Raistresene laboratorijske napotnice Znani najboljši izdelovalci voščilnic ST. 3 ■ LETO 63 - CELJE, 11.1.2008 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urKKncd NT Tdt^Cwim Fo(o: ALEKSŠTERN Želite da so vosa okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezročevan tudi ko so zaprta? ( praz'eâovotni sistem GECCO } MIKci.o.o.,Oaji42b,Celjd " IM O v A" O KM A _ F>recJnost je v kvoMt^tl 080 12 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Ceije Lfubljarta Izola NovaCorIca Kranj So afero Cinkarna res sakuhali mediji? Mis med kumarami Celjanki med perujsidmi sirotami Svet med St Tropeiom in Cannesom DOGODKI novi tednik UVODNIK Revež ostane revež MILENA B. POKLIC V tej številki pišemo o Osmanu, Lu-lûUija. enema izmed tistih, ki so se znašli v začaranem krogu brezupne borbe za svoje pravice. Kot bi bil v živem blatu - bolj se otepa, slabše je. Obrnil se je že (ako rekoč na vse. ki bi mu lahko pomasdli: od sodišč do varuhov človekovih in še posebej bolnikovih pravic. Vsake toliko Časa se v obupu obrne tudi na medije, a je vse skupaj brez ućinka. Težko je dobiti bitko, kaj šele vojno, če so moči tako neizenačene. Na eni strani posameznik, ki ga pestijo bolezni in posledična revščina, na drugi strani ves sistem. TH bolnišnice toži za odškodnino. prepričan, da so stoňle napako in je zaradi nepotrebne odstranitve dela pljuč postal invalid. Če bi tožil samo eno, bi se morda Še lahko poravnali, a ker so tri, prelagajo odgovornost druga na drugo. Zaupanja v mnenja slovenskih izvedencev nima n^ on ne njegov odvetnik, saj je naša država tako majhna, da se vsi strokovnjaki med sabo dobro poznajo in zlepa niso pripravljeni koga obtožiti, da je storil napako. Menda se ja ne bodo zamerili spoštovanemu kolegu na račun »nekega« bolnika? Prav tako brezupna je borba proti birokraciji Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije. Če so ga njene komisije enkrat ocenile, da je invalid 3. kategorije, bi se mu moralo stanje drastično poslabšati, da bi oceno spremenili v invalidnost 1. kaíegoňje. Glede na vse bolezni. kijih že ima. bi pravzaprav moral pod rušo, da bi izpolnil vse pogoje. Ampak zakon je zakon, pravilniki so pravilniki. Komu mar. Če revež, kot je Osman LutoUi (in Še marsikdo med nami), ne nwre več ne živeti ne amreri. Samo da je vse po pravilih. Pravila so sploh zanimiva stvar, saj jih na svoji koži Še daleč ne Čutimo vsi enako. Reveža, ki nima uglednih. uporabnih znancev in prijateljev, premikajo kot figuro kmeta na šahovnici. MÍ hudega. Če kakšnega izgubiš - saj jih je še dovolj. Da ne govorimo o denarja. Saj veste - važni so dobički. Pa naj bo v podjetjih,'trgovini, kjerkoli. Nekaj malega davčnih olajšav, pa b<^o ob visokih cenah kruha, mleka in tako napr?j reveži preživeli? Sicer pa se lahko obrnejo na Rdeči križ. Karitas - ali pa se z odprto dlanjo postavijo na cesto. Komu je v resnici mar? Reveži so vedno bili in vedno bodo, kajne? A žal jih je pn nas vedno več in vse bolj globoko tonejo, pa naj se otepajo, kolikor se hočejo. Se vam ne zdi, da je nekaj narobe? Pa vendar ga je prepričala Kot smo poročali v torek, ima laška upravna eoota novo načeloico. Aleksandra Sabotčkega je 31. decembra lani zamenjala Andreja Slopar> ki ji je pred pol leta potekel mandat v UE Šentjur. MaJo nenavadno le, da ji minister za javno upravo Cregor Virant tedaj v Šentjurju mandata ni podaljšal. 31. decembra lani pa jo je imenoval za načebiico v LaSkem. Tudi Stoparjevo zaninia> zakaj za Šentjur tedaj ni biJa dovolj dobra, za Laško pa zdaj je. To je na sredinem sestanku vprašala kar ministra Viranta. »Minister je povedal» da ga je moja kolegica Metličarjeva v Šentjurju na spomladanskem razpisu za načelnika bolj prepričala ko( jaz, na tokratnem razpisu v Laškem pa da sem ga med vsemi kandidati za načelnika najbolj prepričala jaz. To je pač njegova odločitev in jo sprejemam. Sicer pa sva se pogovarjala predvsem o mojem delu in načrtih,« je vsebino sredinega pogovora z Virantom predstavila Andreja Stopar, ki se je že s polno paro lotila dela v Laškem. Kol pravi, mora najprej »pregledali, kako stvari tu teče-jo. Z vodji oddelkov se pogovarjam o trenutno najbolj perečih problemih na posameznih področjih. Račimam, da bom v mesecu dni že povsem na tekočem z delom in načrti.« BA novitednik www.novitediiik.com >»SpDma'< deponija Zs travnikom je od daleČ videti prav idilična. Afero Cinkarna zakuhali mediji?! Na deponiji Za travnikom je uradno problematičen »le« kalcijev sulfat - Za odpadke proizvodnje titanovega dioksida najmilejši predpisi Le nekaj dni po novem letu se je v zvezi z razširitvijo Cinkarne Celje, ki bo na dnevnem redu naslednje seje celjskega mestnega sveta» znova sestala Civilna iniciativa Aljažev hrib. Glavna zahteva je ustanovitev odbora ali komisije» ki se bo seznanila z vsemi dejavnostmi dosedanje ekološke sanacije proizvodnje ter s preteklimi in sedanjimi meritvami onesnaženja. Pri tem Cinkarna Celje v teh dneh pričakuje pojasnilo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je za ljubljansko medijsko hišo opravil meritve vzorcev> vzetih na deponiji Za travnikom. Ravno te meritve so dvignile največ prahu ludi v ostalih medijih. Po njihovih i2xa-čunih naj bi vsebnost vseh težkih kovin več koi očitno presegla dovoljeno vrednost. Po pojasnilu Cinkarne Celje so izmerjene vrednosti primerjali z dovoljenimi vrednostmi za površinske in ne odpadne vode, zato jim ni bilo jasno, kako je lahko mariborski zavod, ki zanje tudi opravlja nekatere meritve, naredil takšno napako. Zdaj se je izkazalo, da zavod ni naredil nič dru-g^ kot izmeril vrednosti v prinešenih vzorcih, za takšno ali drugačno interpretacijo pa so poskrbeli v medijski hiši. »Uredbe za proizvodnjo titanovega dioksida nanireč določajo vse vode kot odpadek,« je iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pojasnil Emil Žerjav. »Ravno to je posebnost treh uredb za proizvodnjo titanovega dioksida, ki dopuščajo obratom za proizvodnjo titanovega dioksida pri izpustih voda milejše ulaepe, kot veljajo splošni ukrepi za ostale obrate. T\s je po našem mnenju glavni konflikt. Ne želim pa, da se oddaja na komercialni televiziji obravnava kot nekaj» kar smo pripravili mi oziroma da je bilo pripravljeno v skladu s predpisi. Zato glede kakršnih koli sodb te oddaje ne moremo vzeti resno. Na noben način namreč prtnešenih vzorcev ne moremo obravnavati kot monitoring odlagališča niti kot monitoring vodotokov.« A nepoznavalcu Še vedno ni povsem jasno, v katero kategorijo spada voda izven zamrežene deponije sadre Za travnikom. Pod uredbe za proizvodnjo titanovega dioksida ali pod uredbe, ki veljajo za površinske vode, Zavod za zdravstveno varstvo í^a-ribor za Cinkarno Celje redno opravlja ravno monitoring odlagališč sadre, vezano nanj pa Še monitoring podzemne vode in vodotokov na vplivnem območju odlagališč. Vendar po načelih, ki veljajo za proizvodnjo titanovega diol^ida, laično rečeno po milejših uredbah, Kalcijev sulfat je lahko problematičen In še nekaj nepoznavalcem ni povsem jasno. Voda, ki jo uporabljajo kot transportni medij za prevoz sadre, se iz bazena sadre ob vsakem novem polnjenju preliva Čez njegov rob. Je tako prelivanje vode dovoljeno? »Po prejšnjih direktivah, ki veljajo za proizvodnjo titanovega dioksida, je dopustno,« je potrdil Žerjav, »vsebinsko gledano pa je v teh prelivnih vodah edino, kar koncentracijsko nekaj predstavlja, kalcijev sulfat, torej del sadre, ki je vodotopen. Vse ostale kovine so prisotne v koncentracijah, ki niso nevarne, sulfat pa ni reguliran.« Edino torej, kar bi lahko bilo problematično v izmerjenih vzorcih, je kalcijev sulfat. O tem, ali je nevaren ali ne, znova ni enoznačnega odgovora-»Težko izjavim, da je aii da ni. Res pri tem je, da v teh vodotokih ne povzroča nekih akutnih težav, kot bi laliko bil na primer pomor vsega živ- ljenja v vodotokih, ne le rib. Življenje v teh vodotokih pa je. Ni pa podatkov o tem, kaj se zgodi, Če smo koncentracijam več let izpostavljeni. Prav pa je vedeli, da to tam je, ne da bi se sprenevedali, da v vodotokih ni ničesar.« ROZMARl PETEK FotO! GK novem Sf ŽEUTE KAKOVOSTEN PROFESIONALNI tZZIV? IŠČETE ATRAKTIVNO ĐRANŽO ZA URESNIČfTEVTEHŽEUA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMtČNO OKOUe? STEPRILAGODUfVlINSEVEDNOPRIPRAVUENIUČm? VAM DELO V EKIP/ POMENt DODATNO SPODBUDO? Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mtadim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanie in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavce s podobnimi lastnostmi za delovno mestoi Pomoini sicladišcni delaveo (m) Dela in naloge pomožnega skladiščnega delavca: • nakladanje, razkladanje« sortiranje« zlaganje materialov, izdelkov in embalaže - komisioniranje In dostavljarrje potrebnih materialov in em* balaže iz skl^lšča v proizvodnjo - opremljanje blaga z ustreznimi oznakami • urejanjeď^adisótnskladisčnihevídenc • obveščanje odgovomih delavcev o ugotovljenih napakah na blagu • skrt} za urejenost in čistočo r>a delovnem mestu - izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega Poaoii za žasedbo rfe/oi/neoa mesta pomožni skladiščni delavec: • dveletna pokiicna ali dokončana osnovnošolska izobrazba - najmanj áest mesecev delovnih isušen] - izpitzavjličarja. Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas ' ustvaoaJ no delowio okolje - stimulativno plačilo Vase prijave pnôakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec. novi tednik DOGODKI Raztresene laboratorijske napotnice Na poti iz celjskega zdravstvenega doma v uničenje v Pinus Rače so padle s tovornjaka - Odgovornost še ugotavljajo Ob Štajerski avtocesti v bližini Slovenske Bistrice so vponedeljek našli kupe internih napotnic za laboratorijske preiskave iz celjskega zdravstvenega doma (ZD). Na poti iz ZD v uničenje v Pinus TKI Rače so padie iz tovornjaka in se raz-tresie ob cesti. Kako se je to lahko zgodilo» bo pokazala iotema preiskava, ki so jo takoj po odkritju sprožili v Pinusu. V celjskem ZD odgovornost zavračajo. S primerom se ukvarja tudi informacijska pooblaščen-ka Nataša Pire Musar. Kot poudarja direktor celjskega zdravstvenega doma prim. mag. Stanislav Kajba, ni $lo za medicinsko dokumentacijo, temveč za interne napotnice za laboratorij, ki so se že nekaj časa kopičile v zdravstvenem domu. Vsak dan se v zdravstvenem domu nabere povprečno 300 takšnih napotnic, na leto torej kar 80 tisoč, »Napotnic za laboratorij nismo dolžni arhivirati, ampak ustrezno uničili, izbrali smo pooblaščeno podjetje Pinus, da jih odpelje in ustrezno uniči. Kaj se je dogajalo med prevozom, ne vemo.« V ponedeljek med 11. in 12. uro so v tovorno vozilo s ponjavo Peugeot Boxer, ki so ga poslali iz Pinusa, naložili 28 karlonov v velikosti 40x40 cm, v katerih so bile laboratorijske napotnice. Delavci ZD so jih prinesli iz kleti in pomagali naložiti na transportno vozilo. Do tu se zgod- Stanistav Kajba: »Mi llo za merfi-dnsko dokumentacijo!