Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si
Direktor dr. mag. Jo`e Korber
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof.
Uredni{ki svet
Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon.
^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar
Naro~nina
Dijaki in {tudenti (polletna)              1.75 0 SIT
Posamezniki (polletna)                     3.500 SIT
Podjetja in ustanove (polletna)     19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna)                9.500 SIT
Tujina (letna)                   100 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
@iro ra~un
Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3,
50101-678-62889
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 54, {t. 5
UDK 630 / ISSN 0024-1067
maj 2002
uvodnik
Cap-and-trade ali vsi bomo trgovci
V za~etku marca so se okoljski ministri EU kon~no sporazumeli o ratifikaciji Kjotskega protokola. Tako je prvi~ prevladal dolgoro~ni globalni interes nad kratkoro~nim ekonomskim interesom posameznih dr‘av. @al brez ZDA. 14. februarja je George Bush obelodanil svoj doma~i plan re{evanja problematike globalnega segrevanja. Amerika se je obvezala, da bo krenila “po poti zmanj{evanja, ustavitve - in ~e bo to znanost utemeljila - obratne rasti emisije toplogrednih plinov”. To nikakor ne vodi k re{evanju klimatskih sprememb, saj ne predvideva niti ogljikove takse niti zavezujo~ih omejitev ogljikovih emisij. Takse je mogo~e uvesti brez ve~jega administrativnega napora, medtem ko je druga re{itev te‘avnej{a in bi lahko vklju~evala mehanizem trgovanja z ogljikovimi dovolilnicami (“cup-and-trade”). Bushev predlog ne vsebuje nobene od obeh re{itev. Ne govori o zmanj{evanju emisij toplogrednih plinov, temve~ le o zmanj{evanju emisijske intenzivnosti, t.j. nivoja emisij na enoto ekonomskega outputa. To je povsem nezadostna re{itev, saj celo omogo~a vi{je absolutne nivoje emisij toplogrednih plinov v naslednjem desetletju. (The Economists, 16. 02. 2002). Komentar? Vse je ‘e povedal sv. Avgu{tin: “Daj mi nedol‘nost in razsodnost, toda ne {e zdaj.” ZDA so se jasno odlo~ile za kratkoro~ne lastne interese, ukrepale bodo ‘e kasneje, morda ...
Kjotski protokol obvezuje tudi Slovenijo kot bodo~o ~lanico EU. Do l. 2008 bomo morali zmanj{ati emisijo za 8 % glede na l. 1986, sicer bomo pla~evali penale v obliki nakupa pravice od tistih, ki bodo svoje emisije uspeli zmanj{ali glede na dovoljene. Torej trgovanje. Po l. 2008 bomo morali kupovati od 10 do 20 milijonov dolarjev kvot toplogrednih plinov na leto. V Sobotni prilogi Dela (16.03.2002) prof. dr. Matja‘ Ravnik predstavlja svoj predlog re{evanja problematike. Trgovanje z emisijami naj ne bi veljalo le za velike porabnike fosilnih goriv ali njihove zastopnike (dr‘ave, velike korporacije), temve~ naj bi se preneslo tudi na male porabnike, na lastnike avtomobilov in individualnih kuri{~ torej. “Z vklju~itvijo individualnih, malih porabnikov, pa bi tudi njim ponudili neposreden ekonomski interes za zmanj{anje njihovih lastnih emisij … Lastnik avtomobila, ki se odlo~i, da bo prodal svoj avto in kupil var~nej{ega, to je tak{nega, ki izpu{~a manj toplogrednih plinov, bi razliko v emisiji prodal na trgu ali borzi emisij …” Tako prof. Ravnik. Kjotski mehanizmi seveda dopu{~ajo tudi uveljavljanje odpustkov pri emisijskih kvotah tudi z vezanjem ogljikovega dioksida, npr. s pogozdovanjem oz. pogozdovanjem kmetijskih povr{in.
Pred leti ne bi nih~e verjel, da bomo kupovali navadno vodo v trgovinah, {e manj pa, da bomo lahko prodajali zrak. “Prodaja zrak ali meglo”, ali, “v slu`bi je pri son~ni upravi”, je neko~ pomenilo, da prodaja ni{trc in lenuhari, vendar dobro `ivi. Zdaj bomo vsi trgovci.
Naj kot lesar dodam {e sam svoj predlog! Ne bomo se odkupili le s “prehodom na drva” in pe{hojo. Svojo pravico do emisij bi lahko unov~ili tudi, ~e bi kupili masiven lesen stol ali leseno monta`no hi{o. Gre torej za nadome{~anje “umazanih”, energijsko potratnih materialov (kovine, plasti, gradbeni materiali) z lesenimi. Ko berete tele vrstice, mo~no upam, da ne sedite na kovinsko-plasti~nem motovilu. @arek upanja za lesarje in gozdarje.
Naj kot lesar dodam {e sam svoj predlog! Ne bomo se odkupili le s “prehodom na drva” in pe{hojo. Svojo pravico do emisij bi lahko vnov~ili tudi, ~e bi kupili masiven lesen stol ali leseno monta`no hi{o. Gre torej za nadome{~anje “umazanih”, energijsko potratnih materialov (kovine, plasti, gradbeni materiali) z lesenimi. Ko berete tele vrstice mo~no upam, da ne sedite na kovinsko-plasti~nem motovilu. @arek upanja za lesarje in gozdarje.
prof. dr. Niko TORELLI
dogodki, odmevi
stran
56
Simulacija stroškov za izbor sistemov za proizvodnjo oken (2. del)
Cost simulation for choosing system for production of windows (part 2)
avtorja Franc BIZJAK, Andrej POTOČNIK
stran
72
Sledi vej na lubju
Bark markings in the outer (dead) bark
avtor Niko TORELLI
stran
64
Oblikovani leseni stavbni ~leni, nosilci razpoznavnih zna~ilnosti stavbarstva v manj{ih naseljih
Modelling wooden building parts, bearers of recognizable achitectural characteristics in smaller settlement
avtorica @iva DEU
Vzroki in prepre~evanje letvi~ne obarvanosti    73
@eljko Gori{ek
Zaupati in biti vreden zaupanja                           81
Intervju z Mitjem Strohsackom
Sanja Pirc
Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2001           84
Majda Stra`i{ar
Neskon~nost kroga                                                94
France Zupan
anketa meseca
Poslovni uspeh v letu 2000
V anketi so tokrat sodelovali nekateri direktorji slovenskih lesarskih podjetij.
kratke novice
iz vsebine
[tudijsko potovanje FEMIB 2000 (II. del) Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. COST E18 “High Performance Wood Coating” Obisk kitajskega in{tituta lesne industrije v Pekingu Dru{tvo {tudentov lesarstva Nate~aj na SL[ Nova Gorica Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva
86 89 90 95 97 98 100
dogodki, odmevi
kratke novice
anketa meseca
nadaljevanje na strani 6
ijaLes 54(2002) 5

raziskave in razvoj
UDK: 630:815.1:630*811.22
originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper)
Reakcijski les in njegova mehanika*
Reaction wood and its mechanical action
avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI,
izvleček/Abstract
Opisani so glavni tipi premikov rastlin ali rastnih odzivov na zunanje dra‘ljaje s posebnim poudarkom na tropizmih in krivljenju debel s sekundarno rastjo. Diskutira se o vlogi in izvoru rastnih napetosti v normalnem in reakcijskem lesu. Podana je detajlna informacija o Boydovi “ligninsko nabrekovalni hipotezi” in alternativni Bamberjevi “celulozni tenzijski teoriji”.
The mayor types of plant movements or growth responses to external stimuli with particular emphasis on the tropisms and bending in stems with the secondary growth are described. The role and origin of growth stresses in normal and reaction wood is discussed. Detailed information is given of the Boyd’s “lignin swelling theory” the alternative Bamber’s “cellulose tension theory”.
Klju~ne besede: fototropizem, gravitropizem, rastne napetosti, izvor, reakcijski les, krivljenje debla
Keywords: phototropism, gravi-tropism, growth stresses, origin, reaction wood, stem bending
Za skrbno izdelane mikroskopske preparate in mikrografije se zahvaljujem svojemu sodelavci Tinetu Zupan~i~u, univ. dipl. ing.
Tropizmi
Rastline niso povsem negibne. Na zunanje dra‘ljaje se odzivajo s foto-, gravi- hidro-in heliotropizmom, na-stijami in tigmomorfogenezo. Rast rastlin usmerjata fototropizem in gravitropizem. Tropizem (gr.- trepo “obrnem”, “vrtim”) je rastni odziv s slo~enjem ali krivljenjem rastline proti ali stran od zunanjega dra‘ljaja, ki dolo~a smer. [ Ozna~ba za vro~a podro~ja med severnim (rakovim) in ju‘nim (kozorogovim) povratnikom, “tropi” ali “ tropski kraji”, prav tako prihaja iz gr{kih besed trepo oz. trope “obrat”. Ko ob poletnem ali zimskem solsticiju (21.6. in 21.12.) sonce do-se‘e “povratnik”, se “obrne” oziroma “povrne” nazaj proti ekvatorju.]
Pri zelnatih rastlinah in lesnih rastlinah v fazi primarne rasti poteka slo~enje stebla/poganjka proti svetlobi z diferencialno dol‘insko rastjo (fototropizem). Neosvetljeni/osojni del stebla raste v dol‘ino hitreje kot osvetljeni/prisojni (slika 1).
Pod vplivom svetlobe rastni hormon avksin (indolocetna kislina, IAA) migrira z osvetljene strani proti neosvetljeni in pospe{i njeno rast (Cho-lodny-Wendtov model, Briggs 1993). Fototropizem omogo~a optimalno osvetljenost listov in fotosintezo. Cholodny-Wendtov model velja tudi
za gravitropizem. ^e polo‘imo mlado rastlinico vodoravno, se bo korenina usmerila navzdol (pozitivni gra-vitropizem), steblo pa navzgor (negativni geotropizem). Tudi tukaj pride do prerazdelitve avksina z zgornje strani na spodnjo. V steblu pove~ana koncentracija avksina na spodnji strani pospe{i rast spodnje strani in njegovo slo~enje navzgor. Pri korenini pa, ki je bolj ob~utljiva na avksin, pove~ana koncentracija na spodnji strani zavira rast in s tem njeno slo~enje navzdol (prim. npr. Taiz & Zeiger 1998, str. 564, Raven et al. 1999, str. 703).
V nagnjenem deblu vzravnava z diferencialno dol‘insko rastjo ni mogo~a, saj se deblo le “debeli” in ne raste ve~ v

ijaLeS 54(2002) 5
raziskave in razvoj
dol‘ino! Krivljenje debla omogo~i reakcijski les, imenovan tudi aktivno usmerjevalno tkivo. Vzravnavanje debel in vzdr‘evanje normalne (negativno geotropne ali negativno orto-gravitropne) lege drevesa je tudi poseben primer geotropizma.
Drevo se lahko odkloni od navpi~nice najve~krat zaradi asimetri~ne kro{nje. Te so zaradi razli~ne osvetljenosti reden pojav na pobo~ju (slika 2a) in robu gozda (slika 2b). Tudi v ravninskem gozdu skorajda ni drevesa s povsem simetri~no kro{njo. Posek drevesa pove~a osvetljenost sosednjih kro{enj in njihov neenak razvoj. (slika 2c). Odklon in pojav reakcijskega lesa lahko povzro~ijo tudi stalni vetrovi in polze~a tla.
Terminologija
Zaradi svoje lokacije: pri listavcih na zgornji -”natezni” strani - in pri iglavcih na spodnji - “tla~ni” strani -nagnjenih debel in vej, so sprva menili, da gre za odziv (reakcijo!) na pove~ano natezno oz. tla~no napetost (npr. Metzger 1908). Odtod tudi poimenovanje natezni ali tenzijski les pri listavcih in tla~ni ali kompresijski les pri iglavcih ter kolektivno ime za oba, anatomsko modificirana tipa lesa , reakcijski les (prim. Torelli 1986)
(slike 3, 4, 5, 6, 10).
Medtem ko je mehanizem fototro-pizma v glavnem znan, je pri reakcijskem lesu in rastnih napetostih {e veliko neznank. Zato ni ~udno, da tudi najnovej{i univerzitetni u~beniki botanike, rastlinske biologije in rastlinske fiziologije reakcijskega lesa {e omenjajo ne, pa ~eprav gre za najbolj spektakularno obliko gravitropizma (prim. npr. Mauseth 1995, Taiz & Zeiger 1998, Raven et al. 1999).
ijaLeS 54(2002) 5

raziskave in razvoj
Rastne napetosti v normalnem in reakcijskem lesu
Med diferenciacijo vlaken normalnega lesa golosemenk (“iglavcev”) in drevesnih dvokali~nic (“listavcev”) nastajajo rastne napetosti in deformacije (prim. Torelli 1998). Njihov izvor je trenutno predmet hudega znanstvenega spora (glej dalje in Torelli 1998). Menimo, da so rastne napetosti koristne za rast in pre`ivetje drevesa in ne morda le “nesre~na igra narave” (an unfortunate quirk of nature) (Hartley 1976). Deblo z vgrajenimi napetostmi je v bistvu prednapet nosilec. Natezne napetosti na obodu debla mo~no zmanj{ujejo mo`nost po{kodb zaradi nastanka tla~nih napetosti v tkivu med upogibanjem drevesa v vetru, saj je natezna trdnost lesa ve~ja od tla~ne (Boyd 1950). In`enirji `e skoraj 200 let poznajo prednapete materiale (npr. beton), medtem ko je narava uporabila princip prednapenjanja `e pred ve~ milijoni let! Rastne napetosti najdemo pri vseh lesnih rastlinah. Na splo{no so pri listavcih mo~neje izra`ene kot pri iglavcih. Izjemno velike so pri evkaliptih in {e posebej pri ju`no-ameri{ki wapi (Eperua spp.) - “gva-janskem ekspolozivnem drevesu”. Zelo velike so tudi pri bukvi.
Rastne napetosti, ‘al, ote‘ujejo rabo lesa. Tako lahko pri debelej{ih drevesih aksialne tla~ne napetosti poru{ijo mehansko {ibko juvenilno sredico (“krhko srce” angl. brittle heart). Pri podiranju dreves nastajajo sr~ne razpoke, raz‘agovanje pa spremlja ve‘enje (“lok” in “sablja”). Etimologija kro‘-nih razpok (“kolesivost”) je manj jasna. Pri njihovem nastanku imajo poleg rastnih napetosti pomembno vlogo {e {ibka mesta, npr. parenhimska barierna cona, ki nastane po po{kodbi. Vsekakor pa je treba lo~iti rastne napetosti od su{ilnih, ki nastajajo med

anizotropim kr~enjem, t.j. pri su{enju pod to~ko nasi~enja celi~nih sten (TNCS, FSP) in ki prav tako povzro-~ajo ve‘enje (“koritanje”) in pokanje lesa. O vzrokih nastanka rastnih napetostih in njihovih {kodljivih u~in-kih sem pisal pred leti (Torelli 1998).
Prisotnost reakcijskega lesa mo~no ote‘uje ali celo onemogo~a obdelavo in predelavo. Motijo predvsem njegova sporadi~na prisotnost in ekstremno veliki aksialni skr~ki. Poravnane povr-{ine s tenzijskim lesom so “volnate” (angl. fuzzy grain), ker rezilo ‘ilavih tenzijskih vlaken z G-slojem ne razdvoji lokalno, temve~ jih trga iz povr{ine!
V navpi~nem drevesu so rastne napetosti razporejene simetri~no okrog debelne osi , zato so po obodu v ravnovesju. ^e se deblo nagne, se spro‘i nastanek reakcijskega lesa: kompre-sijskega na spodnji strani nagnjenih debel iglavcev in tenzijskega na zgornji strani nagnjenih debel listavcev (prim. Torelli 1986, slika 10). V procesu vzravnavanja oz. krivljenja debla kompresijskem lesu tvorijo tla~na napetostna stanja, ki potiskajo spodnji debla kvi{ku ali ga stabilizirajo, medtem ko se v tenzijskem lesu pojavi napetostno stanje, ki “vle~e” zgornji del debla navzgor. Lokalizirane dodatne rastne napetosti zaradi pojava reakcijskega lesa povzro~ijo asimetri~no razporeditev rastnih napetosti in posledi~no krivljenje debla (Wilson & Archer 1977). Vzdol‘ne natezne napetosti so lahko nekajkrat ve~je od nateznih rastnih napetosti normalnega lesa. Kompresijski les namesto obi~aj-nih nateznih napetosti razvije tla~ne napetosti (Jacobs 1945). Pri bukvi so v tenzijskem lesu izmerili do 28-krat ve~je napetosti in deformacije kot pri normalnem lesu (Gueneau 1975 in Saurat & Gueneau 1974,1976 iz Kub-lerja 1987). Vselej ni mogo~e lo~iti mo~no izra‘enih “normalnih” rastnih
napetosti od rastnih napetosti, ki jih povzro~a tenzijski les.
Zaznavanje odklona
Drevo zazna ‘e odklon nekaj stopinj! Haberlandt (1918) je domneval, da zaznavanje (percepcijo) rastnih vr{i~-kov v te‘nostnem polju omogo~ajo specializirana {krobna zrna (amilo-plasti). Po moderni {krobni statolitni hipotezi naj bi sedimentirajo~i se aminoplasti imeli vlogo te‘nostnih senzorjev. Velika {krobna zrna - sta-toliti -so v posebnih celicah -statocitah-koreninskih ~epic (kalipter). Statoliti so prete‘ki, da bi plavali v citoplazmi in se vselej “usedejo” na dno celice in tako lo~ijo “zgoraj” od “spodaj”. Mesto percepcije naj bi bil domnevno tudi mesto transdukcije, kjer naj bi se dra‘ljaj prevedel v obliko, ki bi lahko prenesla in spro‘ila rekacijo na odzivnem mestu. Transdukcija je {e danes popolna skrivnost pri skoraj vseh odzivih rastlin. Ne vemo, kako se spremembe temperature, svetlobe, te‘e ali vla‘nosti prevedejo v kemi~ne signale (prim. npr. Mauseth 1995, str. 380). Audus (1964) je pri koreninskih vr{i~kih ugotovil maksimalni geotrop-ski sitimulus pri odklonu 120° od nav-pi~nice. Zanimivo je, da je Robards (1966), ki je pri mladih vrbah (Salix fragilis) meril pojav tenzijskega lesa in ekscentri~nost, odvisno od odklona, prav tako ugotovil, da sta ekscen-tri~nost in pojav ‘elatinskih (tenzij-skih) vlaken najve~ja pri odklonu 120°. Robards je izrazil domnevo, da tudi nastanek reakcijskega lesa spro‘i gravipercepcijski mehanizem, morda prav tak{en, kot deluje pri geotropskih odzivih rastlinskih vr{i~kov, tj. statolitski. Naj se zdi {krobna stato-litska hipoteza {e tako vabljiva, zanjo ni nikakr{nih strukturnih dokazov (Wilson & White 1986, str. 241).
^eprav sta se zdeli Metzgerjeva “me-
ijaLeS 54(2002) 5
raziskave in razvoj
hanska” predstava o nastanku reakcijskega lesa in njegovo poimenovanje logi~ni, v nekaterih primerih z njo ni bilo mogo~e obrazlo`iti lokacije reakcijskega lesa. Eksperimentiranje je pokazalo, da ima pri nastanku bistveno vlogo te`nost. To so prepri~ljivo dokazali z debelci in vejami, ki so jih uslo~ili v pokon~ne in vodoravne zanke. Pri pokon~nih zankah pri iglavcih se je pojavil kompresijski les vselej le na spodnji strani zanke in ne vzdol` celotnega, tla~no obremenjenega notranjega oboda zanke. Pri listavcih se je tenzijski les pojavil le na zgornji strani zanke in ne vzdol` celotnega, natezno obremenjenega zunanjega oboda zanke (slika 7).
[tevilni eksperimenti ka‘ejo, da je fiziolo{ki mehanizem tvorbe reakcij-
skega lesa pod hormonskim nadzorom in da na prerazdelitev hormonov v nagnjenem deblu vpliva te‘nost. Vsekakor je vloga avksina bolj neposredna in eksperimentalno la‘je dokazljiva pri iglavcih kot pri listavcih in spet mnogo la‘je pri deblih kot pri vejah. Kompre-sijski les iglavcev nastaja na spodnji strani nagnjenih debel in vej, kjer je zaradi te‘nosti koncentracija avksina vi{ja, tenzijski les listavcev pa na zgornji strani, kjer je zaradi te‘nosti avksina manj (prim. npr. Wilson & White 1986, Kubler 1987, Torelli 1986).
Pri vejah je situacija zelo kompleksna. Na mestu, kjer veja izhaja iz debla, je reakcijski les na “pravem” mestu: kompresijski les pri iglavcih na spodnji strani in tenzijski pri listavcih na zgornji strani. Potem pa se stvari za-
Slika 7. Pojav reakcijskega lesa v debelcih iglavcev in listavcev, zavitih v zanko. Kompresijski les se vselej razvije na le spodnjem delu zanke (kjer je zaradi te‘nosti domnevno ve~ avksina) in ne po celotnem, na tlak obremenjenem notranjem obodu zanke. Tenzijski les se razvije vselej le na zgornjem delu zanke (kjer je domnevno manj avksina) in ne na celotnem, na nateg obremenjenem zunanjem obodu zanke. Izrezane polovice zank se glede na lego in tip reakcijskega lesa zna~ilno deformirajo. Mehansko deluje kompresijski les kot stisnjena vzmet, tenzijski les pa kot raztegnjena vzmet. (risba po Jaccardu 1938).
ijaLeS 54(2002) 5
motajo. Zdi se, kot da obstaja pri vejah nekak{en karakteristi~ni kot (Sinnott 1952) ali ravnovesna lega (Wilson & Archer 1977). Pri (nasilnem) premiku veje iz ravnovesne lege veje, se bo pojavil reakcijski les na tisti strani, ki bo omogo~il slo~enje veje nazaj v ravnovesno lego. ^e uslo~imo vejo navzgor, se bo pri iglavcu tvoril kompresijski les na zgornji strani in pri listavcu na spodnji strani. Vendar, ~e uslo~imo vejo navzdol, se bo pojavil kompresijski les na spodnji strani in tenzijski na zgornji strani veje (slika 8). (Ponovimo, mehansko si predstavljamo delovanje kompresijskega lesa kot stisnjeno vzmet, ki se ho~e raztegniti, in tenzijski les kot raztegnjeno vzmet, ki se sku{a skr~iti!). Ka`e, da se reakcijski les v vejah tvori kot odziv na odklon od karakteristi~nega kota oz. ranovesne lege. Veje zaznavajo odklon od karakteristi~nega kota in ne od nav-pi~nice. ^eprav se veje obna{ajo, kot bi imele lasten sistem gravipercepcije, je karakteristi~ni vejni kot drevesa, genetsko dolo~en. Plagiotropna (gr. plagios “po{even”) rast vej je posledica hkratnega korelativnega u~inka gravi-tropizma in apikalne dominance. Oba dejavnika skupaj vzpostavita specifi~ni vejni kot, ki je pri razli~nih vrstah in klonih razli~en. Ob po{kodbi se kot lahko spremeni. Tako se pri iglavcu po odstranitvi terminalnega poganjka sosednje veje, ob tvorbi dodatnega kompresijskega lesa na spodnji strani, za~no dvigovati in slednji~ prevzamejo vlogo odstranjenega poganjka (prim. Lyr et al. 1992, str. 384).
“Ligninska
nabrekovalna teorija” izvora rastnih napetosti (Boyd)
@e Münch (1938) je domneval, da je odlaganje lignina med celulozne fibrile vzrok za pre~no raz{iritev tenzijskih vlaken. Tudi Boydova “ligninska

