Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—, polletna Din 30-—, mesečna Din 5-—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552.
Čekovni račun št. 15.420.
LetO II.	Ljubljana,	dne	4.	januarja	1930.	Štev.	1.
Trgovec fn
Nihče tolikokrat kot ravno trgovec, še posebej podeželski trgovec — mora pogoltniti — največkrat docela neutemeljeni očitek: pomanjkanja socijalnega čuta.
Največkrat neutemeljeni, pravimo, ker
—	kakor je res, da izjeme potrjujejo pravilo, in ne moremo trditi, da se tudi v trgovskih krogih ne najdejo ljudje, ki ta očitek zaslužijo, je zopet res, da večina ravno pri trgovskem stanu ne upošteva tega pravila in sodi — po izjemah. In pri teh izjemah je vzrok nerazumevanja socijalnega položaja našega naroda predvsem: nepoučenost v potrebah našega gospodarstva, le v redkih, izjemnih slučajih: pomanjkanje srčne inteligence.
Ako pogledamo trgovca iz čisto ma-lerijelne — pridobitne strani, je njegovo prosperiranje, da, njegov obstoj predvsem odvisen od gospodarskega položaja njegovih odjemalcev. Ako je trgovčeva okolica ekonomsko močna, je s tem povečana njena kupna moč. Lažje si pripravi udobnejše življenje, lažje si pr vošči poleg naravnih potreb: hrane, najpotrebnejšega odela in orodja še druge kulturne potrebe, ki jih že danes več ne moremo v praktičnem življenju strogo ločiti od naravnih.
Kdo je trgovčev odjemalec? Pri nas predstavlja večino kmečki stan, za njim prihaja delavstvo, ki v mestih in industrijskih kraj h celo močno prevladuje, potem uradništvo in prosti poklici., Vsi ti — s trgovcem vred — predstavljajo' narodno gospodarstvo, katerega posamezni členi so poedincj in družinp. ,	,
socijalni čut.
Od blagostanja poedincev, bodisi kmeta, delavca ali uradnika, sta odvisna tudi blagostanje in napredek trgovca. Iz povsem materijelnih razjogov že je trgovec prisiljen gojiti lastni socijalni čut in podpirati težnje poedincev in družb po blagostanju, ker s tem poviša njeno kupno ■ moč' jn koristi svojemu podjetju.	'
Ako pogledamo v takozvane pasivne kraje, bodisi industrijske, kjer vl&da brezposelnost, ali pa je zaslužek delavstva premajhen, bodisi v kmečke vasi, ki so vsled vremenskih nepihlik ali pa tudi vsled neracijonelnega izkoriščanja zemlje imele sldbo letino, opazimo tudi nazadovanje trgovine in velik porast konkurzov,	•
Zakaj? V petdesetih odstotkih so. ža-krivile konkurz slabe gospodarske razmere in zmanjšana kupna moč v trgovčevem okolišu. In v vseh teh petdesetih procentih gre po navadi za neizterljive dolgove posameznikov in družin, ki jim je trgovec kreditiral živjjdnske potrebščine, uvažujoč kupčeve obupne razmere — in če tudi vedoč, da ne pride do kritja.	1
Ali je to pomanjkanje socijalnega čuta?	•	;
Neizterljivi dolgovi j^a tudi ne povzročijo vsakokrat konkurza; zlasti ta (n ne, kjer je trgovec iz- prejšnjih dobrih časov Še finacijelno ,močan. Vendar, eno je gotovo:	*
Neizterljivi krediti, dani iz dobrega srca z velikim socijalnim razumevanjem, so eden največjh vzrokov poslabšanega položaja našega trgovca.
•	'• • c	;	*r
•	Svetovna vojna in povojna gospodarska kriza je trgovca poučila, da ni vse upeljanost trgovine ih reklama, tudi ne nizke cene in dobro blago, marveč predvsem gospodarski, položaj odjemalcev.
Trgovec dobro razume, da se zamore gospodarsko stanje našega naroda dvigniti potom prosvete. Zato ga najdemo poleg druge inteligence, posebno na deželi, vedno kot najagilnejšega sodelavca na kulturnem in karitativnem
polju. Hvalevredno, se naš trgovec udejstvuje na gospodarskem polju, kjer mnogo pripomore s. svojimi izkušnjami pri delu raznih gospodarskih zadrug, ki imajo namen izboljšati splošni ekonom' ski položaj.
Očitek pomanjkanja sgcijalnega čuta je že iz č'sto materijelne strani docela neutemeljen, in je v največ slučajih brez socijalnega čuta le očitovalec sam, da-siravno si je nadel to krinko, ker — mu nese.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Terminske kupčije se pa od efektivnih kupčij razlikujejo v tem, da kupec ne prevzema cele pogojene množine blaga, marveč se obračunava samo razlika med dobavo in prodajo.
Dočim imamo pri efektivnih kupčijah samo dve oseJbl, t. j. kupca in prodajalca, je pri termfnsk h sklepih udeleženih vedno po več prodajalcev in kupcev.
CH prvega prodajalca prevzame go-toVo množino blaga drugi, ki ga proda v. celoti ali eejo večji ali pa tudi manjši množini in cenf tretjemu, ta z istimi pravicami glede množine in cen zopet četrtemu, petemu itd., dokler se nekoč ta prodaja ne ustavi, vsled česar se obračunajo in dobavijo samo razlike v m rfoži ni in cenf.
Tako na primer kupi trgovec A od trgovca B l'0Q q Jalaga po 4 Din in jih proda lrgovqti C 12Q q po 5 Din, dasi-ravno nima j>laga doslej nili A, niti B. ■ker pa je B obvezan.dobaviti blago v terminu A-ju, gar kupi od C-ja, recimo 14Q q po cepi Din 6'—.
Kupčija je bila sklenjena za 360 q blaga po različnih cenah in je njena skupna vrednost znašala Din 1840'—.
Ob termina dobave sestavljeni obrača# o dstrani borznega urada izgleda sedaj tako;
. ATJe prodal 12(1 q po 5 Din = 600 Din A^jp kupil 1(W q po 4 Din = 400 Din
A-' mora predati. 20 q in Ima prejeti 200 Din
B je kupil	140 q po 6 Din = 840 Din
B je prodal	100 q po 4 Din =: 400 Din
B mora prevzeti 40	q	in ima plačati	440	Din
C je kupil 120	q	po 5 Din ==	GOO	Din
C je prodal 140	q	po 6 Din =	840	Din
C mora predati 20	q	in ima prejeti	240	Din
Torej ima dobaviti:
A 20 q blaga in
C 20 q blaga
40 q skupaj, ki ga mora prevzeti B.
Za prevzeto blago ima B plačati na razliki glasom gornjega nastavka 440 dinarjev.
Pri celi kupčiji je prišlo torej do efektivne predaje 40 q blaga, od katerega morata dobaviti B-ju, ki je bil prvotni prodajalec: A 20 q blaga, za kar prejme od njega obračunano razliko 200 dinarjev, C pa mu mora dobaviti tudi 20 q za obračunano razliko 240 D n.
Največkrat pa do predaje in prevzema blaga pri takih terminskih kupčijah, ki se sklepajo navadno v zgodnji spomladi, ali še celo prej za jesenske pridelke, sploh ne pride, marveč se pri končnem obračunu pogodijo kupci in prodajalci za efektivno vrednost blaga, Ki J>i se fnoralo dobaviti in znesek dolžne dobave odračunajo od vsote, k jo imajo prejeti na razliki.