« bi zdravstvenem doma in Pinusa ujemala. Se nepojasnjeno pa je vprašanje, ali so bili kartoni ustrezno zlepljeni oziroma pripravljeni za u-ans-port. Pinusov voznik trdi, da niso bili, v zdravstvenem domu pa, da so bili. Prav tako si nasprotujejo v mnenju, kdo je odgovoren za ustrezno zaš-čito med prevozom. Interna preiskava v Pinu8u »Zakaj je prišlo do izgube tovora pri prevozu kartonov z odpadlo dokumentacijo na relaciji Celje-Rače, še ugotavljamo,« je povedal Andrej Andoljšek, predsednik uprave Rnus TKI d.d.,iz Rač. Dodal je Še, da so v Pinusu zadolženi le za prevoz in sež^, nikakor pa ne za pravilnost hranjenja in pakiranja papirnih materialov za sežigalnl- NatBŠa Pire Musar »»Odgovorna sta tako zdravstveni dom kot Plnus. je povedal Božo, oče pa nič. Prvomajski shod Po ogledu zanimive kovačije, ki bi jo lahko pokazali tudi mnogim pohod niko m in kolesarjem, ki ob lepem vremenu smuknejo skozi ZamŠlek, nas je Čakalo pravo presenečenje- Povabili so nas v veliko sobo z dolgo mizo, ob kateri so sedeli domala vsi vaščani, od otrok V vsaki družini je po eden zaposlen. Vsi se ukvarjajo s kmetijstvom in imajo tudi živino, razen frizerke Nataile. Ta mJadi pri UduČevih se ukvarjajo ludi z zeienjadais-tvom, gojijo jagode in kumare za vlaganje. Delajo domače rezance in pečejo pecivo ter vse (o prodajajo doma ter vsako soboto tudi na tržnici v Hrbovljah. Za resno delo imajo dokaz v štirih certifíkatih o neoporečnosti pridelkov. Ob napornem celodnevnem delu Silva UduČ Se vedno najde loiiko Časa> da se prosti med prijatelji v meàa-nem pevskem zboru Dobje. Pri Tovomikovih pa se ukvarjajo z vrtnarstvom oziroma gojenjem okrasnih balkonskih in drugih rastlin. Moški, posebej pozimi, pletejo košare in koše za domače potrebe, s kvalitetnimi izdelki pa tudi koga razveselijo. do najstarejših- Miza se je šibila pod dobrotami, ob toplih pogledih vaSČanov pa je prijazna toplota prihajala tudi iz kamina, ob katerem je sulo božično drevo. Po pozdravu in predstavitvi smo ugotovili, da smo priSU v kraj, kjer se imajo ljudje izredno radi, se spoštujejo in si drug drugemu pomagajo. Hitro so povedali, da celo ključev v vhodnih vratih v hiSo ne obračajo, ker ni potrebno. Ob kamin so se pred fotoaparat postavili ndjmiajli Tja-ša, Saša, Darja, Sergeja, Tomaž, Katja, Sara in Blaž ter odrasli Nataša in AlojzBevc, Silva in Božo Uduč. Veronika in Damjana Guček, Anton in Frančiška UduČ ter Janko In Marinka Brile). Manjkali so, zbrani so rekli, da upravičeno, LeskovSkovi in Kladnikovi. Njihov glavni dan v vasi je vsako leto 1. maj in postavljanje mlaja. SO. aprila po zajtrku gredo v goal in podrejo visoko smreko, ki so jo izbrali takrat, ko so nabirali gobe. Drevo sredi vasi ogulijo, Ženske pa okrasijo s spletenim vencem. Zaradi pomanjkanja fantovskih in moških rok mlaj dvignejo s pomočjo traktorja. Potem gredo domov in postorijo vse potrebno pri živini v hlevu, nakar se vrnejo na prizorišče in začne se veselje, ki traja vse do jutranjih ur. Naslednji dan vse pospravijo in o veselem vaškem dogodku ni ne duha ne sluha. Dobra volja ... T\iristično razglednico simpatične vasi dopolnijo z možnostjo prijetnih sprehodov in pohodov, izkoriščajo pa jo tu-di kolesarji s Planine preko Dobja na Žegar in Prevorja pa spet nazaj na start ali kam drugam. Stanka Horvatič opozori na prve zapiske imena Zamšlek v kroniki o Planinskem gradu. Veliko je tudi bajk, ki so jih pripovedovali starejši k/ajanl, kot na primer o majhni mački, ki se je zvečer prikazovala ljudem v križišču s križem in se pred njimi večala In večala. Da so tam že zgodaj živeli delovni ljudje, je dokaz mdi lestev 2 vrezano letnico 1745 v koči, ki je bila namenjena živini. Ob sušnem vremenu imajo probleme s pimo vodo, ker so malo višje in je zemlja težka, lapomata. Nimajo lasuie-ga zajetja in so odvisni od občinske vode. Nimajo javne razsvetljave, tej pa nekateri nasprotujejo» ker bi se potem videlo v spalnice-. Razmišljajo o kmečkem turizmu, pa nekako ne zberejo poguma, da bi začeO. Pogrešajo stalnega Župnika v Dobju, da bi bila spet maša dopoldne in tako možno srečanje s prijatelji iz drugih vasi. Pogrešajo tudi zdravnika na Planini, saj morajo zdaj v Šentjur. In bojijo se hudih zim, ki povzro^jo velike in težko prebojne zamete. Ob zadnji hudi zimi so poU'ebovali dva dni, da so odprli cesto, ki jim pomeni pot do delovnih mest, Sole, zdravnika, skratka v življenje. Sicer pa so čisto zadovoljni v svojem prelepem raju- Moti jih morda le to. da premalo pojejo, kajti njihovi predniki so bili menda odlični pevci. Ljudi v Zamšieku odlikuje veliko prijateljstvo, pošten odnos do dela, skrbno urejene njive, cvetje okoli hiš in na balkonih. Če za koga potem za njih res velja Kekče-va pesem, da dobra volja je najbolja ... TONE VRABL Najmlajši v vasi obljubljajo, da bodo Šli po poti starejših. Od lava: Tiasa, Saša, Darja, Sergeja, Tomaž, Ka^a, Sara in BlaL inmm kraju Zamšlek je eno izmed treh naselij ob Presečnem in Jazbijiah. Ob lepem vremenu je krasen pogled vse do Lisce in znamenite asialtne baze pri Planini, ponoči se vidi osvetljeno smučišče na Sljemenu pri Zagrebu. Otrokevo-zijo s kombijem v Šolo v Dobje, težje j e s prevozom tistih, ki obiskujejo srednje šole. Marinke se je pred leti iz Kaíobja priženile v Zamllek in postala žena Novoletni zbor krejanov je bil zaradi našega obiska pri dmnnl UduČ (od leve): Anton. Frančiška in Silva, Janka Briteja, ki je bil med slovansko osemosvojitveno vojno pri eni m anjka j o pa SI Ivin mož Božo in otroci, ki so bili na toplem v hii i. izmed a kcij na domačem teranu ranjen. Stanka Horvatic je uoHeljiea na soli v Dobju, doma pa imajo najmanjšo kmetijo v vasi. zato so včasih tudi redili mini Svali. V akciji NOVI TEDNIK V VASEM kraju bomo obbkali vas DOL POD GOJKO. Našo novinarko boste našli pri družini HORVAT, v âoboto ob 11. uri, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če žeUie. da pride mo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! novi tednik AKCUA Skozi Dobovec letno prepelje od 300 do 600 tovornih in okoli tisoČ o$ebnÍh vozil. Mejni prehod Rogatec na leto prečka milijon tn pol potnikov, od tega največ Hrvatov, manj kot polovica jih gre i^z mejo pes. Ilegala na južni meji Manj prebegov s Hrvašte v Slovenijo - Meje za več sezonskih delavcev? -124 kilometrov do šengenske meje in nazaj padec meje na južni strani naše drŽave ob uveljavitvi Šengeoskega pravnega reda decembra lani dela policistov ni spremeni]. Še vedno, kot pred štirimi leti, ko so na šengensko mejo prišli prvi policisti, je glavni cilj zmanjšanje ilegalnih pre-hodov. Za prebežnike iz večine balkanskih držav je meja $ HrvaŠko edina resna ovira za prestop v našo državo in s tem v evropska območja, kjer se zanje le navidezno cedita med in mleko. Pred sedmimi leti je jtiž-no mejo prestopilo c^ 600 do 700 prebežnikov, medtem ko so lani izsledili 113 jleulnih prehodov. Sengensio mejaje sinonim za dve vrsti pregleda potnikov. Medtem ko je pot enostavnejša za evropske državljane, so v šengenskem reži- mu pod strogim drobnogledom državljani tretjih držav. Mednarodna prehoda Dobovec in Bistrica ob Sotli, meddržavna Imeno in Rogatec ter maJoobmejni prehodi Ran-kovec, Podčetrtek in Sedlarjevo so uradna meja za vstop z južne strani države v naSo regijo, evropsko območje. Medtem ko je naloga poUcistk in policistov na omenjenih prehodih nadzor nad legd-nim prehajanjem potnikov iz ene države v drugo, je cilj tako imenovane zelene meje na postajah v Šmarju pri JelSah in Rogaški Slatini preprečitev prihoda tistih, Id bližnjice do cilja ubirajo čez travnike, skozi grmičevja in čez potoke in nato za nadaljevanje poti pogosto Čakajo na voznika slab kilometer stran od meje. »Prebežnike pošljemo k sodniku za prekrške in jih z voznikom vred oglobi-mo. si skupaj s hrvaškimi organi ogledamo njihovo ilegalno pot in jih napotimo nazaj k sosedom,« pove komandir Postaje mejne policije Rogatec Sandi Kamenšek. Poplava »seionskegacc dela Odkrivanje ilegalnih pre-bežnikov narašča, zato je po besedah vodje oddelka za državne meje na PU Celje Janeza lleka korak naprej pri tovrstnem delu spoznati in preprečiti nadaljnjo pot ilegalcem Čim bliže hrvaški meji. »Ukrepi so tako Še bolj učinkoviti, kazni ustreznejše in sodišča hitrejša,« pojasnjuje. Poleg še vedno velikega Števila ilegalnih prehodov trenumo največ preglavic, ne le poli- Del šengenskega pravnega reda je tudi šengenski informacijski sistem (SIS). Gre za računalniški sistem, ki policiji, carini, upravnim enotam in konzularnim uslužbencem omogo^ Napakal Zaznamek ni določen, o osumljencih kaznivih dejanj, o pogrešanih osebah in državljanih tretjih držav» ki jim je zavrnjen vstop. Uporablja ga 15 držav Šengenskega območja, že lani pa naj bi začeli uporabljati nadgrajen in posodobljen sistem» ki se je zaradi zapletov zavlekel. Tako imenovani SIS 11 naj bi služil ne le izmenjavi podatkov o prestopu zunanjih meja in viziunski politiki, temveč naj bi bili vanj vključeni podatki o evropskem zapornem nalogu» izročitvi» biometrični podatki, podatki o iskanju terorističnih aktivistov. Vključeval na) bi 30 drŽav z možnostjo nadaljnje razširitve. REKLI SO cistom, temveč tudi državi, dela preveliko Število izdanih delovnih dovoljenj za večinoma sezonska dela kol izgovor za lažjo pot naprej In bivanje znotraj evropsldh držav in me-ja. L^nl naj bi tako izdali kar približno 1200 dovoljenj tujcem, nad katerimi ni pregleda in Še manj nadzora. »Ko osebo iščeš na prijavljenem naslovu, je ru in se za njo večinoma izgubi vsaka sled, saj jo je že ucvrla naprej v države Evropske unije, kar ji to dovoljenje omogoča.« nazorno pove. Delovna dovoljenja so pogosto tudi osnova za lažje iskanje socialnih in zdravstvenih pravic tujcev pri nas. Devet porušenih mostov in brvi, enajst postavljenih zapornic, urejene brežine reke Sotle, kamor je zaradi slabega stanja mostu pred Časom zgrmelo tudi vozilo s tihotapljenim blagom, vse to so ukrepi za večji nadzor na šengenski meji. Trenutno so podelili 49 ključev za odklepanje zapornic med državama. »Približno 65 obmejnih prebivalcev je upravičenih do dnevnega prehajanja med Šesto zjutraj in deseto zvečer s slovenske na hrvaško stran in obratno izven mejnega prehoda,« Še pojasnjuje Hek. Maloobmejna prepustnica, polni list ali osebna izkaznica s priloženim kartončkom so na primer za hrvaškega državljana edina vstopnica v našo državo in sosednji, Madžarsko in Italijo. Skozi Dobovec letno prepelje od 300 do 600 tovornih in približno tisoč osebnih vozil- Mejni prehod Rogatec na leto prečka 1,5 milijona potnikov, od tega največ Hrvatov, manj kot polovica jih gre čez mejo peš. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Maloobmejna prepustniea, potni Kst ali osebna tdtazRÍca s prílořenim kartončkom so za hrvaškega državljana obvezna vsakodnevna vstopnica zapoL Darko Škrablin, Kum na Sotli: »Na kontrole sem se privadil in slabe izkušnje s policisti še nisem imel. Je pa res. da nobenega dokumenta na vožnjah v Avstrijo, Slovenijo in nazaj domov ne smem pozabiti doma ali celo izgubiti- Redno pregledujejo tudi tovor, ki ga prevažam- Po šestkrat dnevno prečkam mejo na Humu in sprva mi je bilo nekoUko čudno, da vedno znova kažem dokumente, medtem ko grem na kavo nekaj metrov siran od hiše v Slovenijo» vendar sem tudi to sprejel kot dejstvo-« Robi Perko, Škoíja Loka: »Sem voznik kamiona in mejni prehod Dobovec pogosto prskam. Gneča je velika ob koncih tedna» medlem ko med tednom ni večjih zastojev. Zaradi šengenskega režima se je za nas marsikaj olajšalo, negativnih sprememb pa ni čutid tudi na meji s Hrvaško. Če imaš poštene poti in namene, ni strahu.« s severa na jug Za potrebe šengenske meje so za opozorilnim znakom za državno mejo porušili most. Največ policistov se dnevno na šengensko mejo vozi iz severovzhodnega dela države, iz Maribora, Murske Sobote, in po »padcu« severne meje decembra lani približno osemnajst policistov tudi iz Slovenj Gradca. Nekdanji policist na koroški meji Branko Božič do službe v Rogatcu prevozi 124 kilometrov v eno smer, kar mu vzame po štiri ure dnevno. 21aradi po novem na srečo, kot pravi, 12-uniega delovnika je lahko prost tudi do tri ali Štiri dni v tednu. Do pokoja mu manjkajo še tri leta in pol, ob čemer se zaveda, da priložnosti za novo službo ni- Šen-genska meja trenutno zahteva delo približno 250 policistov. Do kdaj bodo d ostali na meji, Se ni znano. Kot tudi ne, koliko je šea-genska meja ohromila delo in predvsem varnost prebivalcev znotraj države ob tem, da policijske vrste zapušča veliko kadra in da se pomanjkanje lega kaže tudi na račun ne-zaposlovanja ob odhajanju in upokojevanju policistov. Branko Bcóiě. Vožnja s Koroške do Dobovca mu vzame štin ufo dnevna. GOSPODARSTVO O cet is Trgovcem marže, kmetom težave? V KCZS o težkem položaju živilske industrije - Kmetu dobrih 33 centov za liter mleka Da je življenje v Sloveniji vse dražje, ni nobena skrivnost» kdo pa je kriv za zadnje podražitve, $e vedno ni povsem jasno. V torek so svojo plat zgodbe predstavili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer so prepričani, da so marže velikih trgovcev neprimerno visoke in ustvarjajo velike dobičke, kmetje pa se srečujejo s težavami pri prireji mleka in govejega mesa zaradi visokih stroškov krme. V zbornici trdijo, da odkupne cene ne sledijo stroškom, prav tako pa niso razlog za višje maloprodajne cene. Predsednik KGZS Peter Vrisk je prepričan, da situacija, kjer imajo trije veliki trgovci v slovenskem prostoru v rokah daleč največji delež celouie trgovine, postavlja tako živilsko industrijo kot kmete v težak položaj. Eno od rešitev vidi v enotnem nastopu živilske industrije proti velikim trgovcem, »Na področju mleka, mesa in vina je vse premalo enotnega nastopa, trgovci to neenotnost izkoristijo in dosegajo visoke marže,« je opozoril Vrisk. Tako naj bi se po podatkih KGZS stanje v prireji mleka in mesa slabšalo zaradi povečanih stroškov prireje, predvsem stroškov žil in kupljene krme. Odkupne ce- cene govedine v kidvnicati In maloprodaji GOVEDINA 'teleta (E-R3} (v EUR/t} 2001 I 2002 2003 2004 I 2005 V 2006 2007 dec.07 / Z168 2.157 2-208 2.469 2.