raziskave in razvoj
Slika 8. Pojav reakcijskega lesa pri navzgor in navzdol uslo~enih vejah iglavcev in listavcev. Na osnovi veje je rekcijski les na “pravem” mestu, po deformiranju pa se glede na na~in mehanskega delovanja pojavi zgoraj ali spodaj. Tako se pri navzgor uslo~eni veje iglavca pojavi kompresijski les na “neobi~ajni”” zgornji strani in pri navzgor uslo~eni veji listavca tenzijski les na “neobi~ajni” spodnji strani! (risba spremenjena po Wilsonu in Whiteju 1986).
stene (S2) s konstantnim mikrofibri-larnem kotom Θ v tangencialni in radialni steni. V mehanskem pogledu celi~no steno sestavlja amorfen, izo-tropen in higroskopen matriks (osnovna substanca), v kateri so vklopljene vzporedno potekajo~e kristalne mikro-fibrile (slika 9). Na slikah 9a, b, c je kvadraten izsek celi~ne stene, kot bi ga videli iz celi~ega lumna. Notranji kvadrat predstavlja steno v suhem stanju. Z debelo ~rto je ozna~en potek mikrofibril. Le-te zavirajo nabrekanje izotropnega matriksa v svoji smeri. Zunanji ~rtkani kvadrat predstavlja steno po nabrekanju, ~e ne bi vsebovala mikrofibril. Tedaj bi bilo nabrekanje neovirano in izotropno (v vseh smereh enako).
Na sliki 9a te~ejo mikrofibrile vzporedno s celi~no osjo (Θ = 0°). V tej smeri je nabrekanje mo~no zavrto, pre~no pa je ve~je od “izotropnega”.
nabrekovalna teorija” pripisuje nastanek rastnih napetosti v normalnem in reakcijskem tkivu odlaganju lignina med celulozne mikrofibrile. Zaradi spiralnega razporeda fibril (Boyd 1985) naj bi pre~no {irjenje povzro~ilo vzdol`no kr~enje vlaken, podobno, kot se vla`na vita vrv iz naravnih vlaken skraj{a. To velja za normalni les z manj{im mikrofibrilarnim kotom. Pri kompresijskem lesu z velikim mikro-fibrilarnim kotom pa lignifikacija pov-zro~i podalj{anje (kompresijskih) traheid.
Boyd (1972) je za analizo rastnih napetosti uporabil model anizotropnega kr~enja po Barberju in Meylanu (1964). Z vidika dimenzijskih sprememb, si je lignifikacijo predstavljal kot proces, obraten oddajanju vezane vode. V Barber-Meylanovem modelu stena traheide sestoji le iz (resda najbolj masivnega ) srednjega sloja sekundarne
Zaradi Poissonovega učinka ostaja skupni nabrekli volumen enak kot v neoviranem “izotropnem” primeru.
Na sliki 9b je mikrofibrilarni kot suhega lesa 0 = 30°. Nabrekanje povzroči povečanje mikrofibrilarnega kota (črtkana linija) in zmanjšanje dolžine celice oz. celičnega segmenta. Zaradi nateznih napetosti, ki jih povzroči nabrekanje matriksnega materiala, se utegnejo mikrofibrile nekoliko podaljšati, vendar pa se zaradi povečanja mikrofibrilarnega kota vertikalna komponenta dolžine mikrofibril dejansko zmanjša, prečna pa poveča. Dimenzija nabreklega stenskega segmenta se v aksialni smeri dejansko zmanjša, kar pomeni, da je nabrekanje v smeri celične osi negativno (krčenje!). V prečni smeri pa je nabrekanje segmenta večje kot v primeru, ko je 0= 0° (slika 9a).
Če je 0= 45° (slika 9c) je nabrekanje izotropno, t.j. enako v aksialni in prečni smeri, vendar je zaradi zaviralnega učinka mikrofibril manjše kot v neoviranem “izotropnem” primeru.
V vseh treh primerih je nabrekanje v smeri debeline celične stene povečano, saj v tej smeri mikrofibrile ne zavirajo nabrekanja.
Velikosti deformacijskih razmerij oz. relativnih dimenzijskih sprememb v aksialni (ej, tangencialni (e ) in radialni (ej smeri so (Barber & Meylan 1964):
ele = [ 1 - E/S sin20cos 20 /A
Z      o                                                                     J        7
e le = [ 1+ (E/2S) (1 + cos26] I A
Z       O                                                                                               J          7
e le = [ 1 + (EIS )cos2@cos 20 A,
kjer je A = 1 + Eß B + (2E/3S) (1 - 3 sin2@cos 20). Deformacije (spremembe dimenzij) e , e in £ so izra-
 x'     y           z
žene kot delež izotropne deformacije (spremembe dimenzij) e  “nearmi-
 o
ranega” matriksa. EIS je razmerje med elastičnostnim nateznim modulom

ijaLeS 54(2002) 5
raziskave in razvoj
Slika 9. Nabrek segmenta stene traheide pri mikrofibrilarnem kotu (a) Θ = 0°; (b) Θ = 30°; (c) Θ = 45°; (d) deformacijska razmerja (“strain ratios”) kot funkcija mikrofibrilarnega kota Θ ; (e) deformacijska razmerja za ve~ razmerij E/S (glej tekst) (risba po Barberju in Meylanu 1964).
fibril in stri‘nim modulom matriksa. B je elasti~ni stisljivostni modul matriksa.
Slika 9d ka‘e splo{ni trend deformacij (spremembe dimenzij) kot funkcijo mikrofibrilarnega kota Θ. Z nara{~a-njem mikrofibrilarnega kota radialna deformacija εz nara{~a in tangencialna deformacija εy pada, medtem ko se aksialna deformacija εx sprva zmanj-{uje in postane negativna, nato pa strmo nara{~a. Iz ena~be za εx/εo sledi, da je deformacija εx negativna , ~e je produkt (E/S) sin2Θ cos 2Θ > 1. Ta prvi pogoj je izpolnjen, ~e je razmerje E/S dovolj veliko. Opazovano zmanj{anje ak-sialnih dimenzij med nabrekanjem se da pojasniti, saj je elasti~nostni modul mikrofibril nekajkrat ve~ji od stri‘nega
modula vla‘nega matriksa.
Ker je razmerje E/S te‘ko izmeriti, sta avtorja primerjala eksperimentalne vrednosti s teoreti~nimi krivuljami za razli~na razmerja E/S (2, 5, 10, 20, 50) (slika 9e). Za normalni les naj bi bilo razmerje 50. Tedaj je za mikrofibrilarni kot Θ = 10° - 40° deformacijsko razmerje v vzdol‘ni smeri negativno (Boyd 1972) (preglednica 1).
S podatki iz literature za aksialni elasti~nostni modul in Poissonovo razmerje ter oceno radialne ekspanzije po podatkih Grozditsa in Ifjuja (1969) je za iglavec kanadsko ~ugo (eastern hemlock, Tsuga canadensis) ocenil aksialno napetost na 3,9 MPa. Ustrezna analiza v tangencialni smeri povzro~a
te‘ave. Ob predpostavljeni tangencialni ekspanziji za 3,5 % naj bi bila obodna napetost v tangencialni smeri pribl. 7 MPa. Jacobs (1945) je izmeril srednjo tla~no napetost pribl. 0,2 MPa. Neskladje med potencialno in dejansko napetostjo je pojasnil s trditvijo, da pre~ne napetosti, ve~je kot 0,15-0,35 Mpa, niso mogo~e brez znatne distorcije celic. Kambij in skorja naj ne bi zavirale radialne ekspanzije. In navaja meritve Browna in Saxa (1962), ki sta skorjin tlak ocenila na 0,05 MPa (prim. Archer 1986 str. 51).
Boyd (1973) je na podlagi modela Barberja in Meylana (1964) izra~unal deformacijska razmerja zaradi lignifi-kacije. Vzdol‘na razmerja (relativne vzdol‘ne dimenzijske spremembe), upo{tevaje interakcijo med stenskimi sloji, so prikazane v preglednici 2. Analiza napoveduje prehod iz kon-trakcije v ekspanzijo v sloju S2 pri mikrofibrilarnem kotu Θ = 43°. Boyd je sklepal, da so vzdol‘ne napetosti v kompresijskem lesu pribl. 5-krat ve~je kot natezne napetosti v normalnem ranem lesu iglavcev.
Boydova “ligninsko nabrekovalno teorija” se je {iroko uveljavila, tako da se je njen glavni kritik in predstavnik alternativne “celulozne tenzijske teorije” Bamber ( 2001) “ustra{il”, da bo “v odsotnosti krediblne alternativne teorije sprejeta kot dejstvo” (“In the absence of a credible alternative this theory is in danger (sic!) of being accepted”). Bamber o~ita Deshu in Dinwoodieju (1996) nedoslednost, ker sta neutemeljeno zapisala, da je Boyd (1985) svojo teorijo (tudi) dokazal, prav tako Abasolu in sodelavcem (1999), ki trdijo, da “vsebnost lignina nad 30 % producira vzdol`no tla~no napetost” in da so to hipotezo dokazali Yamamoto et al. (1991) in Yamamoto (1998).
ijaLeS 54(2002) 5

raziskave in razvoj

Preglednica 1. Relativne spremembe dimenzij (“strain ratios”) za EF/ E * = 50 (Boyd 1972)
Mikrofibrilarni kot0[ ° ]	Vzdol‘no	Pre~no	Po debelini celi~ne stene
0	0,03	1,48	1,48
10	-0,01	1,48	1,52
15	-0,09	1,46	1,59
25	-0,24	1,38	1,83
35	-0,39	1,01	2,34
40	-0,27	0,56	2,70
45	0,13	0,11	2,97
50	0,59	-0,26	2,74
55	0,98	-0,37	2,27
65	1,41	-0,26	1,78
EF/EM, razmerje med elasti~nim modulom mikrofibril in elasti~nim modulom matriksnega materiala. Za normalni les naj bi bilo to razmerje 50. Deformacijska razmerja oz. relativne spremembe dimenzij so izra‘ene glede na pri~akovano spremembo dimenzije matriksa brez modificirajo~ega u~inka mikrofibril. Na splo{no razmerja ka‘ejo pove~anje dimenzij. Negativen predznak pomeni zmanj{anje.

Preglednica 2. Vzdol‘na deformacijska razmerja* zaradi lignifikacije (Boyd 19 73 )
Zunanji sloj celi~ne stene + 1,42 (ekspanzija)
Srednji sloj sekundarne stene S2
0= 43° - 0,03 (kontrakcija)
2_
Θ = 55° +0,98 (ekspanzija)
0= 75° +1,53
Naj povem, da Dinwoodie v svoji najnovej{i knjigi Timber: its nature and behaviour (2000) na str. 30 navaja obe teoriji, ne da bi se za katero posebej opredelil.
Celulozna tenzijska teorija izvora rastnih napetosti (Bamber)
Bamber (2001) je s svojo “generalno teorijo izvora rastnih napetosti v reakcijske lesu” dodobra “zdelal” Boyda. Sklicujo~ se na svoji prej{nji objavi (Bamber 1979, 1987; prim. Torelli 1998) ligninu v tenzijskem lesu ne pripisuje nikakr{ne vloge pri generiranju napetosti. Natezne napetosti naj bi izvirale iz “kontraktilne” narave celuloznih kristalitev, torej kristalitev, ki se kr~ijo. Lignin naj bi edinole vezal mikrofibrile in celice v kohezivno maso, ki omogo~a porazdeljevanje nape-
tosti po lesu. Bamber domneva, da se v kompresijskem lesu iglavcev celulozne mikrofibrile obna{ajo kot “helikalne” vzmeti, ki se odlagajo v “stisnjenem” stanju in zato povzro~ijo tla~ne sile. Bamber govori o “mehanskih helikalnih vzmeteh, kot se uporabljajo pri suspenzijskih sistemih motornih vozil” (mechanical coil springs used in automotive suspension systems). Kompresijske traheide z ekstremno velikim mikrofibrilarnim kotom 45° so s svojimi helikalnimi razpokami in rebri v srednjem sloju sekundarne stene S2 res nekoliko spominjajo na tak{ne vzmeti, pri ~emer naj bi zunanji sloj sekundarne stene S2 s polo`nimi mikrofibrilami deloval kot teleskopsko ohi{je, ki prepre~uje stranske distorcije. Te vzmeti, ka-kr{nekoli `e so, naj bi omogo~ale vzravnavo debla ali ga stabilizirale. Pri listavcih naj bi se celulozne mikrofibrile odlagale v obliki “raztegnjenih, vzdol`no usmerjenih vzmeti”, ki tako generirajo natezne napetosti. Te naj bi dvigovale deblo ali ga stabilizirale. Lignin naj bi “le””cementiral” celulozni skelet v celoto in tako zagotovil “transmisijo” napetosti v lesu. Ni`ja vsebnost lignina in prisotnost `elatinskih vlaken naj bi olaj{ali kontrakcijo mikrofibril in
“maksimirali” vzdol`ne natezne napetosti (slika 10).
Bamber priznava, da obstaja tesna korelacija med koncentracijo lignina in napetostjo v kompresijskem lesu, vendar meni, da ni povsem jasno, kako se razvijejo napetosti. Po nabrekovalni teoriji, naj bi bile napetosti odvisne od mikrofibrilarnega kota. Iz geometrijskih razlogov bi lahko tla~ne napetosti nastale {ele pri kotih, ve~jih od Θ = 40° .
Bamberjevo celulozno tenzijsko hipotezo podpirajo raziskave Japoncev. Yamamoto et al. (1992) je pri nagnjenem ekscentri~nem tulipanovcu (Liriodendron tulipifera) ugotovil negativno korelacijo med mikrofi-brilarnim kotom in spro{~eno deformacijo. Negativno korelacijo med mikrofibrilarnim kotom in vzdol‘-nimi rastnimi napetostmi so pri isti vrsti ugotovili tudi Okuyama et al. (1994). Sugiyama et al. (1993) so zabele‘ili zvezo med vsebnostjo lignina in tla~nimi napetostmi v kom-presijskem lesu, ne pa tudi v normalnem lesu. Yamamoto et al. (1993) so s simulacijo z mehanskim modelom vlaken z G-slojem dokazali, da celulozne mikrofibrile med zrelenjem generirajo mo~ne natezne napetosti. Okuyama et al.(1994) so na 7 Apa-la{kih listavcih (ZDA) z ‘elatinskim slojem in brez njega (G-sloj) izmerili vzdol‘ne natezne napetosti na zgornji strani nagnjenih debel. Pri vrstah, ki so imele G-sloj (Prunus serotina, Ro-binia pseudoacacia, Acer rubrum, Quercus rubra in Sassafras albidum) so zabele‘ili mo~ne natezne napetosti na lokaciji, kjer so bila vlakna z G-slojem. Pri vrstah brez G-sloja pa so opazili naslednje: (a) manj{i je bil mikrofibrilarni kot, ve~je so bile vzdol‘ne napetosti, (b) ve~je so bile natezne napetosti, ve~ja je bila vsebnost α-celuloze, (c) z nara{~anjem

