^ bot. nedelj 1 praznikov. , ^Dy Saturday«. *i0iajt and Holiday« Cm« Ust« J« $6.00 PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote i ,i Sc^'SESfSsTtl CHICAGO 21 ILL.. PONDELJEK. 12. AVGUSTA (AUGUST 12). 1946 Uradniški ln upravnJki prostori: 1M7 South Lawndale Ava. Office of PublloaUon: I6A7 South Lawndale Am Talaphona. Rockwall 4904 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 1SS Acceptance for mailing at gpecial rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct S, 1817, authorired on Juno 4. 1916. iluzije o mirovnih pogodbah poražene države se zavlekle M podprl stališče ga zunanjega inistra Molotova GASPERI APELI-ZA OLAJŠAVE 10. avg. — Sovjetska je obnovila boj v prilog flju zaključkov z dve-D večino na plenarni irovne konference. Zuna-nister Molotov je v svo-ivoru opozarjal na nevar-ivecanja razkola med šti-lesilami. _ * . ricakovana, toda logična potezi je zavlekla disku-mirovnih pogodbah za Rumunijo, Bolgarijo, O-in Finsko, bivše osiščne kakor tudi delo članov # in odborov. Molotov je em govoru zahteval, da se , ki je bila narejena z o-vijo pravila dvetretjinsk popravi. ga zunanjega ministra dprl Edvard Kardelj, pod Inik jugoslovanske vlade, je izjavo, da Jugoslavijo prevzela obveznosti zaključkov, ki ne bodo i dvetretjinsko večino. Rusije in držav južno-Evrope je kritiziral A. mder, britski mornarič-er in član britske dele-Obdolžil je Molotova, da strukcijo na mirovni kon- krcal Molotova, ker je ponovil obdolžitev o mahinacijah anglosaškega bloka. Ruskega zunanjega ministra je tudi opozoril, "da mi ne bomo dajali koncesij. 3rišli smo v Pariz, da postavimo podlago miru. Naš cilj je kooperacija z vsemi državami. Borili se nismo za osvoboditev sveta z namenom diktiranja mirovnih pogojev." Britski zunanji minister Ernest Bevin je dospel v Pariz iz ondona. Sprejet je bil zaključek glede zaslišanja reprezentan-tov poraženih držav. Najprej Dodo zaslišani reprezentanti Ita-ije, potem pa reprezentanti Ru-munije, Bolgarije, Ogrske in Finske. Resolucija jugoslovanske delegacije, da sleherna zavezniška država, ki »meji na sovražno državo, lahko pojasni svoje stališče pred člani sveta zunanjih ministrov štirih velesil, je bila sprejeta. Alcide de Gasperi, predsednik italijanske vlade, je nastopil net konferenci in apeliral na zmagovite zaveznike za olajšave, "da bo Italija lahko sodelovala pri >iizadevanjih za trajni mir." rjavil je, da so pogoji mirovne x)godbe za Italijo pretežki in trosil za olajšave. Pogodba naj yo provizorična In klavzule naj ostanejo odprte v svrho revizije. De Gasperi je sugeriral, naj se rešitev tržaškega vprašanja od-oži, zaeno pa je naglasil, da je -------4 ------------------ 1uu, mciiv f« j v «« jv t in naglasil, da miru ne w,*TJtrtH?K spt*]et na konferenc!" Cleveland - Dne 6. avp. je a k/v l/nitennin a imlilni m l t a___ »ai1____1__11 _ _ _ ... «. i ie bo kavsanje o volilni uri nadaljevalo. Molotova tuiral tudi dr. Herbert V. avstralski zunanji minis načelnik avstralske dele- i.v Bo vprašanje dvetretjinske ipet prišlo v ospredje, je da bosta imeli Velika a in Amerika večino na rani. Molotov se sklicu ogovore 'med zunanjimi štirih velesil, ki določa-ijemanje važnih zaključ dvetretjinsko večino. Ob člane ameriške in brit gacije, da ne upoštevajo orov. lov je omenil možnost cij, ki bi nastale, če b zaključki sprejdmali večino. Delegacije enaj-v bi lahko odločevale o in kontroverznib vpraša ** je tržaško vprašanje, °P«2iciji delegacij desetih Anglosaške države so se * namenom, da razve-<%)vore zunanjih mi- 1 znanji minister je obreze držav v anglosa-lpku- S svojim govorom, J* naglasil ogromne v vojni, je naredi na Poslušalce. Deja. drugim, da se mora glas " unije upoštevati. J" v vsakem go-P°r°cila britskih, a- ™ j1 irancoskih čaaoslssv tnumfe zapadnih n' »vjrtBke poraze "'nferenci. Taka Bike dosego j m/M po-s|x tudi /ahte-^ - konferenci. Atne-'»jmk j« potem t* j * v prašanje re-^ prHl/,11 posebne-^ v ločitev IN«>jem govoru o- Waahlngton. D. C« 10. avg. —- Predsednik Truman se bo obrnil na državnega tajnika Byrnesa z apelom, naj pomaga delavskemu tajniku Schwellenbachu pri reševanju eksplozivnega vprašanja glede reprezentancije na se-ah mednarodnega delavskega urada. % Ameriška delaysk* federacija se je zapletla v konflikt z delavskim tajnikom gleda izmenjave reprezentacije. Schwellenbach e zavzel stališče, da Je tudi Kongres industrijskih organizacij u-pravičen do reprezentacije, ne samo ADF. Voditelji ADF so naslovili ultimat Trumanu. Vseboval je med driigim grožnjo o prelomu z Belo hišo, ki bo sledil, če bo Schwellenbach imenoval uradnika CIO za reprezentanta na sejah mednarodnega delavskega urada. ► Mednarodni delavski urad je bil ustanovljen 1. 1919 kot privesek stare Lige narodov. Ameri ške organizirane delavce je na vseh sejah urada roprezentirala Ameriška delavska federacija. Njen. stalni repreaentant je Robert h Watt. Trdi se, da ima Truman večje zaupanje v Byrnesa kot v Schwellenbacha in upa, da bo Byrnes izravnal konflikt. Diskuzije o reprezentaciji na sejah mednarodnega delavskega urada aa bodo vršile na seji članov eksekutivnega odbora ADF, ki bo v Chicagu. Voditelji ADF si prisvajajo pravico reprezentaT cije, ker je federacija največja delavska organizacija v Ameriki. rusija prevzela industrije v okupacijski coni Odgovor na akcijo ameriške vojaške vlade v Nemčiji IMENOVANJE D I-REKTORJEV IN RAVNATELJEV Grčija kritizirana zaradi opozicije proti Albaniji New York, 10. avg. — Aleksej N. Krasilnikov, reprezentant Rusije, je kritiziral grško vlado, ker vodi opozicijo proti sprejetju Albanije v organizacijo Združenih narodov. Albanska prošnja za pristop je bila predložena članom varnostnega sveta. Grška vlada trdi, da Je Albanija podpirala osišče v teku vojne in zatirala grške državljane. Krasilnikov je dejal, da obdolžitve so brez podlage. Britska vladavdbila rusko zahtevo Zadeva plačevanja vojne odškodnine Podvojitev števila ameriških častnikov Washington, D. C., 10. avg — Piedsednik Truman je podpisal v kongresu sprejeti načrt, da se število častnikov v smeriški armadi poveča od 25,000 na 50,000. Povečanje števila častnikov je priporočal vojni depertment. Nov načelnik delavske stranke Amerika ne bo sklenila dogovora z Argentino Washington, D. C., 10. svg. — Državni department je zsnikal pot očila, da ao v teku pogajanja za sklenitev dogovora z Argentino, s katerim bi ae Amerika obvezala, da bo oborožila argentinsko armado z modernim orož jem, v zaeno pa naj bi Argentl na izgnala naciste in fašiste h dežele. Besednik departments je dejal, da je bila Argentina le pozvana, naj ae drži obligacij, katere je sprejele ns konferenci teprezentantov ameriških republik v Mehiki. New York. 10. avg — Hymen Blum berg, podpredsednik unije Amalgamated Clothing Workers CIO. Je bil imenovan za načelnika delavske stranke v New Yorku Nasledil je Sidney- | ja Hillmana, ki je nedavno umrl. nju vojne v Evropi. Zbiranje lobanj iidovskih boljševikov London. 