€71 2.676 2.618 Klavnic« iZf'.m) Maloprodaid 11.42S 12.198 12.413 12.650 13.242 13.971 15.850 14.380 {SURS) Vir. Zeleno poročilo (2P): Pregled po kmetijskih trgih. APSKTRP-Jev tržno Informacijski sistem (TIS) In Sl}R$:Statistienl letopis ter povprečne maioorodajne cene Izdelkov In storitev v Sloveniji. Odkupne cene mieka \n cene mleka v miekamah t«r v maloprodaji v letu 2007 v eUR/t Jan. I feb. I mar. | apr | maj j jun. I lul. I avd. 1 sept. ekt. j nov. I dec. Prldelovald 271.1 271.0 271.0 269.9 265.9 263.8 261.7 272.7 286.7 297.9 315.6 331.3 Standard!!. (TIS) Mkame 408.5 407.1 đ05,4 406.4 409.6 421.1 439.1 438.4 448.7 478.0 488.2 498.6 (TO Maloprodaja 584.3 S63.8 S53.S 553.5 565.8 594.5 604.8 604.8 615.0 697.0 7Û7.3 707.3 (SUSS) Vlrh ARSKTRP-jev tržno Informacijski ststem (TIS) in SU9S:PovprečrK maloprodajne cer% Izdeftov In storitev v Sloveniji, odkup dec. 3007: ocena. prMelovM Imleks dee. / jan. • 1.22. Matoprodaja |an. 2M8: S90.0 eur/t inMKs ian.08 / laii.07 -1.52 ne mleka, govedi m prašičev se v zadnjih letih in ludl v zadnjem obdobju niso toliko povečale ali pa so celo padale. Maloprodajne cene mleka in mesa so se v preteklih letih postopno dvigovale, lani pa izjemno povečale. Pri mleku je bila la rast za več kol 20 odstotkov, pri mesu mladega pitanega goveda pa za približno 14 od-siotJcov, pri teletini za devet odstotkov in pri svinjini za 19 odstotkov. Pri tem pa so se odkupne cene spremenile le za malenkost ali pa so ostale nespremenjene oziroma se zmanjšujejo, kot je to primer pri mesu. Zato v zbornici trdijo, da so se ekonomske razmere izbopevale le za predelovalce in trgovce» nikakor pa ne za rejce. »Odkupna cena mleka tako pokrije le 89 odstotkov stroškov prireje, na drugi strani pa so se lani maloprodajne cene v trgovini dvignile za več kot 50 odstotkov,« je ocenil Vrisk- Koliko komu? Na novinarski konferenci je sodelovala tudi Sonja Ar-lič, predsednica združenja rejcev govedi rjave pasme, ki je opozorila na višje stroške, ki jih imajo kmetje * rejci goveda rjave pasme. »Povprečna slovenska kmetija ima 5-6 krav in s tem se v resnici ne da preživeti. Sploh na hribovskih območjih, kjer so su'oški višji kot na ravnini, Poleg tega ^e za manjše rejce, oddaljene od centra, ki se ukvarjajo s težkimi pogoji,« je povedala Ariičeva, ki z možem kmecuje na večji kmetiji v Škalah pri Velenju. Glede podražitev je Ariičeva omenila, da kmetje ne poznajo odnosov med predelovalno industrijo in trgovino. »To zanima nas, torej kmete, verjetno pa bi moralo tudi potrošnike najbolj zanima- ti, koliko denarja od cene izdelka pripada kmetu, koliko predelovalni industriji in koliko si odreže trgovec. Potem bi bQo vprašanj o krivcih za podražitev manj,« je prepričana Ariičeva, Na 30 hektarjev veliki kmetiji, poleg tega imajo še 16 hektarjev v najemu, se ArliČevi ukvarjajo izključno s pridelavo mleka. Tega jim mlekarna plača 25- v mesecu za pretekli mesec. Nazadnje so za liter mleka ekstra kakovosti v Mlekarni Celeia Arličevi prejeli 03327 evra. Nadaljnja računica, komu koliko, je stvar maloprodajnih cen, ki pa jih potrošniki lahko vsak dan vidijo v trgovinah. »TUdi zato bi si želeli, da bi se mlekarne s proizvajalci nastopile proti trgovinam. Žal do teh dogovorov ne pride, verjetno pa bi lahko bilo marsikaj drugaCe,« je še povedala Ariičeva. US Za poštarja pa ne! Poštarji iz dneva v dan bolj nezadovoljni - Ob večjem obsegu dela nižja produktivnost ^ * Pred novim letom smo že pisali o vse večjem nezadovoljstvu uslužbencev Pošte Slovenije zaradi povečanega obsega dela, kopičenja neplačanih nadur, pritiskov zaradi prodaje lističev na srečo. Kot pravijo poštarji, že ne vedo več. na koga naj se še obrnejo. Uprava po-âle. ki hkrati obljublja izplačilo nadur, operira z drugačnimi podatki. Poštar iz okolice Celja, ki želi biti neimenovan, zaradi bolezni zdaj enega, zdaj drugega sodelavca dnevno v službi ostaja dlje kot običaj* no. Nadure, ki mu jih ne morejo izplačati, se mu kopičijo, Časa za koriščenje pa zaradi prej navedenih razlogov ni. »Takšno stanje je pri nas že dolgo. Vedno kdo zboli, saj pritiskov in obremenitev ne zdrži. PoŠte, katalogov, reklam je iz dneva v dan več, da ne omenim kakšne dostave hladilnikov ali kaj podobnega po polti. Pri teh zadevah šele >nasrkaš(, saj ti ponavadi stroja nihče ne pomaga raztovoriti,« pripoveduje. >> Namesto dveh, treh terenov, jih mora vsak poštar obvladati deset. Vse bi še nekako Šlo, če bi bili za to vsaj bolje plačani, tako pa se množi le dobiček družbe, naše plače pa ostajajo enake.« Kritik na račun uprave pošte je še mnogo. Izrečenih v živo ali na raznih spletnih forumih, kljub temu sprememb ni na obzorju. Vsaj konkretnejših ne. PoŠta Slovenije ima namreč o produktivnosti zaposlenih drugačne podatke. Kol so nam sporočili, se je v zadnjih sedmih letih produktivnost na poštnih okencih znižala za 3, v dostavi pa za 5 odstotnih točk. »Dejstvo je. da je prišlo do spremembe strukture storitev, ki se opravljajo na dostavi. Zmanjšal se je obseg zalitevnejših storitev (izplačila, sprejem, dostava knjižnihpošiljk). bistveno pa se je povečalo Število manj zahtevnih storitev, predvsem količina dostavljenih nenašlo vi j enih pošiljk (oglasnih sporočil, op. p.),« so zapisali v obrazložitvi, hkrati pa potrdili. da je res prišlo do povečanja fizičnih obremenitev pismonoš. Ker se je tako po njihovih izračunih produktivnost zmanjšala, s temi podatki delavce, ki želijo višje plače, že v kali zatrejo. Po podatkih uprave se nadure delavcem izplačujejo, vendar na osnovi posredovanih predlogov poslovnih enot. Novembra so tako delavcem izplačali 11.300 nadur. Uredba direktorja poslovne enote je odločilna tudi pri plačevanju nadurnega dela, ki je nastal zaradi nenadnih odsotnosti sodelavcev. Ta del nadur naj bi se izplačeval sprotno, ostali del pa se kompenzira v poletnih mesecih. Kot dodajajo razočarani poštarji, si v la, nekoč pregovorno donosen poklic, nihče več ne želi. Neto plača, ki se giblje od 622 evrov do 8S0 evrovmesečno, jim ni dovolj za nove delovne naloge, ki so jih z leti dobili. ROZMARl PETEK Foto: AŠ Se je Tuš dokapitaliziral? Skupina Tuš. ki je bila doslej edina trgovska družba, ki je bila v celoti v domači lasti ter se je ravno zaradi tega ponašala z aeodvisnostjo, se je iz dnižbe z omejeno odgovornostjo preoblikovala v dekdSko družbo. Na Čelu je še vedno Aleksander Svetelšek, v nadzornem svetu pa je žena dosedaj edinega lastnika Mirka TbŠa, Tanja Tu5. Podrobnosti preoblikovanja, od lega, zakaj je do nje prišlo, do t^, kdo bodo morebitni Bovi lastniki družbe, naj bi v družbi pojasnili prihodnji tederL Po neuradnih podatkih pa naj bi Skupina TXiš že izdala 500 tisoč delnic, o tem, ali bodo te kotirale na Ljubljanski borzi. Še ni podatkov. RP ©toll partnerímJlwlJMmcHiism AKCIJA (^ljudje z veliko začetnico Noč in dan v skrbeh in aicciji Težko» da kdo v vojniški občini ne bi poznal Katice Pešak. Njeno več kot 50-let-no delo na področju âocia-le poznajo tudi daleč naokoli. Občutek pomoči je v njej enako močan in naraven kol dihanje. Mogoče tu* di zato, ker so imeli čut za soljudi že njeni starSi in ker ga ima ludi njen dolgoletni partner v dobrem in slabem - mož Tone. Že kmalu, ko jo Človek spozna, i^otovi, zakaj jo obiS-če toliko ljudi, ki potrebuje jo ne le pomoč, temveč tudi kakšen nasvet. Toplina v njenih očeh pove več kot kup besed. Čas za soljudi najde v vsakem trenutku. Tudi če njeno zdravstveno stanje včasih tega ne dopušča. »Včasih ji povem, da ima za normalnega Človeka preveč takšnega dela»« potarna mož Tone, a vendar ji je, odkar sta se spoznala, vedno v oporo. Kot mlad učiteljski par (Katica je sicer domačinka) sta se že zelo zgodaj lotila tudi urejanja družinskih razmer otrok. »Spomnim se, da sva kmalu po pnhodu vžolo vSocki učila otroke, ki so doma Živeli v katastrofalnih razmerah. Sa- mi so nam povedali presunljive zgodbe življenja z očetom, ki je bil velik grobijan. Tako sva se z možem peš odpravila do družine in skušala v njej najti nek dn^. spravljiv dialog. Če zdaj pomislim, sem si kot l9-letno dekle veliko upala, saj sem očetu napisala pismo in ga povabUa na razgovor. Ta seje celo odzval in po pogovoru je bilo v družini za nekaj Časa res tako, kot mora biti.« Od takrat naprej je v tem delu Slovenije sinonim za so-cialo Katica. Vodi tako odbor Rdečega križa kot Kari-tasa, »saj je vseeno, v kateri organizaciji si, glavno je. da lahko pomagaš ljudem.« Človeške stiske so po Katičini oceni iz dneva v dan večje. »Težave se kar kopičijo, revščini na pomoč priskoči Se bolezen in včasih si ob pogledu na to tako zgrožen, da si nič ne upaš reči...« Ob tem omeni tragedijo, ki se je pred kratkim zgodila v naselju Homec in v kateri so otroci ob materi, ki čaka na nujno operacijo, izgubili očeta. »Ravno ko sem vzpostavila stik s Šentjurskim podjetnikom Čo-klom, ki )e denar namesto za (^udje 2 veliko začetnico Glasujem zs \m in priimek, toisn naslov ali naslov ustanove}: Moj naslov {Ini6 in priimek, ulica, kraj): Kupan poêljlle na No«! tednik. Preiemna T9,30Dđ Vsâk tiáiň bon^o růtú poiilisteiji làntbH dúbitnika hiin^ge dari(B. Nagrajenka tega tedna, ki bo prejela majico Novega tednika, je Kristina Verbole, Trnovec 41,1215 Medvode. praznične voščilnice želel nameniti družini v stiski, je oče umrl. še klicali smo ga tisti dan, ko smo mu denar želeli izročiti, mati pa je bila ravno takrat v bolnišnici... Zdaj bomo družini pomagali 5e tako, da ji bomo namenili ves izkupiček od Karitasovega koncerta, ki ga v Novi Cerkvi pripravljamo sredi februar-ja.« Birokratske bitke Žalostne zgodbe so s Katico noč in dan, pri čemer jo v akcijo poganjajo skrbi, kje bo našla še kakšna sredstva za pomoč sokrajanom. A pomaga jim tudi drugače. Piše različne pritožbe na odločbe, s katerimi bi bili že tako pomoči potrebni ljudje še prikrajšani, prošnje za delovno mesto. Štipendijo... »Birokracija je včasih zelo neživljenj-sl^. Spomnim se primera, ko gluhonememu otroku niso odobrili slušnega aparata. Priložili smo se celo na vrhovno sodišče, da smo dokazali svoj prav, Veliko je tudi pritožb zaradi pobiranja RTV-prispevka. Ljudje se ne znajdejo ali pozabijo takine stvari prej urediti, pri čemer se dolg hitro nakopiči, poleg tega pa so ravno RTV-jev-ci zelo neusmiljeni in bridki pogajalci. Ib so še pritožbe, ko ljudem zaradi evra več pokojnine za štiri evre zmanjšajo varstveni dodatek, ko dijakom zaradi nekaj centov za-vrnejo pravico do štipendije. Skratka, pomagam jim uveljavljati pravice do različnih pomoči.« Dolgoletna Katičina skrb so tudi vodenje evidencein obiskovanje starejših krajanov za osebne praznike ter pisanje novoletnih voščilnic kr- Rdeči noski iščejo nove klovne Rdeči noski - klovni zdravniki so posebej usposobljeni umetniki, ki bolne tolažijo s humorjem, podarjajo naklonjenost in vračajo voljo do življenja. Na svojstven način lajšajo depresije, pooperativne doke in blažijo boleče terapije. Pomagajo tudi pri prebijanju nedostopnosti bolnih do okolice in lako poskušajo obuditi voljo tam, kjer je ta življenjskega pomena. Rdeči noski - klovni zdravniki delujejo v Društvu za pomoč bolnim in trpečim, ki je nepridobitna nevladna humanitarna organizacija, ki se trudi zagotoviti redne obiske klovnov zdravnikov vsaj enkrat teden- novitednik www.novitednlk.com sko vsem malim bolnikom v vseh slovenskih bolnišnicah z oddelki» kjer ležijo otroci. Zaradi večjega obsega dela in Širjenja pro-^ama zdaj vabijo vse zainteresirane na avdicijo, ki bo 28. januarja ob 19. uri v dvorani v Guncljah-Kosijeva 1, Ljubljana. Avdidjo bosta vodila umetniška vodja slovenske organizacije Eva Š. i^aurer ter umetniški vodja mednarodne organizacije klovnov zdravnikov Gio-ra Seeliger. Izbrani kandidati bodo povabljeni na delavnico Rdečih noskov, ki bo hkrati drugi krog avdicije. Za avdicijo pripravite krajšo točko (1-3 minute), kjer boste pokazali svojeveščine (žonglérské, pevske, plesne, znanje imanja na ^asbene mštrumente...) in igralsko znanje. Prijavite se lako, da pošljete življenjepis, opis izkušenj z nastopanjem ter kontakt na e-mail eva@rdecinoski.org ali na naslov Eva Š. Maurer, Prušnikova 28, Ljubljana. Na tem naslovu lahko dobite tudi podrobnejše informacije. AB "Sociala" velja tudi za Tonetove in vodajalcem. »Veste, pred leti smo v tem koncu imeli toliko krvodajalcev kot polovica celjske občine. T\idi zdaj imamo veliko ljudi, ki jim pravim, da so ljudje s plemenitim srcem.« Še veliko ljudi s plemenitim srcem j e v pogovoru ome-nila Katica. Od ostalih požrtvovalnih članov karitativnih društev do podjetnikov, ki prispevajo sredstva, ter drugih dobrosrčnih ljudi, ki pri pomoči niso skopi, Čeprav tudi sami nimajo veliko. Mi pa si Želimo, da bi bilo takšrdh ljudi odprtih src, kot je Katica, še veliko več. ROZMARI PETEK Katičine hišne ljubljenčke - vsi (na sliki je le Fani) so v topel dom prišli Iz manj rožnetih razmer. V našem uredništvu se je doslej nabralo že 4.886 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 331 vaših glasov. Čeprav v naši akciji ne ^e za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Še zlasti bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico. 1.Majda Makovšek................................... 