Terminske kupčije na blagovnih borzah so pravzaprav spekulacije, pri ka-
terih eden računa na višjo ceno in večjo Možnost prodaje, drugi pa zopet pričakuje nižjih cen in slabo prodajno konjunkturo.
Borzijanec, ki špekulira na nizke cene in slabo prodajno konjunkturo, išče že vnaprej kupca za blago, katerega sicer še nima, vendar pa računa, da ga bo ob času dobave lahko in poceni dobil. In posreči se mu najti drugega tr-Sovca, ki ravno nasprotno špekulira na visoke cene in dobro prodajno konjunkturo. Cesto najde la še tretjega in tretji zopet četrtega itd., ki je morda še bolj optim stično razpoložen kot on, poleg tega rabi blago za efektivno prodajo.
Pred časom žetve ali pa še preje pa ie zadnji kupec morda uvidel, da je pridelek večji, torej je pričakovati še dalj-nje znižanje cen; zato hiti, da ne utrpi vse izgube sam in proda blago naprej, če tudi mnogo ceneje. Ta kupec, ki je, recimo, vsled nepoznanja razmer, prepozno uv del, da je napravil slabo kupčijo, se zopet žuri s prodajo, kar se mu mnogokrat posreči.
Pri končnem obračunavanju ima naj-večji dobiček vedno tisti izmed špekulantov, čigar sodba o pričakovanih cenah in prodajni konjunkturi je bila najbolj pravilno; izgubijo pa oni, ki so se v svojem pričakovanju motili.
Terminske kupčije, pri katerih je že vnaprej pogojeno, da se bo obračunala ob koncu samo razlika, imenujemo tudi »diferentne kupčije« (po diferenci — razliki, ki se konečno obračuna). Seveda v borznem sklepnem listu to ni razvidno, ker se sklepni listi izdajajo samo za efektivne kupčije in je zato potrebna posebna po-. godba, ki pride v pravo veljavo šele ob obračunu in je navadno za datum obračuna že prej datirana.
Terminske kupčije z obračunavanjem diferenc so pravzaprav borzna spekulacija, pri kateri se zbirajo na eni strani hosisti (hausse), računajoči s porastom, na drugi strani pa be-sisti (baisse), predvidajoči padec cen. Ponekod so na borzah za gotovo blago diferentne kupčije sploh prepovedane, ker jih izrabljajo špekulanti, da zaradi dobička neutemeljeno vpli-
vajo na stanje cen; kajti mnogokrat se dogaja, da besisti prihajajo s številnimi povpraševanji po blagu, ako se boje padca cen in jih na ta način umetno zvišajo. Nasprotno pa vržejo besisti na borzo mnoge ponudbe blaga, (ki ga sicer navadno nikjer ni) da z velikimi ponudbami cene znižajo.
Na eni in drugi strani špekulanti ne poznajo obzira in se neusmiljeno odirajo ter s temi špekulacijami samo škodujejo efektivni trgovini in mnogokrat vsled nastopivše nejasnosti izzovejo borzno krizo.
Borze za vrednostne papirje.
Borze za promet z vrednostnimi papirji so v svojem ustroju jednake blagovnim borzam ter se od njih razlikujejo samo v predmetu trgovanja, ker se tu sklepajo kupčije za valute (denar), menice, delnice in druge vrednostne papirje (efekte), ki se prodajajo v »kupih« po 50 komadov jednake vrste efektov. Tudi tu razlikujemo efektivno kupčijo, pri kateri mora prodajalec predati in kupec prevzeti vrednostne papirje v določenem roku in diferentnim blagovnim kupčijam slične kupčije na obračun. Obračunske kupčije so navadno od strani borze dovoljene samo za gotove papirje.
Ker se tudi pri teh kupčijah špekulira samo z naraščanjem in padanjem cen, so izgube, pa tudi dobički posameznih borzijancev često ogromni. — Vendar poznajo borzijanci pri obračunskih kupčijah z efekti več obzirnosti, kot oni pri blagovnih diferent-nih poslih. Tukaj se da do gotove dobe zasledovati potek prodaje in ugotoviti vnaprej izgubo posameznika, dočim je dobiček v naprej neprera-čunljiv. V slučaju predvidenja velike izgube zamore špekulant plačati po pogodbi ustanovljeno premijo ali od-stopnino, ki ga razveže nadaljnega sodelovanja pri špekulaciji, ali mu dovoljuje izvršiti njegove obveznosti na drug način.
Borzijanci, ki se udeležujejo kup^ čije na obračun, morajo biti člani borznega urada za obračunavnje, ki
je tudi merodajen za določitev rokov (datumov) obračunavanja. Ti datumi so navadno tedenski, pol mesečni ali mesečni. Pogodbe za kupčije na obračun, kakor tudi obračunavanje samo se vrši potom tega urada.
Kakor blagovne cene, je tudi vrednost posameznih vrednotnih papirjev podvržena, vednim izpremenbam, ki so mnogokrat odvisne od borznih špekulacij, dasi njihove efektivne vrednosti ne izpreminjajo. V glavnem pa se ravna vrednost posameznih vrst efektov po stanju podjetja, ki jih je izdalo in po splošni gospodarski konjunkturi.
Kupčije na obračun se vsled tega vršijo previdneje in določneje kot blagovne-diferentne kupčije. Tako n. pr. se vnaprej določi prodajni termin in cena efektov, obvezna za kupca in prodajalca. Ako je cena medtem padla, ni kupec obvezan prevzeti efektov, oziroma plačati cele razlike, marveč plača samo toliko, kolikor je znašala razlika na dan sklepa kupčije. Nasprotno pa ni prodajalec dolžan izročiti efektov, ako je cena medtem narastla, marveč plača samo razliko, ki je obstojala na dan sklepa med efektivno vrednostjo (notiranjem) efektov in med pogojeno ceno. Največja razlika je tedaj vnaprej določena, in jo borzijanci imenujejo >pre-
mijo« (nagrado), ki jo v slučaju porasta vrednosti vrednostnih papirjev plača prodajalec kupcu —• in obratno kupec prodajalcu v slučaju padca vrednosti.
Mnogokrat borzijanci špekulirajo istočasno na padec in na porast cen ter si izgovorijo vnaprej, da jim je ob sklepu dovoljeno plačati razliko in ne prevzeti efektov, ali pa zahtevati izročitev istih. Prodajalec pa si nasprotno lahko pridrži pravico izročitve in plačanja razlike.
Pri špekulaciji na dvig in padec si često izgovori borzijanec pravico, da plača dvojno diferenco in odstopi od kupčije, kar ga obvaruje često še večjih izgub.
Ponovni nakupi in ponovne prodaje so istotako priljubljen način kupčije, ker vplivajo na dnevno ceno in dajejo eni stranki možnost ponovnega dobička. Tako n. pr. nekdo, ki računa na dvig cen, proda gotovo množino efektov s pogojem, da mu mora sedanji kupec nabaviti v določenem roku dvojno, trojno itd. množino istih papirjev, po istih cenah. Nasprotno pa pod pogojem določene povišane kasnejše prodaje po istih cenah sedanjemu prodajalcu, kupi borzijanec papirje, o katerih računa, da bodo padli v ceni.
Napad na interese
Pred 10 dnevi je zborovala na Dunaju dolnjeavstrijska poljedelska zbornica, na kateri se je odobravala dosedanja avstrijska carinska politika, ki je že doslej v veliki meri ščitila poljedelske koristi s prolekcijonistično zaščitno carino.