ijaLes 54(2002) 5
raziskave in razvoj
stopnje kristaliziranosti se je ve~ala natezna napetost in (d) vzdol‘ne natezne napetosti niso bile v korelaciji z vsebnostjo lignina ali pa je obstajala rahla negativna korelacija.
Rezultati ka‘ejo na vlogo celuloze pri nateznih napetostih.
Trenutno se zdi, da je boj med Boy-dovo ligninsko nabrekovalno teorijo in Bamberjevo celulozno tenzijsko teorijo neodlo~en. Po~akati bo treba {e nekaj let. Obeta se zanimiva polemika.
literatura
1.     Abasolo, W., Yoshida,M., Yamamoto,H, Okuyama, T. 1999. Internal stress generation in rattan canes. IAWA 20:45-58.
2.    Archer, R.R. 1987. Growth stresses and strains intrees. Springer, Berlin, etc.
3.    Audus, L.J. 1964. Geotropism and the modified sine rule: an interpretation based on the amyloplast statolith theory. Physil. Plant. 17:737-45.
4.    Bamber, R.K. 1979. The origin of growth stresses: Forpride Digest 8:75-79.
5.    Bamber, R.K. 1987. The origin of growth stresses: a rebuttal. IAWA Bull. n.s. 8:80-84.
6.    Bamber, R.K. 2001. A general theory for the origin of growth stresses in reaction wood: how trees stay upright. IAWA Journal 22(3):205-212.
7.    Barber, N.F., Meylan, B.A. 1964. The anisotropic shrinkage of wood. A theoretical model. Holzforschung 18(5):146—156.
8.    Boyd, J.D. 1950. Tree growth stresses.II. The development of shakes and other visual failures in timber. Australian Journal of applied science 1(3):296-312.
9.    Boyd, J.D. 1972. Tree growth stresses. V. Evidence of an origin in differentiation and lignification. Wood Science and Technology 6:251-262.
I 0 . Boyd, J.D. 1973. Compression wood: force genera-
tion and functional mechanics. N.Z.J. For. Sci 3:240-258.
II .   Boyd, J.D. 1985. Biophysical control of microfibril
orientation in plant cell walls: aquatic and terestrial plants including trees. Kluwer Academic Publ., Hingham, Massachusetts, USA.
12. Boyd, J.D. 1985. The key factor in growth stress generation in trees: lignification or crystallisation. IAWA Bull. 6(2):139-150.
1 3 . Briggs, W.R. 1963. Mediation of phototropic responses of corn coleoptiles by lateral transport of auxin. Plant Physiol. 38:237-247.
1 4 . Brown, C.L., Sax, K. 1962. Influence of pressure on the differentiation of secondary tissues. Am. J. Bot. 49:683-691.
1 5 . Desch, H.E., Dinwoodie, J.J. 1966. Tomber structure, properties, conversion and use, 7. izd.Macmillan Press Ltd.,London.
1 6 . Dinwoodie, J.M. 2000. Timber: its nature and behaviour, 2. izd. E & FN SPON, London, New York.
1 7. Grozdits, G.A., Ifu, G.A. 1969. Development of tensile strength and related properties in differentiating coniferous xylem. Wood Sci.1:137-147.
1 8 . Haberlandt, G. 1918. Physiologische Pflanzenanatomie, 5. Izd. Engelmann, Leipzig.
1 9 . Hartley, J. 1976. An aspect of the conversion of fast grown eucalypts. Reprint, Dorestry Commission of NSW, Australia no. 76:WT(10).
20.  Jacard, P. 1938. Excentrisches Dickenwachstum und anatomisch-histologische Differenzierung des Holzes. Ber. Schweiz. Botan. Ges. 48:491-537.
21.   Jacobs, M.R. 1945. The growth of woody stems. Bulletin, Commonwealth Forestry Bureau, Australia no. 28.
22.  Kubler, H. 1987. Growth stresses in trees and related wood properties. Forest Products Abstracts 10(3):61- 119 .
23.  Lyr, H., Fiedler, H.J., Tranquillini, W. 1992. Physiologie und Ökologie der Gehölze. Gustav Fischer, Jena, Stuttgart.
24.  Mauseth, J.D. 1995. Botany, 2.izd. Saunders College Publishing, Philadelphia, etc.
25.  Metzger, K. 1908. Konstruktionprinzip der sekundären Holzkörpers. Naturw. Z. Forst . u. Landwirtsch. 6:249.
26.  Münch, E. 1938. Statik und Dynamik des schraubigen Baues der Zellwand besondrs des Druck- und Zugholzes. Flora 32:357-424.
27.   Okuyama, T., Yamamoto, H., Iguchi, M., Yoshida, M. 1990. Generation process of growth stresses in cell walls. II. Growth stresses in tensionnwood. Mokuzai Gakkaishi 36:797-803.
28.  Okuyama, T., Yamamoto,H., Yamamoto, H, Hattori,
Y., Archer, R.R. 1994. Growth stresses in tension wood; role of microfibrils and lignification. Ann. Sci. For. 51:291-300.
29.  Raven, P.H., Evert , R.F., Eichhorn, S.E. 1999. Biology of plants, 6. izd. W.H. Freeman and Company/ Worth Publishers.
30.  Robards, A.W. 1966. The application of the modified sine rule to tension wood production and eccentric growth in the stem of crack willow (Salix fragilis L.). Ann. Bot. n.s. 30:513-52.
3 1.  Sinnott, E.W. 1952. Reaction wood and regulation
of tree form. Amer. J. Bot. 39:69-78.
32.  Sugiyama, K., Okuyama, T., Yamamoto, H., Yoshida, M. 1993. Generation process of growth stresses in cell walls:relation between longitudinal released strain and chemical coposition. Wood Sci. and Technology 27(4):257-262.
33.  Taiz, L., Zeiger, E. 1998. Plant physiology, 2. izd. Sinauer Associates, Inc., Publishers, Sunderland.
34.  Torelli, N. 1998. Rastne napetosti v drevesu in lesu. Les 50:91-95.
35.  Torelli, N. 1986. Zgradba in lastnosti lesa. Skripta za interno uporabo.
36.  Wilson, B.F., Archer, R.R. 1977. Reaction wood: introduction and mechanical action. Ann. Rev. Plant Physiol 28:23-43.
37.   Wilson, K., White, D.J.B. 1986. The anatomy of wood. Stobart & Son Ltd., London.
38.  Yamamoto, H., Okuyama, T., Yoshida, M., Sugiyama, K. 1991. Generation process of growth stresses in cell walls. III. Growth stresses in compression wood. Mokuzai Gakkaishi 37:94-100.
39.  Yamamoto, H.T., Okuyama, K., Sugiyama, K., Yoshida, M. 1992. Generation process of growth stresses in cell walls. IV. Action of the cellulose microfibrils upon the generation of tensile stresses. Mokuzai Gakkaishi 38:107-113 .
40.  Yamamoto, H., Okuyama, T., Yoshida, M. 1993. Generation process of growth stresses in cell walls. V. Model of tensile stress generation in gelatinous fibers. Mokuzai Gakkaishi 39(2):118-125,
4 1.  Yamamoto, H. 1998. Generation mechanism of
growth stresses in wood cell walls: role of lignin deposition and cellulose microfibrils during cell wall maturation. Wood Sci. Technol. 32:171-182.
ijaLeS 54(2002) 5

raziskave in razvoj
UDK:
strokovni ~lanek (Professional Paper)
Lesena hi{a in materiali v njej
avtor Benedikt BORŠIČ, univ. dipl. inž. gr., predavatelj na FG Maribor
izvleček/Abstract
Zidovi hi{e sestoje iz plasti, od katerih vsaka v splo{nem opravlja ve~ funkcij. [e posebej pomembna je pravilna sestava stenskega elementa pri leseni hi{i, kjer so v elementu poleg lesa in obloge, ki imata oba predvsem konstrukcijsko vlogo, {e drugi, predvsem izolativni materiali. [ele pravilna izvedba in vrstni red omenjenih plasti omogo~ata sestavo ‘elenega prereza stenskega elementa z natan~no dolo~enimi lastnostmi. Tako dobimo tehni~no dovr{eno in ob tem energetsko var~no konstrukcijo, ki izpolnjuje visoke zahteve glede po‘arne varnosti (minimalno 30-minutno ognjevzdr‘nost) in zvo~ne izolativnosti (R’W ³ 44dB).
Govorimo o nizkoenergetski sestavi velikostenskih elementov s koeficientom prehoda toplote U (stara oznaka k) med 0,18 in 0,25W/(m2K), kar so vrednosti, ki jih zve~ine ponujajo proizvajalci na na{em tr‘i{~u, ki kaj dajo nase.
V zadnjih letih se je razvilo precej novih sistemov. Tako imajo investitorji in projektanti vedno ve~jo mo‘nost izbire. Najpomembnej{e od vsega pa je dejstvo, da spoznavajo, da gotove lesene hi{e niso katalog, ki obsega nekaj tipskih hi{, temve~ so mo‘nosti
pri oblikovanju tlorisov po lastni ‘elji ve~ kot realnost. Danes ni ve~ zavezujo~a niti sestava elementov, ki se obi~ajno od proizvajalca do proizvajalca razlikuje bolj ali manj glede na vgrajene materiale.
Sestava in materiali v panelnih sistemih
Osnova vsakega stenskega elementa so nosilni pokon~niki iz lesa (obi~ajno iglavci II. kategorije, najpogosteje
smreka/oznaka po DIN NH II - po novih evropskih predpisih oznaka C24 /Eurocode 5). Od zunaj in znotraj so obdani z oblogo, ki je potrebna iz ve~ razlogov. Predvsem obloga zagotavlja konstrukcijsko stabilnost. Hkrati {~iti konstrukcijo pred atmosferskimi vplivi. Zelo je pomembna z vidika po‘arne varnosti in zvo~ne izolativnosti (kar {e posebej pride do izraza v ve~stanovanjskih objektih). Kot obloga se uporabljajo najve~ mav~no-vlaknene plo{~e, redkeje iverka, ki je v preteklosti zaradi vsebnosti {kodljivih lepil na bazi formaldehidnih spojin postajala vedno manj zanimiva in so jo omenjene mav~ne plo{~e skoraj v celoti izrinile. Seveda se danes dobijo tudi iverke brez formaldehidov. [e slab{e so jo odnesle salonitne plo{~e zaradi vsebnosti azbesta.
Zadnje ~ase se v Evropi vedno ve~ uporabljajo OSB plo{~e (Oriented Strand Board), ki so zelo raz{irjene na drugi strani Atlantika. Veliko se uporabljajo tudi mav~no kartonske plo{~e, vendar le na notranji strani elementov. Njih uporaba ni dopustna na zunanji strani stenskega elementa, ki je izpostavljena atmosferskim vplivom.
Kot fasada je najpogosteje uporabljen

ijaLeS 54(2002) 5
sistem fasade s stiroporom in z ustreznim za{~itnim in zaklju~nim slojem. Razlog za to je predvsem cena. V novej{em ~asu se veliko uporablja tudi fasada s pluto kot osnovo. Proizvajalci izolativnih materialov iz mineralne volne ponujajo sisteme s kameno ali stekleno volno. Njihova prednost je v ve~ji prepustnosti omenjenih materialov, medtem ko so toplotne karakteristike enih in drugih ve~ ali manj podobne. V uporabi so tudi izvedbe lesenih fasad in izvedba lesenega opa‘a v notranjosti, lahko tudi brez notranje obloge (~e smo seveda zagotovili vsaj enostransko oblogo elementa zaradi konstrukcijskih zahtev). Nekateri proizvajalci uporabljajo znotraj {e dodatno drugo oblogo (bodisi mav~no-kartonske ali mav~no vlaknene plo{~e), ki samo {e izbolj{uje zgoraj omenjene lastnosti tako glede nosilnosti kot glede zvo~ne in toplotne izolativnosti, predvsem pa varnosti pred ognjem.
Pojem “instalacijska ravnina”
Velja omeniti vedno pogosteje uporabljano izvedbo t.i. instalacijske ravnine na notranji strani zunanjih
revijaLes 54(2002) 5
stenskih elementov. Zaradi svoje sestave potrebujejo lahkopanelni elementi z notranje strani zve~ine PE folijo kot zaporni sloj za paro. Vedno stro‘ji predpisi v evropskem prostoru posve~ajo vedno ve~jo pozornost dejanski nepropustnosti za paro omenjenega sloja, in sicer predvsem glede njegove izvedbe. V mislih imam stikovanje omenjenega zapornega sloja za paro, ne samo znotraj elementa temve~ tudi na stiku dveh sosednjih elementov (tako v horizontalni kot v vertikalni smeri). Novej{i DIN predpisi natan~no predpisujejo izvedbo teh stikov. Pojavlja pa se problem izvedbe instalacij v zunanjih stenah. Ker je zaporna folija za paro z notranje strani elementa, obi~ajno tik pred zadnjo notranjo oblogo, je jasno, da z vgradnjo instalacij, npr. z vgradnjo elektro doz na gradbi{~u, ko prevrtamo notranjo oblogo, povzro~imo tudi preboj zaporne folije za paro. Temu se v novej{em ~asu proizvajalci izogibajo z izvedbo instalacijske ravnine. Z notranje strani elementa (v smeri proti notranjosti objekta) sledi takoj za zapornim slojem za paro najprej instalacijska ravnina, debela vsaj 4 cm, ki je lahko tudi zapolnjena z izolacijskim materialom, in {ele nato zadnja notranja obloga elementa. N ta na~in pri vgradnji instalacij ne prihaja do preboja folije, neprepustnost je la‘je zagotoviti.
Les kot surovina
Slika 3. Element z instalacijsko ravnino
raziskave in razvoj
Poglejmo smiselnost uporabe lesa kot gradbenega materiala. Petdeset odstotkov suhe mase dreves predstavlja ogljik, ki je bil s fotosintezo odvzet iz ogljikovega dioksida v zraku. S tem je v zraku ostal kisik, ki ga vdihujemo. Kot vsa ‘iva bitja imajo tudi drevesa svojo ‘ivljenjsko dobo. Drevo iglavca raste in se razvija okoli 100 let. V tem ~asu pridno skladi{~i ogljik. Ko je “skladi{~enje” kon~ano, ga je smiselno podreti, sicer odmre in med gnitjem sprosti nazaj v ozra~je ves uskladi{~eni ogljik, ki se v tem primeru ponovno ve‘e s kisikom v ogljikov dioksid.
^e torej podremo odraslo drevo in les obdelamo v proizvodne namene, smo dolgoro~no uskladi{~ili ogljik in ustvarili prese‘ek kisika. Velja poudariti, da raste na svetu ve~ dreves, kot pa jih porabimo zaradi predelave lesa. Na primer: v Nem~iji je 30 % povr{in pora{~enih z gozdovi. Letni prirastek na povr{ini 11 milijonov hektarjev zna{a 60 milijonov m3, od tega porabijo na leto le 40 milijonov. [e ekstremnej{i primer so skandinavske de‘ele: tam je letni prirastek 170 milijonov m3, ki ga malo{tevilno prebivalstvo ne porabi. Zato prese‘ke izva‘ajo, kar je glede na ‘e omenjeno skladi{~enje ogljika smiselno. Njihova skupna letna poraba zna{a okoli 130 milijonov m3 (ne pozabimo, da je dele‘ lesene gradnje pri njih ve~ kot 90 %).
Les kot gradbeni material
Les ima odli~ne konstrukcijske lastnosti. Primerjalno glede na maso konstrukcijskega elementa ima podobno upogibno trdnost kot jeklo in ve~jo tla~no trdnost kot beton MB30. Njegova dodatna prednost je v enostavni obdelavi in majhni porabi energije za obdelavo v primerjavi s proizvodnjo jekla in cementa.
Znano je tudi, da je les izpostavljen

raziskave in razvoj
napadom škodljivcev. Temu se lahko izognemo, če pri vgradnji uporabljamo ustrezno suh žagan les. Vlažnost mora biti pod s predpisi določeno dopustno vlažnostjo. S tem je razvoju škodljivcev odvzet eden od osnovnih pogojev za življenje in nadaljnji razvoj. Kot osnovo uporabljajo domači proizvajalci zvečine DIN predpise, vedno več se uporabljajo novi EUROCODE predpisi (za les EC5).
Pri gorenju les ustvarja na svoji površini zoglenelo plast kot neke vrste samozaščito. Tako se obdržijo njegove lastnosti glede nosilnosti dlje časa kot pri drugih materialih. Tudi pri visokih temperaturah so praktično nespremenjene, s čimer je tudi sanacija poškodovanega objekta bistveno lažja.
Izolacijski materiali
Izolacijski materiali se vgrajujejo v ravnini nosilne konstrukcije med notranjo in zunanjo oblogo, običajno tudi v instalacijski ravnini. Opravljajo vlogo tako toplotne kot zvočne izolacije. Poznamo tudi izolacijske materiale za izvedbo t.i. požarnih sten (npr. kamena volna z gostoto r 130 kg/m3).
Največ so v uporabi naslednji materiali:
•  mineralna volna,
•  celulozni kosmiči,

•  ovčja volna,
•  bombaž, tekstilni ostanki, kokosova vlakna in podobno.
V starem malopanelnem sistemu se je precej uporabljal purpen kot izolacijski material. A je kot ekološko vprašljiv neuporaben za izdelke v zgornjem kakovostnem razredu.
Najpogosteje uporabljen material je mineralna volna. Njena vlakna so lahko iz kamene ali steklene volne. Pred leti je bila mineralna volna neutemeljeno osumljena, da naj bi med obdelavo in vgradnjo izločala prašne delce, ki vzpodbujajo rakasta obolenja. Zavoljo tega je morala industrija proizvodnje mineralne volne po “križevi poti”. S številnimi raziskavami ji je uspelo ovreči obtožbe in dokazati neoporečnost. Danes na embalaži ponosno nosi oznako k L 40, kar pomeni da ni povzročitelj kance-rogenih obolenj. S tovrstnim dokazom se lahko pohvali le redkokateri material.
Mavčne plošče
Med ploščami, ki se danes največ uporabljajo ločimo:
•  mavčno-vlakneno ploščo in
•  mavčno-kartonsko ploščo.
Vlaknene so pri nas manj znane, saj se bolj ali manj uporabljajo v proizvodnji lesenih hiš. So homogena mešanica mavca in celuloznih vlaken in so bistveno kompaktnejše od navadnih mavčnih, predvsem pa bolj ognje-vzdržne in imajo izboljšane lastnosti glede zvočne in toplotne izolativno-sti. Bistvena prednost je tudi v tem, da lahko na njih izvajamo fasado (nanje lahko lepimo npr. stiropor, pluto ...).
Mavčno-kartonske plošče imajo osnovo iz mavca, zunanja stran je obdana s kartonskim papirjem, ki prevzema natezne napetosti v plošči
Slika 5. Foto hi{e (foto B. Bor{i~)
in se danes skoraj v celoti proizvaja iz recikla‘nega papirja. Mav~nim plo{~am, kjer je zahtevana dodatna po‘arna varnost, so prime{ana steklena vlakna. Poznamo {e impreg-nirane mav~ne plo{~e (obi~ajno zelene barve), namenjene za uporabo v mokrih prostorih. Impregnirane so s sredstvom, ki odbija vodo, karton obi~ajno {e s fungicidnim premazom. Vse vrste mav~nih plo{~ so negorljive in kemi~no nevtralne, njih obdelava in uporaba ne vplivata {kodljivo na zdravje.
Folije
Najpogosteje se uporablja polietilenska folija (PE) kot zaporni sloj za paro na notranji strani elementa, ki je nadomestila stare polivinil (PVC) folije. Ker se mehansko pritrjuje, jo lahko enostavno odstranimo in recikliramo. Stre{na lepenka se vedno redkeje uporablja, rabi bodisi kot rezervna kritina na strehi ali kot vetrna zapora na zunanji strani. Danes jo v glavnem nadome{~ajo s sodobnimi armiranimi in za paro prepustnimi folijami.
Kemi~na za{~ita lesa (biocidni pripravki)
Velja poudariti, da je zelo pomembno, da se za vgradnjo v objekte uporablja les v natan~no zahtevani kvaliteti in primerno posu{en (vla‘nost £1 6 %).
revijaLes 54(2002) 5
raziskave in razvoj
Ta relativno enostaven ukrep zelo u~inkovito zagotavlja njegovo obstojnost. Odve~ je prepri~anje, da je ob vsem tem potrebna {e dodatna za{~ita z biocidnimi pripravki ( kemi~nimi za{~itnimi sredstvi. Vsaka kemi~na za{~ita pomeni vnos strupov v na{e bivalno okolje. Pri tem velja omeniti, da je smiselno za{~ititi le lesene konstrukcijske elemente, ki so direktno izpostavljeni vremenskim vplivom.
LITERATURA:
1. Revija Bauen mit Holz, letnik 1999/2000
2. Holzrahmenbau mehrgeschossig, 1996, BDZ
ijaLeS 54(2002) 5