1.228 glasov 2.Cvetka Operčkal...............................................1.158 3.Klavdija Brežnlk.................................................730 4.Branko Koštomaj.................................................537 S.Sabina Kolar.......................................................267 6.Sonja Mastnak.....................................................170 7. Ivanka Tofam........................................................97 8.01ga 2idan............................................................90 9.Brigita Muškotelc.................................................72 lO.Zoika Čakš...........................................................71 Razpisujemo prosta delovna mesta • Tuš restavracija Planet Celje: 1. kuhar (2 - ru./z.) 2. natakar (2 - m./ž.) 3. vodja kuhinje O • m./ž.) Zahtevana strokovna izobrazba: Pod 1: kuhar ali IV. stopnja neobvezna $m«r Pod Z nstakdr all IV. stopnja neobvezna smer Pod 3: kuharall gostinski uhnik Tuš Wanted Planet Celje: 1. kuhar (2-m,/ž.) Zahtevana strokovna izobrazba: Pod 1: kuhar ali IV. stopnja neobvezna smer Ostali pogoji: KandidaU morajo Imeti poleg zahtevane strokovne izobrazbe tudi ustreine delovne izkulnje. poznavanje s področja Slvli. biti morajo komunikativni in državljani Republike Slovenije, pogoj je tudi nekaznovanost. Z izbranimi kandidati bomo skleniK delovno razmerje za določen čas treh mesecev, z možnostjo podaljšanja za redoioČen čas. Pisne vloge z dokazili o izpotnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom polljita v S dneh od objave na nasfov; Engrotus d.d., Cesta v Trrtovlje d. 3000 Celje. S pripisom: kadrovska slulba. INTERVJU Med knjigami in zgodovino Branko Goropevšek je ob gradnji nove knjižnice v Celju pred največjim življenjskim izzivom doslej Branko Goropevšek se je rodil leta 1966 v Preboldu. Po diplomi na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje, ki jo od leta 2001 vodi kot direktor. Leta 1992 je opravil strokovni izpit iz bibliotekarstva. Leta 2000 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani z nalogo Slovenci na Štajerskem 1907-14 pridobil naziv magister zgodovinskih znanosti. Njegova osebna bibliografija šteje več kot 130 enot znanstvenih in strokov-nih člankov, med njimi je tudi šest monografskih del. Vrsto let je kot pisec gesel sodeloval z Enciklopedijo Slovenije in pri Slovenski kroniki 20. in 19. stoletja. Bil je tudi urednik številnih zbornikov in drugih strokovnih publikacij. Branko Goropevšek, magister zgodovinskih znanosti in direktor Osrednje knjižnice Celje, je rojen Preboldčan. 0 sebi pravi» da je preprost Človek, ki se rad Šali in druži s prijatelji. A Časa za to je vse manj. »Ni krivo le zahtevno vodenje knjižnice, kriva sta tudi izziv, ki ga predstavlja gradnja nove sodobne knjižnice v Celju, ler sodelovanje na Številnih simpozijih in predavanjih .., Dnevi so prekratki za vse. kar bi rad opravil,« pove. OdloČili ste se za študij na mariborski pedagoški fakulteti... Ste se videli kot učitelj? Že v osnovni Šoli sem jasno nakazal, da bo moja us*, meritev v družboslovju, pri Čemer sta me najbolj zanimala zgodovina in zemljepis. V srednji Soli sem imel izvrstne profesorje, ki so me kljub temu, da sem bil dokaj len učenec, veliko naučili. No, srednjo Šolo sem uspešno končal in ostal pri prvi usmeritvi. Zato sem študira! zgodovino in geografijo na pedagoški fakulteti. Sprva sem mislil, da bom pristal v prosveti, a sem delovno poi našel drugje. Nekje vmes so se vam zgodile knjige ... Kdaj so vas zasvojile? 2e od nekdaj sem rad bral. Zlasti potopise in pustolovske zgodbe. V osnovni šoli sem bral zbirko Sinovi Velike medvedke o Indijancih» tudi na ta način me je zasvojila narava, pri čemer sem dobil tudi poseben pogled na geografijo. S službeno potjo ste se zapisali knjižničarstvu. Zakaj? Preden sem se zaposlil v knjižnici, sem eno leto honorarno poučeval zgodovino na celjski I. gimnaziji. To je bilo moje enoletno srečanje s pedagoškim delom. Leta 1991 je odšla v pokoj prof. Božena Orožen. V knjižnici so potrebovali človeka, ki bi prevzel domoznanski oddelek. Z veseljem sem sprejel ponudbo in v tem oddelku delal polnih deset let. Kaj je pravzaprav do-moznansÛ oddelek? Prav v tej veji knjižničarstva je povezava z zgodovino največja. Na teh oddelkih zbiramo pisno dediščino s področja. ki ga knjižnica pokriva. Mi pokrivamo kozjanski in savinjski del regije. Zbiramo knjige, slikovni material, rokopise, posebne tiske, raritete ... in seveda skrbimo, da pisna kuk ur na dediščina ostaja. Kakšni so zakladi knjižnice. ki jih običajni obisko-vaJci ne vidijo? Najprej naj omenim zbirko starih zemljevidov, ki smo jih (udi ponatisnili. Gre za dediščino iz 16. stoletja in naprej. Imamo izjemno bogato rokopisno zbirko, zapuščino literatov in starih Celjanov. Zelo bogata je zbirka starih razglednic, več kot pel tisoč jih je. S to zbirko pokrivamo celotno časovno obdobje od prvih razglednic do danes. Bogata je tudi zbirka starih tiskov in raritet, med njimi so tudi knjige iz 16. stoletja. Imamo tudi popolno zbirko Slomškovih del. Kar nekaj let ste hranili tudi izvirnik Dalmatinove Biblije ... Po končani vojni smo dobili biblijo in novi testament, ki so ju najprej hranili v frančiškanskem samostanu v Nazarjah. ObosvobajanjuZgor-nje Savinjske doline v letu 1944 je zagorel ludi traki na-zarskega samostana, v katerem je bila knjižnica. Eden od partizanov je videl ti knjigi in se zavedel, da ^ za pomemben del slovenske kulturne dediščine. Zato ju je rešil pred ognjem in ju primemo zavaroval pri nekem kmetu, po vojni pa smo ju pridobili mi- Ti knjigi slabili pri nas do leta 1994, ko smo ju morali vrnili v Nazarje. Je ta del dediščine ohranjen tudi drugače, na mikrofilmih, v digitalni obli-ki? V zadnjih dveh letih tudi v Sloveniji ta gradiva veliko digitaliziramo. Tudi v naši knjižnici začenjamo s tem, saj je to za zdaj edini način, da ohranimo dediščino. Prav zdaj se o digitalizaciji dogovarjamo z Narodno univerzitetno knjižnico in s knjižnico na Ptuju. Smo namreč partnerji pri projektu Digitalna knjižnica, za katerega smo dobili tudi evropska sredstva iz tako imenovanih norveških mehanizmov. Denar namenjamo za nakup potrebnih aparatur, da bomo 10 dediščino lahko prenesli na nove nosilce medijev. Na ta način bo dediščina preko spleta dostopna vsakomur. Knjige niso vaša edina ljubezen. Je zgodovina še vedno tisto, kar vas najbolj »vleče«? Zanimajo me vsa obdobja preteklosti. Toda Če hočeš v zgodovinopisju aktivno delovati, je potrebna specializacija. Že v času študija sem se osredotočil na proučevanje zgodovine Slovencev na Štajerskem od dru- ge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Predvsem zato, ker sem opazil, da je o tem relativno malo napisanega In da se na večino stvari in dogodkov iz tega obdobja gleda le skozi oči Kranjske, To je bil čas, ko smo bili Slovenci razdeljeni na številne dežele, pri čemer je vsaka imela svoje posebnosti. Tudi Štajerski del seje razvijal drugače kot kranjski, zlasti je bila drugačna nacionalna bit slovenstva. Skozi razprave sem dokazal. da je štajerska zgodovina, ki jo skozi kranjske oči mnogi gledajo zelo zviška, k slovenski zgodovini prinesla veliko tistega, skozi kar se je izoblikovala slovenska narodna zavest na celotnem slovenskem ozemlju. Čas, o l^aterem govorite» je bil buren, poln mednacionalnih sporov, politične aktivnosti ... V tem Času se ni bil toliko boj med slovenskimi strankami kot med Sloven- ci in Nemci. Politika je torej imela nacionalen predznak. Slovenci smo bili v tem nacionalnem boju dokaj uspešni. Ce je še v 70. in 80. letih 19. stoletja kazalo, da bodo Nemci prevladali, se je v 90. letih pokazalo, da ne bo tako. Siovenci so uspeli s svojo aktivnostjo in politiko, ki je bila uspešna, ker je bila ubrana na nacio-naine strune. A zgodilo se je, da je poletu 1906 na Štajersko prišel tako imenovani kranjski duh in so se tudi Slovenci politično razdelili na konzervativce in na liberalce. Zadnja leta monarhije tako zaznamujejo ideološka nasprotja med Slovenci, ki so kljub temu še vedno dokaj enotno nastopali proti nacionalnemu nasprotniku. Zelo dejavni ste v Zgo-dovinskem društvu Celje, ki je nekakšna posebnost v Sloveniji, zlasti zaradi publicistične aktivnosti. Kaj vam pomeni to delo? Društvo sem vodil med leti 1992 in 1996. Takrat je začela Izhajati tudi revija Zgodovina za vse s podnaslovom Vse za zgodovino. Z njo smo skušali z novim pristopom, s pripovednimi teksti, popu-la ri žira ti zgodo vi n o pi s j e. Mnogi so napovedovali, da bo revija muha enodnevnica, a so se motili. Revija redno dvakrat letno izhaja vse od leta 1994. V delo se vse bolj vključujejo mlajši avtorji, ki odlično sodelujejo z nami. Delo v dnišrvu je tako dobro tudi zato, ker smo člani med seboj ludi prijateljsko povezani, vežeta nas želja po odkrivanju novega in prijateljstvo. Ste pred najtežjo nalogo doslej. Celje namreč gradi prizidek h knjižnici, ki že lepo raste. Zakaj rabila Celje in regija novo knjižnico? Nova knjižnica je potrebna zato, ker v sedanjih prostorih ne moremo več zagotavljati sodobnega knjižni- čarstva. Pojavlja se vrsta novih medijev, ki sodijo v knjižnico. Tudi način uporabe knjižničnih gradiv se je Izjemno spremenil, V Studijski knjižnici imamo še vedno skladiščni sistem. Uporabnikom bi radi omogočili, da si knjigo poiščejo samijo sa* mi pregledajo. Ponudili bira-di nove storitve, čim več informatorjev, ki bi pomagali, svetovali- Radi bi. da bi si uporabniki knjige lahko izposojali in vračali sami s knjigo-mati. Z vsem tem bi ponudili nove možnosti obiskovanja knjižnice, poslušanje glasbe, gledanje filmov, več želimo storiti tudi za mladostnike. ki najmanj obiskujejo knjižnico. Gradnja prizidka je izziv še v enem smislu. Hkrati z njo se bo v kratkem začela tudi temeljita prenova sta-rih prostorov. Kako boste to izvedli? Tega se rahlo bojimo, a upam, da nam bo težave uspelo premostiti. Že letos naj bi se knjižničarji izselili iz sedanjih prostorov, gradivo pa bomo preselili v prostore na Mariborski cesti, kjer zdaj gostuje poluiska šola. Prostore bo treba pripraviti tako, da bodo vsaj kolikor toliko zadostovali za ponudbo Študijskega oddelka. Po prenovi starih prostorov in izgradnji prizidka bo knjižnica postala praktično nova stavba. Vsi trije oddelki bodo končno združeni na eni lokaciji, kar omogoča veliko racionalizacijo. Zaposleni knjižničarji bodo dobili nove naloge. Postali bodo svetovalci, informatorji, več bodo lahko delali s skupinami s posebnimi potrebami -slepimi, slabovidnimi. Končno bomo postali dostopni tudi za invalide, saj v sedanji stavbi ni dvigala ... In kdaj se bo vse to z vmesno zadrego pri začasni selitvi na Maril^rsko zgodilo? Upam, da bodo uporabniki prizanesljivi, če bo kaj več težav pri izposoji. Vedeti je treba, da imamo več kol 400 tisoč knjižničnih gradiv in da jih bomo morali začasno preseliti več kot 220 tisoč. Ob tem bo vsako gradivo dobilo ludi nov status - knjižničarji ga bomo drugače »obdelali«. Na selitev se pripravljamo že tri leta in prepričan sem, da bo Šlo brez zapletov. 