Neskladno z načrtom Društva narodov o premirju v carinski vojni evropskih držav, o katerem poročamo na uvodnem mestu naše lanske šeste številke, je dunajski poljedelski kongres sklenil celo pozvati vlado, da poviša težinsko mero za uvožene prašiče od 110 kg na najmanj 250 kg ter na la na-
našega poljedelstva.
čin še poostri svojo zaščitno čar no na korist avstrijskega poljedelstva.
Sprejem tega predloga znači za Jugoslavijo, ki je glavni uvoznik prašičev v Avstrijo, hud udarec. Po novi carinski tarifi bi bili uvozne carine prosli samo prašiči, ki tehtajo nad 250 kg; vse nižje teže pa so podvržene občutni uvozni carini. Kakor znano, izvažamo mi predvsem svinje v teži od 150 do 200 kg; torej skoraj izključno le tako blago, za katero pripravlja Avstrija v soglasju z Madžarsko zaščitno carinsko tarifo.
Naravno je, da mi v Avstriji vidimo
našega odjemalca za agrarne produk-x’ ^a!kor nas z upravičenostjo smatra Avstrija za najboljšega konsumenta njenih industrijskih izdelkov.
. 'Ne glede na dejstvo, da je Jugoslavija že doslej čutila težko vse poljedelsko protekcionistične carinske tarife Avstrije, je vkljub temu pokazala svojo Pomirljivost in popustljivost pri zadnji reviziji jugoslovansko-avstrijskih carinskih tarif. Dvomimo, da bi naša vlada pri tem ponovnem poizkusu udarca našemu izvozu zopet pokazala na ta način svojo koncilijantnost. To še posebej z ozirom na akcijo Društva narodov, stremečo po ublažitvi carinske vojne.
Plenarne seje Jugoslov
Plenarni seji ljubljanske zbornice TOI po sledile seje vseh drugih trgovskih in industrijskih zbornic.
Beogradska industrijska zbornica je
na plenarni seji dne 19. decembra 1929 obravnavala in odobrila načrte za revizijo zakona o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela.
Zatem se je bavila s projekti zakona
o	elektrifikaciji države.
Odobrilo se je poročilo o zadnji konferenci vseh trgovskih zbornic, ki se je na pobudo ljubljanske zbornice TOI vršila v Beogradu, zlasti v zadevi načrta konvencij za carinsko premirje. V tej zadevi je odbran poseben odbor, ki naj prouči posamezne točke tega načrta in zavzame potrebno stališče.
Sklenilo se je naprositi vlado, da daje trgovskim zbornicam daljši rok za proučevanje posameznih zakonskih načrtov.
Trgovska zbornica v Splitu je imela svojo plenarno sejo dne 29. decembra.
Z velikim zadovoljstvom je zbornica pozdravila novo upravno razdelitev, posebno se radujoč dejstva ustvaritve primorske banovine, ki je ukinila nenaravno mejo med primorjem in njegovim zaledjem.
Skrajni čas je, da Avstrija preneha s prenapetim protekcijonizmom svojega poljedelstva na našo škodo, kajti s tem ni udarjeno samo naše gospodarstvo, marveč v znatni meri odškodovana avstrijska industrija in trgovina.
Končno pa Avstrija s tem povišanjem ne bo podprla svojih teženj po gospo- . darski sanaciji, kajti to povišanje ji gotovo odtegne vse simpatije Društva narodov in bo za avstrijsko trgovino in industrijo imelo več slabih posledic, kot znaša ves predvideni dobiček na računu njenega poljedelstva.
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘!
iških trgovskih zbornic.
Z obžalovanjem je bilo sprejeto poročilo o nazadovanju vinske trgovine, ki je sicer zastala še pred zvišanjem trošarine; vendar pa je tudi trošarina znatno vplivala na že itak omejeni konzum.
Mnogo važnosti polaga splitska zbornica na pomorsko plovbo ter naproša vlado, naj daje našim prekomorskim paroplovnim podjetjem subvencijo za plovbo preko Sredozemskega morja in v Južno Ameriko.
Istotako se zbornica zavzema za sistematično gradnjo in melijoracijo naših pristanišč in v zvezi s tem za novo železniško lučko tarifo, ki naj upošteva novo razdelitev države.
V	prepričanju, da najde pri vladi veliko podporo, je zbornica razpravljala o načrtih novih železniških zvez s primorskimi pristanišči.
Zbornica je pri proučevanju zakona
o	zavarovanju delavcev zavzela stališče, naj se ta zakon prikroji tako, da ga ne bodo izkoriščali sezonski delavci.
Nadalje priporoča zbornica, naj se k zakonu o gradnjah priklopi tudi obli-gatno zavarovanje obrtnikov.
Končno je bit sprejet tudi računski zaključek za leto 1929 ter odobren proračun za leto 1930.
Trgovsko - obrtna zbornica v Sarajevu je imela vsojo plenarno sejo dne 30. decembra.
Predsedstveno poročilo omenja, da je bilo preteklo leto mnogo boljše kot tri prejšnja, vendar bosanski žitorodni kraji od dobre letine zaradi svetovnega nazadovanja žitnih cen — niso imeli prave koristi.
Tudi pasivni kraji so si precej opomogli, ker je vlada pokrenila razne javne zgradbe, pri katerih so nezaposleni našli svoj zaslužek.
Slive, ki so eden najvažnejših pridelkov v področju sarajevske zbornice, niso obrodile tako kot bi bilo želeti in je znašal izvoz svežih sliv komaj polovico običajnega izvoza — 700 vagonov. Vsled deževnega vremena slive niso bile pr pravne za prevažanje.
Tudi izvoz suhih sliv je vsled manjšega pridelka nazadoval za polovico in je znašal samo 500 vagonov.
Dobra stran pa je pri trgovini s slivami ta, da se je letos za izvoz veliko bolj pazilo na kvaliteto blaga in se izvažalo res samo zdravo sadje, kar po-menja rehab litacijo bosanske slive v inozemstvu.
Da se racijonalizira in izboljša sadje-reja, je zbornica sprejela več sklepov, nanašajočih se na odločbe sadjarske ankete v Brčkem.
Močno se je dvignila lesna industrija in dvignila izvoz lesa na doslej nedoseženo višino. Znatno se kaže dobri vplv našega domačega parobrodar-stva, ki omogoča neposreden izvoz v Južno Ameriko. V lesnem izvozu se si-
cer v zadnjem mesecu občuti nazadovanje; vendar je to vsakoleten pojav v mesecih december, januar in februar.
Tudi rudarstvo je letos delalo veliko uspešneje in v večjem obsegu kot prej, poleg tega pa se pričakuje še nadaljnje izboljšanje.
Gradbena delavnost je leta 1929 znatno povečana, posebno v Sarajevu samem.
Zbornica istotako sodeluje pri proučevanju vseh novih zakonskih načrtov in revizij zakona ter pri načrtih carinskih tarif.
Sprejeto je bilo računsko poročilo in proračun za leto 1930.
Trgovska zbornica v Osijeku je na
plenarni seji dne 29. decembra odobrila poročilo o sodelovanju pri novih in revizijskih zakonskih načrt h.
Zbornica je zgradila vajeniški dom, kar jo je močno zaposlovalo.
Sprejme se poročilo o permanentnem medzborničnem odboru za pomorsko in rečno plovbo, v katerem je poleg zbornic iz Beograda, Sarajeva, Vel. Bečke-reka in Novega Sada zastopan tudi Osijek.