raziskave in razvoj
UDK:
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Znanost, tehnologija, raziskave, razvoj - publish or perish
avtor prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli
Ne dolgo tega smo se le neprizadeto nasmihali motu ameri{kih znanstvenikov. Danes utemeljeno povezujemo gospodarsko in socialno rast (predvsem nova delovna mesta) z znanstvenim in tehnolo{kim razvojem, slednja pa z vi{ino vlaganj v raziskovanje in razvoj v odstotkih BDP. Galvez et al.(2000) so objavili zanimivo razpravo o zvezi med znanstveno produktivnostjo, kot jo nakazuje {tevilo objav v mednarodnih znanstvenih revijah po kriterijih Science Citation Index (SCI) in razvojem. Severna Amerika in Zahodna Evropa producirata skupaj kar 70 % vseh objav. Vzhodna Evropa, kamor tradicionalno uvr{~ajo tudi Slovenijo, pa le 6,6 %. [e bolj je zanimivo je {tevilo objav SCI na 100.000 prebivalcev na leto: Sev. Amerika 76, Zahodna Evropa (EU) 60, Vzhodna Evropa 11 in Azijska regija 3. Posebej izstopajo Skandinavske de‘ele. Finska, ki nam lahko v mnogo~em poslu‘i za vzor, je 1991 “proizvedla” 85 objav na 100.000 prebivalcev, 1999 pa ‘e 135! (Persson et al. 2000). Letna rast v Vzhodni Evropi ne presega 1 %. Podatkov za Slovenijo nimamo. Sode~ po dele‘u BDP, ki ga namenja Slovenija za raziskave in razvoj (1,4 %) utegneta biti specifi~na podukcija in letna rast objav ve~ji od povpre~ja v Vzhodni Evropi. Pripomnim naj, da imata bibliometrija in scientometrija pomembno vlogo pri bele‘enju rezultatov in merjenju u~inkov na gospodarski napredek in standard prebivalcev. Zanimivo je primerjati
{tevilo objav na leto na 100.000 prebivalcev z bruto dru‘benim produktom na prebivalca in dele‘em
skupnih vlaganj v raziskave in razvoj. Tako sta imeli [vedska in Finska l. 1999 160 oz. 135 objav na 100.000 prebivalcev. Njun bruto dru‘beni produkt na prebivalca je bil pribl. 25.000 $, dele‘ skupnih vlaganj v R&D pa je zna{al skoraj 4 %. Primerljivih podatkov Slovenci {e nimamo. Publicisti~na produkcija je gotovo znatno ni‘ja in je najverjetneje v smiselni korelaciji z bruto dru‘benim produktom na prebivalca (pribl. 10.000$) in skupnimi vlaganji namenjenim za raziskave in razvoj (1,4 %). Zveza v grobem velja, vendar ni enostavna. Zavedati se moramo, da pomembne raziskave zaradi razli~nih interesov mnogokrat niso objavljene, pa tudi vse raziskave ne dona{ajo enako k ekonomskemu razvoju. Zdi se, da so nekdanje kolonialne velesile, pa dr-‘ave, ki so dolgo ~asa ‘ivele v relativnem miru, kot tudi dr‘ave brez tota-
litarnih re‘imov, v prednosti, prav tako de‘ele brez nerazvitih podro~ij z visokim BDP, brez hiperpopulacije in ‘ari{~ rev{~ine itd, itd.
Skoraj gotovo dr‘e zadnje trditve, ostale pa le delno ali sploh ne. Tako so totalitarni re‘imi spodbujali znanost in tehnologijo v voja{ke namene (Nem~ija, Japonska, ZDA). Znanost jim je mnogokrat nehote pomagala (A.Einstein). Kon~ajmo nekoliko bolj {aljivo in pomenljivo!. ^e bi prisluhnili poslovilnemu govoru Harryja Limeja v filmu “Tretji ~lovek” (The Third Man), ki si ga lastita Graham Greene in Orson Welles, bi celo za~eli verjeti, da vojna in teroror prina{ata znanstveni in kulturni napredek: “V ~asu tridesetletne vladavine Borgijcev sta v Italiji vladali teror in nasilje in … rodili so se Michelangelo, Leonardo da Vinci in renesansa. V [vici so ‘iveli v bratski ljubezni, pet stoletij u‘ivali demokracijo, ljubezen in kaj so naredili …? Uro s kukavico”. Zlobna namigovanja niso na mestu … Eno pa je gotovo. Ni~ ne more ustaviti ~lovekove radovednosti. Ta se med drugim ka‘e v objavah.
M[Z[ spremlja znanstveno produktivnost raziskovalcev in univerzitetnih u~iteljev. Prav zdaj je pod drobnogledom publicisti~na dejavnost programskih skupin, njihovih vodij in sodelavcev Osnova za oceno je {tevilo znanstvenih objav, posebej tistih v mednarodnih revijah, ki jih bele‘i multidisciplinarna baza podatkov SCI. Publicira jo In{titut za znanstvene

ijaLeS 54(2002) 5
informacije (Institute for Scientific Information, ISI). Indeksira pribl. 5 700 najpomembnej{ih znanstvenih ~asopisov z ve~ kot 150 znanstvenih podro~ij. Predpogoj za uvrstitev na indeks je poleg visoke znanstvene vrednosti tudi vsaj angle{ki naslov, abstrakt in klju~ne besede. Mnenje, da revije SCI niso odprte za objave s podro~ja lesarstva ne dr‘i in utegne nazadnje zbuditi {e dvom v obstoj lesarske znanosti. Vzpodbudno je, da je vse ve~ lesarjev - univerzitetnih u~iteljev in raziskovalcev - objavlja svoje prispevke v revijah, ki jih indeksira SCI. Prav tako ne dr‘i, da te revije objavljajo predvsem ~isto, neuporabno znanost, tj. rezultate osnovnih (temeljnih, bazi~nih, funda-mentalnih) raziskav. Nasprotno, prevladuje uporabna ali aplikativna znanost, tehnologija in razvoj. Res pa je, da je v~asih te‘ko lo~iti obe veji znanosti, ~e ju je sploh treba. Luis Pasteur je neko~ izjavil: “Aplikativne znanosti ni, obstaja le aplikacija znanosti”. ^e pa bi nekdo le hotel po vsej sili lo~iti bazi~ne od aplikativnih raziskav, potem vam ponujam dve duhoviti definiciji bazi~nih raziskav. Werner von Braun:, nem{ko-ameri{ki raketni znanstvenik, ki je odlo~ilno pripomogel k pristanku ~loveka na Luni: “Bazi~ne raziskave so to, kar po~nem, ko ne vem kaj po~nem.” (Le kaj bi porekla na to na{a ministrica!?) Homer Adkins je neuporabnost in brezciljnost bazi~nih raziskav objasnil takole: “... kot bi izstrelil pu{~ico v zrak in narisal tar~o tam, kjer je priletela na tla.” Teoreti~ne raziskave imenujejo Angle‘i kar blue-sky project. Delitev na ~iste in aplikativne raziskave je v~asih zelo negotova. Ko je neko~ Gladstone vpra{al Faradaya, kak{no korist si lahko obetamo od elektrike, je dobil zgodovinski odgovor: One day Sir you may tax it. (“Nekega dne jo boste lahko obdav~ili”). Enako slavni Rutherford,
revijaLes 54(2002) 5
odkritelj jedra, ni bil tako samozavesten in vizionarski:”Vsak, ki pri~a-kuje energijo iz transformacije atomov, sanjari” (… is taking moonshine). Pomen uporabne znanosti je najlep{e ozna~il Bertold Brecht v 14. sceni Galilejevega ‘ivljenja (Leben des Galilei):” … edini cilj znanosti je ta, da olaj{a mukotrpnost ~lovekove eksistence.” Sir Alan Cottrell z univerze v Cambridgeu je neko~ zapisal:”V sredi{~u naravoslovja so temeljne znanosti; to je razmeroma majhno srce, ki le‘i v sredi{~u veliko ve~jega telesa, uporabnih znanosti … Velika ve~ina znanstvenikov se ukvarja s tehnologijo, t.j. z uporabo znanosti. Uporabna znanost pove, kaj se da napraviti, tehnologija poka‘e, kako se to napravi, nobena pa ne pove, kaj je treba napraviti”.
Tehnologija je torej uporaba znanstvenih dognanj za prakti~ne namene ~lovekovega ‘ivljenja. V o‘jem smislu predstavlja tehnologija tehni~no metodo doseganja prakti~nih ciljev. Lahko bi jo ozna~ili tudi kot prakso uporabne znanosti s prakti~no vrednostjo in/ali mo‘nostjo industrijske rabe.
Iz definicij je jasno, da uporabne in tehnolo{ke raziskave financirajo podjetja, medtem ko bazi~ne raziskave praviloma financira vlada, saj so pomembne za dru‘bo kot celoto.
Ekonomisti zato bazi~no znanost imenujejo kar public good (“javno dobro”). V posebnem polo`aju so
raziskave in razvoj
aplikativne raziskave s podro~ja okolja. Pla~uje jih lahko le vlada.
Nekoga utegne zmesti pojem raziskave in razvoj angl. Research and development ali kratko R&D. Tudi sestavljalci novega Zakona o Raziskovalni in razvojni dejavnosti so (bili) v dilemi ali naj ga raje poimenujejo Zakon o Znanosti in tehnologiji. Razlika je le navidezna, saj z raziskovanjem ozna-~ujemo znanstvene postopke za pridobivanje novega znanja in spoznanj. Raziskave pa so -kot vemo- bazi~ne ali aplikativne. Kaj je razvoj? Po uradni definiciji za R&D, ki velja za vse zvezne agencije v ZDA (cirkular A-11 Office of Management and Budget (OMB)) je razvoj “sistemati~na uporaba znanja za proizvodnjo koristnih materialov, naprav, sistemov ali metod, vklju~no z oblikovanjem, razvijanjem in izbolj-{avo prototipov in novih procesov, ki ustrezajo specifi~nim potrebam”. Vidimo, da se tudi pojma razvoj in tehnologija povsem ne prekrivata, vendar gre v obeh primerih za uporabo znanja. ^e govorimo o raziskavah, mislimo seveda na znanstvene raziskave, zato lahko epiteton “znanstveni” izpustimo.
Kaj je lesarska znanost? Je znanje o lesu, dokazano z opazovanjem in eksperimentom, in kriti~no preverjeno v skladu s splo{nimi principi. Lesne raziskave so sistemati~ne, z znanstvenimi metodami izvajane raziskave lesa, njegovih resursov, priprave, predelave, plemenitenja, uporabe, za{~ite, nege, itd. Lesno tehnologijo lahko definiramo kot prakso aplikativne lesarske znanosti in spremljajo~ih znanosti s prakti~-no vrednostjo, predvsem za industrijsko rabo na mehanskem podro~ju (lesna mehanska tehnologija) in ke-mi~nem podro~ju (kemi~na lesna tehnologija). Za dana{njo znanost in tehnologijo oz. R&D je zna~ilen trend rasti usmerjenih ali programiranih

raziskave in razvoj
raziskav z vnaprej dolo~enim namenom in cilji (programi M[Z[ in ciljni raziskovalni programi (CRP) ministrstev).
O angle{~ini kot prvem jeziku znanstvenikov pa tako ali tako nih~e ne dvomi ve~. Prav lahko se zgodi, da imata nem{ka ali japonska revija v doma~em jeziku le naslovnico, vsi ~lanki pa so angle{ki. Znanost postaja globalna in ne pozna meja. “Pooling” znanstvenih naporov in materialnih resursov je neizogiben. Pomembnih ~lankov z enim samim avtorjem je zelo malo. Prevladujejo ~lanki s 3-4 avtorji, kar je odraz skupinskega dela. Tudi ~lanki s po deset avtorji niso ve~ redkost in v nekaterih znanostih celo prevladujejo. Zna~ilno je, da polovica objav znanstvenikov iz razvijajo~ih se de`el nastane v sodelovanju z razvitimi de`elami.
Kako prepoznamo znanstveno delo? Ima zna~ilno zgradbo: ozadje, postavitev problema oz. cilja, material in metodo, rezultate in diskusijo, sklepe in morda poziv po nadaljnjih raziskavah. Vsaka temeljita raziskava spro‘i tudi nova vpra{anja.”Rezultat vsake resne raziskave je lahko le to, da se tam, kjer je bilo prvotno eno samo vpra{anje, zdaj porajata dve.” (Thorstein Veblen). Bolj skepti~en je bil G.B.Shaw: “Znanost se vselej moti. Nikoli ne re{i problema, ne da bi ustvarila deset novih.” Pomembnost raziskave nakazuje kasnej{a citiranost. Sicer pa “pomen znanstvenega dela lahko merimo s {tevilom predhodnih publikacij, ki jih poslej ni treba ve~ brati” (David Hilbert).
Slovenija se zelo uspe{no vklju~uje v mednarodno sodelovanje. Imamo dolgoletne izku{nje v raziskovalno-razvojnih programih EU (Okvirni programi 3, 4, 5, COST, EUREKA, COPERNICUS, PECO, TEMPUS, ACE). S 176 projekti je bila Slovenija
154
poleg Estonije dale~ najuspe{nej{a dr‘ava med kandidatkami za vstop v EU. V skladu z Lizbonskim dokumentom naj bi EU postala “najbolj konkuren~no in dinami~no gospodarstvo v svetu, temelje~e na znanju, sposobno trajnostne gospodarske rasti z ve~ in bolj{imi delovnimi mesti in ve~jo socialno kohezijo”. Zaradi bolj{e integracije in koordinacije raziskovalno razvojnih aktivnosti dr‘av ~lanic z namenom doseganja ~im bolj{e u~inkovitosti in inovativnosti ter optimalnih pogojev za delo najbolj{ih raziskovalcev je bil pripravljen koncept skupne evropske raziskovalne politike imenovan Towards a European Research Area (ERA) (“Na poti k skupnemu Evropskemu Raziskovalnemu Obmo~ju”). 22. aprila nas je obiskal evropski komisar za raziskave Philippe Busquin in nas pohvalil: ”Dobri u~enci so lahko {e bolj{i”. Poudaril je tudi, da je nastanek ERA mo‘en le ob sprotnem gospodarskem uresni~evanju raziskovalnih idej. Ni pozabil omeniti, da je internet nastal kot evropski raziskovalni dose‘ek.
Moderna informacijska tehnologija omogo~a hiter in splo{en dostop do literature. Mukotrpno in mnogokrat neuspe{no zbiranje literature, ki je v preteklosti redno bremenilo za~etek raziskav, je prakti~no odpadlo. Kritika je neusmiljena. Odmevnost na{ih raziskav se meri s {tevilom citatov. “Ni~ ve~ ne bo tako, kot je bilo” je ob osamosvojitvi rekel predsednik, tudi v znanosti ne … Delo oz. nedelo kriti-kastrov je hitro in enostavno preverljivo. Idealnega bralca, kot ga je predvidel Anthony Burgess `e dolgo ni ve~ (“… zaplankan zadrte`, kratkoviden, slep za barve, naglu{en, ki je bral iste knjige kot jaz in je obvezno moje starosti”). Sodobni znanstvenik je razgledan, radoveden, mobilen, ambiciozen, kooperativen, v~lanjen v mednarodna znanstvena zdru`enja, ima
internet, “ve ve~ in ve~ o manj in manj” (N.M. Butler) in … je mlad, ~etudi le po srcu.
Doktorat ‘e dolgo ni ve~ zadnji zdihljaj ostarelih asistentov, temve~ zadnji izpit uspe{nega {tudija. Uresni~ujejo se besede Arthurja C. Clarka: “^e postaran, vendar uveljavljen znanstvenik, trdi, da je nekaj mogo~e, ima skoraj gotovo prav, vendar ~e trdi, da je nekaj nemogo~e, se skoraj gotovi moti” Angle{ki {aljivci zatrjujejo, da za kariero znanstvenika in univerzitetnega u~itelja ‘e dolgo ne zadostuje ve~ le ~lanstvo v MAS (Mutual Admiration Society with a membership of two “Dru‘ba medsebojnega ob~udovanja z dvema ~lanoma”).
Globalizacija … Lesarska srenja se hitro prilagaja novim pogojem. Imamo dober, resda malo{tevilen, znanstveni nara{~aj, kar je vsekakor zasluga projekta “Mladih raziskovalcev M[Z[“, morda najuspe{nej{ega projekta mlade slovenske dr`ave. Kako naprej? Z latinskim motom seveda Nulla dies sine linea “Noben dan brez poteze/~rte”, kot je Plinij Starej{i povzel maksimo slikarja Apela.
Veliki dramatik Bertold Brecht je v svojem “Galilejevem `ivljenju” (Leben des Galilei) izjavil: “Znanost pozna le eno zapoved: prispevek k znanosti!”
Reference:
1.    Gálvez, A., Maqueda, M., Martínez-Bueno, Valdivia, E. 2000. Scientific publication trends and the developing world. American Scientist 88(6):526-533.
2.   Persson, O., Luukkonen, T., Hälikkä 2000. A bibliometric study of Finnish science. Working paper 48/00.
ijaLeS 54(2002) 5
znanje za prakso
Ro~no rezkanje (2. del)
avtor Ale{ LIKAR
V zadnji {tevilki revije Les smo spoznali eno od mo‘nosti uporabe ro~nega rez-kalnika - vzdol‘no rezkanje ob prislo-nu. Tokrat bomo malce podrobneje spoznali mo‘nost uporabe rezkalnika pri name{~enih rezilih z vodilnim le‘a-jem, uporabnost vodilne pu{e v kombinaciji z ustrezno {ablono in izrezovanje kro‘nih izrezov. Tudi tokrat uporabljeni rezkalnik je izdelek Iskre-ERO, model NR2 808E.
Rezkanje z rezili z vodilnim le‘ajem
Oblika teh rezil je lahko kakr{nakoli, ravna, kotna, profilna, vsem pa je skupen privit le‘aj na koncu rezila. Od kvalitete le-tega pa je v mnogo~em odvisno tudi kvalitetno in predvsem zanesljivo delo. Mo‘nost, da se tak le‘aj odvije, je kljub dejstvu o samozategovanju vijaka vseeno velika, zato priporo~am kontrolo privitja vsaki~, ko montiramo rezilo v rezkalnik. Mo‘nost menjave le‘ajev za manj{e ali ve~je (in s tem razli~nost profila) seveda je, vendar je nevarnost za odvitje vijaka prav v takih primerih najve~ja. Delo z rezkalnimi orodji, opremljenimi z le‘ajem, je morda na prvi pogled {e najenostavnej{e vendar je tudi pri teh delih nujno upo{tevanje smeri vrtenja rezila. Morda je tu nevarnost, da bi nam rezkalnik nenadzorovano “potegnilo” po obdelovancu, {e najve~ja, razlog je v velikem odvzemu, ki se mu te‘ko izognemo. Mo‘nost postopnega od-
vzemanja z ve~anjem globine sicer je, vendar ve~inoma to ni prakti~no. Poleg tega moramo upo{tevati, da bo profil natan~en posnetek poti le‘aja, zato so napake na robovih kasneje vidne tudi na profilu. In ravno v primeru, da se nam le‘aj med delom sname, bo to pomenilo nepopravljivo po{kodovanje izdelka.
V~asih pa je potrebno obdelati izdelek, ki ga je te‘ko ali pa sploh nemo-go~e trdno vpeti na delovno mizo, takrat lahko rezkalnik vpnemo v sko-beljnik (o samostojni delovni mizici bom ve~ napisal naslednji~), vendar ga ne stiskamo na njegovem plasti~-nem delu, temve~ za rezkalno mizico. V kolikor bomo poleg tega {e rezkali ob le‘aju, ne smemo pozabiti na varnost! Zadovoljiv varnostni pripomo-~ek je lesena zagozda, pritrjena na desni strani rezila (slika 2), ta nam prepre~i sunkovite in prevelike odvzeme materiala, kar pa je lahko {e kako nevarno! Zagozda mora biti vi{-ja od rezilnega dela, tako da se “nasloni” na le‘aj. Za ve~jo koli~ino take vrste obdelave pa je sploh najbolje izdelati obliko zagozde, ki se ne more premakniti. Verjetno je prav, da omenim {e mo‘nost obrezovanja ultrapasa z temi rezili. Seveda bomo izbrali ravno rezilo, kjer je le‘aj natan~no tako velik kakor rezilni krog, morda celo malenkost ve~ji. Da bi se izognili mo‘nosti po{kodbe ob-delovanca, nastale zaradi spremembe kota, naj bo rezilo nastavljeno kar se
ijaLeS 54(2002) 5