10. avg — Britska vlada je zavrnila rusko zahtevo, da mora Sovjetska unija dobiti vojno odškodnino deset milijard dolarjev od Nemčije, zaeno pa j^JNfVlla sovjete, naj pristanejo ns ustanovitev administracije v Nemčiji, ki naj bi izvrševala furtkeija kot ekonomska celota v dobi zavezniške okupacije. .Velika Britanija Je objavila vsebino izjave z načeli, katere imatra za važne za pravilno izvajanje dogovorov, sprejetih na konferenci velike trojice v Pots-damu. Nanašajo se na reparacije in druge probleme, kakor tudi na kooperacijo med admi nistracljami v štirih okupacijskih conah v Nemčiji. "Temeljno načelo je admints-ttacija Nemčije kot ekonomske celote," pravi izjava. "Repara cijaka plačila ne imejo biti pre težko breme za nemško ljud stvo. Iz tega razloga britaka vlada zavrača rusko zahtevo za vojno odškodnino Dokler Nem Ičija ne postane ekonomska eno-Its, ne bo mogla n<*sltl breme- _ _ h na, Izjava izraža upanje, da bo Ruaija revidirala svoje stališče (lede plačevanja leperacij. Berlin. 10. avg. — Sovjetska vojaška vlada je prevzela in bo obratovala čez dvesto ključnih industrij v svoji okupacijski coni v Nemčiji, se glasi naznanilo. Produkti teh industrij bodo šli v Rusijo kot reparacije. Naznanilo je vznemirilo nemške civilne administracije v ruski okupacijski coni, ker so prej dobile zagotovilo, da bodo industrije upravljali Nemci. Nedavni plebiscit na Saksonskem, pri katerem so se volilci izrekli za po-državljenje vseh industrij, ki so bile posest nacistov, je potrdil domnevo, da bodo ostale pod kontrolo nemških civilnih adml-ninstracij. Ruske avtoritete so informirale Nemce, da zasega industrij je odgovor na akcijo generala Lu-ciusa D. Clayja, pomožnega vojaškega governerja v ameriški okupacijski coni. General jo nedavno uitAyU pošiljanje |tro-jev in druge,Industrijske opreme iz ameriške cpne v Rusijo kot reparacije, ttejal Je, da bo za devna odredba ostala v veljavi, dokler ne bo Nemčija postala I ekonomska enota. Zaaežene industrije bodo prišle pod kontrolo ruske korpwa clje s sedežtfm v Berlinu. V teh e uposlenih čez dva milijona delavcev. 'Pod rusko ^kontrolo bodo tovarne koncema I. G. FaibeninduHtrie na Sakaonakem, kemične tovarne v Merseburgu, Bltterfeldu in Wolllnu, podjet-a optične firme Zeiss v Jeni, Kruppove tovarne v Magdebur-gu in Dessauju in premogovniki Ruske avtoritote bodo imenovale direktorje in ravnatelle Zaaega industrij je razočarala Nemce, ki so upali, da bo akcijs odložena do izida volitev v krajih ruske okupacijske cone, Volitve se bodo vršile v septembru. Kongresnik May je še "bolan Zdravniki bodo morda zaslišani Waahlngton. D. C.. 10. avg. — Senatni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava obrambnega programa in oddajanje kon-traktov kompanijam, je bil informiran, da je kongresnik May, demokrat iz Kentuckyja in načelnik odseka za vojaške zadeve, ne vedno bolan ln vsled tega nc more priti pred odsek, da bi ga zaslišal. May je zapleten v škandal v zvezi z oddajanjem kon-traktov trem illinoiakim kompanijam, katerim načelujeta brata Murray in Henry Garsson. Senatnemu odseku, čigar načelnik je senutor Mead, demokrat iz New Yorka, Je bila pred-ožena evidenca, da so kompa-nlje gi madlle ogromne proflte i/ naročil za vojni material, katera so dobile od vojnega departmen-ta. Warren Magee, odvetnik kon-gresnlka, Je Informiral senatni odsek, da Je May bolan, da potrebuje mir in stalno zdravniško oskrbo. Muči ga srčna hiba. )va zdravnika sta izjavila, da je kongresnik telesno izčrpan ln da bi se njegovo stanje poslabšalo, če bi ga senatni odsek pozval na zaslišanje. Izjavo ata podala dr. John G. Archer in dr. George P. Archer. George Mader, pravni svetovalec odseka, je namignil, da bo-sto zdravnika pozvana pred od sek in zaslišana. May ja "zbolel", ko ja dobil poziv, naj na-stopi pred senatnim odsekom On ja pomagal illinoiakim kompanijam, da so dobile vojna naročila v vsoti $78,000,000 od vojnega departmenta, Grški kralj še ni izgubil upanja Odločitev bo padla pri volitvah Nuernberg, Nemčija, 10. svg. Zavezniški tribunsl, pred katerim se mors jo zagovarjati vodilni narstl. je dobil evidenco, da so nacisti zbirali lobanje židovskih boljševikov za aneto-mični muzej v Strassbourgu. Zbiranje ie bilo poverjeno polkovniku Wolframu Sleversu. poveljniku enote nacijske elitne gard« Ns*rt je seats vil Hetn-Hch Himmler. načelnik nacijske tajne policije, ki se je zastrupil, ko je bil aretiran po zaključe- Ruski listi objavili Byrne sov govor Moskva, JO. avg Ruski listi so objsvili govor ameriškega državnega tajnika Byrneaa. katerega je Imel ne mirovni konferenci v Parizu, v celoti, V U»m je obdolžil ruskega zunanjega ministra Molotova. da hoče dlk* | tirati konferenc! Byrnes je iz-< rezil dvom, da bo njegov govor j objavljen v ruskih listih. Odprava kontrole za pridelke Priporočilo članov kongresnega odseka Waahlngton. D. Cm 10. avg,— Kongresni odsek za povojno e-konomijo je v svojem poročilu predlsgsl odpravo federalne kontrole za pridelke. Načelnik odseka je kongresnik Colmer. V svojem poročilu je prlporo Čil osvojitev elastičnega sistema v določanju cen, ki naj bi bil v soglasju s programom izenačenja. Agrarne reatrikcije naj se odpravijo. Federalna vlada naj bi še na dalje pomagala farmarjem pri uvajanju mehaničnega dela ln produkcije. Skrbela naj bi, da bodo farmarji dobivali zadostne cene za svoje pridelke. Odsek Je tudi priporočal izboljšanje šolske vzgoje v podeželskih krs Jih. ___ Izgredi v Gorici t 30 oseb ranjenih Gorica, 10 nov. — Najmanj 30 oaeb je bilo t en jenih v izgredih v tem meetu, ki so sledili lull-janakim demonstracijam Dve ročni granati sta eksplodiral! Člani Itelljanakih mladlnakih or-t'ani/acii ao položil! zastave pred spomenik v GorM, ki je bil postavljen, ko mesto prišlo p»>d Italijo po prvi svetovni vojni. Slovenci so smešili proslave In London. 