Na intervencijo os'ješke zbornice je prometni minister obljubil naročiti der set železniških motornih voz, da izboljša promet na progah Osijek —Gaboš — Vinkovci ter na progah Subotica—Hor-goš in Subotica—Cantavir.
Končno je b i sprejet proračun, ki je za 120.000 Din manjši od lanskega. Zbornična doklada se znižuje od 12% na 8%.
Gospodarske beležke.
Uvoz naših soljenih rib v češkoslovaško.
Ker ima Češkoslovaška že izpred vojne velike tvornice za konserviranje morskih rib, obstoja tam znatna uvozna carina za konservirano blago in so carine proste samo polkonservirane — nasoljene — ribe v lesenih sodčkih. Dočim so češkoslovaške tovarne predelovale ribe iz bivše Avstro-Ogrske
in deloma severnih držav, so sedaj popolnoma navezane na uvoz iz inozemstva.
Med uvozniki v češkoslovaško stoji sedaj na prvem mestu Italija, ki je leta 1928 uvozila 2757 stotov v vrednosti 1*5 milijona češkoslovaških kron. Mi smo uvozili samo 261 stotov v vrednosti 152.000 Kč.
Naš uvoz bi bil lahko večji, a imamo mi sami precej konservnih tovarn v
Dalmaciji, poleg lega pa sicer prizna-yajo našemu blagu boljšo kvaliteto kol' italijanskemu; vendar so naše ribe za' cel dinar pri kilogramu dražje.
Razpis za veleprodajo soli.
Monopolska uprava v Beogjradu je razpisala konkurz za veleprodajo soli' za čas od 1. aprila lelos pa do konca marca 1925 pod novimi predp si od 16! decembra lanskega lela.
Pismene ponudbe je vložili do 29. januarja t. 1. »Upravi državnih monopolov«.
Denaturirani petrolej za poljedelske siroje.
Uvoz našega sladkorja v Grčijo.
V	prvih deseiih mesecih pretečenega leta smo uvoz li v Grčijo 1320 ton sladkorja in slojimo kot uvozniki na četrtem mestu. Na prvem meslu je Češkoslovaška s 40.000 tonami, sledi jej Madžarska s 5500 tonami in Holandska s 3000 tonami.
Državni dohodki iz carine.
Državni dohodki iz carine so v drugi desetini meseca decembra, t. j. od 11. do 20. decembra znašali 43,739.799 dinarjev.
Skupni letošnji dohodki iz carin od 1. aprila letos, ko začenja proračunsko lelo pa do 20. decembra, so znašali 1.150,158.028 Din, medlem ko so bili proračunani za to dobo 1.067,668.335 Din. Carine so vrgle 92,489.693 Din več kot je bilo predvidevano v proračunu, kar izboljša za isto vsoto naše premoženjsko stanje.
Lanski dohodki iz carin v lem času so zn-šali 1.196,848.026 Din in so bili proračuni na 1.195.130879 Din. Letošnji dosedanji dohodki so sicer za 46 milijonov dinarjev manjši kot lanski; vendar pa pomenjajo za cel h 91 milijonov dinarjev več prebitka na račun državnega gospodarstva.
Lep pridelek jabolk.
Letos smo pridelali 3538 vagonov jabolk, od katerih smo izvozili 3201 vagon. Dve tretjini pridelka’ odpade Utr zapadno Srbijo!.
Kot naši odjemalci prihajajo v poštev* predvsem Nemčija, Švicej, Avstrija, Češkoslovaška in zadnje čase zlasti Holandska, kjer so naša jabolka napravila občutno konkurenco amerikanske-mu pridelku!.
Izvoz sadja iz naše države predstavlja lepo postavko v trgovinski bilangir-zato zasluži naše sadjarstvo primerno pozornost.
Naša trgovina s češkoslovaško pasivna!
V	prvih desetih mesecih letos smo uvozili iz Češkoslovaške za 8132 mD'-jona čK, izvozili pa smo le za 264-7 milijona ČK, vsled česar smo v trgovini s Češkoslovaško za skoro 900 milijonpv dinarjev pasivni, kar kriči po reviziji trgovinskega dogovora.
Usnjarska šola na Visokem.
Na Visokem v Bosni je trgovinsko ministrstvo odkupilo večjo tovarno za usnje, katero bo izpremenilo v držav»6 usnjarsko šolo za vzgajanje dobrega lisnjarsko-industrijskega in obrtnega naraščaja. Šola prične že v najkrajšem času s poukom.
Izredno velik promel v sušaški luki.
Te dni so sušaško luko napolnili pa-robrodi, ki izkrcavajo fosfor in nakladajo les za sredozemska pristanišča In za Južno Ameriko.	;
Jugoslovansko-bolgarska pogajanja
v Sof ji bodo preko pravoslavnega Božiča prekinjena. Kolikor se doznava, so se glavni spori glede nevtralnega obmejnega pasu že prekoračili.
Ribolov letošnje letne sezone.
Po statistiki zagrebške^ trgovske zbornice je bilo ob naši obali v lanski poletni sezoni naloženih 4,263.948 k^ rib. Od tega se je nasolilo 1,708.987 kg, konserviralo pa v naših tovarnah 345.808 kg.
Finančno ministrstvo je odobrilo prodajo denaturiranega petroleja, ki se rabi kot pogonsko sredstvo za razne poljedelske in vinogradniške ter kletarske stroje
{
Ker nam je od lanskega plena ostalo še 60.376 kg nasoljenih rib, razpolagamo sedaj z 1,769.363 kg za domačo po-fabo in za izvoz.
Letošnja ribolovna sezona je bila najboljša v zadnjih petih lefih.
Uvoz soli za naša prekajevalna podjetja.
V	zadnji lanski številki poročamo, da je našim prekajevalcem dovoljen uvoz soli za izključno porabo v obratovanju. Dodatno poročamo, da je uvoz podvržen uvozni carini 150 Din za 100 kg.
Cene sladkorne pese za leio 1930.
Na zborovanju pridelovalcev sladkorne pese v Adi je bil sprejet sklep, da se naprosi poljedelskega ministra za ^posredovanje pri tovarnah, katere naj pristanejo na odkupno ceno 35 dinarjev za 100 kg pese.
Monopolska taksa za uvoženo sol.
Na drugem mestu poročamo o dovoljenju za uvoz soli v prekajevalne svrhe.
Finančni minister pa je odredil za drugo uvoženo sol monopolsko takso po 18 zlatih dinarjev za 100 kg (t. j. 198 dinarjev v papirju).
Svinjski sejem v Križevcih.
Cene prašičev na svinjskem sejmu v Križevcih dne 28. decembra so se gibale v meji od 11*50 do 14 50 Din za kg žive teže. — Blaga so pripeljali nad 900 komadov, prodanih pa ni bilo niti 400 komadov.
Konkurz »Banke Vojvodina«.
Nad Vojvodinsko Banko v Novem Sadu je sodišče razglasilo za konkurz. — Zavod se je nahajal že od leta 1925 v plačilnih težkočah, vsled česar so upniki pristali že na 50% poravnavo. — Del upnikov pa se je temu uprl, vsled česar je napovedan konkurz.
Vest o kreditih hmeljarjem.
Svoječasno se je razširila vest, da je vlada določila bačkim hmeljarjem 8 milijonov dinarjev podpore.
Zasluiite, ™“
ako imate
MAGGI
proizvode za juhe
trajno v zalogi!