znanje za prakso
Slika 3. Rezkalnik z montirano vodilno pu{o
da visoko. ^e bomo obdelovali ve~je koli~ine tega materiala pa je nujna nabava kvalitetnega rezila, iz lastnih izku{enj lahko povem, da cenena verzija ne vzdr‘i ve~ kakor nekaj deset metrov ...
Rezkanje po {abloni z vodilno pu{o
Rezkanje s {ablono predvideva, da bomo {ablono izdelali tako, da bo vodenje ob vstavljenem obro~u v plo{~i rezkalnika sploh mogo~e. Zato recimo pri izdelavi {ablone izberemo primerno debelino za njeno izdelavo (ta je najve~krat od 8 do 10 mm), izrezu oziroma obliki pa dodamo razliko med premerom rezila in premerom kopirne pu{e, torej bo izrez v {abloni ve~ji od izreza v obdelovancu.
Sama plo{~a {ablone naj bo primerno ve~jega formata, tako da nam ne bi med delom svore ovirale potek mizice rezkalnika, ali pa da se nam ne bi le-te zaradi ozke podlage med rezkanjem “zvrnil”. Iskra v svojem kompletu rezkalnika dodaja kopirno pu{o premera 30 mm, kar bi pomenilo, da pri izrezovanju obdelovanca z 10 mm rezilom, dodajamo velikosti izreza {ablone 10 mm. Kopirno pu{o pa lahko naredimo tudi sami, material zanjo pa ni nujno jeklo. Sam sem kar uspe{no uporabil aluminijaste in Kerrock-ove
Slika 4. Izrezovanje izreza polmera 100 mm
pu{e, le da je pri slednjih potrebno pustiti nekoliko debelej{o steno vodilnega dela (ve~ kakor 2 mm). Seveda pa je nastavitev (in uskladitev) elementov pri tem delu zelo pomembna. Ker je {ablona najve~krat prilagojena samo za eno vrsto rezila in eno debelino plo{~, moramo pri izbiri drugih debelin (in premerov rezil) obvezno narediti preizkus na vzor~nem kosu lesa. S tem se bomo izognili marsikateremu kasnej{emu problemu. Postopnost rezkanja globine je tu {e posebej pomembna. Na rezkalniku je montirana tri stopenjska revolverska glava prav v ta namen, priporo~am nastavitev postopnosti globine, ki ne presega 10 mm. Veliki, globoki odvzemi so problemati~ni tako za rezkalnik, kakor tudi za rezilo in ne nazadnje je kvaliteta obdelave izdelka slab{a.
Izrezovanje kro‘nih izrezov
Velikokrat je izdelava kro‘nega izreza ve~jega premera kar velik problem, ko zaradi posebnosti materiala (iveral) izrez te‘ko naredimo gladko na obeh straneh, v~asih pa je iz‘agovanje z vbodno ‘ago tudi premalo natan~no. V takih situacijah je rezkanje kro‘nice edino smotrni na~in tehnolo{ke re{itve in ro~ni rezkalnik nam to tudi omogo~i. V kompletu rezkalnika je
Slika 5. Nekaj dodatkov za uporabo rezkalnika - pu{e, dodatna podloga, ve~je {estilo
dodano {estilo, s katerim lahko uspe{no nastavimo in izre‘emo polmere od 100 do 350 mm.
Za ve~je ali manj{e polmere izvrtin, pa bo potrebno malce improvizacije, uporaba kovinskih palic premera 8 mm za ve~je, ali pa dodatek delovne mizice rezkalniku pri polmerih manj{ih od 100 mm. Videl sem tudi rezkalnik z navrtano delovno mizico, luknjice so bile premera 2,5 mm, ravno toliko da se je dalo rezkalnik nasaditi na brezglavi ‘i~nik, zabit v centru izvrtine. Sam sem za take namene raje izdelal dodatno mizico, ki jo privijem na originalno, kaj ho~emo, srce mi nekako ne “pusti” vrtanja v stroj ...
Pri polmerih, ve~jih od 500 mm, pri-poro~am uporabo dveh, vzporednih kovinskih palic, na koncu zaklju~enih s stranskim vodilom. Uspe{no sem rezkal s palicami dol‘ine 1200 mm, vendar so bile v tem primeru vibracije kar precej{nje, zato je morda potrebno {e malce pomisliti, kaj se da narediti. Verjetno je kar precej mo‘nosti za izbolj{avo takega dela. Imate idejo? Lepo.

ijaLeS 54(2002) 5
GZS - Zdru`enje lesarstva
iz dela zdru`enja
IZ DELA ZDRU@ENJA
Izredna seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 5. april 2002, na GZS
Dnevni red:
1. Dosedanje izku{nje v tehniki pogajanj delodajalcev s sindikati
2. Priprava pogajanj delodajalske strani s sindikatom SINLES, ki bodo 25. aprila 2002
Sejo je vodil predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, g. Peter Tom{i~ (JAVOR Pivka) in uvodoma pozdravil goste, ki so bili: mag. Samo Hribar-Mili~ (podpredsednik GZS), Stane Vali~ in Metka Penko-Natla~en (Pravna slu‘ba GZS), Vitko Ro{ (sekretar ZDS), in navzo~e ~lane pogajalske skupine za prenovo KPL. G. Tom{i~ je v nadaljevanju poudaril, da je cilj sklica izredne seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva oblikovanje pogajalskih izhodi{~ za nadaljnje razgovore s sindikati, pri tem pa je potrebno upo{tevati dejstvo, da morajo ta izho-di{~a dolo~ati minimalen standard za celotno lesarsko panogo.
Obisk ruske pohi{tvene delegacije, 16.april 2002, na GZS
Ruska delegacija proizvajalcev po-hi{tva je 16. aprila 2002 obiskala GZS, v imenu le-te pa je bil njihov doma~in GZS-Zdru‘enje lesarstva.
Z ruskimi gosti smo imeli razgovor s predhodno kratko predstavitvijo slovenske in ruske lesne proizvodnje.
Po kon~anem obisku se je ruska delegacija zahvalila GZS-Zdru‘enju lesarstva za organizacijo poslovnega in prijateljskega obiska v Sloveniji, ki je bil po njihovi oceni zelo bogat, z obiskom nekaj slovenskih podjetij pa so pri{li do sklepa, da gre tako s strani slovenskih kot tudi ruskih proizvajalcev za medsebojen interes v
razvijanju kooperacije. V ta namen prosijo za predloge mo‘ne kooperacije tako na podro~ju pohi{tvene industrije kot na podro~ju obdelave lesa.
LESARSKI PANO@NI INFORMACIJSKI POR-TA L
Trendi razvoja informacijske podpore gredo v Evropi v smer pano‘nih portalov, ki omogo~ajo uporabnikom hiter dostop do pravih informacij kakor tudi preglednost nad dogajanji v panogi. Podoben sistem razvija tudi evropska pohi{tvena industrija pod okriljem Evropskega zdru‘enja proizvajalcev pohi{tva s projektom Furniture-portal (http://www.portal-furniture.com ), kar potrjuje pravilnost na{ih smernic, razvoja sorodnega sistema, ki bo prilagojen zahtevam na{ega okolja.
Projektna naloga je zato zastavljena na oceni, da slovenska lesna panoga s sodobnimi informacijskimi tehnologijami lahko pove~a u~inkovitost delovanja in izbolj{uje svojo konku-ren~nost. Pomembna za lesarje je tudi pravo~asna prilagoditev na poslovanje v elektronskem okolju, saj je v naslednjih letih predviden prenos pomembnega dela poslovanja v elektronsko obliko (okoli 40% do leta 2003).
Tudi s Strategijo razvoja slovenskega lesarstva z vidika koncipiranja notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{kih ciljev (Center za mednarodno konkuren~nost, 2000) s katerim sta GZS-Zdru‘enje lesarstva in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti iskala odgovor na vpra{anje: “Ali je slovenska lesna panoga dovolj konkuren~na in pripravljena na izzive enotnega trga EU?”, in ugotovila, da je pomemben ukrep v tej smeri uvajanje sodobnih informacijskih tehnologij, kar predstavljena projektna naloga
iz vsebine
ijaLeS 54(2002) 5

GZS - Zdru`enje lesarstva
podpira.
Na teh osnovah je Razvojni center za lesarstvo (RCL) kot osrednji panožni tehnološki center v letu 2000 (po naročilu in plačilu projekta s strani GZS-Združenja lesarstva) razvil idejo projektne naloge, s katero bi omogočili učinkovitejše informiranje lesne panoge z učinkovitim orodjem za delo na internetu. S tem orodjem (panožnim portalom) bi bilo mogoče na enem mestu zbrati za lesno panogo pomembne informacije in povezave na domače in tuje vire ter omogočiti pretok informacij in znanja iz raziskovalno-izobraževalne sfere v prakso.
V skladu z načrti GZS, ki namerava postaviti gospodarski informacijski portal (IPSG), je v letu 2001 RCL po naročilu GZS-Združenja lesarstva izvedel uskladitev vsebin in tehničnih platform ter načina integracije vsebin lesarskega panožnega ePortala v sistem širšega gospodarskega portala kot poskusnega in referenčnega portala za druge panoge. GZS bo tako v okviru projekta IPSG zagotovila razvoj gospodarskega portala, katerega programski del bo podpiral tudi lesarski panožni ePortal. RCL, skupaj z GZS-Združenjem lesarstva pa bi zagotovil usklajeno strukturo vsebin, vzpostavil strukturo dobaviteljev vsebin in izvedel prvo polnjenje panožnega portala s konkretnimi vsebinami. V ta namen je bila novembra 2001 podpisana pogodba o poslovnem sodelovanju med RCL in GZS-Združenjem lesarstva, ki je opredelila tele konkretne aktivnosti:
•  določiti in uskladiti strukturo za panogo pomembnih informacijskih vsebin,
•  izvesti ankete med slovenskimi lesnimi podjetji o potrebah in

pričakovanjih glede informacijskih vsebin,
•  analizirati ankete in pripraviti usklajen predlog strukture informacijskih vsebin,
•  identificirati potencialne vire informacijskih vsebin (content provider),
•  določiti sistem zagotavljanja in vzdrževanja informacijskih vsebin, ki bo skladen s sistemskimi zahtevami krovnega IPSG.
Zgoraj navedene aktivnosti so bile predvidene za izvedbo do konca februarja 2002, do konca junija 2002 pa so določene še naslednje naloge:
•  izvesti dogovore z dobavitelji vsebin (content providerji) glede polnjenja in ažuriranja vsebin v skladu s potrebami podjetij izraženimi v anketi,
•  izvesti polnjenje in ažuriranje vsebin v letu 2002.
Pričakovani učinki projektne naloge:
•  Direktorji, strokovnjaki in drugi uporabniki bodo hitro in enostavno pridobivali informacije, ki jih potrebujejo za odločanje.
•  Učinkovitejša bo izraba virov ( predvsem človeških),ker se bodo posamezniki lahko ožje specializirali in prispevali znanje za celotno panogo.
•  Omogočen bo tudi hiter pretok znanja in informacij po celotni panogi, še posebno iz javnih raziskovalnih ustanov v podjetja.
•  Spodbujanje uporabe sodobnih informacijskih orodij, ki za uspešno poslovanje postajajo nepogrešljiva.
Lesarski ePortal, bo komplementaren z gospodarskim portalom GZS in bo vzdrževan prek mreže dobaviteljev vsebin (content providers). Upravljanje lesarskega ePortala bo
prevzelo GZS-Zdru‘enje lesarstva -skrbnik lesarskega ePortala, ki bo skrbelo za mre‘o dobaviteljev vsebin in uredni{ko politiko. Skrbnik lesarskega ePortala lahko za opravljanje operativnih nalog (izbor in kontakti z dobavitelji vsebin, usposabljanje, vzdr‘evanje linkov ...) pooblasti drugega izvajalca. Mre‘o dobaviteljev vsebin za lesarski ePortal bodo sestavljali specializirani pogodbeni strokovnjaki iz pano‘nih institucij in podjetij, ki bodo sledili virom informacij (doma in na tujem) za svoje podro~je ter pripravljali informacije za objavo v lesarskem ePortalu.
Shematski prikaz izvajanja
projektne naloge “Lesarski e-portal”
Od dobavitelja vsebin se zahteva poglobljeno poznavanje dodeljenih mu podro~ij ter obvladovanje sodobnih informacijskih orodij. Dobavitelji vsebin bodo v sklopu projekta za svoje delo primerno usposobljeni. Vsak bo prejel posebna navodila za vnos in a‘uriranje ter dostop do internetnega programskega orodja, ki bo v sklopu projekta IPSG razvito za namen urejanja vsebin na daljavo. Vsak dobavitelj vsebin bo sklenil z skrbnikom lesarskega ePortala oz. poobla{~encem pogodbo o sodelovanju, s katero postane odobren dobavitelj vsebin dolo~enega dela lesarskega ePortala. Dobavitelji vsebin so odgovorni za ustreznost, natan~nost in a‘urnost posredovanih informacij, kar potrdijo z avtorizacijo prispevka. Ravno tako je dobavitelj vsebin odgovoren za umik objave po izteku veljavnosti, ~e to ne bo avtomatsko urejeno.
Kjer je mo‘no in smiselno, se zagotovijo viri informacij prek internetnih povezav (linkov) na ustrezne obstoje~e spletne strani. Skrbnik lesarskega ePortala oz. poobla{~enec na osnovi
ijaLeS 54(2002) 5
strukture vsebin predvidi podro~ja, ki bodo polnjena na ta na~in. Pred objavo linka zagotovi skrbnik oz. poobla{~enec strokovni pregled pomembnosti vsebine spletne strani, preveri a‘urnost osve‘evanja ter se odlo~i o razvrstitvi v ustrezno vsebino ePortala. Ravno tako mora skrbnik oz. poobla{~enec poskrbeti za ob~asne preglede delovanja linkov. V primeru, da se za isto vsebino pojavijo nove primernej{e spletne strani, se skrbnik oz. poobla{~enec lahko odlo~i za zamenjavo objave linkov. Vse objave linkov opravi skrbnik oz. poobla{~enec s posebnim internetnim programskim orodjem.
Lesarski ePortal bo z uporabni{kega vidika v osnovi omogo~al brezpla~en dostop do objavljenih informacij. V primeru pla~ljivih informacij (raziskave trga, standardi, prevodi, analize ...), ki bodo dostopne prek objav oz. linkov v lesarskem ePortalu, uporabnik opravi nakup na lastne stro{ke. Za tehniko in varnost nakupa/ pla~ila na~eloma poskrbi ponudnik pla~ljive vsebine.
V prid preglednosti in logi~nosti razporejanja informacij v ustrezne vsebine lesarskega ePortala se za vsako podro~je vsebin (glej strukturo ePortala) dolo~i okvirni opis vsebin. Na ta na~in se izognemo subjektivnosti pri razporejanju, ter pove~a preglednost vsebin, hkrati pa tudi olaj{a delo dobaviteljem vsebin in skrbniku oz. poobla{~encu. Osnovno vodilo pri pripravi okvirnega opisa vsebin je skoncentriranost izklju~no na “lesarsko tematiko”, ki zajema vsa podro~ja, pomembna pri poslovanju lesnih podjetij oz. panoge, ter izogibanje podvajanju z drugimi vsebinami, objavljenimi v sklopu {ir{ega gospodarskega portala (IPSG).
Vse objave in linke pred aktiviranjem
ijaLeS 54(2002) 5
odobri odgovorna oseba iz GZS -Združenja lesarstva, da bi se preprečilo podvajanje oz. zagotovila ter-minska usklajenost objav.
Struktura vsebin lesarskega ePortala temelji na principu prilagodljivosti potrebam uporabnikov. V ta namen bo možno kadarkoli dopolnjevati strukturo vsebin, za kar je odgovoren skrbnik ali njegov pooblaščenec. Struktura vsebin se lahko spreminja na osnovi pretehtanih predlogov, ki temeljijo na registriranih potrebah uporabnikov (ankete, konkretni pisni predlogi uporabnikov ...). Smotrno je, da se opravi najmanj enkrat letno temeljitejši pregled in osvežitev strukture vsebin.
FINANČNI KAZALNIKI GZS ZA LETO 2001
GZS nudi tudi izpis individualnih finančnih kazalnikov na ravni individualnih družb (vendar le družbi sami, ki je lastnica podatkov!) in na ravni razreda dejavnosti, v katero posamezno podjetje spada. Zahtevek lahko vsi člani GZS-Združenja lesarstva vložijo v Infolink-GZS ali pa kar direktno na GZS-Združenje lesarstva (tel. 01 58 98 283 ali na vida.kozarŽgzs.si ).
Za leto 2001 lahko poleg običajnih pregledov naročite tudi ločene preglede za skupine velikih, srednjih in malih družb na ravni razreda dejavnosti vašega podjetja.
PRIROČNIK “SKRIVNOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA”
V letih 2000 in 2001 se je na področju elektronskega poslovanja zgodilo več pomembnih pozitivnih sprememb. V Sloveniji je bil sprejet Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, vzpostavljena
GZS - Zdru`enje lesarstva
je bila infrastruktura za izdajo in overjanje digitalnih potrdil, pri~el se je proces liberalizacije telekomunikacij, ki bo na dalj{i rok pripomogel k {e bolj{im, kvalitetnej{im in stro{-kovno sprejemljivej{im komunikacijam v Sloveniji. V slovenskih podjetjih obstaja velik interes za elektronsko poslovanje, saj jim uporaba spletnih trgovin, elektronske nabave, elektronskih dra‘b in drugih storitev elektronskega poslovanja omogo~a hitrej{i razvoj, u~inkovitej{e poslovanje, zmanj{evanje stro{kov ter pridobivanje novih trgov.
Zato je Gospodarska zbornica Slovenije izdala publikacijo Skrivnosti elektronskega poslovanja, ki na poljuden na~in predstavlja elektronsko poslovanje in aktivnosti, ki so potrebne za njegovo uvajanje. Priro~nik je namenjen predvsem vodilnim in vodstvenim kadrom v podjetjih kot pomo~ pri sprejemanju odlo~itev za uvajanje elektronskega poslovanja.
Priro~nik vsebuje 95 odgovorov na najpogostej{a vpra{anja s podro~ja elektronskega poslovanja, {tevilne kontaktne naslove, informacije o doma~ih in tujih publikacijah ter o veljavni zakonodaji.
Cena za posamezni izvod zna{a: 3.500 SIT (DDV vklju~en)
Pisna naro~ila:
Gospodarska zbornica Slovenije -INFOLINK
Dimi~eva 13
1504 Ljubljana
Telefaks naro~ila:
GZS Infolink 01 58 98 100
Naro~ila po elektronski po{ti: infolink@gzs.si