2e zdaj se veselimo še ene selitve v nove prostore, ki naj bi jih slavnostno odprli jeseni leta 2009 ali najkasneje spomladi 2010. Če se le ne bo kaj zapletlo in če bo tudi s financiranjem vse v redu. BRANKO STAMEJČIČ Foto: CSEGOR KATIČ Pravica se kar spi Osman Lutolli ni nič bližje razsodbi kot leta 1999 - Sodnice se menjajo, ZPIZ vztraja pri svojem Odvetnik Osmana Lutol-Ilja je že leta 1999 vložil tožbo na okrožno sodišče v Celju za plačilo odškodnine zaradi nepotrebne operaci-je» 8 katero so mu odstranili del pljuč. Za odškodnino toži tri vpletene bolnišnice: v Celju, Mariboru in Topol-Šici. V vsem tem času je bila obravnava sklicana vsega trikrat, zadnja junija lani, ko so jo spet odložiil za nedoločen čas. Primer je prevzela že tretja sodnica, Osman Lutolli pa ima Čakanja dovolj. Še zlasti, ker je kot invalid tretje kategorije večino časa na bolniški. Zavod za pokojninsko in invalidska zavarovanje Slovenije pa je zavrnil predlog za polno upokojitev. Povrhu je tudi delovno mesto, ki so ga zanj prilagodili vJavnih napravah Celje, ocenil za neprimerno. Diagnoza rak Začelo se je avgusta leta 1996, ko )€ Osman Lutolli zbolel za pljučnico. Zdravili so ga v Bolnišnici Topolši-ca. V Času zdravljenja so mu naredili ludi bronhoskopijo» odičipijen vzorec pljučnega tkiva pa so poslali na pregled na pato morfološki oddelek celjske bolnišnice. Tu so v enem izmed desetih d robcev odvzetega tkiva našli rakave celice in postavili diagnozo »nediferencirani makrocelu-lami karcinom«. Rak na pljučih. Iz Topolšice so ga napotili na odstranitev dela pljuč na oddelek za torakalno kirurgijo mariborske bolnišnice. Pri operaciji 28. septembra 1996 so mu odstranili desni spodnji pljučni reženj. Med operacijo niso našli ne Osman Lutolli povečanih bezgavk ne tumorja, prav tako histološld pregled odvzetega tkiva ni potrdil malice raŠČe. Odgovora na vpraSanje, ali je ali ni imel raka, so mu torej z operacijo rešili življenje ali ga po nepotrebnem spremenili v invalida, še vedno oi. Vse iri bolnišnice so prepričane, da niso naredile napake, zadeva pa na sodišču ne pride nikamor. Dve sodnici» ki sta imeli njegov primer v rokah. sta odšli na drugo delovno mesto, zadnja, tretja» je podedovala od prejš- nje vrsto primerov. Lutolii-jev je le eden med njimi. Sicer pa po oceni odvetnika Igorja Inkreta menjavanje sodnikov v procesu ni edini razlog za dolgotrajnost postopka. Tu so še izvedenska mnenja: »Tri mnenja so napisali praktično isti ljudje. Slovenija je majhna drŽava, vsi se med seboj poznajo in težko je pričakovati, da bo kdo izmed specialistov izvedencev rekel, da je drugi naredil napako, saj se lahko kmalu vse skupaj obrne. Mislim. da lahko samo izvede- nec iz tujine poda neodvisno nrnenje. Upam, da bo sedaj sodišče končno upoštevalo naš predlog, v katerem smo predlagali, da izvedensko mnenje pripravi priznani medicinski inštitut v Heidelbergu v Nemčiji.« Upanje, da bo izvedensko mnenje potrdilo, da je bila operacija nepotrebna, opira (gor Inkret tudi na mnenje enega izmed vidnih specialistov, ki je bil lani zaslišan na delovnem sodišču glede ocene invalidnosti Osmana Lutoliija. »Ugotovil je, da je imei v času» ko so pri njem diagnosticirali rakavo obolenje» Lutolli že astmo.« Izvedencem iz tujine bi verjel tudi Osman Lutolli, ki ima že vrh glave povsem nasprotujočih mnenj naših strokovnjakov. Za pospešitev postopka in pridobitev izvedenskega nmenja iz tujine se je marca 2006 obrnil tudi na varuha človekovih pravic. Ta je na celjsko okrožno sodišče naslovil dopis za pospešitev postopka. A se ni nič zgodilo. Pravzapravjeposkusil že vse. kar je mogoče: »Psihično ne vzdržim več. Vedno znova in znova se borim za iste zadeve, pa nikamor ne pridem.« Nic se ne spremeni Poleg dolgotrajnega postopka na sodišču bije Lutolli še eno bitko z mlini na veter. Varuhinja bolnikovih pravic mu je predJagaia upokojitev, njegov psihiater je zapisal, da za redno delo ni več zmožen, prav tako internist, saj Lutolli nima težav samo zaradi odstranitve dela pljuč. Invalidska komisija ZPIZ pa je ugotovila» da se mu zdravstveno stanje ni bistveno poslabšalo in je predlog njegovega pooblaščenega zdravnika za upokojitev zavrnila. Ostaja mu invalidnost tretje kategorije, tako kot je odloČilo tudi delovno sodišče. »Zadnji sklep komisije ZPIZ je bil, da nisem zdravstveno zmožen za delo pomožnega komunalnega delavca, ki so ga v dogovoru z mano predlagale Javne naprave. Po mnenju komisije pa sem sposoben za delo čistilca v garderobi. Ne razumem.« Torej Še ena Izgubljena bitka in najverjetneje nadaljevanje bolniškega staleža s skromnejšimi prihodki... Doma pa trije Šoloobvezni otroci. Žalostno uZdi se mi, kot da vsi čakajo, da me bo kaj drugega pobralo,« je komentiral dolgotrajne sodne postopke Lutolli v Novem tedniku že leta 200S. Takrat je Se upal, da bodo se bodo postopki pred Invalidsko komisijo zaldju-čill z ugotovitvijo, da je trajno nesposoben za delo. Zdaj ne upa več. Se bo vsaj na sodišču z novo sodnico kaj premaknilo? Odvetnik je na sodišču oktobra lani vložil nadzorstveno pritožbo. »Odgovorili so nam, da bo obravnava razpisana v mesecu januarju. Pričakujem, da bo sodišče v kratkem odločilo in določilo izvedenca.« Če bo sodišče upoštevalo zahtevo» da izvedensko mnenje opravi tuja ustanova, bo spet trajalo, saj je treba najprej prevesti vso do-kumentacijo, počakati na mnenje, na razpis obravnave ... Čas pa teče in teče. MILENA B. POKLIČ Konzervirana miška Vložene kumarice z dodatkom - Sabotaža ali ustaljena praksa? Nedavno naj bi potrošni-ca (bila na) bi iz okolice Šentjurja) v kozarcu vloženih kumaric znamke Mer-cator našla del mišjega hrbta in noge. O tem je obvestila litovsko hišo, obenem pa je sliko po elektronski pošti poslala prijateljem, znancem ... dokler ni sporočilo prišlo ludi do medijev, najditelj ica konzerviranega glodalca pa je medtem »poniknila«. Slika milo rečeno zbuja gnus. Še bolj pa se ob njej lahko zatika tistim, ki so kumarice omenjene znamke pred kratkim že »pokonzumiraii«. Ne gre, da bi ob tem zboleli, saj so, kot so pojasnili na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, živila termično obdelana, zato bakterija salmonela, če bi že biia prisotna, med procesom pogine. Kot je Še dodala vodja oddelkov za živila in predmete splošne rabe Vivijana Potočnik, to ni nič nenavadne^, da pride žival v proizvodni trak. Zato je povsem možno, da so ostali deli miške v drugib kozarcih» a ker je »zadeva sterilizirana«. ne bo vplivala na zdravje ljudi. Trgovska hiša je medtem že odpoklicana celotno serijo teh izdelkov, Čaka pa tudi na pojasnilo madžarskega proizvajalca kumaric. Kot je pojasrula Tanja Durin iz Mer-catorja, po zagotovilih strokovnjakov ni možno, da bi se kjerkoli na poti izdelka skozi proizvodni proces, proces disuibucije in skladiščenja kaj takega lahko zgodilo nenamerno, saj postopki in oprema vseh proizvajalcev v Evropski uniji ustrezajo visokim evropskim standar- dom. V Mercatorjuzato domnevajo, da gre v tem primeru za manipulacijo ali celo sabotažo» zato so ustavili dobavo teh izdelkov. »Ob tem izjemno neprijetnem dogodku se kot prodajalec lahko le iskreno opravičimo in zagotovimo, da smo nadzor nad vsemi proizvajalci in izdelki trgovske znamke Še poostrili.« je poudarila Duri nova. Zanimivo pri celi zgodbi pa je tudi, da najditeljice »kumaric z dodatkom« ni možno najti. Tudi v Mercatorju se z njo in posredno rudi z oporečnimi kumaricami niso srečali osebno. »Ko smo se želeli z njo pogovoriti» je poslala sporočilo, da je v tujini, Od decembra se ni več oglasila»« je povedala Duri-nova. ROZMARl PETEK bodo pomagale pri Za vsak slučaj bodite pozwni na izdslkd madžarskega proizvajalca Horker. Mogoča so še v drugih izdelluh podobni »ojacavald okusov«. §L3-11.faiiiiar200S - De menca je problem današnjega časa» ki prizadene predvsem starejše ljudi> včasih pa tudi mlajše. O tej bolezni veliko ljudi ve premalo, zato je tudi ne prepoznajo pravi čas in ne znajo priskočiti na pomoč svojcem. ki zbolijo za to boleznijo. V Šentjurju se je zato na predlog iniciativnega odbora sestal ustanovni zbor društva Spominčica - Združenje zahod noé ta jer ske pokrajine za pomoč pri demen-ci. Za ustanovo društva so se odločili, ker v tem delu Slovenije podobnega združenja še ni. »BUo je nujno, da nekaj takšnega naredimo tudi v zahod no-štajerski pokrajini,« je povedala predsednica društva Zlatka Felc (sicer priznana strokovnjakinja za pediatři jo v celjski bolnišnici), »glede na to> da je bilo udeležencev ustanovnega zbora zelo veliko, upam, da bo društvo dobro delovalo in služilo svojemu namenu ter kasneje morda preraslo tudi v kaj širšega.« Osnovna naloga združenja bo ozaveščanje družbe o tej problematiki in pomoč svojcem bolnikov z demenco. Društvo Spominčica jim bo poskušalo priskrbeti najnovejše informacije s tega področja. kako prepoznati bolezen, kako pomagati in kako delati, da bo lahko bolnik Čim dlje ostal v svojem domačem ljubečem okolju. »Najprej bomo morali organizirati tečaj za člane združenja,« načrtu^ je Zlatica Felc, »imamo že obljubo, da nam bodo predavali psihiatri, ki na tem področju v Sloveniji pomenijo veliko in ki se z de-menco srečujejo pri vsakodnevnem delu. To bo prvi korak.« V društvu načrtujejo» da bodo kasneje tudi širili pridobljeno zna-nje v obliki tečajev in delavnic. Poskušali bodo izdajati tudi glasila in orga-ruzirati poučne ekskurzije na kraje, kjer se bodo lahko zainteresirani o tej bolezni Čim bolje poučili. Sodelovali bodo tudi z društvi s podobno vsebino v Sloveniji in v tujini. »Vesela sem» da smo tudi v tem delu Slovenije naredili prvi korak k temu, da zaživi združenje za pomoč pri demenci,« je ponosna Zlatka Felc, »upam» da bomo lahko pomagali ljudem» da bodo kar najbolj olajšali življenje svojcem z demenco in da bodo lahko ob takšni pomo* či bolniki vključeni v aktivno življenje kar najdlje časa.« KŠ Zanemarjeni Železninar v zidu moilca Lastniki prostorov, družinsko podjetje Merkscha, po treh letih od nakupa še vedno molčijo o tem, kaj bo z zgodovinsko zaščiteno trgovino Zgodba Železni na rja je najbrž ena najbolj žalostnih celjskih pripovedi in hkrati živ dokaz umiranja na obroke, ki ga zadnje desetletje doživlja staro mest-no jedro. Nekoč ena vodilnih evropskih trgovin z drobnimi kovinskimi predmeti in železnino je zapuščena io skoraj prazna že skoraj tri leta id pol, njene izložbe so na divje prelep-Ijene s plakati» edino življenje čudovitim zgodovinsko varovanim prostorom daje ponudba ene od posredovalnic za delo. Kako je propadal in slednjič žalostno propadel Železninar in kakána bo njegova usoda? I'l^ovino je v stavbi v središču mesta odprla celjska dnižinđ nemškega porekla Ra-kusch. V njej se niso ukvarjali le s prodajo vseh vrst želez-mnskih izdelkov. Imeli so tudi veletrgovino, pri čemer so med prvimi poslovali z vzorno urejenimi katalog, ki so omogočali (udi naročanje »na daleč«. Rakuscheva trgovina |e bila med najuspešnejšimi tovrstniroi podjetji v Evropi. Po vojni so jo nacionalizirali, kasneje je kot Železninar prilla v last Kovinotehne. Po propadu te ugledne celjske družbe, ki jo je kupil Merkur, se je začel tudi zaton in propad Železninarja. Merkur je u^ovino, ki je bila takrat že spomenik lokalne kulturne dediščine, zaprl. Za kratek Čas jo je leta 2001 za 215 milijonov tolarjev (skoraj 900 tisoč evrov) odkupila Mesma občina Celje, ki je tako pokazala zanimanje za ohranitevpo-dobe, ponudbe in pomena te V praznih in zapušnnih prostorih nekoč slovito Rakuschovo trgo^no in kasneje Želozninaria deluje le posredovalnica za delo. Lastnik prostorov PeterMerkschašanaprojmoleiotem, kaj nemoravas prostori, ki jih je leta 2004 odkupil od Mestne občine Celje. ha se o le) temi noče pogovarjali. Le sam ve, zakaj javnosti ne pove» kaj bo s svojo lastnino v srediSču mesia. Je trgovino kupil kot icapitalsko naložbo in čaka na boljše čase, da bi jo preprodaj? Namerava v teh prostorih širiti dejavnost družinskega podjetja na kakino drugo področje? Za zdaj ostajajo le ugibanja brez odgovorov. Pohištvo v depoju v celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine pravijo, da ne vedo ničo lastnikovih načrtih, Če jih sploh ima. Branka Prime se boji, da je objekt kot trgovina za vedno Izgubljen. Kljub temu za novega lastnika še vedno veljajo vsi varstveni pogoji tega objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Se naprej si bomo prizadevali, da objekt ta status ohrani,« je povedala Primčeva. Da novemu lastniku v smislu zgodovinskega pomena nekdanja Ka- kuscheva trgovina najbrž ne pomeni veliko, priča to, da se novi lastnik tudi s strokovnjaki iz zavoda ne pogovarja o svojih namenih s kupljenim prostorom. Že spremembe, ki jih je naredil z novim, močno posodobljenim vhodom, ne kažejo na dobro v smislu varovanja zgodovinske in kulturne dediščine. In kje je končalo Čudovito in lepo resta vri rano izvirno pohištvo iz nekdanjega Ra-kuscha? »Novi lastnik je povedal, da ga ne potrebuje, zato smo ga prenesli v naše de-poje, kar je velik problem, saj so, kot je znano, celjski muzejski depoji premajhni,« je povedala Marija Počivavšek iz muzeja novejše zgodovine, id je skrbnik tega pohištva. Pretežno zaj^rti in nezasedeni prostori Železninarja in zanemarjena zunanjost so slab obet za eno najbolj znanih in Celjanom ljubih trgovin. Zalo v zraku Še naprej visi vprašanje, kaj se bo zgodilo z Železinarjem. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS STERN trgovineza celjsko mestno jedro. Za manj kot dve leti je leto kasneje upravljanje Že-lezninarja prevzelo laško pod-jetje Izbira, Pod pezo najemnine, ki je takrat mesečno znašala milijon zdaj že nekdanjih slovenskih tolarjev (dobrih 4.000 evrov), in še bolj zaradi slabega prometa in spremenjenih potrošniških luvad ljudi se je Izbira vdala in se Železninarju odrekla. Občina novega najemnika, ki bi bil v tej trgovini pripravljen ohraniti vsaj del nekdanje po- nudbe Raku scheve trgovine in kasneje Železninarja, ni našla. Železninar je šel v prodajo in za nakup se je odločilo družinsko podjetje Merkscha iz avstrijskega Gradca, podjetje, ki je v Celju lastnik furnirnice in ki ga kol direktor vodi Peter Merkscha. Bres odgovorov Ta prodaja je bila, vsaj za zdaj, dokončen zaton Železninarja, kol so ga poznali Celjani. Že ob nakupu prodajalne, ki ima pribliiio 600 kva- dratnih metrov površin in čudovito obokano klet, v kateri je nekaj let delovala odlična restavracija, je bil Peter Merkscha skrivnosten. Nikoli ni povedal razlogov, ki so ga vodili v nakup, niti ni hotel razkriti, kaj namerava storiti s kupljenimi prostori. Po treh letih, kar je Železninar, ki je takšen, kol je, v sramoto mestu, smo poskusili znova izvedeti za načrte novega lastnika. In znova naleteli na zid molka. Gospod Peter Merksc- V pričakovanju dovoljenja Republika Slovenija Okrožno sodišče v Celju Prešernova 22 3000 Celle RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO OKftOŽNO SODlite V CELJU objavlja prosto delovno mesto SVETNIK V PRAVOSODJU - namestnik sekretarja sodišča Pogoji: - univerzitetna ali \nsoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem pravne ali ekonomske smeri - naimani6letdelovnihizkušeni • dobro poznavanje dela z računalnikom • aktivno znanje tujega jezika. Delovno razmene bo predvidoma sklenjeno za doiooen oas 36 mesecev. Možen datum zaposlllve; po dogovoru. Ponudbe $ kratkimzivijenjepisom In opisom dosedanjih delovnih izkušenj zainteresirani l^ndidati in kandidatke pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Okrožno sodišče v Celju, Kadrovska služba, Prešernova 22, 3000 Celje. Več intormacij lahko pridobite v Kadrovski službi Okrožnega sodiscav Celju nate). It. 03 42-75-303. Dobrodelna Lepotica in zver Uspešnica lanske sezone, muzikál Lepotica in zver v izvedbi Glasbenep gledališča celjske I. gimnazije prihaja vnovič na oder, (o pot z dobrodelnimi predstavami v Celju in Velenju. Izkupiček bodo gimnazijci namenili varnim hišam vCe-lju in Velenju. Představa za Varno hišo Celje bo v nedeljo ob 17. uri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, predstava za Varno hišo Velenje pa v Četrtek ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Dan kasneje bosta v Velerîj u še dve matinejski predstavi za učence in dijake. V muzikálu sodeluje prek osemdeset nastopajočih, glavne vloge pa pojejo Tanja Ravljen, Aleks Tovornik in Boštjan KoroSec. Gimnazijski orkester vodi dirigent Simon DvorŠak. BS Celjani in drugi mimoidoči še vedno nejeverno opazujejo propadanje celjskega dvorca Lanovž, ki je ob križišču med Otokom in Lavo. Kljub temu, da na zu-naj ni videti nič novega, si najemnik prizadeva za čim prejšnjo obnovo. Pred krat-klm je vložil projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo tega dvorca. Ko( smo poročali, je Mestna občina Celje pred letom dni objavila javni razpis za oddajo dvorca v najem ter kot edinega ponudnika izbrala podjetje Mirabel. Kulturni spomenik je na poslovno zanimivi lokaciji, na robu celj« skega centra, vendar je nje- JAVNE NAPfíAVe. ďfro. Teranka c. «d Ter «ass 3 425 54 OO Fax «3853425 94 12 info@javnd-raprav« . www,|a NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohlitvor bela tehnika, gradbeni material...] Zd informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) gova obnova vsestransko zahteven projekt. Nekdanji lovski dvorec nekdanjega celjskega trgovca Rakuscha je v denacionalizacij skem postopku, pri Čemer se je uspela MOC zdenacionalizacijskimi upravičenci pisno dogovorili, da jim bo v primeru vrnitve izplačala odškodnino. Direktor Mira bel a i van Bednjički je včeraj povedal, da bodo obnovo Lanovža začeli takoj po izdaji gradbenega dovoljenja. Taklen postopek traja ponavadi približno mesec dni. Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije so se že povsem uskladili Idjub strogim zahtevam stroke, pri čemer Bed-njički poudarja dobro sodelovanje. V Mirabelu, ki namerava urediti v celjskem dvorcu lepotno kliniko (ter nuditi nekatere zdravstvene usluge), računajo, da bi lahko obnovo LAnovŽa končali v letu dni. Seveda v primeru, če ne bo nepredvidenih zapletov. Po dogovoru z občino mora stroške obnove Lanovža kriti najemnik, njegov finančni vložek pa bo poračunan pri najemnini. BRANE JERANKO m \ TABOR I ŽAiEC | VBAWSKO | BRASLOVČE | POLZELA | Velikodušna pomoč v Taboru Na dobrcHlelnem koncertu v Domu krajanov Tabor seje v nedeljo popoldne zbra-lo več kot 300 posamezni-kov • dobrotnikov, sponzorjev in donatorjev iz okolice in od drugod, Û so želeli 22-letni Suzani Ocepek pokazati» da v nesrečnem spletu okoliščin ni ostala sama in nemočna. Množična udeležba prireditve in zbranih več kot 6 tisoč evrov pomoči za zdravljenje noge, ki jo je Suzana izgubila pred tremi meseci v prometni nesre* či, jasno pričajo» da ljudje Še znajo složno stopiti skupaj in nuditi pomoč Človeku v stiski. Ideja zazbiranje sredstev za pomoč dekieiu se je porodila zdravilcu Tomislavu Brum-eu, kar je nemudoma podprla Suzanini osnovnololska uči-teijica glasbe Manja Majcen iz Šmarmega ob Paki, ki je takoj vzela or^inizacijo koncerta v svoje roke in ga uspešno iz- peljala. Njuni pobudi so se z navdušenjem pridružili Društvo podeželske mladine Tabor in društveni predsednik Alen Kovačič. občina Tabor z županom Vilkom Jazbinškom, Blaž Lesjak ter pranoterapevt Tomislav Brumec, ki je poš- kodovanki od začetka zdravljenja lajšal močne fantomske bolečine na daljavo in ji vseskozi pomaga pri okrevanju. Na dobrodelnem koncertu, ki sta ga povezovala Matej Korošec in Lea Majcen, so brezplačno zapeli in zai- grali Ansambel Braneta Klav-žeqa, Vagabundi, Ansambel Zupan, trio A je to, ansambel Zaka pa ne, Alenka Lesjak s prijatelji, Rok Kosmač na klavirju in solistke Glasbenega centra C3. ALEKSANDRA MAČEK Sodelovanja z duhovniki dobro Med novoletne sprejeme z najdaljšo tradicijo v žalski občini sodi sprejem za duhovnike žalske dekanije. Sprejema, ki ga je v gostišču Štorman v Šempetru pripravil žalski župan Lojze Posedel s sodelavci, so se udeležili povabljeni duhovniki in diákon iz župnij Šempeter, Žalec, Polzela, Petro vče. Griže, Gotovi je in Galicija. Vnagovoru je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da je bilo leto. ki je za nami, uspešno in naporno ter se zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom in za njihov prispevek pri vzgoji otrok in duhovni oskrbi vernikov. Za sprejem se je v imenu dekana Žalske dekanije Jožeta Ko-vačca, ki je bil zaradi bolezni odsoten, zahvalil šempetrski župnik Mirko Skoflek in poudaril, da se dobro odnosi kažejo na različnih področjih občinskih in političnih siruktur do Tradicionalno sraSanje žalskega župana z duhovniki duhovnikov. TT Reiconstrukcija icar petih icrižišč Na regionalni cesti Cel je-Ljubljana, na cestnem od* seku od Šentruperta do Lo-Čice pri Vranskem, je predvidena rekonstrukcija kar petih križišč, večina v občini Vransko. Gledano iz smeri Celja, so to križišče Prekopa-Pon-dor, na meji z občino Tabor, ler križišča v čepljah, Brodeh, pri vran ski bencinski črpalki in na odseku Vransko • vzhod. Trenutno sta v gradnji zadnji dve križišči v vranski občini, Dela opravlja podjetje Ceste mostovi Celje, predračunska vrednost za ureditev po- sameznega križišča pa znaša približno 400 tisoč evrov. Za preostala tri križišča pridobivajo upravno tehnično dokumentacijo- Investicijo v celoti vodi in financira direkcija za ceste. Z izgradnjo teh križišč bo bistveno izboljšana varnost prometa, saj bodo dogradili tretje pasove in ločilne otoke, ki bodo nekoliko dvignjeni in tlakovani z granitnimi kockami. Predvidena je tudi osvetlitev križiSč in omejitev hitrosti, kar bo še dodatno povečalo prometno varnost. TT Z OBČINSKIH SVETOV Nič večji ali manjši BRASLOVČE - Predlogu proračuna za letos so svetniki na zadnji seji namenili največ pozornosti. V proračunu, ki na strani prihodkov in odhodkov ne bo večji ali manjši v primerjavi z lanskim» bodo največ sredstev namenili poplačilu škod po avgustovskem neurju in septembrski povodnji. Po izgradnji telovadnice načrtujejo drugo največjo naložbo, gradnjo kanalizacije, del proračunskega kolača bo namenjen tudi delovanju društev. Kot smo že pisali, so se s predstavitvijo trase hitre ceste od Šentilja do Arje vasi seznanili krajani Velenja. V Braslovčab, potem ko so se javno opredelili proti hitri cesti in s tem seznanili okoljsko ministrstvo, o tem, ali je karkoli novega glede trase in o morebitnem datumu javne razgrnitve. Še ničesar ne vedo. S talcso do projeirtov TABOR - Z novim letom računajo na uspešno uvedbo takse za onesnaževanje vode. Tako bi prišli do stalnih sredstev za projekte, kot sta v tem obdobju najbolj nujna izdelava kanalizacije in vodovodnega sistema. Razmišljajo o projektu, s katerim bi visoko ležeče kmetije povezali v vodovodni sistem. Tako bi na primer do vodne oskrbe prišli tudi prebivalci Miklavža, pogorja, iz katerega izvira voda sicer za polovico Savinjske doline. Z uvedbo takse bi lemo v občinski proračun priteklo približno 2 tisoč evrov dodatnega denarja. Težavo z domom krajanov TABOR - S sprejetim rebalansom za lani so uskladili prihodke in odhodke, med drugam zaradi nedokončanega projekta prenove doma krajanov, ki se zaradi organizacijskih težav oziroma neuspešnega iskanja investitorja ni uresničil. Denar, namenjen zanj, so tako prerazporedili in ga namenili za letošnji proračun. Prerazporeditev denarja je bila potrebna tudi zaradi odprave posledic Škode in za pokritje Škodnih subvencij ter ureditev in izgradnjo infrastrukture. Nov zavod POLZELA - Po sprejetju proračuna predvidoma februarja naj bi začel delovati Zavod za kuituro, turizem :n šport Polzela, kol se bo uradno imenoval. Za začemo delovanje bodo zaposlili direktorja zavoda in dva strokovna sodelavca. Zaposlovanje bo postopno in bosta v prihodnjem letu zaposlena dva. Sedež zavoda bo začasno do zaidjučká obnove gradu Komenda v najetih prostorih poŠte na Polzeli. Za njegovo delovanje bodo namenili okoli 120 dsoč evrov, pri Čemer ne bo šlo povsem za nova sredstva, temveč za prerazporeditev tistih, ki so bila prej namenjena za delo občinske uprave. Proračuna za dve leti POLZELA - Svetniki so na zadnji lanski seji v prvi obravnavi potrdili predloga proračuna za dve leii skupaj. Sprejemanje proračuna za leii 2008 in 2009 je zaradi bolj jasnega in natančnega načrtovanjain učinkovitosti dela občinske uprave. Največ sredstev se v proračunih namenja za rekonstrukcijo gradu Komenda na Polzeli in odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Prihodki proračuna za leto 2008 zn^jo 4,2 milijona evrov in odhodki 500 tisoč evrov več ter za leto 2009 4,1 milijona evrov oziroma 4,6 milijona evrov. MJ 9Ci smučarski KLUB OOZDNIK ŽALEC Prí delih na križišču Vransko - vzhod - it. 3 - 11. januar 2008 Smučarski klub Gozdnik Žalec vabi starše, da vpišejo predšolske in šoloobvezne otroke v njihovo alpsko šolo smučanja, ki jo imajo vsako nedeljo od 9. do 11.30 ure na Rogli. Informacije in prijave na 041 63M70dli 051 63V 170 ter v klubskih prostorih pod tribunami ob teniških igriščih v Žalcu vsak delovnik od 17. do 19. ure. Čez prehod v spremstvu z letošnjim letom otrokom, ki obifikufejo šentjursko glasbeno šolo, pri prečkanju prometno zelo obre* menjene Ulice Dušana Kve-dra v Času, ko se zmrači, pomagajo odrasli. Kot prvi se )e v vlogi prometnika preizkusil župan Stefan Ti-sel. Kot smo že poročali, se je v začetku decembra zgodila prometna nesreča na prehodu za pešce pri glasbeni Šoli, v kateri je biia poškodovana deklica. Ker to ni bila prva takina nesreča, so star-ši otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, razmišljali celo o tem, da svojim otrokom vse dotlej, da bo vendarle poskrbljeno za varen prehod, ne bi dovolili več h glasbenem pouku. Na izredni seji svela zavoda so zato med dru-gim sklenili, da bodo otrokom v poznopopoldanskem oziroma večernem Času odrasli pomagali prečkati cesto. V skladu z 91. členom Zakona o varnosti cestnega V vlogi prometnika seje prvi preizkusil hipan Štefan Tlsel. prometa mora biti oseba, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča, stara najmanj 21 let, oblečena v živo rumeno oblačilo z vdelanimi odsevnimi trakovi, z ioparčkom z novitednik www.novitednik.com napisom STOP pa lahko ustavi promet in omogoči otrokom varno prečkanje ceste. Vozniki, ki ne upoštevajo takšnega opozorila, se kaznujejo za prekršek z globo 208 evrov. Kot prvi je 3. januarja otroke na prehodu za pešce pri glasbeni šoli varoval župan Štefan Tisel, dan kasneje predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Bevc, zdaj pa lo delo nadaljujejo Študentje. Varovanje otrok v Času med 16. in 19. uro bo trajalo predvidoma do konca marca 2008, dokončna rešitev za varno prečkanje ceste pri glasbeni Šoli pa je vsekakor izgradnja semaforiziranega križišča in pločnika. Po zadnjih informacijah iz Šentjurja, so jim v Direkciji RS za ceste zagotovili, da bodo ta dela končana do konca maja 2008. IS Komu zlati moinar? Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je objavil razpis za podelitev priznanja zlati možnar posamezniku ali društvu. Priznanje se podeljuje za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti pri obujanju, ohranjanju in prikazovanju starih ljudskih šeg, delovnih opravil in običajev v občini Laško. Predloge z obrazložitvijo bodo sprejemali do četrtka, 17, januaija, na naslovu ZKD Občine Laško, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, lïg svobode 6, Laško, s pripisom za zlati možnar. Priznanje bodo podelili na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku 7. februarja ob 19,30 v Kulturnem centru Laško. BA Laški biKen bolj pogosto Javno glasilo občine Laški bilten bo odslej namesto petkrat izhajalo Šestkrat letno, vsak drugi mesec. Lani se je namreč pokazala velika pripravljenost raznih dru-štev in javnih zavodov pri sooblikovanju glasila, zato je uredniški odbor predlagal, da zaradi Številnih dogodkov v poletnem Času bilten izide tudi v avgustu. Po novem bo izhajal tudi pred volitvami, oktobra, pri čemer bodo pri objavi člankov veljala enaka pravila za vse politične stranke- BA Aškerčeva priznanja Znani so prejemniki Aškerčevih priznanj, ki jih bo Občina Laško v letu 200S podelila posameznikom in druš-tvom za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Za izjemne dosežke na področju ohranjanja petja Ijud-sfáh pesmi v občini Laško in ŠirŠe bodo Aškerčevo priznanje podelili Ljudskim pevcem iz Šentniperta, ki delujejo v okviru KUD Šentrupert. Nevenka Fantinatto bo priznanje prejela za zavzeto delovanje na različnih področjih kulture v občini kot predsednica likovne sekcije LaSko, literarna ustvarjalka In kot podpredsednica Etno odbora Jureta Krašovca Možnar. Karla Omerzela pa bo laška občina nagradila za 43 let delovanja na področju pevske kulturne dejavnosti in aktivnega petja v Moškem pevskem zboru Laško. BA ODGOVOR NA ČLANEK »Puhle iluzijeff Antonije Marinček Odgovornost Draga Zupana, ker Zdravilišče Rimske Toplice ni v funkciji, objekti pa namerno opustošeni Odzivam se na nekorekmo napisan članek novinarke Bojane AvguŠtinčič v Novem tedniku z dne 14. decembra 2007 pod skrajno žaljivim naslovom »Puhle Uuzije« Antonije Marinček in na žaljive in neresnične izjave Draga Zupana> ki v ničemer ne odražajo mojega delovanja in prizadevanj strokovne ski4)ine za oživitev zdravilišča Rirnske Toplice kot skupno dobro. Ker novinarke ni zanimalo, kaj piše v »puhlih iluzijah napapirju^naj sama sporočim tiste ugotovitve, zaradi katerih me Zupan napada. Med ta sporočila sodi tudi to. da so leta 1997 obstojali vsi pogoji - tudi kadrovski -za takojšnjo oživitev zdravilišča, bilo je odlično opremljeno tn prirejeno za izvajanje medicinske rehabilitacije. To poujuje tudi verodostojru do- kument Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, ko je s Pismom o nameri planiral podpis pogodbe z bolnišnico Celje za <30.000 oskrbnih dni v Zdravilišču Rimske Toplice, z začetkom izvajanja rehabilitacije v letu 1997. Ministrstvo za finance pa je 20. januarja 1997 predlagalo državno investicijo za oživitev zdravilišča. Naj se v nadaljevanju neposredno obrnem nanj. Drago Zupan, ker se tu sklicujete na krajane Rimskih Toplic, se sama najprej sklicujem na lisie )>vse Slovence«, za kat«e trdite, da je zdravilišče »nezadržno propadalo«, ker je bilo 15 let v lasti «vseh Slovencev«. Ali res, zakaj ga potem nismo smeli koristiti niti en sam dan? Kdo razen vas in nekaj izbrancev je bil vsa leta prisoten pri dogajanjih v zvezi z zdraviliščem? Ce bi vam res Šlo za dobrobit krajanov, bi le ti že 10 let imeli delovna mesta v zdravilišču, o tej realni možnosti govorijo dokumenti, ki jih vi imenujete »puhle iluzije T\$ papirju^^ Govorijo tudi o tem, da ste vi takrat sodelovali z Agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je kljub opozorilu o zakonski prepovedi privatizacije januarja 1997 izvedla razpis, in o vaši vlogi-vlogah v zadnji desetih letih- Na osnovi teh do-kumento v menimo, da steod-govorni, ker zdravilišče ni v funkciji in ker so objekti namerno opustošeni. S kom boste delili to odgovornost, prepuščamo vam. Menimo tudi, da ste zlorabili funkcijo predsednika Sveta KS, ko ste krajane brez potrebe nagovorili k cestni zapori. Še pred tem-septembra 1999 ste na sejo sveta KS povabili direktorico Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je 15. septembra 1999 na seji Medresorske komisije poročala o tem. Zadnji sklep te seje je bQ, da se zdravilišče proda, »ko bo to možno« (na lo možnost se j e čakalo Še nadaljnjih šest let). Kot edini pred-suvnik družbe Zdravilišče Rimske Toplice, d.o.o., je na tej seji IS. septembra 1999, kot predsednik NS, bil Maks Brečko; ca. kateremu se sedaj zahvaljujete. iz vaše izjave z dne 14, decembra 2007 smo izvedeli, da je zdravilišče zadnjih 15 let »last vseh Slovencev«, če je temu tako, potem imamo vso pravico, da ostane naša traj-na last. Še posebej ob dejstvu» da država za oživitev zdravilišča in za obnovo namerno opustošenih objektov vlaga 13 milijonov evrov. Tudi druŽbeniSko-deiniČarsko pogodbo so podpisale družbe, ki so v stoodstotni lasti drŽave ali z visokim odstotkom lastništva države. Vse lo govori v prid našim prizadevanjem. VeČina teh družbenikov, za katere prvič slišimo, da so »znani lastniki« zdravilišča, pa je bila vključena v dogajanje Že v času, ko je zdravilišče namerno. »nezadržno propada- lo«. Tako je predstavnik Unior-ja vključen v «revitalizacijo« zdravilišča že od avgusta 1998, Zavarovalfuca Triglav, Mobitel in Nova Ljubljanska banka pa od leta 2001 dalje; o njihovem pristopu in o dogovorih za bančno garancijo [bila je pogoj za začetek investicije) govori tudi zapisnik Programskega sveta z dne 16. oktobra 2001 in na tej seji ste bili prisotni tudi vi, kot predstavnik KS Rimske Toplice. Bančno garancijo ML6 pa je podpisnik predpogodbe iz leta 2000 predložil šele 31. maja 2004 - na dan, ko je bil planiran dogovor z vlado o pogojih sklenitve pogodbe o nakupu kompleksa Rimske To-plice<- Nekaj mesecev za tem je bila ta prodaja skrita v najemno pogodbo, Zaradi nezakonitosti postopkov je državni zbor marca 2005 preprečil prodajo. Zakaj se v tem Času ni izvajala »revitalizacija« zdravilišča, veste vi in tisti, s katerimi ste sodelovali. Nihče iz naše strokovne skupine, niti sama, nismo na ta dogajanja imeli nikakršnega vpliva. V tem obdobju }e nastalo stanje, o katerem sta poslanca DZ avgusta 2005 izjavila: »Objekti so uničeni, večina opreme pa pokradene.« Kaj ste kot predstavnik Sveta KS in kot ^ajan ukrenili, da se to ne bi godilo? To sporočajo naši »papirji«, so dejstva o dogajanjih in posledicah le-teh. ki žal niso »puhle iluzije«, ko 2 napadi name želite odvrniti pozornost od teh dejstev in odvrniti pozornost od milijarde tolarjev namerno povzročene škode. Ko mi očitate, da naj bi s svojim delovanjem »povzročala dovolj težav«, ne poveste katere in kdaj. Iz dokumentacije o našem delovanju je jasno razvidno, da niti sama in nihče iz strokovne skupine za oživitev zdravilišča kot skupno dobro nismo niti za en sam dan zavrli oživitve zdravilišča, niti rûsmo ovirali zakonitih pod urejanja zadev, V pravni državi bi zdravilišče danes odlično funkcioniralo, brez privatnega prevzema in brez vaših »puhlih prizadevanj«, zato zlonamemost pripišite kar sebi. Naše prizadevanje ostaja zdravilišče Rimske Toplice -kot skupno dobro. ANTONUA MARINCEK, članica strokovne komisije za oživitev zdravilišča Rimske Toplice -kot skupno dobro popćETBTEKj Šmarje P. kozje | bogaSkas.| Zemlja^ ki prinaša gorje v Podi^etrtku ogroža plaz štiri družinske hiše tik ob središču kraja, ob glavni ce-stí proti Olimju. »Plaz se vse bolj bliža hiši ter je že dosegel fasado.« je resno zaskrbljena Zofija Jelič, skupaj s soprogom Tomislavom. Prebivalci hiš v Sla-kah se počutijo nemočne ter so obljub siti. Najbolj ogroženi sta Jeli-čeva in Jeričeva hiša, kjer je že polomilo škarpo ter uničilo drenažo, na Mrazovi hiši se je pojavila razpoka na sami hiši, vse bolj grozi tudi Lipoškovemu domy. »Bojimo se, da bomo, če ne bo pra-vočasne sanacije plazu, ostali brez doma. V naše domove je bilo vloženega veliko iruda in odrekanja,« opozarja Tomislav JeliČ. Geomehanik Sergej Ven-lurinl. ki si ;e plaz ogledal zadnjega marca, naj bi jim takrat rekel, da so imeli srečo zaradi razmeroma suhe zime. Venturini, ki smo ga o tem povprašali, pravi, da gre tam dejansko za premike zemlje, za resnično ne var- Stanovalci štirih hiš nemočni opazujejo bližanje plazu nost. zato je predlagal sanacijo plazu. Prej ko bo urejeno, manj škode bo pozneje, poudarja strokovnjak, Stanovalci pravijo, da so prve premike zemlje opazili po letu 1991, ko so se na strmejši parceli nad štirimi hišami začeli različni izkopi za kable, ki so speljani v Oiimje. za tamkajšnje potrebe. Leta 1998, ko so ponovno prečno kopali, so stanovalci že opozanali na morebitne posledice, da je teren očitno nestabilen. Leto pozneje so biJi opravljeni še novi izkopi, tokrat za kabelsko televizijo in električno napeljavo. V letu 2000, ko so se pojavile nove razpoke na škarpi ter na hiši, so prvič obvestili domačo občino, nato še velikokrat. Takrat si jeprvič ogledal teren geomehanik iz Ljubljane ter ugotovil, da ni ogrožena zgolj Jeličeva hiša» ampak celo tri sosednje. Marca lani je Venturini seveda ugotovil poslabšanje stanja. Od takrat ni bilo za stanovalce od pristojnih nobene nove in- formacije, zato so Jiekaieri jeseni prosili za pomoč naše uredništvo. Najprej smo povprašali ministrstvo za okolje in prostor. »Plaz nad objekti Slake 13, 14, 15 in 16 je evidentiran med pojavi nestabilnosti tal. Občina Podčetrtek je predlagala, da se v Načrt izvedbe nujnih sanacijskih ukrepov pri sanaciji plazov majhnega in srednjega dosega za leto 2008, upoštevajoč intenziteto premikov in stopnjo ogroženosti, uvrsti v prvo prioriteto preprečitev nadaljnjega plazenja tal na območju naselja Sedlarjevo,« piše v odgovoru iz Ljubljane. Na ministrstvu so konec novembra od občine prejeli odgovor, da bo izveden ponovni ogled mehanika, ki naj bi ugotovil hitrost premikov zemljice ter pripravil nov predlog sanacije. Župan Peter Bvlisja je tik pred novim letom povedal, da je strokovnjak Danilo Muhič pregled plazu opravil ter da večjih premikov Msd štirimi dnizinskimi hišami v Podčetrtku, kjer se bojijo, da bcrdo kljub dolgoletnim opozarjanjeni ostali brez doma. Jeličevi se bojijo uničujočega plazu, ki se njihovega doma že dotika (na fotografiji). naj ne bi opazil »Zdaj bo opravljena novelacija projektne dokumentacije, ki bo posredovana ministrstvu za okolje in prostor, kjer bomo kandidirali za sredstva v prihodnjih letih,« omenja Mišja. V letu 2008 do sanacije plazu torej verjetno ne bo prišlo, Se bo to zgodilo v letu 20091 Stanovalci, s katerimi smo se pogovarjali, ne verjamejo nikomur več. BRANE JERANKO V parku bodo za seboj počistili v občini Koz)e. ki je v celoti vključena v območje Kozjanskega parkâ, imajo čistilno napravo v Podsredi> v občinskem središču pa si zanjo še prizadevajo, V Koz' jem, v naselju z osemsto prebivalci ter z nekaj industrijske proizvodnje, je Čistibia naprava vse nujnejša. V naselju Kozje so tako v preteklih letih zgradili veliko kanalizacije, ki je Se manjka zgolj na območju starega trškega jedra. Tam namreč nameravajo gradnjo kanalizacije združiti s hkratnim celovitejšim urejanjem trga. V naselju so s kanalizacijo sicer tako daleč, da je mogoča gradnja kalektoria do lokacije bodoče ČístQne naprave, ki jo bodo zgradili nekoliko naprej od nekdanje steklarne, na lokaciji v smeri proti Podsredi. Kolektor bodo zgradili letos, objekt čistilne naprave prihodnje leto. za vse skupaj pa imajo odobrena evropska sredstva za razvoj regij. Tako mora občina prispevati 35 odstotkov naiožbe. vse ostalo bo Evropska unija. Za letošnjo ^adnjo kolektorja imajo tako na voljo 170 tisoč evrov evropskega denarja ter za objekt Čistilne naprave 400 tisoč evrov. Čistilna naprava bo za ISOO populacijskih enot. V občinski upravi omenjajo, da bo bistveno prispevala k čistejšemu okolju na sicer razmeroma dobro obvarovanem območju Kozjanskega parka. BRANE JERANKO Zagotovljen denar za telovadnico Potrjeno je, da bo ministrstvo za šolstvo letos sofinanciralo dve naložbi v šolske objekte v občini Šmarje pri Jelšah in za naložbi namenilo preko 