10. avg.~-Grškl kralj Jurij, ki živi v Izgnanstvu v Londonu, še vedno ups, da bo I zasedel grški prestol. Odločitev bo padla pri volitvah l.^septem-bra, ali bo Grčija monaVhlja ali republika. Konstantin Tssldarls; predsednik grške vlade, ki Je naklonjena monarhiji, Je dospel v London. On Je naznanil revizijo seznamov vol lice v, ki se bodo udeležili volitev. Kralj Jurij Je bratranec an gleškega ln danakega kralja. V nJem se pretaka rojaltatična kri skoro vseh evropskih dinastij, ne pa grška kri. On pričakuje, da bo najmanj 75 odetotkov gr ških volilcev glasovalo za mo nsrhijo, • Jurij vodi kampanjo za kull Nami iz razkošnega londonskega hotela. Ta Je hotel Clerldge, kjer i ms jo streho trije krsljl In več* prlncev In princes. Dve sta »estrl Jurija. Na kocki poleg prestola je let nI dohodek $250,000 Iz grške dr žavne blagajne. Ta dohodek nI obdavčen in omogoča Juriju u dobno življenje v I/mdonu. Po leg tega dobiva denar Iz drugih virov. Trdi ae, da Ima nalože ne milijone dolarjev v angleških in ameriških bankah, Jurij Je večkrat goat angleške i/a kralja in kraljice ter drugih t'lanov dinastije. Grško kralje vino so ustvarile Velika Brita nija. Ruaija ln Francija I. 1830 Ito ie bila Grčija odtrgana od Turčije Prvi grški kralj je bi bsvarski princ Oton. nove smernice glede cen naznanjene Industrije lahko zvišajo plače nad določeno točko APEL LESNE INDUSTRIJE ODBIT Waahlngton. D. C.. 10. avg. — John R. Steelman, direktor urada za ekonomako stabilizacijo, e naznanil nove smernice glede cen v soglasju s priporočili urada administracije cen. Na pod-agi teli smernic bodo industrije lahko zvišale plače delavcem nad točko, ki je bila postavljena v februarju tega leta, ko je pred-sedrjik Truman informiral ameriško javnost o mezdni politiki svoje administracije v dobi preurejanja industrij za produkcijo civilnih potrebščin. Steelman je naglasil v naznanilu, da zvišanje mezd ne bo merilo za zvišanje cen. Odločitve glede cen spadajo v področje no-vega kontrolnega odbora. Člani tega odbora so naznanili zaslišanja o restavriranju kontrole cen za živila. Pričela ae bodo prihodnji teden v Washingtonu. Na podlagi zakona, ki je podaljšal življenje uradu administracije cen, bodo člani odbora i. /|>iovijali o vzpostavitvi kontrolo cen za živila. Med temi ao meso, žito, mleko in mlekarikl Izdelki. Pričakuje aa, da bo kon-tiulu vzpostavljena 21. avgusta. , Urad as ekonomsko sUbillia-eijo je wtvrnil apel lesnih kom-panij na zspsdu zs revizijo od-očltve glede cen. Kompanlje so rjavile, da so zvišale plače de-avcem za jiet centov na uro In vprašale za zvišanje cen lesnim Izdelkom. V lesni industriji na zapadu e uposlenih okrog 45,000 delavcev. TI so člani unije Lumber k Sawmill Workers ADF In unije Wood workers or America CIO. Obe sta pred nekaj tedni sklenili pogodbe /. lesnimi kompanijam!. Hteelmsnovo naznanilo o novih smernicah glede cen je bila njegova zadnja akcija kot direktorja urada za ekonomsko stabl-izacijo. Ta urad bo spojen z uradom vojne mobilizacije, v Čigar področje spada preureditev ndustrij za produkcijo civilnih potrebščin. sledili so izgredi, V akcijo Je bila pozvana policija, da razprši ^^monetrante. ftest pohcajev je bilo ranjenih. Izgredi so se Vr šili tudi v nekem kraju v bližl ni Trsta, v katerih )e bilo pet oaeb ubitih, ko je policija začeta streljati na tzgrodnlke. Nemški industrijci na ameriški listi Postavljeni bodo pred todiiče kot vojni zločinci Berlin. 10. svg,—Najmanj 24 nemških finančnih in industrijskih magnetov je v seznamu ameriških vojaških avtoritet. Vsi Mo poatavljeni pred sodišče v Nuernbei gu, ko bo obravnava proti vodilnim naciatom zaključena, kot vojni zločinci, Evidenco proti magnatom zbira štab odvetnikov !n veščakov Doslej rbisna evidenca dokazuje, da so financirali zgradnjo Hitlerjeve vojne mašine. V a»»zruiniu ao Irnena direktorjev Krup|>ovega orožnega in municljakegn imperija, ki so prispeval! ogiorntie vsote denarja nactjski stranki ln vlad! ter zrušili wetmatsko republiko, ustanovljeno prvi svetovni vojni, in uničili delavske unije. Zbrana evidenca dokazuje, da ao industrije! financiral! tajno oboroževanje Nemčije v dobi med prvo In drugo svetovno vojno ln dobili kontrolo nad zaee-ženo lastnino žldov. Podpirali so narijftke agresivne načrte in grmadili profile Iz izkoriščanja (»rebivalcev dežel, katere ao nemške armade okupirale. PONDELJEK, 12, avp.t,^ PROSVITA Naročnina ca Združen* driav« (Iitmi Chlcsgs) la Kanado II JO na lato. 13JO aa pol lota, II JO sa četrt letai aa Chicago ta okolico Cook Co. IT JO m celo leto, 13.71 aa pol leta; aa inosemstvo 1100. Subscription rates: lor the United States (except Chicago) and Canada M JO per year, Chicago and Cook County 17 JO per year, foreign countries IIJO per year. , Cene oglasov po dogorom, - Rokopisi dopisov in nonaročonlh člankov m ne vračajo. Rokopisi literarne vsebin* {brtio*. porasti, drame, pesmi itd.) se vrnejo poiiljatelju le v slučaju, če Je priloiU skl Slovani velik skupen piknik, katerega ae je udeležilo okrog 3000 oseb. Na programu je bilo zapisano, da bo prišel tudi governor Lauscbe. A ni ga bilo! Verjetno je, da ima kot go-verner dela čez glavo, ampak čudno se mi vidi, da je vedno takrat najbolj zaposlen, kadar imajo Slovani ali pa Slovenci kakšno večjo prireditev. Povabijo ga, njega pa od nikoder ni . . . KOMENTARJI Akron. O,—Urednik Prosvete Anton Garden Je Izvrstno odgovoril na pisanje Ameriške Domovine. Splob pa pri A. D. prav dobro vedo, da je tako kot je zapisal Tone, samo priznati nočejo, da gre vse priznanje Osvobodilni fronti. Ako ne bi bilo Osvobodilne fronte, ne bi bilo več danes Slovenije, kajti raztrgali bi jo bolj kot kdaj poprej: Italija bi se polastila slovenskega ozemlja do Zidanega mosta, nekaj bi priključili Avstriji, ostalo pa k Veliki Srbiji. * Neizpodbitna resnica je, da v Ameriki ie niso nikoli upoštevali Slovanov. Le najgiia in najtežja dela smo morali opravljati, če smo se hoteli preživeti, za nameček so nas pa še nazivali s "Hunkiji" in "Poljaki". Torej tisto pisar j en je A. D., da nas za-padni svet črti radi komunizma, je "big balony." e Poročila pravijo, da niao ameriške industrije nikdar poprej žele tako bogate žetve v dobičku kot med prošlo vojno. Ali se komu še čudho zdi, zakaj je, bila določena največja vsota