Kolikor smo se poučili, ta vesi nikakor ne odgovarja resnici. Doslej je sicer poljedelsko ministrstvo izročilo »Savezu hmeljarjev« v Vojvodini 40.000 Din za organizacijo hmeljarskih zadrug. Na polju ustanavljanja hmeljarskih zadrug pa je nastalo mrtvilo, ker stoji »Savez hmeljarjev« na stališču, da te zadruge hmeljarjem samim ne bodo koristile.
Kolikor pa je resnice na podpori v znesku 8 milijonov dinarjev, obstoji ta v tem, da je pripravljena »Narodna banka« hmeljarjem to vsoto posoditi proti 6% obrestim in bančni garanciji.
—	Ker zahteva banka 2% za garancijo (ako bi sploh katera na to pristala), na drugi strani pa hoče imeti »Savez hmeljarjev« zopet 2%, znašajo obresti 10%.
Anglija se zanima za naš tobak.
Velika angleška banka je predložila naši upravi monopolov obsežno kupčij -sko ponudbo, po kateri bi se ona zavezala kupovati letno po nekaj tisoč vagonov našega tobaka. Ker so pri nas dani vsi pogoji, da pomnožimo naš tobačni pridelek, je zelo verjetno, da pride d« ugodnega sklepa.
Živo srebro v Bosni.
Zec planina v bližini Kreševa je znana po svoji živosrebrni rudi. Poleg tega pa je ta kraj zelo bogat tudi na drugih rudninah, kakor: železna ruda, barit, ar-sen, pirit i. dr. — Doslej so ti rudniki skoraj neizkoriščani. V zadnjem času pa se opaža živahna gibanja v okolici rudniških ležišč. Kot se govori, se za-
hitna za eksploatacijo veliko inozemsko rudarsko podjetje, ki namerava svet in rudosledno pravico odkupiti ter pričeti 2 izkoriščanjem rudnikov v velikem obsegu.
V	bližini Gorenjega Vakufa je že pričeto z eksploatacijo živosrebrnih ležišč ueko poljsko podjetje.
Konkurzi.
»Organizator«, družba z o. z., trgovina s knjigovodskimi in upravnimi teh-ničnini pomočki v Ljubljani, je prešla v ^onkurz.
Prvi narok 4. januarja v sobi št. 130 ob desetih. Terjatve je priglasiti Deželnemu sodišču v Ljubljani do 15. februarja. Ugotovitveni narok je določen za
1.	marec.
Poravnave.
Vodenik Frido, trgovec v Slovenj-gradcu. Prisilna poravnava pri Okr. sodišču v Slovenjgradcu.
Volf Henrik, trgovec v Kočevju. Narok za prisilno poravnavo pri Okrajnem sodišču v Kočevju dne 16. januarja ob pol 11. uri.
Likvidacije.
Kmetijsko društvo za Prekmurje, r. z.
z o. z. je prešlo v likvidacijo ter se upniki pozivajo, da prijavijo svoje terjatve.
Prva kranjska svinjerejska družba z
o.	z. v Ljubljani (Pražakova ulica št. 31 je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve do 19. februarja t. 1.
j^O?7r jrO&fo
Denarstvo.
Gibanje valut v	tekočem	tednu.
Uradni tečaj		Prosti tečaj
	Din	Din
1 angleški. funt	275—	275-35
1 amerikanski; dolar	56-30	56-30
1 avstrijski šiling	7-93	7-94
1 belga	7-88	7-85
1 bolgarski lev	—408	—40
1 češkoslov. krona	1-6725	1-67
1 francoski frank	2-219	2-22
1 grška drahma	—734	—•74
1 hol. goldinar	22-72	22-76
1 italijanska lira	2-9475	2-95
1 kanadski dolar	56—	56—
1 madž. pengo	9-87	9-88
1 nemškamarka *	13-50	13-48
1 poljski zlot	6-32	6-30
1 romunski lej	—■337	—34
1 švicarski frank	10958	10-96
1 španska peseta	7-785	7-75
1 turski pijaster	2650	26-50
Razen malenkostnih diferenc na korist dinarja pri novem uradnem tečaju
—	nobenih znatnih sprememb.
Znižanje diskonta v Danski in švedski.
Danska banka je znižala diskont na 5%. švedska banka pa od 5% na 4Yt%.
Znižanje obrestne mere v Franciji.
Francoska narodna banka je znižala obresti za bone od 4 na 3M%. Pričakujejo pa se znižanje diskonta od ?>%% na 3%>.
Obtok novčanic v češkoslovaški
se je povišal za 94 milijonov čK in znaša sedaj 7362 milijonov ČK.
Po širnem svetu.
Trgovska borza na Reki.
Da odpomore propadli trgovini na Reki, se je italijanski ministrski svet odtočil ustanoviti tam trgovsko borzo po vzorcu drugih italijanskih trgovinskih borz.
Padanje turizma v Italiji.
Turistični promet po italijanskih železnicah, ki je leta 1927 znašal 32-9 mi-•lijona lir, je leta 1928 padel na 31 milijonov; tedaj je za 19 milijona lir nazadoval, kar ni čudno, ako upoštevamo
lam vladajoče razmere. Toliko je Italija izgub la samo na vozninah, ker se ji lujci čimdalje bolj izogbajo. Koliko pa znaša vsa druga škoda, je težje preračunati.
Svetovni žilni trg.
Ameriška žitna tržišča izkazujejo pretečeni mesec nestalne cene in je pričakovati še večjega gibanja. Povsod se še vedno sklicujejo na žitno borzo v Liverpolu, ki je merodajna za svetovni žitni trg.
V	Evropi se opaža nekoliko več nakupne živahnosti. Naša sosednja žitna tržišča so še vedno bolj in manj mrtva, zlasti glede koruze.
Naša domača tržišča pa so glede žita precej stalna, a negotova v koruzi.
Znižano kvoto naseljevanja v Ameriki.
Ameriška vlada je znižala dovoljenja za naseljevanje iz tujih držav od 164 na 153 tisoč. Med onim' redkimi državami, katerim je izjemno dovoljena letos višja kvota, je tudi Jugoslavija, ki je smela izseliti v Ameriko lansko leto 671 oseb, letos pa je dovoljena naselitev 845 izseljenikov.
Češkoslovaška trgovinska bilanca.
Dočim je letos do konca oktobra izkazovala češkoslovaška zunanja trgovina pasivnost v znesku 31 miljonov čK, izkazuje novemberski izvoz 1988 milijonov čK, uvoz pa 1769 milijonov ČK in je novemberska bilanca sama po sebi aktivna za 219 milijonov ČK. Skupna letošnja trgovinska bilanca v 11 mese-c h je vsled visoke aktivnosti v novembru tudi postala aktivna za 188 milijonov čK.
Če primerjamo letošnjo češkoslovaško trgovinsko bilanco z lansko, ki je bila aktivna za 1783 milijonov čK, opazimo znatno nazadovanje češkoslovaške zunanje trgovine, ki je nastalo vsled znižanega izvoza sladkorja, lesa in tekstilnih izdelkov. Nekoliko je porastel izvoz steklenine in keramičnih izdelkov.
Svetovna žetev.
Zadnja statistična poročila o stanju • letošnje žetve izkazujejo občutno nazadovanje svetovnega pridelka.
Pšenice se je pridelalo leta 1928 942 milijonov stotov, lani 939.
Ječmenov pridelek leta 1928 je izka-zjoval 304 milijone stotov, lani 301.
Rži se je leta 1928 pridelalo 239 milijonov stotov, lani 237.
Oves je izkazoval leta 1928 516 milijonov stotov, lani 475.
Na drugem mestu poročamo o znatnem nazadovanju v argentinski žetvi, kar pojasni padec pridelka, ki je v Evropi sicer večji kot je bil lanski .