GZS - Zdru`enje lesarstva
ponudbe in povpra{evanja
[tevilka PP 13339 / 02 (12409)
Slovensko podjetje nudi ve~jo koli~ino prvovrstnega kanadskega topola za lesno predelavo.
Podjetje: ANTEX - LESKOVAR S.P. Kontaktna oseba: Anton Kra{ovec Ulica:       [KOFJELO[KA CESTA 27 Po{ta:      1215 MEDVODE Dr‘ava:    SLOVENIJA
tel.:     +386 / (0)1 / 36 15 201
faks:   +386 / (0)1 /
e-mail: antex@volja.net
[tevilka PP 13341 / 01
Avstrijsko podjetje i{~e partnerja za prodajo pisarni{kega materiala. Podjetje: OBMO^NA ZBORNICA MARIBOR
Kontaktna oseba: Marta Kani~ Ulica:       ULICA TALCEV 24/1 Po{ta:      2000 MARIBOR Dr‘ava:    AVSTRIJA
tel.:     02 / 2208 700
faks:   02 / 2522 283
[tevilka PP 13355 / 02 (12425)
Slovensko podjetje povpra{uje po elementih iz jel{e; debelina desk 25 in 38 mm; {irina 50 mm; dol‘ina 300 in 500 mm; vzor~na serija. Podjetje: KADEKOM Kontaktna oseba: Du{an Murko Ulica:       POT V ZELENI GAJ 8 Po{ta:      1192 LJUBLJANA-ZALOG Dr‘ava:    SLOVENIJA
tel.: +386 / 1 / 722 0 550 faks: +386 / 1 / 7220 552 e-mail: dusan.murko@siol.net
[tevilka PP 13356 / 02 (12426)
Slovensko podjetje i{~e proizvajalce elementov iz razli~nih drevesnih vrst. Podjetje: KADEKOM D.O.O. Kontaktna oseba: Du{an Murko Ulica:       POT V ZELENI GAJ 8 Po{ta:      1192 LJUBLJANA-ZALOG Dr‘ava:    SLOVENIJA
tel.: +386 / 1 / 722 0 550 faks: +386 / 1 / 7220 552 e-mail: dusan.murko@siol.net

ijaLeS 54(2002) 5
znanje za prakso
Povr{inska obdelava lesa z voski (II. del)
Avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`. SL[ [kofja Loka
Priprava ~ebeljega voska s {elakom
Potrebujemo 75 delov ~ebeljega voska, 75 delov {elaka*, 6 delov bele smole (verjetno bele kolofonije, opomba P.), ki jih raztalimo v vodni kopeli. Prime{amo 100 delov terpentinovega olja, segrejemo 400 delov alkohola in ga hitro vme{amo. (Schnaus E., str. 92).
Priprava ~ebeljega voska z lanenim firne‘em
Kovinsko posodo napolnimo pribli‘-no s 30 % ~ebeljega voska in jo segrevamo v vodni kopeli, da se vosek raz-tali. Raztaljeni vosek odstranimo iz vodne kopeli in mu dodamo pribli‘no 20 % lanenega firne‘a in 50 % balzama terpentinovega olja (ali Orangenterpena). Dodatke preme-{amo z raztaljenim voskom. Me{anico nato ohladimo.
Luske nastrganega voska lahko raztopimo v balzamu terpentinovega olja, da jih ni treba taliti. Segrevanje je nevarno, ker se terpentin lahko vname.(Weissenfeld, str. 88)
{elak je “lak-smola” `ivalskega izvora, ki jo pridobivajo iz izlo~kov “gumi-lak” u{i. To je smola za izdelavo laka, ki so jo za~eli uporabljati v 16 . stoletju. Skupnih lastnosti {elaka {e ni prekosila nobena sinteti~na smola. [elak odlikuje visoka trdota in elasti~nost . Kupimo ga v obliki listi~ev, ki se zelo lahko topijo predvsem v alkoholu, 30 do 40 % raztopina {elaka v alkoholu se imenuje {elakova politura. (Holz-lexikon, 1988)
Med pripravo voska upo{tevamo pravilo: ve~ja koli~ina raztopljenega voska pomeni tr{i voskovni balzam. Me-{alno razmerje je fleksibilno in ne moremo veliko pokvariti.
Priprava lesne povr{ine pred voskanjem
Voski so primerni za obdelavo lesnih povr{in povsod, kjer ni direktnega vpliva vode. Za posebno mo~ne mehanske obremenitve, npr. za pode, so primerni pod dolo~enimi pogoji. Odpornost voskane povr{ine proti zunanjim vplivom, zlasti proti vodi, je odvisna od vrste in od kakovosti priprave povr{in.
Pred obdelavo les skrbno obrusimo. Za doseganje bolj{e kakovosti kon~no obdelane povr{ine les najprej “omo~imo”, da se dvignejo lesna vlakna. Z gobo ali brizgalno pi{tolo nanesemo 50 do 60 g vode na m2 povr{ine. Suho povr{ino lesa obrusimo s finim brusnim sredstvom za les.
Voskanje surovega lesa ni smiselno. Odpornost “zgolj” voskane povr{ine je zelo nizka in na ve~ vrstah lesa postane povr{ina mazava in lisasta.
Samo manj obremenjene lesne povr{ine lahko obdelamo z zelo te-ko~im in zelo mehkim voskom brez temeljnega premaza. Mehki in teko-~i voski prodirajo dobro v les. Vedno
pa najprej obdelamo poskusni kos lesa.
Obi~ajno lesno povr{ino najprej obdelamo s temeljnim premazom . Dobro lahko voskamo tudi lu‘ene povr{ine, vendar ne uporabljamo lu‘il na osnovi organskih topil. Za doseganje dolo~enih barvnih u~inkov lahko voskom dodamo ustrezne pigmente.
Najbolj enostavno je, ~e povr{ino najprej obdelamo z lanenim firne-‘em. S tem zapremo pore lesa pred vodo. Laneni firne‘ nanesemo samo enkrat ali dvakrat.
Kadar so povr{ine izpostavljene mo~ni obrabi, je bolje, ~e lesno povr{ino
najprej obdelamo z razred~enim oljem ali “pololjem” za temeljni premaz ali pa z raztopino {elaka. Utrjeni temeljni sloj firne`a in olja obrusimo s silicijevokarbidnim brusnim papirjem. Pred voskanjem lahko nanesemo tanek, temeljni sloj raztopine {elaka, da les bolje zavarujemo in nekoliko zapolnimo pore. Posamezni suhi temeljni sloj {elaka na povr{ini gladko obrusimo s finim silicijevokarbidnim brusnim papirjem.
Voskanje lesne povr{ine
Voske lahko nana{amo z razli~nimi napravami za brizganje, npr. z napravo, ki deluje na brezzra~nem potisnem principu segretega uteko~injenega voska (HW 1301).
Ro~no najbolje nana{amo vosek na povr{ino in ga vtremo v les s pravo “klobko”.
Izdelava klobke:
Za notranjost klobke je najbolj primerna surova ov~ja volna ali pa vata, iz katere oblikujemo trdno jedro in ga ovijemo s krpo iz ~iste volne (ne iz umetnih vlaken). Volneno krpo ovijemo {e z ve~krat izprano laneno
ijaLeS 54(2002) 5

znanje za prakso
krpo.
Slike od 1 do 6 prikazujejo izdelavo polirne klobke. Iz vate, volne in lanene krpe izdelamo klobko (1). Osrednji del (jedro) klobke naredimo iz krepko stisnjene vate (2). Osrednji del klobke (jedro) ovijemo z volneno krpo (3). Nazadnje klobko ovijemo z laneno “izprano” krpo (4). Velikost polirne klobke je odvisna od velikosti roke in objekta, ki ga poliramo. Odve~ne dele krpe odre`emo (5). Klobko pred prvo uporabo nekoliko “splo{~imo”.( Slike Schnaus E., str. 115)
Klobko trdno primemo v roko tako, da je gladka povr{ina obrnjena navzven.
S klobko krepko vtremo vosek v les, najprej s kro‘nimi gibi, nato pa v smeri lesnih vlaken. Na povr{ini ne smemo pu{~ati preostankov voska, vso povr{ino enakomerno obdelamo.
Nanos voska su{imo, odvisno od klime v prostoru 1 do 2 dni obi~ajno pa “~ez no~”.
Suhi sloj voska nato krta~imo in gladimo z ‘imnato krta~o.
Voskano povr{ino obdelujemo in gradimo postopno tako, da nanesemo {tiri (4) do pet (5) nanosov. Vsak nanos su{imo “~ez no~” in ga nato gladimo z `imnato krta~o.
Na voskani povr{ini dose‘emo ve~ji sijaj, ~e jo poliramo z mehko krpo. Krpe ne pritiskamo mo~no na povr-{ino, da ne po{kodujemo enakomernega sloja voska. Sijaj voskane povr{ine lahko bolj povi{amo z ustreznim poliranjem kakor s {tevilom nanosov voska.
Slike od 1 do 4 prikazujejo postopek voskanja. Na fino obru{eno lesno povr{ino nanesemo olje za temeljni nanos (1). Temeljni sloj po kon~anem utrjevanju fino obrusimo (2). Nato
nanesemo vosek s klobko ali pa z mehko krpo v tankem sloju in ga vtremo v povr{ino lesa (3). Vsak sloj voska po kon~anem su{enju gladimo z ‘imasto krta~o (4). (Schnaus, str.92)
V naslednji {tevilki si boste lahko prebrali nadaljevanje in konec ~lanka.
Literatura:
1.    dds, das Magazin für Möbel und Ausbau, 6 / junij 2001, Eine Lanze, gebrochen für Öle und Wachse
2.    Crump D., Behandlung von Holzoberflächen, Ravensburger Buchverlag, 1995, str. 73-75
3.    Dittrich H., Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW-Verlag, 1990, str 112-114
4.    Fusseder,                Wenniger,                Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, str.31
5.    Polanc J., Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami, Les, {t.12, december 2001
6.    Schnaus E.,Oberflächenbehandlung alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992, str. 91-93 in 115
7.    Torelli, Ti{ler, Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les, {t. 11, 1997
8.    Weissenfeld P., Holzschutz ohne Gift ?, Okobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1988, str.87 –90

ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
Milanski pohi{tveni sejem - barometer najnovej{ih trendov
avtorica dr. Jasna HROVATIN, u.d.i.a., Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 LJUBLJANA
Milanski salon velja ‘e dolgo za zanesljiv barometer najnovej{ih trendov na podro~ju pohi{tvene industrije. Kot vsako leto je tudi leto{njo pomlad zbral vrsto najuglednej{ih proizvajalcev pohi{tva. Danes je sicer nemogo~e govoriti o enem samem trendu, saj proizvajalci sledijo potrebam po individualnosti in {irokem spektru okusov. Vseeno pa si poglejmo, kaj so bistvene zna~ilnosti modnih pohi{tvenih elementov in kaj je zna~ilno za sodobno opremljene prostore.
Stili
Skupna zna~ilnost razli~nih aktualnih slogov je ~rpanje idej iz preteklih stilnih obdobij 20. stoletja. Zato pravzaprav ne moremo govoriti o nekem povsem novem modnem stilu, ampak o zbiru starih s poudarkom na domi{ljenih detajlih in kakovostnih materialih. Govorimo torej o RETRO SLOGI. Poleg tega pa je kot rezultat soo~anja kultur zraven tudi trend “Cross Culture”, za katerega je zna~ilno prepletanje orientalskega (azijskega), afri{kega in evropskega stila. Vpliv vzhoda (npr. japonskega racionalizma) se tako ka`e tudi pri retro slogih, predvsem pri neomo-dernizmu.
Neomodernizem
Pohi{tvo ni nenavadno in pretenci-ozno, ampak po{teno in preprosto. Dizajn je jasen in razumljiv, brez pretiranega eksperimentiranja z oblikami. Najpomembnej{i trend lahko opi{emo z dvema besedama: ~isto in racionalno. Pri tem pa ne gre za hladen, brezoseben minimalizem. Oblikovalci sku{ajo v okviru minimalizma ustvariti dizajn, ki kljub hladni eleganci iz‘areva toplino in ~utnost. Oblike avantgardnega pohi{tva so ve~inoma geometrijske in stroge ter take, da postavljene v prostor ne delujejo vsiljivo, ampak predstavljajo nevtralno ozadje za individualno ureditev bivalnih prostorov z osebnimi dekorativnimi predmeti. Zanimivo je tudi dejstvo, da je prav to preprosto pohi{tvo namenjeno najvi{jemu cenovnemu razredu. Lahko bi torej rekli, da gre za razko{je v preprostosti. Avantgardni stil, ki je pogosto poimenovan z oznako “neomoder-nizem” ali “nova eleganca”, je image premo‘nih. Velik del potro{nikov, ki jim je namenjen prefinjen in eleganten “neomodernisti~ni stil”, je iz ka-rieristi~no usmerjenega, visoko izo-bra‘enega sloja, ki ‘ivi v velikih, elegantno opremljenih prostorih, za kakr{ne je to oblikovno preprosto in ~isto pohi{tvo tudi namenjeno. Preproste in ~iste oblike pa so zna~ilne tudi za pohi{tvo drugih cenovnih razredov. Zanimivo je, da so tako
oblikovani tudi nekateri izdelki iz masivnega lesa, ki so bili prej{nja leta skoraj izklju~no v pode‘elskem stilu.
Retro slog iz sredine 20. stoletja
[e vedno je aktualno o‘ivljanje dizajna iz obdobja 50. do 70. let. Tu mislim na organsko oblikovanje in pop-art. Krive fronte omarnega pohi{tva, mehke organske oblike oblazinjenega pohi{tva spominjajo na 50. leta. Poleg tega so za omenjeni igrivi in mladostni slog zna~ilne tudi drzne barvne kombinacije, uporaba umetnih materialov in kovin. Ciljna skupina, ki ji je namenjeno pohi{tvo v tem stilu, so navadno mlaj{i ljudje okoli 30. leta, ki si prvi~ opremljajo stanovanje.
Soo~enje kultur
Aktualno je izro~ilo kulture in filozofije Daljnega vzhoda, vendar ne kot minljiva moda, ampak veliko globlje. Zahod se sre~uje z vzhodom, toda ne na na~in, kot je bilo to zna~ilno v preteklosti, ko smo stanovanja polnili z eksoti~nimi predmeti. Pri{lo je do sinteze dveh kultur, do poudarjanja tistega, kar se je v dolo~eni kulturi pokazalo kot najbolj{e. Prihaja torej do prepletanja kultur in sodelovanja predstavnikov razli~nih narodnosti.
Oblika
~iste, racionalne, kubi~ne oblike, ravne linije
Odvisno od stila dominirata dve skrajnosti :kubi~ne oblike in mehke, zaobljene, skulpturalne oblike.
mehke, zaobljene, skulpturalne oblike
pohi{tvene nogice
Oblikovna zna~ilnost aktualnega dizajna so kovinske ali lesene nogice pri oblazinjenem in omarnem pohi{t-vu. Pohi{tvo je torej skoraj vedno rahlo
ijaLeS 54(2002) 5

strokovne vesti
dvignjeno nad tlemi.
pomi~na vrata velikih dimenzij
Velika pomi~na vrata pri garderobnih omarah spominjajo na pregradne stene klasi~ne japonske arhitekture.
Materiali
Zdru‘evanje razli~nih materialov na enem kosu pohi{tva
Pri sodobnem pohi{tvu so pogoste kombinacije: kovine, lesa, stekla, kamna, usnja in umetnih materialov.
svetle vrste lesa
bukev, jel{a, breza, svetel hrast, jelka, bor
temne vrste lesa
oreh, wenge, palisander, tikovina, ~e{nja Temne vrste so zna~ilne predvsem za avantgardno pohi{tvo, kjer {e vedno nbajdemo kombinacije temno rjavega lesa (npr. oreh, wenge) z lakirano belo ali slonoko{~eno barvo.
kovine
Kovine so neobhoden element pri pohi{tvu vseh sektorjev. Dodatki iz nerjave~ega jekla, kroma in {e posebej aluminija, so pri pohi{tvu ‘e nekaj let skoraj obvezen dodatek.
steklo
Steklo se pojavlja predvsem v pol-transparentni obliki kot jedkano ali peskano in v kombinaciji z lu~mi, s ~imer se dose‘ejo posebno zanimivi efekti. Nara{~a pa tudi uporaba akril-nega nelomljivega stekla, ki se pojavlja v obliki transparentnih pohi{tvenih elementov.
eksperimentiranje z novimi materiali
Zelo popularna je visokokakovostna plastika. Pojavlja se na prednjih delih

(frontah) omar v obliki vratc ali kot polnilo v okvirni konstrukciji, kjer je skoraj vedno kombinirana z lesom ali kovino. Poleg tega je v porastu tudi uporaba umetnih materialov pri sede‘nem pohi{tvu.
eksperimentiranje s ponovno odkritimi starimi materiali
Aktualni so surovi naravni materiali oddaljenih kultur. Bambus, morske alge, ratan, rogoz, trstika, konoplja in banana postajajo zato vedno bolj popularni. Zanimiva je tudi uporaba na trakove narezane prosojne ‘ivalske ko‘e, predvsem pri sede‘nem pohi{tvu.
materiali za prevleke - volna, klobu~evina, lan, bomba‘, mikrovlakna, usnje
Zanimiv je podatek, da je kar 40 % oblazinjenega pohi{tva, ki se proda v Nem~iji, {e vedno z usnjeno prevleko. Poleg tega so pri netapeciranem se-de‘nem pohi{tvu sede‘ne lupine in nosilna konstrukcija pogosto oble~eni v usnje , v~asih pa tudi v klobu~evino. To velja tako za stole iz umetne mase, kovine in celo lesa, s tem da je les navadno prekrit samo delno.
Barve
Komplementarne barvne kombinacije
Najnovej{i trend je kombinacija komplementarnih barv, kot so na primer: zelena in rde~a, rumena, oran‘-na in vijoli~na, bela in ~rna. Komplementarne kombinacije dajejo izdelkom veder in privla~en zna~aj. Zna-~ilne so predvsem za oblazinjeno po-hi{tvo, kombinacije ~rne ali temno rjave s pe{~eno ali belo barvo pa so ‘e nekaj let dominantne pri avantgardnem omarnem pohi{tvu.
pastelne barve
ijaLeS 54(2002) 5
Aktualna je tudi paleta barv, ki je bila zna~ilna za 60. in 70. leta.
oblazinjeno pohi{tvo
Za oblazinjeno pohi{tvo se skoraj izklju~no uporabljajo enobarvni materiali brez reliefnih vzorcev, ~eprav so v manj{i meri vidne tudi vzor~aste tkanine s florealnimi in abstraktnimi vzorci, kar je odvisno predvsem od stila, v katerem je oblikovan dolo~en izdelek. Oblazinjeno pohi{tvo je ve~i-noma v naravnih barvah, v spektru od rjavih odtenkov do bele. Aktualni pa so tudi odtenki od ~rne do sive ter mo~ne barve, kot so na primer: rde~a, spomladansko zelena, vijoli~asta, oran‘na.
Funkcionalnost
ve~funkcionalno pohi{tvo
Novi tipi pohi{tva imajo ve~funkcio-nalne povr{ine, ki jih je mogo~e pri-
ijaLeS 54(2002) 5
lagoditi razli~nim funkcijam in potrebam. Primer so atraktivne mizice in police v sklopu oblazinjenih elementov ali postelj, ki jih je mogo~e uporabiti za odstavno ali delovno povr{ino (npr. za delo s prenosnim ra~u-nalnikom). Pogosti so tudi izvle~ni ve~namenski pladnji. Za delo na domu pa so funkcionalne tudi klubske mizice z mo‘nostjo spreminjanja vi{i-ne mizne plo{~e.
fleksibilno pohi{tvo
Druga~e kot v preteklih letih, fleksibilnosti ne najdemo samo v smislu premi~nosti (npr. pohi{tvo na kolesih) ali enostavne monta‘e in demonta‘e za potrebe preurejanja stanovanja ali v primeru selitve. Aktualna je fleksibilnost v smislu spreminjanja delov pohi{tva glede na razpolo‘enje uporabnika. Tako smo si na sejmu lahko ogledali omare z motnim steklom in lu~mi v notranjosti, pri katerih lahko s pritiskom na gumb spreminjamo barvo lu~i in s tem tudi barvo omare. To pomeni, da ima uporabnik mo‘nost spreminjanja barve pohi{tva glede na trenutno razpolo‘enje. Podobno velja tudi za oblazinjeno sede‘no pohi{tvo, pri katerem lahko z elektroniko spremenimo dimenzije pohi{tva (globino sedi{~a, kote, vi{ino hrbtnega naslona) in celo trdoto sede‘nega elementa.
Oprema
individualnost
Zadnji trendi odsevajo te‘njo po individualnosti in izvirnosti pri opremi bivalnih prostorov. Posamezniki si prizadevajo najti svoj lastni stil s kombiniranjem razli~nih stilov. Z izbranimi izdelki se ‘elijo identificirati. Z opremo sku{ajo potrditi svoj ‘ivljenjski stil. Aktualni so izdelki, na katere se lahko ~ustveno nave‘emo, izdelki, ki vplivajo na prepoznavnost
strokovne vesti
in individualnost bivalnega okolja.
statusni simbol
Zanimivo je, da je pohi{tvo skupaj z modo obla~enja postalo eden od osnovnih statusnih simbolov. Notranja oprema uglednih oblikovalcev in proizvajalcev je stvar presti‘a.
prijetna atmosfera
Ljudje danes ne izbirajo izdelke izklju~no zaradi njihove uporabnosti, ki je samoumevna, ampak tudi zato, ker izdelki vplivajo na njihova ~ustva. Ker se, obkro‘eni z njimi, dobro po~utijo. Ali z drugimi besedami, za nakup se ne odlo~ajo samo zato, ker izdelek potrebujejo, temve~ vedno bolj pogosto tudi zato, ker jim daje nekak{-no “psiholo{ko ugodje”. Predvideva se, da bo v 21. stoletju poudarek na duhovnosti. Govori se o ponovnem preporodu “zapredkarstva”. Pri tem velja poudariti, da so lu~i in barve notranje opreme med najpomemb-nej{imi faktorji, ki vplivajo na mo‘nost relaksiranja v prostoru.
udobje in zdrav na~in ‘ivljenja
Iz raziskav, ki so bile narejene na nem-{kem tr‘i{~u, lahko razberemo, da so prioritetni kriteriji, ki vplivajo na odlo~itev o nakupu: strokovnost proizvajalca (ugled), atraktivna oblika in komfort. Vsi ti kriteriji so za nem{kega potro{nika pomembnej{i od cene. (Vir: informacije za tisk -Lothar Weinmiller, BVDM) Druga zanimiva ugotovitev je, da se trenutno najbolje prodaja masivno pohi{tvo, kar je nedvomno posledica trendovskih prizadevanj po zdravem bivalnem okolju.