v zgodovini Amerike (okrog sedem bilijonov) za oboroževanje v mirnem času, čeravno je tako rekoč konec vojne? Prav tako ni treba ugibati zakaj je takšna gonja in propaganda proti Rusiji in tudi Jugoslaviji. Naslov na vse. kar Ima stik s listom: PROSVETA 2657-59 Sew Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois Malo presenečen sem prejel kartico od prijatelja Martina Bolhe iz Dulutha, Minn. Prav pred tem smo se z rojaki pogovarjali o njem, namreč da se je napotila družina iz Akrona, kjer je prodala posestvo, s "trailer-jem" proti Calif orni j i. Čudno se mi vidi, da skozi Duluth. Morda pa misli Maitin na poti obiskati konvencijo SNPJ, kajti pred leti je bil že večkrat delegat. Toda pozabil sem, če je tedaj Bolha kaj nadlegovala delegati-nje. Vendar pa se naj nobena delegatinja ne prestraši majhne ali pa velike bolhe, saj bo tam najbrže tudi Jankovich iz Cle-velanda, s seboj pa bo imej pištolo, ki jo nosi pri delu kot paznik. On bo že pazil, da bo vladal red na konvenciji! GLAS DIJAKOV IZ BELOKRAJINE McKlnley, Minn. — Se ko je vojna razsajala v Evropi, sem poslal mrs. Russel Siefert v Pepin, Wis., pogrebno sliko njenega sina Palmerja Leruna, ki je padel v Belokrajini. Ona tačas še ni znala, da njenega sina že krije črna zemlja in se mi ni nič iz srca zahvalila za sliko. Ko je pa prejela od vojne oblasti karto, da je njen sin padel v Jugoslaviji, a ji niso pisali, kje in kako se je ponesrečil, je meni pisala, naj izvem iz svoje rojstne domovine, kako je njen sin izgubil svoje življenje. Zdaj sicer ne bom o tem pisal več kot Komu se je izplačala vojna—II Odgovor na gornje vprašanje je seveda enostaven: Vojna se je izplačala edino le kapitalistom, kajti drugemu se ne more. Poudariti je treba, da se je zadnja vojna izplačala le ameriškim kapitalistom. V Evropi je vojna tudi kapitalizmu Izkopala grob, ali pa ga je zelo oslabila. V centralni Evropi in na Balkanu— v vsej sovjetski sferi—je kapitalizmu že odzvonilo, vsaj pa vele-kspitalu. V Nemčiji se nahaja v razvalinah, iz katerih se najbrže tudi ne bo nikdar več izkopal. V Belgiji, Franciji in na Holandskem se še drži pri življenju, prav tako v Angliji. Ampak v Angliji je tudi velekapilal v defenzivi, kajti delavska vlada ima v procesu podržavljen j a vse glavne sektorje britske ekonomije—železnice, elektrarne, premogovno, letalsko in jeklarsko industrijo. PodrŽavila je že Bank of England, Id igra enako vlogo kot v Ameriki Federalni rezervni sistem (privatni). Lahko se reče, da je druga sVetovna vojna tudi angleškemu kapitalizmu izkopala grob, v katerega ga bo položil razvoj časa. Zunanji minister Emcst Bevin se tega sicer še ne zaveda, ali pa zelo malo. Povsem drugačne rezultate pa je vojna prinesla v Ameriki. Druga svetovi)« vojna je ameriškemu kapitalizmu faktično vlila novega življenja, ga postavila zopet na noge in ga zredila kot ni Še nobena vojna zredila kapitalizma v nobeni deželi. Noben farmer še ni nikdar toliko zredil svojih svinj ali volov kot je zadnja vojna zredila ameriški kapitalizem, posebno pa glgantične monojx>llstične korporacije. In zredila ga je na račun padlih žrtev in razdejanja širom sveta, kakor tudi na račun sedanje in bodočih generacij, ki so osedlane s takim narodnim dolgom kot ni bila osedlana še nobena dežela. Ta dolg danea seveda nlkb-mur ne dela preglavic, kar je sicer dobro za spanec; toda lahko se zgodi, da bo nekega dne, ko pride do novega kraha, zlomil tudi ameriški kapitalizem. Dozdeva se nam, da danes tudi ameriški kapitalizem živi v "fool's" paradižu. Iz tdple Floride je prišla v Akron na obisk družina Jereb, ki je pred leti tu stanovala. Povedali so, da je pozimi res prijetno v Floridi, toda draginja je velika, psebno pa so drage hiše in zemljišča, precej dražja kot v Akron u. Omenili so tudi, da so se med potjo ustavili tudi v Samsuli, Florida, kjer živi precej slovenskih farmarjev. Tudi mene na zimo vleče v Samsulo, da bi se malo pozdravil. 2e vnaprej se prifmročam kakemu farmarju ali pa farmtfici za "irperge". Na kmetijstvo le sicer prav dobro ne razumerjj, toda toliko pa že znam, da kumarce ne rastejo na drevesih. ' Na koncu'pa poročam, da je darovala družina Joe Jereb $10 za bolnišnici; enako vsoto tudi Mary in Vincent Zurc (poprej pa $5). Najlepša hvala! .. Joseph Irman. Mirovna konferenca: Kadar se Molotov s čim ne strinja ali v kaj jrivoli na konferenci z ostalimi tremi zunanjimi ministri, se mu očita, da je on kriv vsega zasto-, h konference, kadar pa v kaj privoli, pa za kričijo: "Vidite konjiškega ^ešetartf/prlvolil je zato, da bi dobil koncesije za Trst ali kaj drugega." e Hura! Amerika je bila rešena brezposelnosti, ker je pogodila tri in pol bilijona Angliji. Saj v takem tonu so mnogi klenkali v Washingtonu, povedal pa je le nekdo po pravici, ko je dejal, da Je posojilo najbrže zato, da se bo Anglljfc z njim zavarovala proti komunizmu. Toda naj bo temu tako ali drugače, naj se motimo ali ne, dejstvo vsekakor, je, da je ameriški vejekapltallzem danes na bolj debelih In rejenih nogah kot je bil leda j v svoji zgodovini. Korv poracijske rezerve (razpoložljiv kapital) so danes naravNM astronomne., Te rezerve ao pred vojno znašale okrog 21 milijara dolarjev, danea j^a znašajo čez 52 milijard. Ta vaota je približno tako velika kot ao leta 1934 znašali vsi narodni dohodki. Slično je tudi. ksr se tiče strojev in orodja, s katerimi Je vlada opremila te tovarne. Prednost pri nskupu in izberi imajo vele-korporsetje, ki so obrstovale te tovarne. Malim ščurkom, uklju-čivfl veterane, je ne razpolago le to, kar ostane velikim zmajem In kot prsvijo poročila. dobe te ostanke le oni, ki poznajo "ptsvo <>sebo" in ki so pripre vi Jeni mešati! Poleg vsega tega so velekorporanje pograbile tudi 90% vseh patentov, ki so bili i/danl v vojni. To so nsmreč patenti iznajdb, za katere je vlada med vojno potrošila 350 milijonov dolarjev. Ti patenti bi morali biti lastnina vlade ln na razpolago vsem. kajti i/našli ao Jih znanstveniki, inženirji ln mehaniki v vladni slu*bi. Ampak lastninska pravica je prišla v roke velekorpo-racij, ki so imele svoje ljudi na pravih mestih v Washingtonu! Tska je približno U slika Ns eni strani se je ameriški vele-kapital silno razbohotil med vojno, na drugi pa je bil mali bUnis Gornja slika predstavlja "veliko čotvorico" aa miroval konie-ronci v Parts u. Zgoraj na levi Je predsednik Francije