Nov železniški most preko Donave.
Med Rumunijo iz Ruščuka in Bolgarijo pri Gjurgjevu se zgradi tekom letošnjega leta nov železniški most. Pred-dela so gotova in so interesirane tvrdke žc poslale svoje zastopnike da prouče gradnjo na mestu.
Zima v Finskem zalivu.
V vzhodnem delu Finskega zaliva leži zamrznjenih okoli 40 ruskih in drugih ladij.
Konec diktature na španskem.
Kot smo poročali v lanski sedmi številki, se bliža v Španiji po novih izjavah diktatorja Primo de Rivere po šestletnem absolutizmu uvedba demokratskega režima. Vsak čas se pričakuje imenovanje ustavne komisije, ki bo Španski vrnila normalne razmere.
Cene klavne živine v Italiji.
V primerjavo z našimi cenami objavljamo cene za klavno živino v Italiji koncem meseca oktobra za 100 kg žive teže:	*
voli I. vrste	421	do	433	lir
voli II. vrste	364	do	374	lir
krave I. vrste	368	do	376	lir
krave II. vrste	304	do	312	lir
teleta I. vrste	584	do	612	lir
teleta II. vrste	518	do	527	lir
jagnjeta	509	do	525	lir
ovce	335	do	378	lir
pitani prašiči	630	do	651	lir
pršutniki	606	do	610	lir
Rumunsko-ruska komisija
se je zopet zbrala te dni v Tepini, da razpravlja o obmejnih sporih.
Anglija zahteva odškodnino od Mehike.
Angleška vlada zahteva 4 milijone funtov odškodnine za svoje podanike, k' so bili oškodovani o priliki zadnje državljanske vojske.
Izredno slaba žetev v Argentini.
Provizorična statistika izkazuje ogromno nazadovanje žitne žetve v Argentini, vsled česar je v glavnem nastala v Ameriki nejasnost na žitnem trgu in bi bila vsled zmanjšanega izvoza izzvana tudi pomorska kriza.
Letošnji pridelek pšenice se ceni na 3-9 milijona ton — nasproti lanskemu, ki je znašal 8’4 milijona ton; laneno seme letos 1-4 milijona ton, lani 2-1 milijona ton; ed no oves izkazuje letos 987-000 ton, lani pa 750.000 ton.
Nedvomno bo to znižanje argentinskega pridelka občutno vplivalo na povišanje svetovnih cen žita.
Koliko pokadi Bolgarska.
Letos so v Bolgariji v mesecu novembru porabili 410.000 kg tobaka v vrednosti 63 milijonov levov. Lansko leto v tem mesecu je znašal konsum tobaka 445.000 kg v vrednosti 69 milijonov levov. Pokadi se torej vsled splošne krize manj kot lani — in predvsem tobak cenejših vrst, pri čemur pa se
Tržne
Tržne cene v Ljubljani, dne 2. jan. 1930.
Govedina za 1 kg: v mesnicah po mestu: 1. vrste 22, II. vrste 20 Din; na lrgu: za 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 16 do 18, III. 12 do 16, jezika 17 do 20, loja 5 do 12 Din.
Teletina za 1 kg: telečjega mesa I. 24 do 25, II. 20 do 22 Din.
Svinjina za 1 kg: prašičjega mesa I. 25, II. 22 do 24 pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25 do 30, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 23 do .
24,	slanine mešane 23 do 24, slanine na debelo 22-50, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25 do 28, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 30 Din.
zaradi letošnje podražitve tobaka ne opazi tolike razlike.
Pred krizo nemške vlade?
Situacija v nemški vladi postaja vedno resnejša, ker se dr, Schacht odločno protivi vodstvu nemške delegacije v Haag.
Dijamantna kriza.
Kot posledica newyorškega borznega poloma je obubožanje mnogih dolarskih magnatov, ki žele sedaj prodati svoje dragocenosti, naložene osobito v dijamantih. — Velike ponudbe so na cene dijamantov tako vplivale, da pr:-čakujejo, da pade nj hova cena za celi dve tretjini navzdol.
Povečani žitni pridelek v Italiji.
Znana — od Mussolinija pokrenjena
—	žitna akcija v Italiji beleži sicer lepe uspehe, vendar izdaleka ne dosega pričakovanj, dasiravno so bile v propagando vržene znatne vsofe.
2ilna produkcija se je od leta 1926 pa do lanskega leta dvignila za 17-65 milijona stotov ali za 33%, dočim se je v neugodnem slučaju računalo z najmanj 70% poviškom pridelka. Skupni lanski pridelek se ceni na 71 milijonov stotov po — uradnih cenitvah, ki hočejo prikazati uspeh na tem polju za vsako ceno.
cene.
Drobnica za 1 kg: koštrunovega 14 do 15, jagnjet ne 18 do 20, kozličevine 23 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I.	8, .II 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 Din.
Perutnina za komad: piščanec 20 dd
25,	kokoš 30 do 40, petelin 25 do 35, raca 25 do 30, domači zajec, manjši 8 do 10, večji 12 do 20 Din.
Divjačina za komad: divji zajec 45 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25 do 26, kljunač 25 do 26 Din.
Ribe za 1 kg: karpa 25 do 30, ščuke 35 do 40, postrvi, žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
2-50 do 3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega 44 do 52» masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 1‘50 do 2 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega vina 14 do 16, čaša piva 3 do
3-50, vrček piva 4 50 do 5, steklenica pi-va 5-50 do 6 Din.
Kruh: 1 kg belega 4 50, črnega 4 20, rženega 4 20 Din.
Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 7 do 8, jabolk I. 6, II. 5, III. 3 do 4, ena oranža 1 do 2, limona 075 do 1. 1 kg rožičev 8 do 10, fig 12, dateljnov 24 do 44, kostanja maroni 10, orehov 10 do 12, luščenih orehov 34 do 36, suhih češpelj
10, suhih hrušk 6 do 8 Din.
Špecerijsko blago za 1 kg: kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, R o 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100,
11. 70 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8,
1	liter namiznega olja 18, jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega 2-50, 1 kg soli debele 250, mlete 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52,
1	liter petroleja 7-50, 1 kg testenin 1. 10, testenin II. 9, pralnega luga 375, čaja 80 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0, na debelo 375 do 380, na drobno 4 do 4 50, št. 2 na debelo 345 do 350, na drobno
3-50 do 375, št. 4 na debelo 325 do 330, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2-50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6 do 8,
II.	6, ržene moke 4 50 Din.
Žito za 100 kg: pšenice 250 do 255, rži 230 do 235, ječmena 220 do 235, ovsa 200 do 240, koruze 185 do 210, ajde 210 do 230, fižola ribničana 420, prepeličar-ja 480, 1 kg graha 8 do 10, leče 10 Din.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, 1 m3 trdih drv 175, mehkih drv 90 Din.
Krma za 100 kg: sladkega sena 125, polsladkega sena 90 do 100, kislega sena 75, slame 60 do 75 Din.
Lesni trg.
Na ljubljanski lesni borzi je položaj zaradi praznikov skoro neizpremenjen.
Povpraševanja so omejena na zadnjo našo objavo. Izčrpneje poročilo sledi v drugi številki.
Popusf železniških tarif za naše lesne izvoznike v Grčiji.
Grška uprava državnih železnic je dovolila na svojih železnicah način izvoznikom 20% popusta na dosedanje prevozne tarife.
Lesne dražbe.
