Dodatek (novela) k šolski postavi. Razburjenost, ki je postala po časopisih zastran vladnega predloga »novela k šolski postavi s 14. maja 1869. 1." se je počasi polegla. Pravega viharja drugej ni bilo, kakor po Časnikarskem sveti, a časniki morajo skrbeti, da imajo vladi vedno kaj očitati; prebivalstvo sploh ni zoper ta dodatek, izvzemši Dunajski občinski svet, ki pa si prizadeva, da ga časopisi prehudo ne izdelujejo, tedaj rad pokaže, da ne stoji na vladnih nogah. *) Zapazili stno, da nekateri časopisi to novelo obdelujejo tako, da kažejo popolno, da ne poznajo oraenjenega zakona, in kritikujejo to, kar je uže več kakor deset let postavno in veljavno. Vsi vemo, pri kakšnih razmerah je nastala šolska postava. BPruski šolmaštri", rekli so, Bpremagali so nas pri Sadovi"; a ljudje so pozabili, da so ravno zmagovalci pri Kraljevem Gradci prišli iz verskih šol, in tudi zdaj je kljubu kulturnemu boju šolska vzgoja na Piuskem bolj verska, kakor bi bilo Ijubo našim kričačem zoper ta ministerski predlog. Tudi je znano , da nekateri gospodje, ki sede v poslaniški in v gospodski zbornici na levi strani, prav radi svoje otroke pošiljajo v verske šole, raje kakor k modernim šolsk'm Jiberalcem. Kdo bode tedaj prostemu človeku v zelo štel, ako raje vidi, da so njegovi otroci versko vzrejeni, nego pa po nekaki plitvi nravi, ki je za vse dobra, samo značajnih ljudi^ne vzgoja. Ako tedaj nnovela" poudarja versko nravno vzgojo, ubrani, da si učitelj in katehet ne nasprotujeta, sicer pa ostane §. 4., vsled katerega je dubovni učitelj zavezan podvreči se šolskemu redu. Liberalno srce, kaj še želiš ? — Tudi, karse tiče učnega črteža, ne grerao rakove poti. Tiste učenostne igrače, kakor so bile po nekaterih učilnicab, so bolj otroke begale, kakor pa poučevale. Velik razloček je v tem, ako učitelj razlaga učencem navadne naravne prikazni in tako budi v njih veselje do daljnega izobraženja, kakor če jim razlaga stvari, katere daleč presegajo njib razum in delokrog prihodnje delavnosti. Kar pa se tiče skrajšanja šolske oblasti, slabo to pristuje tistim, ki so zmerom zagovarjali srenjsko avtonomijo in osebno svobodo, ako zdaj zoper to, da naj se olajšave dele zastran 7. in 8. šolskega leta občinam na Djih prošnje. Sicer pa o tern ne bodo imele govoriti le občine, marveč tudi šolske oblasti. MogoČe, da nnovelau ni še kaj popolnega, in da se da v tem in onem oziru kaj zoper njo govoriti, a o načelu se ne da zoper njo nič ugovarjati. Naj tedaj državni zbor objektivno stvar poudarja, kar najde moida naopačnega, naj popravi; zbori in vlada naj drug drugega podpirajo, in tako bode dobro na vse strani; šola bode potem gotovo boljša. *) Tudi odbor Graškega učiteljskega društva je odposlal peticijo zoper to novelo. Čuda, da se tu tudi bolj ne gane naše Kranjsko s svojo uljudno glasilko! —