Georges Bldaalt. na deoni p« angleški premier C W moot A t floor spodaj na lovi Je ruski zunanji minister Vjačoelsv Molotov. na desni pa ameriški dršavai tajnik Jamas Byrnes. potisnjen ob rid. V kolikor se to še ni zgodilo, se bo zg ljudskem odboru, so F«itopih na njihova mestft »volili druge. Spre- * ' )* izvršila tudi na wiskem mestu. Zaradi Političnega dela je ^*danji predsednik tov. Repine, na njegovo mesto pa smo soglasno izvolili tov. Be-šterja ,dosedanjega predsednika ljudskega odbora Kamnik. Za svoje delo v bližnji bodočnosti smo sprejeli naslednje sklepe: 1. Za uspešno in pravilno izvajanje ljudske oblasti ter za tesnejšo povezanost z okrajnim izvršnim odborom bodo imeli okrajni poverjeniki redne mesečne in po potrebi tudi izredne sestanke z resornimi poročevalci KLO. 2. Poslanci okrajne ljudske skupščine se obvezujemo, da bomo skrbeli, za upravni in politični dvig funkcionarjev naših odborov in bomo v ta namen o-mogočili izvoljenim predstavnikom ljudske oblasti posečanje tečajev upravno politične šole. Udeležencem tečaja bomo s pomočjo organizacij in OF povrnili izdani denar v naturi ali z delom. • 3. Za popravilo okrajnih in krajevnih cest se poslanci obvezujemo, da bomo po vzgledu "Tedna cest" do prihodnjega zasedanja pripravili material in izvršili vse ostale tehnične predpriprave. Nasipa van je samo bomo izvršili zaradi ugodnejših prilik jeseni. Celoten načrt za popravilo cest napravi gradbeni odsek pri okrajnem izvršnem odboru v sporazumu s KLO. Za elektrifikacijo Tuhinjske dolipe in Črnega grabna ter postavitev električne žage, za obnovo zlatopoljskih vasi, se skupščina obvezuje, da bo do prihodnjega zasedanja pripravila lesene drogove, izkopala jame ter sezidala transformatorsko postajo na Zlatem polju. Po organi-1 zacijah bomo pokrenili denarno nabiralno akcijo. 5. Skupščina poverja OKIO, da do prihodnjega zasedanja s porhočjo strokovnjakov prouči vprašanje napeljave vodovoda v vsem okraju in da na prihodnjem zasedanju predloži poročilo in proračun. 6. Skupščina poverja IO, da pošlje nadrejenemu forumu predlog, da se zajec stavi izven zaščite zakona o lovu. 7. Skupščina pooblašča OKIO, da skupno s kmetijskimi odbori prouči vprašanje paše na planini (n napravi riačrt. Poslanci pa bomo preko KLO čimpreje izvedli popis živine, ki bi prišla v poštev. 8. Skupščina se obvezuje, da bo z vsemi močmi podprla ustanovitev patronatov za socialne ustanove, in sicer: za ubožnice Mengeš, Domžale, Komenda in dnevna zavetišča Duplica, Vir, Domžale in Mladinski dom v Kamniku. Ivan FabJan-NIko. Obnova in napredek pri Sv. Miklavžu nad Ormožem Ormož. — Vsakdo si prijetno oddahne, ko pride mimo ruševin in Doizorišč posebno priza detega Bolfenka k Sv. Miklav-žu, ki. je eden najlepših krajev v ljutomerskih goricah. Vse hiše v trgu so bele, okna in vr* tovi so polni rož, jagnedi dajejo kraju značilnost preške zemlje. Tudi Sv. Miklavž je bil lansko pomlad V frontni črti. Preneka-tera granata se je zarila v našo zemljo, nekaj hiš je bilo porušenih in požganih, posebno v vasi Vuzmetnici. Vinograde so nam prekopali, prav tako so bili strelski jarki po njivah in travnikih, ki so jih natrpali tudi z bodečo žico ali jih spremenili v minska polja. Lansko pomlad smo se bali vsakega vagona zemlje, vsakega trsa, povsod so ležale mine, ki so dnevno povzročale nesreče. Naša vojska se je dolgo in požrtvovalno trudila, da je odstranila nevarnost. Vseh sicer niso mogli najti, a letos smo že lahko brez nevarnosti 100% obdelali zemljo. Za hitrejšo obnovo smo ustanovili obnovitveno zadrugo, ki dela v zadovoljstvo vseh članov. Mnogo smo storili tudi s prostovoljnim delom in medsebojno pomočjo. Našo 90% uničeno živinorejo smo 50% obnovili, tudi revnejše družine bodo, v kolikor še niso, kmalu prišle do krav.. Kljub temu, da smo imeli lani težave pri obdelovanju zemlje, smo se izkazali pri spomladanskem odkupu presežkov živil. Krompirja smo oddali 75% nad predvideno količino. Na račun davka smo vplačali že 72 tisoč 905 din. Pri nabiralni akciji za invalide smo zbrali 2,553 din, tudi za pomoči potrebne ljudi pri nas ne pozabimo skrbeti. V prvomajskem tekmovanju smo v 1616 urah zakopali proti tankovski jarek, 2238 ur smo popravljali vaške ceste in 622 ur zbirali železo in vojni material, pri čemer nam je pomagalo 234 voznikov. Zbrali smo ga čez 3 tone. Tekstilnih odpadkov in cunj smo zbrali 380 kg. Za obnovo porušenih in požganih poslopij smo delali 22,837 ur, voz niik so delali pri prevozu materiala 2694 ur. V i tednu cest smo popravili cesto od Krčtvin do Preseke; Naredili smo 398 delovnih in 52 voznih dni. Popravljene je čez 7 km ceste. Posestya in vinogradi N$m cev, ki jih pri nas ni malo, spa dajo večinoma pod vinogradni ško zadrugo "Jože Kerenčič". nekaj pa pod zadrugo Svetinje. Če ne bo ujm, bo vinska letin* obilna. Letos smo imeli že 7 prireditev, trikrat smo Igrali Pucove "Svet brez sovraštva", pripravili smo Potrčevega "Izdajalca", "Dekle iz severa" in krajše prizore. Sestanki^ ki jih imamo redno, so "vedno zelo živahni. Zavedajoč se pomena ljudske oblasti, kritiziramo postopanje naših predstavnikov, če je nepravilno in dosegli smo, da je naš odbor z vaščani eno. Na stenčasu beremo o prvomajskem tekmovanju, o delu zadruge, tudi kaj slučajnega ali drugače zanimivega pride vmes, tovariš Janko Mlinarič pa prispeva lepe fotografske posnetke. Radi se ustavljamo pred tem na-Šim časopisom, tudi dopisujemo vanj, da je postal lepo ogledalo našega dela za obnovo in napredek. __ PROSVITA u i ii m mm Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. atrani.) ša pomoč v obleki in obutvi morda zelo dolgotrajna, saj se bo naš kmet kmalu opomogel in bo to breme vzel nase ter postavil našo mladino na noge. Prosimo m Vas, da nam vsaj za prvo silo nujno priskočite na pomoč. Spodaj podpisani profesorji se pa obvežemo vzgojiti nam zaupno mladino, tako da bodo nam in Vam delala čast in ponos pred vsem svetom. Naša želja je, da bi se Jugoslavija dvignila med prve države na svetu. To bodo dosegli, dragi rojaki, prav ti mladinci in te mladinke, ki Vas tem pozivom prosijo kruha, obleke in obutve. Zato boste z majhnimi in hitrimi prispevki koristili ne samo naši mladini, rjiarveč boste obenem pomagali dvigniti svojo rojstno domovino vsemu drugemu svetu za zgled. Za vsaki prispevek, pa naj bo ile tako skromen, Vam bemo hvaležni mi in naša mladina. Prispevkov ni treba« pošiljati po banki naravnost v domovino, marveč Vas, dragi rojaki, prosimo, denite denar kar v kuverto in ga pošljite na mole, ki so imenovani na koncu tega poziva. Ne bojte se, da bi Imenovani možje ta denar vtaknili v svoj žep. Saj se oni še prav posebno zavedajo potreb slovenske mladine. Tudi mi v domovini ne bomo denarja troŠili po nepotrebnem, kajti denar bo iz Amerike poslan v banko z naročilom, naj se uporabi samo za narevnejše dijake.