Pri gozdni direkciji v Zagrebu se vrši dne 30. t. m. dražba hrastovih in kostanjevih debel v področju šumskih uprav v Vranovini in Rujevcu.
1127 komadov hrastovih debel proda dne 30. t. m. srezko načelstvo v Sv. lva-nu-Zelini za vzklicno ceno 269.07627 dinarjev. Debla se nahajajo v gozdu Mokrice in Lužeč, lastnina zemljiške za-jednice Krčaves — Hrvatska.
ANTON LUŠIN borzni senzal za lesno stroko
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8/1
(Palača Pokojninskega zavoda)
Pisma: Liubljana, poštni predal 85. Brzojavi: Lušinant, Ljubljana. Telef. 22-90. Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 13.099
Topolova in lipova debla bodo prodana dne 11. januarja pri šumski d rek-'-iji v Vinkovcih.
1020 komadov hrastovih debel proda dne 24. januarja občina Turopolje na rirvatskem.
450 m* bukovih hlodov proda »Direkcija šum« v Ljubljani, postavljeno na skladišče v Mačkovcu pri Orehovcu v območju šumske uprave v Kostanjevici.
Ponudbe je vlagati na tiskovinah, ki se dobe pri šumski direkciji v Ljubljani ali pri upravi v Kostanjevici do 11. januarja.
Do istega dne je na prodaj pod istimi Pogoji še nadalnjih 660 m3 bukovih hlodov ter 600 m3 bukovih drv in 200 m' Bukovih vrhov. — Vsa pojasnila pri di-ckciji v Ljubljani, odnosno pri unravi v Kostanjevici.
Izvoznikom v Španijo.
španski konzulat v Zagrebu opozarja, da morajo biti vse fakture, izvirna spričevala in pomorski dokumenti po njem vidirani za vsako blago, ki ga naši izvozniki pošiljajo v Španijo in njene kolonije.
Istočasno dvomi, da bi bila svoje-časno lansirana vest o kontingentiranju uvoza v Španijo avtentična, vsled česar je treba njeno resničnost šele ugotoviti.
Konkurz italijanske lesne tvrdke.
Tvrdka »Fratelli Giovanni e Rodolfo Piliego« v Firenci, ki se je bavila zlasti z izdelavo sodov in imela obš:rne tvor-nice zlasti v mestu Rifredi, je zašla v konkurz. Pasiva znašajo okoli 3 milijone lir in je večina upnikov naših državljanov.
Praktični
Ozebline.
Z rimo prihajajo tudi k nam ozebline na rokah in nogah. Proti ozeblinam si pripravi sledečo lopel, oziroma masažno sredstvo. Kuhaj v litru vode 30 dekagramov zdrobljene hrastove skorje toliko časa, da se vkuha več kot na polovico in pozneje dodaj 30 gramov v prah stolčenega galuna.
Za masažo je priporočljiv tudi terpentin, v katerem si razstopil eno četrtino kafre. Po masaži je priporočljivo mazanje z glicerinom, ali vazelino.
Z zmrznjenimi udi pa ravnaj drugače. Predvsem je potrebno zmrzli ud močno zdrgniti s snegom ali zelo mrzlo vedo, da se na ta način zopet oživi tok krvi. Ko z obtokom krvi postane zmrzli ud zopet občutljiv, ga umij z kafrnim špiritom, osuši in namaži z glicerinom.
Voda za čiščenje madežev.
Deni v lonec kozarec mrzle vode in razstopi v njej 50 gramov dobrega mila ter vlij to v litersko steklenico, ki jo do vrha zaliješ z salmijakom.
S to vodo, ki jo pred uporabo ve-
nasvetl.
dno pretreseš, spraviš iz obleke domala vse madeže, ako jih drgneš s krpo, ki jo namakaš v tej raztopini. Mokra mesta izperi še z mlačno vodo. dokler madeži docela ne izginejo.
Nerjavečo železo.
Železnim predmetom, kakor žebljem, kljukam, zapiralom itd., ki stoje prosto na zraku, damo veliko odpornost proti rji, ako jih na ognju razbelimo ter potem kalimo v mrzlem lanenem olju. Odpornost takega železa proti rji je skoro desetkrat povečana.
Sredstvo zoper revmo.
V	sedmi številki našega lista smo Vas podučili, 'kako pridobivati mravljično kislino.
Tako pripravljena mravljična kislina (špiritov ekstrakt iz gozdnih [velikih] mravelj) je najučinkovitejše sredstvo proti revmi. Trajno dnevno masiranje (drgnenje) bolnih delov telesa z mravljičnim izvlečkom omili in polagoma popolnoma ozdravi tudi naj-trdovratnejšo revmo. Masiranje je treba po možnosti opraviti zjutraj in zvečer.
Gospod sveta.
Roman bodočnosti.
Verdo je bil polnih pet let mlajši od Eskandeja in je štel komaj triindvajset •let. Upošteval je to razliko v starosti in ga smatral za nekakega šefa.
»Verdo, vi odidite v hotel »Splendid« in poizveste, če je tisti prokleti radža še vedno tam. Ako je, potem poizve-dujte, če se je odstranil kdo od njegovega spremstva. Jaz pa grem med tem v ministrstvo notranjih poslov.«
Eskande je imel že izdelan načrt za celo podjetje in prva skrb je bila: uspavati sumničenje Tokre-Dazi-Pal-a, Dobro se je zavedal močne roke svojega protivnika. List je objavil samo kratko poizvedbo: »Gospodična Zermena Lor-nijer je naprošena, da se takoj javi svoji skrbeči materi.«
Iz te beležke se je zamoglo sklepati, da je 2ermena odpotovala in iz površnosti tega ni javila svoji materi. Morda povleče to tudi Tokro in ga uveri v prepričanju, da je prevaril vse.
V	notranjem ministrstvu je Eskande dosegel, da so mu dodelili desetorico izbranih detektivov-sportnikov. Ti pridejo v uredništvo »Sveta«, kjer zbiranje večjih skupin ljudi ni vzbujalo nikake pozornosti. Priporoči jim največjo in brezpogojno tajnost. Medtem se vrne Verdo.
»No?«
»Tokra je v hotelu. Njegov osebni tajnik pa je odšel v šerburg, da odpravi njegovo jahto, ki se pojutrišnjem vrača
v	Indijo.«
Eskande vzame vozni red.
»Pariz—Šerburg — brzovlak čez tri-četrt ure.«
Pograbi Verdojevo kapo, mu jo potlači na glavo in ga pod pazduho držeč izvleče ven. Tam vstopita v avto — last »Sveta«. Šoferju naroči:
»Postaja Monparnas — dvajset minut.«
»Imate revolver?«
»Imam nalivno pero,« odgovori Verdo, še vedno začuden.
»Evo vam mojega — in tu tritisoe frankov, dovolj za nakup voznih listkov. Vlak odide čez deset minut. Do svide-
( Nadaljevan j e.)
nja!« In izžene Verdoja iz avta, ki se je pravkar ustavil pred postajo.
»DovoKte mi vsaj, da si kupim prej toaletno milo.«
»Njemu gre za milo! Kaj ste neumen« se vznemiri Eskande. »V uredništvo! — hitro!« ukaže šoferju in pomaha z roko v slovo razočaranemu kolegi.
Verdo dvigne roke v zrak, a to ne pomaga. — Preostalo mu ni drugo kot kupiti listek in vstopiti v vlak. — Potujoč je beležil v notes melodije, ki so mu prihajale na um.
