	—	4	75
pšeno		—		—	—
proso 		—	—	—	—
grah		—		—	—
leča		—	—	—	—
fižol				5	—	6	25
krompir		1	40	1	85
			na	dio
			gld.	kr.
goveje meso						58
telečje meso				—	66
svinjsko meso				—	65
koštrunovo				—	44
maslo				—	96
puter				—	90
prekajen Špeh				—	80
frišen Špeh				—	62
mast				—	74
100 kil sena				2	20
100 kil slame	....			1	50
100 kil deteljnega semena			45		
Živinski sejmi bodo:
14. marea v Volšberku ; 16. v Pliberee, Staremdvom, v Spitala in Št. Lenartu v labudski dolini; ^17. v Millstattu; 21. v Volšberku: 23 v Staremdroru in Št. Lenartu v labudski dolini, v Grebinji in Št. Mohoru; 24. v Svincu; 26. v Št Pavlu in Zabrdcu (Afriz); 27. v Št, Andražu, v Kotu (Winklern) in v Strassburgu; 23. v Volšberku, v Kočanah ; 30. v Staremdvoru, v Št. Lenartu lab. dol. in v Pusarniei pri Saehsenburgu.
Izdajatelj in urednik Filip H a d e r 1 a p. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.