strokovne vesti
Slasti in pasti trga
avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov.
Konec marca je Gospodarska zbornica Slovenije slovenskim podjetnikom organizirala posvet o mo‘nostih investiranja na ruskem tr‘i{~u oziroma v dr‘avo Rusko federacijo.
Sredi aprila pa je Slovenijo obiskala {e delegacija najpomembnej{ih ruskih proizvajalcev pohi{tva. Predstavniki – pove~ini je {lo za direktorje - 20 klju~nih podjetij, ki na doma~em trgu obvladujejo proizvodnjo kuhinjskega in drugega bivalnega pohi{tva, stolov, pisarni{kega pohi{tva, ivernih plo{~ ter okovja, prihajajo iz centralne, Moskovske, in severozahodne, Leningrajske regije – prva predstavlja 47,8 %, druga pa 13,4 % dele‘a celotne proizvodne. Tudi sicer je proizvodnja pohi{tva skoraj v celoti skoncentrirana na evropski del Rusije, Sibirski in azijski del pa sta le trga za proizvajalce pohi{tva iz evropskega dela.
O interesih in mo‘nostih sodelovanja med dr‘avama je v uvodnem delu spregovorila Olga Gurleva, predsednica Asociacije proizvajalcev pohi{tva Ruske federacije. Asociacija proizvajalcev pohi{tva RF se je vzpostavila 1998.; je pano‘no zdru‘enje, ki deluje v okviru gospodarske zbornice Ruske federacije, njegovih 68 ~lanov pa naredi ve~ kot 65 % vsega ruskega pohi{tva. Slednji ji dajejo pomen in mo~ pri uresni~evanju njenega poslanstva, to pa

ruskega
je predvsem za{~ita doma~ih proizvajalcev ter sodelovanje s tujimi in{titucijami in partnerji. Njen interes (kot nacionalnega gospodarstva) je spodbujanje doma~e proizvodnje in prodaje, zato svoje ~lane spodbuja k iskanju zahodnih partnerjev za skupno proizvodnjo v Rusiji. Tako sku{a omejiti uvoz pohi{tva z vladnim sprejetjem vi{jih carin, ki pa ne veljajo za uvoz repromateriala in sestavnih delov.
Rusi so s svojimi neskon~nimi zalogami lesa zelo mo~ni pri osnovnem materialu, precej {ibki pa na podro~ju oblikovanja ter obdelave. Doma~i lesarji so do‘iveli najve~jo krizo 1997 in 1998, ko se je dele‘ prodanega uvo‘enega pohi{tva povzpel kar na 45 %. Leta 2001 je so proizvedli ……….., od tega so doma prodali za ……………., izvozili pa za …………., S tujim uvozom se spopadajo tudi danes, saj bi se radi kot trenutno proizvajalci za srednji in ni‘ji cenovni razred pozicionirali tudi vi{e. Lani se je doma~a proizvodnja pove~ala za 30 %, prodaja za 10 %, dele‘ tujega pohi{tva pa dosega 35 %. Tujci so na ruskem trgu tako lansko leto naredili prometa za ………..
Da ruski izdelki ‘e od nekdaj ne slovijo po pretirani skrbi za design, je splo{no znano. Druge vzroke za nekonkuren~nost pa je iskati v zastareli
opremi ter splo{nemu usihanju vlaganj v znanje in razvoj, ki je bilo svoj ~as dr‘avni paradni konj, prav tako v starih predimenzioniranih organizacijskih strukturah, (ne)ute~eni poslovni kulturi …, zato si ruski gospodarstveniki ‘elijo v prvi vrsti prenosa znanja, izku{enj in tehnologij. Sodelovanje vidijo predvsem v obliki ustanavljanj me{anih podjetij s slovenskim kapitalom, v kar sta se ‘e spustila Krasoprema in Brest. Sicer pa so z ustanavljanjem tovrstnih kooperacij ‘e relativno zgodaj za~eli tudi veliki zahodnoevropski proizvajalci – ob cenej{i delovni sili in energiji (stro{ki za oboje sedaj vztrajno lezejo navzgor) so jih v to prisilile tudi vi{je carine in davki na kon~ne izdelke. Tako na primer za Ikeo proizvajajo polizdelke in iverko ter kon~ne izdelke, ki jih 75 % prodajo v Rusiji.
Ruska kupna mo~
Rusko gospodarstvo se krepi - BDP se je lani pove~al za 5,1 % (zna{a 264 milijard USD), tudi kupna mo~ se pove~uje, vendar je {e vedno le 17 % ameri{ke in enaka tur{ki. Kljub marsikatrim doigoro~no pozitivnim trendom danes {e ne moremo mimo 18,6 % inflacije in dejstva, da zna{a povpre~na pla~a zaposlenih 3.262 rubljev (dobrih 100 USD), po uradni statistiki pa kar 30 % prebivalstva ‘ivi pod ‘ivljenjskim minimumom (50 USD mese~no). Problem je tudi ekstremna razslojenost nove ruske dru‘be, ki prakti~no ne pozna klasi~nega srednjega razreda. Ob zagotavljanju osnovnih eksistencialnih pogojev velike ve~ine prebivalstva je sito zelo ozko, rezervirano za izdelke najni‘jih cenovnih razredov. Ravno obratno pa velja – med 146 milijoni prebivalstva – za pe{~ico (novope~enih) bogata{ev, ki jih z jumbo plakatov pritegnejo zgolj reklamni slogani “Pri nas je blago
ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
najbolj{e kvalitete in najvi{jih cen!”.
Slovenske izku{nje
Po zadnjih statisti~nih podatkih je lani Slovenija v gospodarski menjavi z Rusijo (562 mio USD) ‘e drugo leto zapored dosegla rekordno, skoraj 50 % rast, torej gre za eno na{ih najpomembnej{ih gospodarskih partneric. Najve~ji slovenski investitorji (Krka, Color, Trimo) menijo, da so kljub {tevilnim birokratskim preprekam, ki marsikoga odvrnejo, tuje investicije v Rusijo upravi~ene – predvsem zaradi dimenzij ruskega trga. Hkrati pa je ta isti tudi precej tvegan in je verjetnost neuspeha relativno velika, zato priporo~ajo postopno investiranje in {irjenje dejavnosti. Tako kot izbira programa je pomembna izbira partnerja ter dobri odnosi in zveze z lokalnimi oblastmi. Poslovanje ote‘ujejo tudi nenehne spremembe dav~ne politike in carinskih postopkov, zato je zelo pomembno popolno poznavanje ruske zakonodaje. Prav tako so Rusi Slovencem naklonjeni – poleg slovanstva nas delno ve‘e zgodovina ter bogate sedanje in nekdanjih izku{nje iz ex YU.
Slovenski lesarji so lani izvozili v Rusijo za 6,8 mio USD, kar zna{a le 0,8 % celotnega doma~ega izvoza. Tudi uvoz lesa iz Rusije, ki je bil v preteklosti pomembna uvozna postavka, je zdaj zanemarljiv. Slovenski pohi{tveniki se sicer redno predstavljajo na MEBLU, velikem moskovskem pohi{tvenem sejmu, a jim po {tevilkah sode~ ne gre za tako zelo pomemben trg. V Krasopremi so prepri~ani, da je kooperacija z Rusi nuja in pogoj za obstoj na ruskem trgu. Poleg tega pa v njihovem primeru prenos dela proizvodnje iz Slovenije v Rusijo predvsem na ra~un ni‘jih carin skoraj za tretjino poceni izdelek. Po mnenju
ijaLeS 54(2002) 5
Brede Kotar, direktorice komercialnega sektorja v Trimu Trebnje, je ruski trg eden najve~jih svetovnih gradbenih trgov.
Urnik petdnevnega aprilskega sre~anja slovenskih            in            ruskih
gospodarstvenikov je bil natrpan, ruski predstavniki pa po ‘ivahnih individualnih poslovnih pogovorih na GZS preokupirani s povabili v podjetja. Med drugim so obiskali Sveo, Brest, Helios, Lamo …
Po kon~anem obisku se je Olga V. Gurleva, generalna direktorica ruskega lesnega zdru‘enja, zahvalila GZS-Zdru‘enju lesarstva za zelo dobro organiziran prijateljski in poslovni obisk v Sloveniji, ki je bil po njihovi oceni zelo uspe{en. Ocenjujejo, da vlada tako na slovenski kot ruski strani precej velik interes za razvijanje medsebojnih kooperacij tako na podro~ju pohi{tvene industrije kot na podro~ju obdelave lesa. Asociacije proizvajalcev pohi{tva Ruske federacije pri tem zagotavlja, da bodo izbrani le zaupanja vredni ruski partnerji.
Kratka predstavitev ruskih obiskovalcev:
Predstavnik  Podjetje Dejavnost     Interes
Pavlenkov G. AVIASTAR-MEBELJ
Uljanovsk med naive~jimi proiz.; 800 zaposlenih;
kuhinje, stoli, jedilnice, masivno pohi{tvo … obdelava iverk,MDF, okovje, fronte, skupna proizv.
barve, laki, plastika, stroji
Chtcherbakov A.     SHATURA
Moskovska regija naive~je rusko pohi{tveno podjetje; pribli‘no; 3000
zaposlenih obdelava iverk, MDF, okovje,
Barve, laki,plastic,stroi
Lokhmanov A.
Vassiliev V.  VASKO
VASKO Moskva manj{e masivno pohi{tvo, ves asortima o k o v j e , iverka, mali stroji za proizv., skupna proizvodnja
Kiverine S.
Budarin A.    ZARECHJE
ZARECYJE Tjumenj ena med naive~jimi v Rusiji;
pisarni{ko pohi{tvo;
800 zaposlenih; obdelava iverk, MDF, okovje, fronte, skupna proizvodnja;
barve, laki, plastika, stroii;
design, pakiranje
Iliouchine E.
Gorina S. INTERMEBELJKOMFORT
Moskovska regija p i s a r n i { k o pohi{tvo;
pohi{tvo po naro~iluokovje, iverka, mali stroji za proizv.; pohi{tvo;
pakiranje
Kapanadze L.
Kliouzko V PODMOSKOVJE
Moskovska regija pohi{tvo za dom in pisarne;
600 zaposlenih
stroji, fronte, skupna proizv. barve, laki, plastic, iverka, MDF

strokovne vesti
Imstichey V
Vorotilkin N. SHODNJA
SFBM
Moskovska regija naive~. proiz. iverk v Rusiji;
razli~no pohi{tvo;
1000 zaposlenih obdelava iverk, MDF, okovje, fronte;
skupna proizvodnja;
barve, laki, plastika, stroii;
pakiranje
Stepanov V. G R A F S K O J E Vorone‘       kuhinje;
ISO standard;
dobra opremljenost;
500 zaposlenih;
obdelava iverk, MDF, okovje, fronte;
skupna proizvodnja;
barve, laki, plastika, stroji;
pakiranje
Anokhina L.
Zverev V.
Kozlova L.    DJATJKOVO
Brjanskaja regija      pohi{tvo za dom
nova proizvodnja iverk;
1300 zaposlenih O b d e l a v a iverke,MDF,okovje,fronte,skupna proizv.
Barve, laki,plastic,stroi
Design, pakiranje
Grafov V. VOLGODONSKIJ KDP proiz. iverke in pohi{tva;
1200 ljudi     obdelava iverke, MDF,
okovje, fronte;
skupna proizvodnja;
barve, laki, plastika, stroji;
design, pakiran.
Ivanov I.       KOMPRODUKT Moskva        prodajalec okovja Zaproiz. pohi{
Nikiforov S
Hotulev VladFURNILAMA
OKO doo uvoz-izvoz obdelava iverke, MDF, okovje, fronte,
skupna proizvodnja;
barve, laki, plastika, stroji;
pakiranje
Khvastunov A. GOLJFSTRIM Moskva pohi{tvo obdelava iverke, MDF, okovje, fronte;
skupna proizvodnja;
barve, laki, plastika, stroji
design, pakiran.

ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
Proizvodnja su{ilnic za les
avtor Mirko GER DAK
ijaLeS 54(2002) 5

strokovne vesti
ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
Proizvodnja su{ilnic za les
gradnji
Slika 2. Drsna vrata z dvi‘no napravo
Grelniki so bimetalni, zgrajeni iz bakrenih cevi z aluminijskimi lamelami. Tak{en grelec omogo~a odli~en prehod toplote in je odporen proti
avtor Mirko GER[AK, univ, dipl. in`. SL[ Ljubljana
Podjetje M-R, proizvodnja su{ilnic
Predstavljamo podjetje, ki je v tr‘nih razmerah, ko je ponudba ve~ja od povpra{evanja, uspe{no.
Proizvaja po lastni tehnologiji zasnovane su{ilnice za les. Uspelo jim je razviti kvaliteten proizvod, ga uspe{-no tr‘iti, servisirati in uveljaviti na doma~em in tujem trgu.
Uspe{no proizvodnjo opreme za su-{enje lesa pa niso zagotovile samo pridne roke temve~ predvsem znanje.
Znanje o kompleksni su{ilni tehniki lesa izhaja iz dolgoletne tradicije slovenskih lesarjev in izdelovalcev opreme. Podjetje je v dru‘inski lasti, eden od lastnikov, Marko Jamnik, je vodja tehni~nega sektorja in kontaktna oseba. Bil je razvojni delavec na podro~ju su{enja lesa v @i~nici, od koder prihaja tudi priznani in inovativni projektant Peter Snoj, ki razvija in konstruira su{ilnice M-R.
Proizvajalec su{ilnico zasnuje, izdela, prilagodi zahtevam in pogojem na-ro~nika. Zaveda se, da je les mo‘no relativno hitro in kvalitetno posu{iti samo, ~e vsi sestavni deli delujejo brezhibno in so merilne naprave natan~ne; su{ilnica pa mora omogo-~ati hitro ukrepanje, kadar se pojavijo napake lesa ali zastoji pri gibanju vode iz lesa. Vgrajujejo samo kvalitetno opremo, kar jim omogo~a sodelovanje
revijaLes 54(2002) 5
s proizvajalci dolo~enih komponent (motorji, merilniki, kabli … ), ki so atestirane in preizku{ene. V primeru okvare zagotavljajo takoj{njo popravilo (v roku 48 ur) in strokovno podporo.
Podjetje M-R izdeluje konvekcijske su{ilnice (konvencionalne in konden-zacijske), ki jih sestavljajo:
Su{ilna komora, ki je lahko zidana ali monta‘na.
Monta‘no jo izdela proizvajalec iz kvalitetnega aluminija in izolacijski plo{~ (debeline 80 mm).
Posamezni sestavni deli so tesnjeni s posebnim silikonskim kitom, ki je odporen proti temperaturi in agresivnemu zraku v su{ilnici. Konstrukcija sten prepre~uje toplotni most med notranjo in zunanjo plo~evino. Monta‘na su{ilnica se postavi na betonski temelj, ki ga po na~rtu proizvajalca naredi investitor.
Sistem je modularne gradnje, kar omogo~a sestavljanje ve~ enot v celoto, hitro monta‘o in kasnej{e dograjevanje.
Vrata so drsna in imajo posebno dvi‘no napravo, ki omogo~a enostavno odpiranje in zapiranje, dose‘eno pa je tudi dobro tesnjenje. Vrata so na ~elni strani su{ilnice in omogo~ajo transport zlo‘ajev s ~elnim vili~arjem.
Slika 1. Monta‘na su{ilnica v
strokovne vesti
koroziji. Namestitev grelnikov po dol‘ini su{ilnice zagotavlja enakomerno ogret zrak po vsej {irini komore.
Razdelilnik gretja rabi za razporeditev vro~e vode v grelnike su{ilnice. Opremljen je z elektromotornim ventilom, ki je prirejen za upravljanje z avtomatsko krmilno napravo. Name{~en je ob zunanji steni su{ilnice oziroma med su{ilnicami.
Ventilatorji so postavljeni na sredini komore, nad vmesnim stropom. Uporabljajo se aksialni ventilatorji z direktnim pogonom. Zgrajeni so iz
Slika 4. Naprava za meh~anje in ~i{~enje vode za vla‘ilnik zraka
Slika 5. Zra~niki, pritrjeni na steno su{ilnice