—Upamo, cja boste naši prošnji ustregli in ae v Čim večjem številu odzvali' temu vabilu. Za vso izkazano pomoč pa se Vam že v naprej najprisrčnej še zahvaljujemo v svojem imenu in v imenu naše belokranjske mladine. Ivan Oman, s. r„ v. d. ravnatelj gimnazije v Črnomlju Kolenc Franc, s. r., profesor za matematiko .............m = Zabkar Lojze, s. r., katahet Jesenovec France, a. r., profesor za slovenščino Medved Anton, s. r., profesor za zemljepis Jenčič, Jela, s. r., profesor za slovenščino in ruščino Mam Duša, s. r., profesor za slovenščino in ruščino Torkar Rado, s. r., profesor za matematiko Sedej Pavla, s. r., učiteljica za telovadbo in angleščino Rajgelj Pavle, s. r., učitelj za glasbo Petrič Meta, s. r., profesor za prirodopis in kemijo Sterbenk Karel, s. r., gimnazijski učitelj za zgodovino. Denarni prispevki naj bi se nakazali na Mestno hranilnico v Črnomlju—za DijaŠlci dom. Naslov mož, na katere se naj pošlje denar: Leo Kukar, P. O. Box 246, Gilbert, Minn., Rev. Francis Schweiger, 205 New York Ave., Gilbert, Minn., Rudolph Shuste-rich, P. O. Box 516, Gilbert, Minnesota. Vse, kar bodo ti možje prejeli, bo v enem znesku poslano skozi gilbertsko banko v Mestno hranilnico v Črnomlju, Slovenija. Pošiljanje prispevkov r\aj traja 30 dni po tistem, ko bo to priob-čeno v časopisih. Ako hoče kdo meni pisati, je tu moj naslov: John Gersetick. P. O. Box 15, Gilbert, Minn. Rusko poročilo o Marsu London. — ONA — Profesor M, Tihov, član kazaške akademije znanosti, je citiran v biltenu sovjetske ambasade v Londonu s trdltvo, da obstoja na planetu Marsu ne le bogato rastlinsko življenje, temveč da je tudi zagotovo, da je to rastlinsko življenje povsem slično našemu. Kot poglavitni razlog za svoje naziranje navaja ruski učenjak letne in zimske spremembe v barvi na tem planetu. Poleti je videti baje široke predele planeta v zelenju, a pozimi poru-mene in postanejo rjavi. Profesor Tihov in njegovi kolegi so baje začeli podrobno pre-iskavatl razmere rastlinskega življenja na ledenih planotah Kazakstana, kjer so klimatične razmere baje najbolj slično o-nim na planetu Marsu. Nevtralni krogi trde, da je to negatiyno držanje povzročilo dvoje: prvič izoliralo je cerkev in zmanjšalo njen vpliv na brso tekoče politične dogodke, drugl£ pa je izpostavilo cerkev še očit-kom, ker je njeno molčanje v mnogih slučajih navidezno pod« piralo fašistične in antisemitične elemente v deželi, Po vsem vlde«u,bo morala torej cerkev ali prilagoditi svoj obstoj režimu, ki je; usmerjen proti Rusiji, ter se posvetiti izključno verskemu delovanju— ki je popolnoma svobodno—ali pa nadaljevati svojo sedanjo po* litiko pritajne opozicije. Iz Sibenika je odpotovala nova ikupina kolonistov Te dni je odpotovala Iz Sibenika v Slavonijo skupina kolonistov, v kateri je 167 družin s 745 člani. Naselili ae bodo v Belem Manestirju v bližini Osi-jeka. Prebivalstvo in predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij so se od kolonistov na železniški postaji prisrč no poslovili. V toj skupini se nahajajo Hrvatje in Srbi iz raz nih vasi šibeniškega okraja. Ali ata naročeni na dnevnik 'Proeveto"? Podpira Ifr e»et lUf Cerkev in država na Poljskem VARŠAVA. - ONA - Izjavo kardinala Hlonda, ki je dejal, da so židovski Mani sedanje poljske vlade odgovorni za nedavne pogrome, so nekateri tolmačijo tako, da prikačujejo, da bo cerkev sama prelomila seda nje razrnerje napram državi, ki je slično nekakšnemu oborože nemu premirju. Poljska vlada jq strugo odde-lila cerkev od države, obenem pa je skrbno gledala na to, da nobena cerkvena imetja, ki su na Poljskem izredno obširna, niso bilu vključena v agrarno reformo. Med nižjimi duhovni jih je najti precej, ki odkrito nastopajo proti vladi, toda vlšjt krogi cerkvene oblasti so do zdaj le podali izjave, da so proti re žimu, sicer ps le gledali na to da niso imeli nobenih odnoša-juv z državno oblastjo. Masaryk in Evatt PARIZ.— ONA - Delegati na pariški konferenci bodo v bodo-. Če bolj oprezni, precipo se bodo začeli pričkatl z Masarykom, zunanjim ministrom Čehoslovaške. Herbert Evatt, avstralski zunanji minister, Je o priliki nekega obeda očital Masaryku, da se je izneveril načelom'svojega o-četa, enega največjih evropskih demokratov. Običajno zalo prijazni Masa ryk je končno Izgubil svojo potrpežljivost in je dejal naslednje—zadosti glasno, da so ga mogli slišati vsi: "Ta-le Evatt, s svojimi noji In kenguruji, s Širokim prostorom in oceani na vseh straneh,^ Je prišel v Evropo. kjer vodno pljujemo na sosede, ako pljujemo, In nam hp-če dopovedati, kako naj se vladamo. Kakšen dopust z noji ln( kenguruji, ako bi mi bilo dano, da sem zunanji minister Avstralije!^___ »aeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeee* DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete ProsveU aH v glavni urad SNPJ, »• poiablte r naslovu napraviti poštne številke 13 sa besedo "Chicago". Na kuverti vselej saplšitei Chicago 33. 111. To bo olajšalo dalo na člkaŠkl pošti, nam pa po-ipeŠlle doetavllanle pošle. M u NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Aug. 31. 1946). pola« vašega Imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom petekls naročnina. Ponovite Jo pravočasno. da ee vem llei ne ustevl »h rxjq r obrat nike t> Cwjj^jjjjgj, pred n^vni« eotas* ^™aročilo Ko P« da mi odda prt'"'™ j« «dpr- M rlnotnosti to izrazil da d «n' Jmtt. rUIJ Crl**" "Tf^SSoTn nato «« malo potrpi ' M»« votnjo fc, vzel - Irah §ee eW- ok«* o orodja ln tioov. toee<™ * X tvrdke iv (v ta- 'j, ko^al ff^oJ,tkl it. kot vi- produkciji . "f^^fcUi prt«f d.m »mate in t« spe- Na ,o mi je r \ razum'*. ^ * * n,„ pa v trah 30 H ... • L^&Sjr V da-tednih ^ZjLrofiZnu, *por"<" noivfrm zelo ei- rflWt id r«^*™1^'™), ChuaO" »« I«** ^n^ kTt pr^na 'depart- mirti "S t n« tahUvo T» n«niči»a puvrat pokexupr obrat«»vei!je U/i vojn«-«« <*»»« tl»o#ev fikuAkih tovarnarjev ki ni»o nn)ntenj upali na dovoljno pieikrbo t« vse tovarni!