Vrnivši se v uredništvo, kjer ga še vedno pričakuje desetorica detektivov, jim pravi:
»Gospoda! Vsak izmed vas gre na pot čez dve uri. Razdelite si Francijo na deset delov. Potujte od mesta do mesta, cd vasi do vasi z motornimi kolesi in poizvedujte, kje se nahaja kak Indijec in kaj je. Vsak slučaj mi javite radio-gramsko. Osem dni imate časa. Na svi-dnje, gospoda!«
Eskande je sicer pričakoval, da spra-
vi	Tokra in Zermeno na svojo jahto; vendar pa je tudi računal z možnostjo, da jo poskusi skriti pri kakem zaupniku v Franciji.
Preobložen z delom, ki mu ga je nalagalo pomanjkanje časa za razpredbo svojih mrež, vendar ni pozabil obiskali. Zermenino mater in jo tolažiti, dasirav-no je bil sam tolažbe potreben; saj je ljubil prvič v življenju.
Zjutraj ob jednajstih vstopi v njegovo sobo na uredništvu človek, ki ga je komaj mogel spoznati.
»Verdo!« — Toda kak Verdo: ves izmučen, brez ovratnika in zamazan z blatom in prahom.
»Za ime božje, kaj je z vami?!«
»Nič!« odgovori Verdo, spustivši se v naslonjač. »Vsak naj bi tako prešel kot jaz. Prišel sem v šerburg baš ko so nakladali premog na jahto »Lotos«. Pomešal sem se med nakladače in vam zamorem sporočiti, da 2ermene ni na ladji, niti je tam nikdo ne pričakuje.«
»Hvala vam! Jaz sem zdaj zopet kakor brez glave.«
»Pustite to, in mi rajše povejte, kaj naj delam sedaj.«
»Predvsem se okopajte!«
»Prav dobro! In potem?«
»No, potem se zopet odpravite. Spremili bodete Tokro, ki odpotuje s salonskim vlakom jutri v Šerburg, in ga fte zapustite prej, dokler ne v.dite, da se je ukrcal in ne zveste kam je odplul.«
»Dobro!« in Verdo odhaja.
Orleanski gozd.
Anglija vkljub vsemu ni hotela mirno Požreti ponižanja in se brezpogojno ukloniti. Sklicana mednarodna konferenca proti Radžem-zraka je vzlic temu zborovala.
Seje so trajale pozno v noč. Cele noči so se zastšavala mnenja naj-priznanejših učenjakov in strokovnjakov ter stvarjali najrazličnejši sklepi. Neupogljivost Anglije je vplivala tudi na druge velesile, ki so bile odločene, da sodelujejo v akciji pod vsakim pogojem.
Tretjega dne razburi delegate radiogram:
»Ukazujemo takojšnjo prekinitev konference! — Radže-zraka.«
Ta ukaz je zbrane delegate samo po-žuril k hitrim sklepom. Soglasno so odločili, da se ne pokore, marveč celo sami izzovejo nevidne razbojnike. Kot prva je odrejena Francija.
Dočim se je z objavo odkritega odpora gospodom sveta v vladnih krogih pojavi) duh samozavesti, je večina prebivalstva sprejelo te vesti z neprikritim strahom.
Da moralno poživi ljudstvo, je vlada s pompoznimi topovskimi salvami bučno naznanila svojo odločitev, raznešeno potom radia po vsem svetju v obliki sledeče uradne objave;-
»Francija ne priznava samozvane vsemogočnosti Radžev-zraka. Smatra, da ta razbojniška družba ni zmožna vzdržati odkrite, častne bitke ter poziva samozvance, naj določijo čas in kraj bitke.«
Del pariških meščanov se je razkropil po vseh kotih Francije, sosednjih in
prekomorskih držav. Ostanek je pripravljal s pomočjo vlade primerna zavetišča, tako za slučaj ognja, kot za polarno zimo. Odrejena je poostrena požarna služba, ukrenjeno vse kar mogoče proti eksplozijam in ustvarjene nasprotno potrebne zaloge kuriva. Muzeji zaprti in dragocenosti poskrite v raznih kraj h države. Vse te odredbe so sličile razmeram iz svetovne vojne.
Na večer istega dne prejme vlada markonigramsko poročilo, da sprejemajo Radže-zraka njen poziv ter hočejo po preteku dveh dni požgati Orleanski gozd, takoj za tem pa napravijo korak, ki bo onemogočil in upropastil francoske finance.
Vlada ni izgubTa glave. Takoj je izvršeno premikanje čet v največji tajnosti, in že po nekaj urah oživi Orleanski gozd, oborožen s tisoči topov vseh kalibrov, naperjenih v zrak in spretno maskiranih. Tisoči avtomob lov čakajo na polju, da v slučaju potrebe odpeljejo borce.
Oficirskemu zboru in novinarstvu se je posrečilo vzdržati v četah najboljše razpoloženje. Civilno prebivalstvo pa je vkljub strahu samo zahtevalo, naj se stori vse, da se onemogočijo še dalnji zločini gospodov sveta.
Poleg tega je obstojalo mnogo upanja in možnosti, da se pogodi nevidnega sovražnika z modernimi lastnostmi granat, ki so eksplodirale v višini petsto metrov in razkropile smrtnonosno jeklo v vseh pravcih navzgor do višine desetih kilometrov. Ker stoje lopovi v razdalji tristo metrov in se upravljajo električno iz daljave, mora vsaka salva že sama po sebi povzročiti v zraku silen vhar. Moštvo stoji v varnih podzemskih kritjih, zaščitno pred nazaj padajočimi izstrelki.
Določeni dan je minil v mrzličnem pričakovanju, in s padajočim mrakom se je ukradlo malodušje med moštvo, pričakujoče, kaj mu prinese temna, brezmesečna noč.
V	gjavnem stanu se v krpgu novinarski tovarišev iz vseh delov zemlje nahaja tudi Eskande. Tudi on nestrpno pričakuje dogodkov, trudeč se, da osredotoči svoje misli samo na svoje opravilo.	(Dalje prihodnjič.)
Ker vkljub našemu pozivu še do danes skoraj polovica naročnikov dolguje naročnino, Vas ponovno prosimo: pravnajte!
Naš obstanek in uspeh našega dela je odvisen od točnega plačevanja. Ali ■aj ponovno trkamo na vrata zavednosti?
Za Vas je plačevanje naročnine malenkost, medtem, ko pomenja to za nas živi jensko potrebo!
Položnice smo priložili predzadnji številki. Ako ste jo izgubili, dobite na
vsaki pošti prazno položnico za 25 pMV na katero zapišite naš naslov in našo številko 15.420.
Mi vestno vršimo svojo dolžnost, zato smemo pričakovati, da izpolnite tudi Vi svojo.
Uprava.
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ « Mt »♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«« « ,W>
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
FR. ŠEVČIK
LJUBLJANA, Židovska ul. 8
Orožje, municija, smodnik, rudarske kapice in vžigal-na vrvica za industrijo.
Na malol	Na veliko!
Telefon štev. 33-78
VELETRGOVINA KOLONIJ AL ME IN ŠPECERIJSKE RORE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA!
zahtevajte; ceniki
Tiskovine	,/VlNOCET" u°”rnd.Tlin,oeg*
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah Tiskarna »MERKUR*1 Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 - Telejon 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune!	LJUBLJANA nudi;najflnejsi In naJokusne|il namizni kis 5S«5SSS Zahtevajte ponudbo ! TehnICno In hl0l|enl£no najmodemeje urejeno kisoma v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II.nadstr. Telefon Itev. 2389. S
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.