aluminija, pogonska mo~ je samo 750 W.
Priporo~a se izvedba z reverzibilnim kro‘enjem zraka, s katerim dose‘emo hitrej{e in enakomernej{e su{enje. Izvedba z brezstopenjsko regulacijo vrtilne hitrosti ventilatorjev je mo‘na samo pri avtomatski regulaciji, doprinese pa lahko k precej{nemu prihranku elektri~ne energije.
Slika 3. Aksialni ventilatorji
Vla‘ilniki so na vodo. Razpr{ilne {obe so name{~ene pred ventilatorji - tako dose‘emo dobro me{anje z zrakom in hitro vla‘enje. Voda se pred vla‘enjem omeh~a in filtrira. Pr{enje {ob je mo‘no uravnavati.
Slika 4. Naprava za meh~anje in ~i{~enje vode za vla‘ilnik zraka
Zra~niki za izmenjavo zraka so pritrjeni na strop ali na steno su{ilnice. Lopute so opremljene z elektro-motornim pogonom, ki je lahko povezan z regulacijsko napravo. Vsaka loputa se lahko lo~eno regulira oziroma nastavi. Za izkori{~anje odpadnega toplega zraka namestimo plo{~ni rekuperator toplote.
Slika 5. Zra~niki, pritrjeni na steno su{ilnice
Merilne naprave v su{ilnici vseskozi merijo parametre su{enja, ki jih prika‘ejo na ekranu, zapi{ejo na papir in uporabijo pri krmiljenju su{enja.
Vla‘nost lesa je merjena na osnovi elektri~ne upornosti lesa. V kontrolne deske so stalno zabite elektrode (sonde), {tevilo pa je odvisno od velikosti su{ilnice. Razmik med elektrodami je predpisan in mora biti stalno enak.
Temperaturo zraka merimo z elek-tri~nim uporovnim termometrom, ki ima tipalo iz plemenite kovine
(platine). Pomembna je dobra za{~ita tipala, da vanj ne vdre vlaga.
Relativno vla‘nost zraka merimo z listi~em lesa ali celuloze, ki je pritrjen v posebnih elektrodah in mu stalno elektri~no merimo vla‘nost. Vlaga tega listi~a lesa je tudi ravnovesna vla‘nost lesa, ker tanek listi~ hitro prilagodi svojo vlago klimi zraka v su{ilnici in je zato z njo v ravnovesju. Relativno zra~no vla‘nost pa dolo~imo s psihrometrsko tabelo in diagramom na osnovi izmerjenih temperatur in ravnovesne lesne vla‘nosti. Regulacijska naprava avtomatsko izra~una relativno zra~no vla‘nost in tudi ostrino su{enja, ki jo upo{teva pri vodenju procesa.
Merilno mesto je name{~eno na strani vstopa zraka v skladovnico lesa. Pri su{ilnici z reverzibilnim kro‘enjem zraka pa mora biti merilno mesto na obeh straneh su{ilnice.
V su{ilnici je mo‘no tudi merjenje hitrosti zraka.
Regulacijska naprava su{enja je mikroprocesorska (oznaka AMRS – 800) in regulira klimo zraka glede na trenutno vla‘nost lesa.
Na osnovi merjenih podatkov v su{ilnici in programu su{enja naprava sama zanesljivo vodi celoten proces su{enja od za~etne do kon~ne vla‘nosti lesa, ~lovekova navzo~nost je potrebna samo ob~asno.
Na za~etku su{enja je mo‘na ro~na nastavitev, priklic standardnega programa re‘ima su{enja in prepis programa iz ~ip kartice. Vse parametre lahko od~itamo na displejih naprave.
Programi (re‘imi) su{enja, ki jih ima naprava vgrajene, temeljijo na po-pre~nem su{enju dolo~ene vrste lesa. Tudi enake vrste lesa se lahko v posamezni su{ilnici obna{ajo razli~no, ker je su{enje odvisno od mnogih de-revijaLes 54(2002) 5
Manj{i riziko pri su{enju.        Bolj{a ekonomi~nost.
Slabosti
Slabosti
strokovne vesti
osebej ~e su{imo razli~ne vrste in
Zavzamejo ve~ji prostor.Te‘je na~rtovanje su{ilnega procesa, posebej
debeline lesa.
Vi{ji investicijski stro{ki (zgradba in naprave v komori).Ve~ji skladi{~ni prostor za posu{en les.
Slika 6. Regulacijska naprava
javnikov. Zato je priporo~ljivo, da vsaj v za~etku obratovanja su{enje ro~no kontroliramo in po potrebi spremenimo parametre programa. Za izdelavo prilagojenih in optimalnih re‘imov proizvajalec nudi vso strokovno pomo~.
Naprava omogo~a tudi povsem ro~no vodenje su{enja. Regulacijsko napravo lahko pove‘emo tudi z osebnim ra~unalnikom in tako izkoristimo {e njegove zmo‘nosti kontrole, povezave za hkratno krmiljenje ve~ komor, obdelave podatkov in prikaza procesa su{enja.
Slika 6. Regulacijska naprava
Elektri~na naprava je izdelana v obliki omare, namestimo pa jo v komandni prostor. Sestavljajo jo vsi elementi za za{~ito in dobro delovanje elektromotorjev in drugih elektri~nih porabnikov. Vgrajena sta tudi dva kontaktorja za reverzibiranje ventilatorjev.
Kondenzacijski agregat je pri kon-denzacijski su{ilnici name{~en na zadnjo steno su{ilnice. Ohi{je je aluminijsko, uparjalnik in kondenzator sta izdelana v bimetalni izvedbi in sta odporna proti koroziji.
Temperatura hladilnega sredstva je do 45 oC.
Kondenzacijsko su{ilnico priklju~imo samo na elektri~ni tok.
Proizvajalec M-R izdela na podlagi
Majhne   komore
Velike   komore
Prednosti
Prednosti
Fleksibilnej{e na~rtovanje procesa su{enja, posebej ~e su{imo razli~ne vrste in debeline lesa.
Zavzamejo manj prostora.
Kraj{i ~as polnjenja in praznjenja su{ilnice
Manj{i skladi{~ni prostor za posu{eni les.
Ni‘ji investicijski in pogonski stro{ki.
Manj{i riziko pri su{enju. ekonomi~nost.
Boljša
Polnjenje in praznjenje su{ilnic je direktno z vili~arjem.
Ve~ja poraba ~asa za upravljanje in vzdr‘evanje.Dalj{i ~as polnjenja in praznjenja.
Slab{a ekonomi~nost.
ustreznih podatkov
Večji riziko sušenja.
 puiiud-
bo, v kateri mu predlaga optimalni sistem su{enja lesa.
Pri ve~ji proizvodnji se vedno zastavlja vpra{anje, ali je bolj{a re{itev ve~ malih komor ali ena velika. Za la‘jo odlo~itev si poglejmo naslednjo preglednico:
Majhne   komore            Velike   komore
Prednosti
Prednosti
Fleksibilnej{e na~rtovanje procesa su{enja, posebej ~e su{imo razli~ne vrste in debeline lesa.                       Zavzamejo manj prostora.
Kraj{i ~as polnjenja in praznjenja su{ilnice. Ni‘ji investicijski in pogonski stro{ki. Manj{i skladi{~ni prostor za posu{eni les. Polnjenje in praznjenje su{ilnic je direktno z vili~arjem.
Manj{i riziko pri su{enju. ekonomi~nost.
Boljša
Slabosti
Slabosti
Zavzamejo ve~ji prostor.      Te‘je na~rtovanje
su{ilnega procesa, posebej ~e su{imo
razli~ne vrste in debeline lesa.
Vi{ji investicijski stro{ki (zgradba in naprave v
komori).    Ve~ji skladi{~ni prostor za posu{en
les.
Ve~ja poraba ~asa za upravljanje in
vzdr‘evanje.                Dalj{i ~as polnjenja in
praznjenja.
Slab{a ekonomi~nost.      Ve~ji riziko su{enja.
Za podrobnej{e informacije se lahko obrnete na:
Marko Jamnik
M-R
Trgovina, proizvodnja, servis d. o. o.
Cesta na Vrhovce 17
1000 Ljubljana
Tel./faks: 01/423 58 39
GSM: 041 376 463
ijaLeS 54(2002) 5

strokovne vesti
Novosti iz JVORA Pivka d.d.
avtorica Ester FIDEL

ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
Zdru•enje rezbarjev, modelarjev lesa slovenije (2. del)

ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
ijaLeS 54(2002) 5
strokovne vesti
Natečaj “PTIČJA HIŠICA” na SGLŠ Postojna
avtorica Bernarda JERNEJC, univ. dipl. in‘.
Zadnjih nekaj let lahko z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je zanimanje tako dijakov kot {tudentov za tehni~ne vede vedno manj{e. Seveda ne moremo mimo dejstva, da se iz leta v leto manj{a osnovno{olska populacija. Nasproti temu pa se odpirajo nove gimnazije, pa tudi na obstoje~ih se {tevilo oddelkov pove~uje. Lesne tovarne v na{i okolici skoraj nimajo izbirati med kvalitetnimi delavci z izobrazbo, povezano z lesarstvom. Vsako leto razpisujejo {tipendije za razli~ne poklice v lesarstvu, a te ‘al ostanejo nerazdeljene.
Nate~aj, ki smo si ga zamislili u~itelji na Srednji gozdarski in lesarski {oli Postojna, se je rodil ob spoznanju, da se vpis v na{o {olo iz leta v leto zmanj{uje. Na ta na~in smo hoteli posredovati informacije o na{i {oli, saj je verjetno marsikdo niti ne pozna. K sodelovanju smo povabile u~ence sedmih in osmih razredov 35. osnovnih {ol Primorske in Notranjske regije ter njihove u~itelje tehni~nega pouka kot mentorje. U~encem smo pripravili bro{uro, v kateri so osnovni podatki na{e {ole, mo‘nosti nadaljnjega izobra‘evanja, pregled {tipendij za prihodnje {olsko leto, pregled zunaj{olskih dejavnosti na {oli in seznam mecenov, ki so na{ nate~aj
dobrohotno finan~no in materialno podprli.
Nate~aj je potekal na ta na~in, da so u~enci med tehni~no vzgojo posamezno ali v skupini po najve~ {est u~encev izdelovali pti~je hi{ice. In zakaj ravno pti~ja hi{ica? Pti~ja hi{ica simboli~no predstavlja, {olo v katero se dan za dnem zbiramo u~enci in u~itelji vsak zase druga~en in edinstven. Ravno tako se, predvsem v zimskem ~asu, zbirajo v pti~jih hi{icah najrazli~nej{e vrste ptic, vsaka dru-ga~na in edinstvena. Nismo hoteli omejevati u~encev in mentorjev z njihovo domi{ljijo, zato smo za edini pogoj v nate~aju navedli, da mora biti vsaj en del pti~je hi{ice iz masivnega lesa ali tvoriva.
Na nate~aj se je odzvalo 7 osnovnih {ol oz. 9 u~iteljev-mentorjev in 60 u~encev. Mentorji so izbrali najbolj{e pti~je hi{ice in nam jih 27 najlep{ih tudi poslali. Komisija, ki je izbirala najbolj{e med izjemno lepimi in domiselnimi hi{icami, je bila sestavljena iz treh ~lanov, predstavnika mecenov, predstavnika {ole in vodje nate~aja. Ocenjevali so izvirnost izdelka in natan~nost izdelave. Izmed prispelih izdelkov so jih izbrali {est. Njihovi avtorji in mentorji so bili posebno nagrajeni. U~enci bodo od{li na izlet v Gardaland, mentorji pa so bili nagrajeni z ro~nimi stroj~ki, ki jim bodo rabili kot pomo~ pri obdelavi lesa pri
tehni~ni vzgoji. Da je vsak u~enec in mentor prejel prakti~no nagrado za sodelovanje v nate~aju in za spomin na na{o {olo, gre vsa zahvala {tevilnim mecenom, ki so nam prisluhnili v ideji in nas finan~no ter materialno podprli.
Na slovesnem zaklju~ku nate~aja smo postavili na ogled vse prispele pti~je hi{ice, podelili nagrade in pogostili na{e goste. Le-te sta nagovorila ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske {ole Postojna, gospa Eva ^e~, in ‘upan ob~ine Postojna, gospod Josip Bajc. Ker pa imajo mladi radi glasbo, smo v goste povabili mlado in ambiciozno pevko Katjo Klemenc. Prireditev je povezovala vodja nate~aja gospa Cvetka Kernel.
Ob sklepu nate~aja lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je zanimanje za les med mladimi precej{nje. Ali si bodo tudi za doseganje ‘ivljenjskega poklica izbrali izobra‘evanje, povezano z lesom?

ijaLeS 54(2002) 5
ars les
TrDaj rezbarjenja v Trzinu
avtorica Sanja PIRC, univ.dipl.nov.
Dodatne informacije:
MUZEJ VRBOVEC, Muzej gozdarstva in lesarstva Savinjska cesta 4 3331 Nazarje
Telefon: 03 / 839 16 13, 839 16 24
Fax: 03 / 839 16 25 e-po{ta: muzej.vrbovec@siol.net
tel.: (01) 729 24 20
ijaLeS 54(2002) 5

strokovne vesti
Gradivo za tehniški slovar lesarstva
Področje: patologija in zaščita lesa (delna, skrajšana objava) - 4. del
Zbrala: prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič Ureja: lektor Andrej Česen, prof.
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredništvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim)
Opis (definicija)
Nem{ko
Angle{ko
mehanízem vezáve -zrna -e m (mehanizem
fiksacije)
zaporedje oz splet reakcij vezave biocidnega
pripravka (kemičnega sredstva) v lesu
fixation mechanism
mDhka trohnöba -e -e ž
pojav ki ga povzročajo glive, ki razgrajujejo predvsem celulozo in hemicelulozo ter bistveno zmanjšujejo trdnostne lastnosti lesa; razkroj poteka od površine v notranjost pojavlja se na zelo vlažnem lesu, ki je v kontaktu z vlažno zemljo ali vodo Weichfäule, Moderfäule f soft rot
mikroglíva -e ž (glivica)
skupina gliv zaprtotrosnic (Ascomycotina) in
nepopolnih gliv (Fungi imperieti) z majhnimi trosnjaki
(reproduktivni del), vidna pod mikroskopom
Mikropilz m
microfungus
modrDnje lesá -a - m
predvsem estetske poškodbe beljave (svetlomodro do črno obarvanje) ki jih povzročajo glive modrivke; pogosteje pri iglavcih, redkeje pri listavcih Blau(ver)färbung f, Bläue f blue stain
namákanje -a s
postopek zaščite lesa ko les namakamo v bio- cidnih pripravkih (kemičnih sredstvih) Tränkung f soaking
napäd inséktov -a - m
biološki razkroj lesa ki ga povzročajo insekti Insektenbefall m insect attack
narávna odpórnost lesá -e -i - ž
lastnost, ki jo ima les v naravnem, zdravem stanju, in pomeni dovzetnost za škodljivce; odvisna je anatomske zgradbe in kemične sestave lesa natürliche Dauerhaftigkeit f natural durability
navádni trdoglävec -ega -vca m
Anobium punctatum; terciarni lesni insekt je najpogostejša in in najbolj škodljiva vrsta iz družine trdoglavcev v Evropi gewönlicher Nagekäfer m, gemeiner Nagekäfer m
Holzwurm m
common furniture beetle, death watch beetle,
European furniture beetle
nespDlno razmnoževánje -ega -a s razmnoževanje z delitvijo ali cepitvijo vegetativnega dela organizma; produkt so nespolni trosi Vegetativvermehrung f asexual propagation
nevárnost razkrôja -i  ž
dejavniki, ki pogojujejo okužbo lesa z glivami oz.
napad insektov
Fäulingsgefahr n, Zersetzungsgefahr n
decay hazard
obárvanje -a s
spremembe barve lesa ki jih povzročijo lesne glive pa tudi abiotični faktorji Verfärbung f discolouration, stain
oblíka razkrôja -e - ž (vzórec razkrôja)
zunanji znaki, ki so značilni za določeno vrsto razkroja
lesa npr za prizmatično, vlaknasto ali luknjičavo
trohnobo
Zerstörungsbild n
decay pattern
obstójnost v ôgnju, ognjevzdržnost, odpórnost próti ôgnju -i     ž
lastnost lesa glede na njegovo vnetijivost in/ali
gorljivost
Feuerwiderstand m, Flammwidrigkeit f
fire resistance
odpóren -a -o pröti glívam
les, ki ga glive težje okužijo in razkrajajo
pilzfest, pilzsicher
fungus proof
odpórnost pröti glívam -i     ž
lastnost lesa ki je odvisna od anatomske in kemične
zgradbe in se kaže kot njegova dovzetnost za okužbo
z glivami
Pilzfestigkeit f, Pilzresistenz f
fungus resistance
odpórnost pröti razkrôju -i   ž
lastnost lesa ki je odvisna od njegove anatomske zgradbe in kemične sestave Fäulniswidrigkeit f decay resistance
okúžba -e ž
proces naselitve (infekcije) gliv na les s trosi ali s
podgobjem (rizomorfi)
Pilzbefall m, Pilzangriff m, Pilzbesiedlung f, Besiedlung
durch Pilze f, Pilzinfektion f
fungal attack, fungi attack, fungal colonization, fungal
infection, fungus infection
oscilacíjski postópek –ega –a m
kotelski postopek impregnacije lesa, pri katerem se v
kratkih ~asovnih presledkih izmenjujeta tlak in
vakuum
Wechseldruckverfahren n, alternierende
Drucktränkung f
alternating-pressure process, oscillating-pressure
proces
parazítska rastlína –e –e ‘
rastlina, ki dobiva vodo in mineralne snovi iz beljave
rasto~ega drevesa, na katerem ‘ivi; npr. bela omela
parasitische Pflanze f
parasitic plant
pík~asto rdé~e srcé –ega –ega –á s (pri bukvi) po{kodovano rde~e srce pri bukvi, ki nastane na ~elih bukove hlodovine v zvezdasti obliki Spritzkern (bei Buche) m doty red heart (in beech)
písani trdoglávec –ega –vca m
Xestobium rufovillosum; terciarni lesni insekt, ki
napada predvsem zelo star, natrohnel les listavcev
(beljavo); zelo redko ga najdemo v lesu iglavcev
Totenuhr f, bunter (gescheckter) Nagekäfer m,
rotscheckiger Klopfkäfer m
death tick, death watch beetle
plésen –sni ‘ (povr{insko obarvanje)
puhasto ali blazinasto rasti{~e gliv, ki lahko nastane na
lesni povr{ini v vla‘ni klimi in povzro~a povr{insko
obarvanje
Schimmel m
mould
podgóbje –a s (micélij)
splet hif – vegetativni del glive, ki prera{~a in
razgrajuje les in iz katerega se na povr{ini lesa
razvijejo trosnjaki; micelij je tudi splo{no raz{irjen izraz
za kulturo, namenjeno za gojenje gob
Myzel n, Brut f
mycelium, spawn
podlubníki –ov m (nav. mn.)
lesni insekti, ki ‘ivijo v obmo~ju li~ja, kambija ali na
povr{ini beljave
Borkenkäfern m, Splintkäfern m
bark beetles, engraver beetle
pospé{eno stáranje –ega –a s
postopki, s katerimi v laboratoriju pospe{imo staranje
lesa
beschleunigte Alterung f
accelerated ageing
postópek dvójnega vákuuma –pka - - m kotelski postopek za{~ite lesa; z dvema fazama vakuuma dose‘emo prepojitev celi~nih sten; po kon~ani impregnaciji je povr{ina lesa skoraj suha in primerna za nadaljnjo obdelavo; postopek se uporablja predvsem za stavbno pohi{tvo Doppelvakuumverfahren n double vacuum process (treatment)
postópek pólnih célic –pka - - m
kotelski postopek impregnacije lesa, s katerim
dose‘emo prepojitev celi~nih sten in lumnov celic,
npr. Bethellov postopek
Vollzelltränkung f, Volltränkung f
full-cell process
postópek práznih célic –pka — — m kotelski postopek impregnacije lesa, s katerim dose‘emo prepojitev celi~nih sten; lumni celic so prazni, npr. Rüpingov postopek Spartränkung f, Spar(tränkungs)verfahren n empty-cell process
potápljanje –a s
postopek za{~ite lesa, ko les potopimo v bio-cidni
pripravek (kemi~no sredstvo)

ijaLes 54(2002) 5