*«- prntraktarfko irtriitf«, nrodu-dralo kenccret vojik- 23% v»e»Hr««f t0tmttm§ Im •»•»• Wv* • Ose*re#Ni*« Ce**w #f t m«4 t*** • Um4* h 9*4 • 1fmnm4ut* C—< S—• O—4 ' >eMM 4 t«Or*«a O« UmMm< !*•*•» • Abtpmrt • • IK« -O«•«* • frn4 t**0t MW« nemu obrazu nekaj smešnega, da bi se bil človek najrajši glasno zasmejsl, če je moral gledati baronov otroški obrazek in velikanske* brke, ki so zakrivale lop kos tega obrazka. Ali nsš baron si je bil v svosti, da so brke največji kras, s katerim ga je oblagodarila priroda. Zategadelj jih je neprestano sukal z drobnimi prsti in posebno tedftj, če je bil v družbi, v kateri so se nahajale ženske. Imel je tudi svoj-stvo, da se je mnogo in glasno smejal in da je skoraj po vsaki drugi besedi vpletal med govorico vprašanje: "Bin ich nicht ein verfluchte Kerl, was?" To Jo vse, kar vemo povedsti o, baronu. i V nasprotju z baronom pa je bil grof Welser tenak častniček, nizke postaue in bledega obraza, ki niti brk imel nI! Glavno svojstvo mu je bilo, da je rad pil šampanjca. Govoril je zaspano in no mnogo. Tolikanj bolj pa je klel! In če se je pričelo bosodičlti o kaki opolzli stvari, tedaj so jo grof Welser hipno oživil in na blszirsnem obrazu se mu je napela vsaka žila. Če jo bil pijan, je bil nevaren človek, ker je pri najmanjši priliki teko j rad potegnil orožje. 1i m ui Libt'i v.o( Četrti v družbi je bil neki vitez Lanski, ki se je icle v Lukovcu pridružil vojakom ter se jih tiščal potem toliko časa, dokler niso prišli na Nižavo. Vitez Lanski Je preživel svoje dni v Lukovcu, o Čem pa jo živel, to je vedel sam Bog nebeiki. Kjer je hrumela vesela druž-blca, tja se je znal pritihotapiti, da je pil in jedel drugim na troške. Kjer so je dolgočasila lepa zakonska ženica, je sukal nai vitez gotovo dolge svoje ude krog nje. Delal nI nič, imovit nI bil, a vendar Je živel v veselju in hrupu! Svoj čss je bil častnik, aH moral je lz službe zsvoljo densrjs, ne posebno častnegs, o katerem pozneje gj rad govoril. Pač pa je poznal skorsj vse častnike v cesarski vojski. (Daljo prihodnjič.) Zgodba o dveh starih ljudeh Franco Flllplč Priselila se Je pomlad ln s po-mlsdjo se jo odpelo brstje ln popki so ss rszcveli. Partizani so se pomlsdl razveselili, zsksj bili so vsrnejii v gostih gsjlh ln nI se jim bilo treba več boriti proti sovražniku—mrszu. Nji hovl pogovori so postsjsll rs-dostnejši, njihove oči globje in marsikateri teh mladih ljudi je nosil pomlsd ljubezni s seboj. Ta ljubezen ni bila kakor ljubezen navadnih ljudi; bila je rojena ob robu smrti, sredi kruto sti vojnih viher. Bila je bridko lepa v negotovosti človeških u sod. V tej pomladi je zvedela Sonja. da ji je padel njen mol. ln ko je prišla spet k starim« človekoma v kočo. se nI več smejala. Zopet sta sedeli obe ženi skupaj in tlstikrat je Sonja stari Beceletovi mami zaupala vse svoje življenje, zaupala ji je, kako sta j| dva otroka umrla ob prezgodnjem porodu, ka ko se je morala boriti s samo seboj ob breznu ogoljufane ma-terinosti in kako je preko vsego prišla s MTOk) veliko vero v življenje irt Je Irtrgsla usodi »pet ameh ln veselje. Zdsj pa. ko ji j« padel mož. kakor da se je izgubila sredi neizmernega polja, tava, tava in nikjer ne vidi koncs in prezebs v veliki burji, ki vlhrs preko nje. Prišel ps je dan, ko se jo zsvodola, da Je to njeno trpljenje ssmo dol tistega velikega trpljenja, krvava črka več na obtožnici ponižanega roda—in glej, tisti dsn je krepkeje stisnila svojo puško in globoko v srce Je zaprla svojo bolečino. Bile so rože. velike rože po vseh vrtovih. Cvele so ob hišah ln nihče jih ni trgal. Osipavale so se ln veter Jih je lovil v svoje bežne dlani. Zarje so so srečava le v noči pod obokom zvezda s svojimi rdeče nsdahnjenl-ml lici. Trave so zorele in ponekod so sUri ljudje kosili. Tl-stlkrst sta Beceletova zvedela, da Je padla njuna hčerka Mori ja. ln Sonja, ki je slišala pre t rešljivi Jok Beceletove mstore ob sinovi smrti, se je bala stopiti v kočo. Včasih Je bila bil-*u med poslednjimi drevesi nad potokom, gledala Je na slsmnato streho in nekoč se je odločila. Bilo je več kot mesec dni od Ms-rljine smrti, ko je Šls Son t a neko noč sama v dolino. Obstsls Je pred hišo pod bresti, kot bi •e hotela premiolltl. Potem Je. ne da bi potrkala, vstopila. Sta ra Jena ie sedela sključena ob peči Dotaknila ae je s roko menih ramen. Starka je vzdlg-nlla svete lice ln njene globoko pogreznjene oči so oživele. ' Potolažite se, Becelenovs ma-ti", Je tiho spregovorila Sonja. "Tako hudo sem trpels," jo zamolklo odvrnila stsrks. "NI sem mogla verjeti. Potem pa som prlčels premišljevati o tem kar si mi razodela in spomnilo som se pripovedovanja vseh, ki sem jih kdaj koli pogostils v svojem domu, spomnila sem se vsega njihovega trpljenje in kakor dalje sem premišljevsla, neznat-. nojfte se ml je zdelo moje . . Jesen je pobsrvsls gozdove Dol Jim je zvljsl veje ln sonce je sipalo vsnje škrlst. Vojna je vihtela svoj bič, Italijsni so po žigali po vsseh, metali so otroke v ogenj, odganjali so živino, ki so je mukajo razbegavala po cestah. Tudi nad Beceletovim domom se je dvignil nekegs dne plamen ln bedno bogastvo obeh starih ljudi je izginilo v njegovem požrešnem siksnju. Stares sta pobegnila v gozd in tisti partisan^ ki so noč za nočjo pro-nočeva 11 pri njiju, so ju zdaj sprejeli medse. Ko je Italijan-aka vojska razpadla ln so se begajoče četo predajale partizanom. ki so se kakor sokoli vrgli nanjo, so se ljudje ob kupih zaplenjenega orožja in ob klsvr-nih moledujočih poetsvsh nekdaj tako oholega osvajalca po nekod navzeli prepričanja, da so bo odej lohko boriti do konca in da bo vojske-kmalu kraj. Jeli so so vročali na ovoje požgane domove in na okajene zidove hiš oo tu In tam polagali nove tro move in kjer Jo bilo mogoče, on krpo!! rastrgano strehe Tudi Beceletova ota se vrnila in kar nekam vzravnala sta se izpod peze avojega gorja in kakor da je prod njima še veliko življenje, sta pričela s popravljanjem svoje bajte. Bili so zadnji topli jesenski dnevi. O Nemcih je vse utihnilo. Beceletov oče je opoldne sedel na gozdni parobek v bregu nad hišo, razgrnil je Slovenskega poročevalca in bral. Tiho so šli Nemci po stezi med grmovjem. Nihče na vasi se jih ni nadejal. Od daleč so videli starega moža, kako sedi na štoru in bere. Prišli so k njemu kradoma, da jih je opazil šele, ko so segli po njem. Zganil je časopis ln ga pritisnil k sebi. Z roko se je zaslonil, kakor da bi se mogel na ta način rešiti udarcev. Puškino kopito pa ga je treščilo vznak. Kriknil je i p utihnil. "Dvigni se, stari Becele," se mu je zarežal domači izdajalec. "Dosti dolgo si gostil partizane." Stari Becele se je res dvignil. Zvezali so mu roke na hrbtu- in ga odgnali. Pot jih je privedla z osojne nabrežine mimo hiše. Beceletova mama se je mudila v veži in ni videla, kaj se je zgodilo na bregu. Ko je slišala škripanje korakov in polglasni pogovor, se je okrenila in pri priči Ji jo zastalo srce. "Kam ga ženete, za sveto bož jo voljo?" je izdavila iz sebe. "Ustrelili ga bomc," je kruto ifi zasmehljivo odgovoril izdija lec. ' ' Žena se je zbegana ozrla v oči tistih, ki so vodili jetnika. Našla je v njih samo prezir in sovraštvo. V enom samem trenutku se je domislila vsega trpljenja, katerega je bilo polno njeno življenje, domislila pa se je tudi vse sreče, ki jo. je uživala z njim, ki so ga peljali v smrt. Spomnila se Je njunega prvega pogovora in potem vseh lef zakona in zavedela ff je, kako sta zrasla drug z cjrugim. Stopila je k Nemcem in dejala trdo: "Če peljete njega, odvedite še mene. Skupaj sva živela, skupaj hočeva umreti." Zvezali so še njej roke na hrbtu in ju odpeljali k strmi steni ob potofcu. Postavili so ju drug ob 4ru£em. Niti besede nista spregovorila, samo njuna pogleda sta se nasmehnila v poslednjem srečanju. Tisti večer so prišli partizani in z njimi Sonja. Obe okrvav ljeni telesi sta ležali ob potoku Noge so ležalo prav v strugo, da jih je dosegala poskakajoča vo da. ,-„, največji ljudje: Prešeren, Cankar itd. Mladina ima nalogo, da prenese, kar je dobrega v starem svetu, in da te dobrine o-plemeni z novimi vrednotami naše sodobne družbe. To je: požrtvovalnost, tovsrištvo, zaupanje. Tako bomo ustvarili novi svet, ki bo lepši od gtarega. V Mladinskem tednu je mladina naše države pregledovala svoje sile. Mislim, da ni nikomur tako uspelo zbrati svoje sile v en tabor, kot pa mladini. Kaj mi ugaja pri tem: K meni pride mladenka: "Moji starši so izgubili pokojnino. Jaz to razumem. Bili so pri Kul-turbundu. Sedaj živimo od tega, kar jaz zaslužim. Ali izkopali se bomo." Vprašam jo, kaj dela, pa mi pove, da je odbornica ZMS. Pri tem se ji svetijo oči. Dečko je pri tekmi v okraju prvi. Goni ko motor. Ko ga vprašam, čigav je, mi odločno pove: "Moj oče je zaprt, ker je sodeloval z okupatorjem." Ko je mladina tekmovala na cestah, je bil najpridnejši sin bivšega lesnega magnata, kateremu je agrarna reforma pobrala par sto hektarjev gozda. "No, fant, ali ti ni nič žal za temi gozdovi?" Fant pa mahne z roko: "Bomo že živeli, saj drugi tudi živijo." To je naša mladina. Njen polet je zajel vse. Sila redki so, ki stojijo ob strani. S starejšo generacijo to še ni tako. Mladina cementira našo novo družbo, Podprimo jo, pomagajmo ji,< da bo najbolje dovršila svojo zgodovinsko nalogo. Ob koncu Mladinskega tedna se moramo spomniti mladinskega deleža pri ustvarjanju naše narodne enotnosti. Vsa mladina ob Savi, Dravi in Soči se ne- Z mladino čez most in novi svet Prošifeor Voranc SUri režimi so se včasih rad Širokoustili z mladino. Govorilo in pisalo se je: Bodočnost je naša, ker je mladina naša. Fašizem je uporabljal drugo, bolj nevarno in demagoško frazo: Mladina Je naša, ker je bodoč nost naša. Nihče starega sveta ni imel prav, ne kar se tiče bo dočnostit ne kar se tiče mladine. Mladina je naša zato, ker je i danjost naša, ker je sedanjost mladine. In zato je tudi bodočnost naša. Danes gremo skozi veliko, zgodovinsko doživetje. Naši narodi niso več hoteli živeti po sts-rem in si organizirsjo novo življenje. Mladina gre s polnimi, širokimi korski v življenje no-vegs sveta. Stari rod se pri tefn še opoteka, marsikdo ne more dohiteti. Marsikdo je s srcem In s čustvi privezan na stari svet tsko močno, da ga razum ne more prepričati, da je treba naprej. Naša mladina mora biti tisti most, ki bo vozal stari in novi svet, most, čes ksterega mora stari svet v novo življenje. Mla dlna naj gradi ta most, da bo trden ln zanesljiv prehodni k v novi svet. Vellčooten je pohod mlodine v novi svet. Mloda or co oo bogoto. lopo, polno občut kov in ovotlih vzorov že po nora vi. Danes po gre ta pot skozi svetal okvir človeškega vstajenja. Mladino naj vo, da je treba lz starega s vola prenesti mor dkej v novi svot Prenesti jo treba vse tiste človeke dobrine, ki so večne, ki oo živele tudi v starem svetu. To je plemenitost. ljubesen do domovine in do lepote, zvestobo do delo. poštenost. vztrajnost. Prenesti je t robo v novi svot tiste dobrine človotšvs, ki so Jih opevsli naši umorno bori za združitev slovenskega naroda. Posebno se moramo tu spomniti naše obmejne mladine. Njeni napori za zmago novega sveta so še veli-častnejši, kakor pa v središčih naše domovine. Na mejah so vplivi starega sveta mnogo močnejši kakor drugje. In tudi tu mladina ne omaguje in skoraj brez izjeme sodeluje na pohodu k napredku. To je tem večje važnosti, ker mladina napredka ni le naša slovenska zadeva, ampak je mladina činitelj mednarodnega bratstva in tovarištva. Naša ob mejna mladina je člen v tej verigi, v katero polagamo vse na še nade miru in sreče med narodi. Zato moramo posebno pomagati in podpirati našo obmejno mladino. Srečen sem, mladina, da kot sin starega rodu morem korakati s teboj v novi svet. Razni^mali ^ AUTOMOBILE PARli" with United Motor Experience not n^ SOUTH SIDE AUT0M( CO.. INC. Cal 1621 _2521 8. i* _ furniture finishers EXPERIENCED STEADY WORK GOOD PAY M S. Racine Avs. Razni mali oglati Razni mali oglasi FACTORY HELP Light Work—Good pay & overtime ALONZI FURNITURE CO. 1832 Hubbard CUPOLA TENDERS EXPERIENCED Continuous Pouring Operation Clean Modern Grey Iron Foundry HURLEY MACHINE CO. 2125 S. 54th Ave. CICERO, ILL. Employment office open Monday through Friday • to 4:30 PM. Saturday until I PM. SHEET METAL WORI WHITE METAL CAS1 GOOD WAGES STEADY EMPL0YME1 CEHTRAL METAI CASKET CO. ______2333 LOGAN BLVD.J Silk Lamp Shai Makers Wonderful opportunity for e enced women to earn the h pay in modern factory, local Loop. Paid vacations and other benefits. Apply immed 235 S. Wabash BLOOM LAMP SHADE _Neatackson Blvd. GIRLS CLEANUP WOMEN 5:30 PM to 1:30 PM Monday through Friday TempqMrtfJySatprday afternoons 1 to 5 P&L-. 71c per hour 1st 6 months , 73c per hour 2nd