430 HsoČ evrov. Ob centralni osnovi Šoli Šmarje pri Jeišah bodo gra-dQi prizidek, v katerem bo prostor za razširjeno zbornico, dve učilnici bodo pridobili učenci prve triade, zagotovili pa bodo Še dodatne prostore za delovanje glasbene šole. Naložba je ocenjena na 6S0 tisoč evrov, ministrstvo jih bo zagotovilo slabih 250 tisoč. Podružnična osnovna Šola v Šentvidu pri Grobelnem pa bo končno dobila telovadnico, katere izgradnjo so načrtovali že dalj Časa. Za pol-milijonsko niožbo bo ministrstvo primaknilo 18S tisoč evrov. Čeprav gre za manjšo telovadnico, ki jo Pri potfmžnični osnovni Šoli v Šentvidu bodo letos zaceli graditi telovadnico. bodo uporabljali učenci od prvega do Šestega razreda, bodo to namenili tudi re-kreattvcem. Prostori v $mar- ski športni dvorani so namreč že zdaj popolnoma zasedeni. Obe naložbi sta zapisani tudi v predlogu pro- računa za letos, ki ga bodo svetniki v drugi obravnavi sprejeli na seji Čez 14 dni. AK Na Janini že smučajo Konec leta so s smučarsko sezono začeli tudi na najnižje ležečem slovenskem smučišču Janina v Rogaški Slatini. Po lanski sezoni, ko so imeli le pel smučarskih dni, letos pričakujejo, da bodo smučišče lahko zasneže-vall do začetka marca. Zagotoviti bodo skušaU najmanj 30 smučarskih dni, kolikor jih obljubljajo ob plačilu članarine smučarskemu klubu, ki s smučiščem upravlja in v katero je vključena sezonska smučarska karta. Ta stane za otroke 100, za odrasle pa Î30 evrov. Lanskoletne sezonske karte so lahko tisti, ki so jih kupili lani, zaradi slabe sezone zame-njah za letošnje. Na smučišču, ki ga zasnežujejo s štirimi topovi, je trenutno 12 tisoč kubičnih metrov kompaktnega snega, debeline od 30 do 60 centimetrbv, dnevno ga obišče med SO in 70 smučarjev, Smučišče vsak dan ponuja nočno smuko od 16. do 20. ure, za kar morale odšteti 8 evrov, ob vikendih in praznikih pa je mogoče celodnevno smučanje. Dopoldanska ali popoldanska karta stane 5 evrov. A K Mladi gledališčniki vabijo Člani študentske gledališke skupine Era neuvrščenih bodo jutri ob 18. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah premiemo odigrali svojo prvo predstavo. Pripravljali so jo dobro leto, intenzivneje od lanske jeseni, ko so dokončno določili igralsko zasedbo. Družbeno-politično satiro Vse zastonj, vse zastonj je napisal Nobelov nagrajenec Dario Fo, v njej pa nastavlja ogledalo potrošniški družbi in spremlja usodo dveh delavskih družin, ki v boju za preživetje posežeta po nedovoljenih sredstvih, Mladi gledališčniki zagotavljajo, da je predstava Še vedno aktualna, čeprav je bila napisana pred skoraj 35 leti. V predstavi, ki jo je režiral Denis Golež, se bodo v glavnih vlogah predstavili Maša Jazbec, Marko Kovačevič in Katarina Čakš. Era neuvrščenih sicer deluje v sklopu Mladinskega kulturnega kluba Netek, AK VOJWIK \ DOBBMA ^ SL.KONJICEf ZREČE Z mladinskim iioteiom nimajo sreče Upanje, da bodo z novim letom v Slovenskih Konjicah začeli urejati mladinski hotel» se ni uresničilo. Tokrat ne zaradi težav z lokacijo kot že dvakrat prej, ampak zaradi težav z denarjem. V projekt, ki bi z opremo Sla) 3S0 tisoč evrov, na) bi Občina Slovenske Konjice v petih letih vložila sto tisoč evrov, 40 odstotkov potrebnega denarja pa so nameravali pridobiti na razpisih iz Evrope. To jim ni uspelo, sai razpisa le ni bilo, čeprav ga je republiški urad za mladino napovedoval že za septembra lani. Občina je zato pri rebalansu lanskega proračuna prerazporedila 20 tisoč evrov» ki so bili predvideni za mladinski hotel, v letošnji proračun pa te postavke sploh ni uvrstila- V Slovenskih Konjicah se zdaj bojijo, da stavba, v ka> teri nameravajo urediti hotel, nanje ne bo Čakala. Iskanje nove lokacije bi bilo lahko velik problem, saj mladinskega hotela prav zaradi Tadej Slapnik tega v Slovenskih Konjicah Še ni. Prva lokacija v nekdanjem domu Teritorialne obrambe je propadla, ker je stavbo namesto občine dobilo pravosodno ministrstvo. Drugi lokaciji v vili Zimzeleni pa so nasprotovali bližnji stanovalci. Obe stavbi sta §e vedno prazni. »Želja« da bi že letos v Slovenskih Konjicah zaživel mladinski hotel» je propadla. Prav tako ni nobene možnosti, da bi s pomočjo evrop- skega in občinskega denarja to lahko naredili prihodnje leto. "Ridi če bo urad za mladino končno objavil razpis, mora občina mladinski hotel uvrstili v svoje razvojne načrte. To pa lahko naredi Šele konec prihodnjega îeta,*^ je razočaran direktor Mladinskega centra Dravinjske doline Tadej Slapnik. Potrebe po mladinskem hotelu pa so vedno večje. Mladinski center Dravinjske doline je lani organiziral vrsto mednarodnih izmenjav in se-minarjev. Za mlade udeležence iz tujine so potrebovali več kot 2500 nočitev. Večino so zagotovili v hotelu Dravinja vSlovenskih Konjicah» nekaj pa tudi na Rogli. Organizatorjem je to povzročalo precej težav, saj denar, ki ga dobijo za nastavitve v času izmenjav, ne dosega tržnih hotelskih cen. Zrazomevanjem vodstva edinega konjiškega hotela in hotela na Rogli jim je lani vseeno uspelo izpeljati vse projekte in samo upajo lahko, da bo tako tudi letos. MiLENA B. POKLIČ Je gneča lahko še večja? Ne glede na tjradne podatke direkcije za ceste o Številu vozil, ki dnevno vozijo mimo Vojnika, smo se lahko o že skoraj nenormalni gostoti prometa prepričali tudi sami. Promet, ki je viden na sliki, smo fotografirali v torek ob 14.30. Odprtje tretjega izvoza z avtoceste Ljubljana-Mari-bor na Ljubečni je še povečalo pretok vozii skozi Arc-lln. Prav po priključku ceste iz smeri Ljubečne na glavno cesto Celje-Vojnik se gneča ob dnevnih prometnih konicah šele začne. V njej ne prednjačijo le tovorna vozila, temveč tudi osebna. Ravno zato bi po mnenju svetnika Marjana Kovača VojniČani morali vztrajati, da se načrtovana obvoznica spelje mimo mesta Vojnik, za hribom device Marije, ne pa v Škoijo vas - sicer se Vojnik prometnih zagat Še ne bo rešil A ker je predlagana varianta predraga. saj vključuje gradnjo tunelov in viaduktov, najbrž kljub dejstvu, da bi bila za ljudi in okolje boljša, ne bo sprejeta ... > RP Promet na relaciji Arciin-Vojnik sradi popoldneva varuH CLOveKOviH pravic Varuhinja človekovih pravic bo v sredo, 16.1.2008, s sodelavci poslovala v prostorih občine Vojnik. Ce miate težave, ki sodijo v pristojnost Varuha človekovih pravic RS, pridite na pogovor Prijave zbiramo do (vključno) torka, 15.1., do 12. ure na 080 15-30. Dolgoletna želja planincev uresničena Planinski dom Vojnik še brez vode, a s streho Uradna otvoritev ob občinskem prazniku člani Planinskega druS-Iva Vojnik so letošnje novo leto pričakali v povsem novem planinskem domu pod cerkvijo sv. TomaŽa. Dom je bil že vsaj IB lei želja planincev, uresničevali pa se )e začela dve leti nazaj, ko jim je občina priskr-bela zemljišče. Za ostalo so poskrbeli sami • s prosto-voljnim delom in přispěv-ki 1er z donaci jami. »Z delom še nisnw zaključili, saj dom potrebuje še fasado, čakamo še na vodovod in lepo vreme, da bomo lahko vgradili Čistilno napravo,« je povedal predsednik društva Mirko Blazinšek, »notranjost doma pa je že urejena.« Vsa obrtniška dela, od zidarskih del do polaganja ploščic so opravili člani društva sami. V dom so vložili že več kot šest tisoč ur prostovoljnega dela, sredstva za nakup materiala pa so »nabrali« s članarinami, organiziranjem pohodov ter prispevki posameznikov in podjetij. Tako ima na primer vsaka miza v domu svojega »last-nika<^ oziroma donatorja. «Glede na to, da je bilo ireba za ves gradbeni materia] prepričati veliko donatorjev, se me marsikdo Še zdaj izogiba,« pol v šali, pol zares pravi Blazinšek. Dom lahko sprejme do 60 ljudi. Čez čas. najkasneje pa do naslednjega občinskega* praznika4. oktobra, bodo na podstrešju doma uredili Se okoli 30 ležišč. »Od otvori- tve naprej bo dom vsak konec tedna odprl, kar bo za veliko pohodnikov dobrodošla novica. Opažamo, da se čedalje več ljudi med vikendi na potep odpravi ravno na hrib svetega TomaŽa, saj je nekakšno stičišče po-hodnikovz Ljubečne, iz Šmi-klavža in Vojnika.« Poleg silvestrovanja so dom deloma preizkusili že ob zimskem nočnem pohodu konec decembra, ki seje med nočnimi pohodi pridružil tradicionalnemu pohodu Planinskega društva Vojnik na Kunigundo. Tega so znova zelo uspešno - zbralo se je okoli 300 pohodnikov iz vseh okoliških krajev - izpeljali minuli petek. ROZMAR] PETEK Čas je, da se izkažejo Zreški Zavod za mladino Še vedno išče svoje mesto in vlogo v občini. ŠteWlna vprašanja, povezana s iinanclranjem, z organizacijo in s področji delovanja» med katerimi sta tudi mladinski center in lokalni televizijski program, so nedoreče-na. Poleg tega v zadnjem letu niso imeli sreče z ljudmi, ki naj bi zavod postavili na noge. Pogoste menjave so razmere namesto izboljšale samo Še poslabšale. Dosedanjemu vršilcu dolžnosti vodje zavoda Lovru KovŠetu se bo ta mesec iztekel mandat, za ponovno kandidaturo pa se ni odločil. Občinski svet Je zato na zadnji seji soglašal z imenovanjem Vasje Hrena za novega vodjo Zavoda za mladino Zreče, tako kot je odločU svet zavoda. Svet zavoda je imenoval ludi Tamaro Čander za predsednico programskega sveta. Zavod bi naj z noviiB vodstvom zaživel Se ta mesec. Če tudi v naslednjih mesecih ne bo rezuUatov, lahko pride celo do njegove razpustitve. MBP Drugačnost združuje v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna so pred kratkim posneli iilm, ki prikazuje druženjein sodelovanje otrok s posebnimi potrebami s krajani. Kratek film je nastal v mesecih, ko so v novih prostorih centra izvedli 22 delavnic nâ temo Drugačnost združuje. Od sredine septembra do sredine decembra so otroke obiskali predstavniki raznih društev in klubov v občini in jim predstavil svojedelo. Skupaj z Mladinskim klubom Dobrna so izvedli športne igre, lovci so jim pred- stavili živali, planinci peljali na pohod, pridružili pa so se jim še najmlajši iz vrtca Dobrna. Skupaj z njimi so počeli vse mogoče -od iger do peke žemljic, skupaj so pripravili tudi lutkovno predstavo Dedek Mraz in Škrat-ie, ki so jo obogatili s plesnimi, pevskimi in glasbenimi vložki. Delavnice so izvajali dvakrat tedensko, v njih je sodelovalo preko 70 ljudi, ki so ugotovili, da se ljudje med sabo res razlikujemo, vendar smo lahko, če znamo razlike ceniti, vsi notranje bogatejši. RP Otroci iz CenlTB za usposabljanje, dalo in varstvo Dobrna so skupaj z mi\ck\ iz vrtca Dobrna pripravili prihupno igro. '•A KULTURA â I Sodelovanje na glasbeni paradi v Nemčiji bo LasČanoni ostdlo v nepozabnem spominu. Šov z Laščani na severu Nemčije Laški godbeniki navduši jo, k)er koli se pojavijo, lasten nastop na spektakularni glasbeni Šov paradi v Laškem konec lanskega leta je obrodil sadove in Laška pihalna godba je že prvi teden novega leta potovala na sever Nemčije, kjer )ih ]e v treh mestih Čakalo pet iniirnih nastopov na mednarodni glasbeni šov paradi pihalnih orkestrov. To Je bila največja turneja v 145-leini zgodovini delovanja Laške pihalne godbe, ki predstavlja tudi nov začetek sodelovanja slovenskih godb na tovrstnih glasbenih paradah, saj so bili Laščani prvi slovenski godbeniki, ki so kdajkoli nastopili na takšni glasbeni paradi v tujini. »Na paradi pihalnih orkestrov v Láškem nas Je opazil me-nedžer iz Nemčije in nas povabil na glasbeno parado k njim,« poîn nepozabnih vtisov pripoveduje kapelnik Laške pihalne godbe Ivan Medved» »tovrstne parade so v Nemčiji zelo pogoste in razprodane do zadnjega kotička. Na njih nastopajo vrhunski orkestri iz cele Evrope in bilo nas je kar malo strah, kako se bomo odrezali. A je bil ves strah odveč, saj smo hilro ugotovili, da so obiskovalci navdušeni in da ne delajo nikakršnih primerjav med nastopajočimi orkestri. saj je vsak po svoje zanimiv.« Nastope pihalnih orkestrov z Nizozemske, iz Nemčije, Škotske, Avstrije, s Poljske, tz Ukrajine in Laškega si je ogledala več kot 25 tlsočgla-va množica. Prva dva nastopa so imeli Laščani v petek v Erf urhru, v soboto so se gledalcem dvakrat predstavili v Magdeburgu, turnejo pa so v nedeljo zaključili v mestu Rostock ob Baltiškem moflu. Nekateri od sedmih orkestrov so s seboj pripeljali tudi spremljajoče skupine. Laščani so se tako predstavih z mažoretamL, med zanimivejšimi pa so bili Ukrajinci s svojimi koza-ki, Naslednja bosta v Nemčijo na glasbeno šov parado potovala pihalna orkestra PoŠte Maribor in Bežigrad iz Ljubljane, pri Čemer je »prostora v programu organizatorja za najmanj deset slovenskih godb v letošnjem letu,« pravi Medved, »škoda je le, da v Sloveniji sploh nimamo toliko godb, ki bi se usmerjale v šov nastope«. Laški godbeniki naj bi se v Nemčijo na glasbeno parado spet odpravili prihodnje leto, saj so od organizatorja že dobili dve vabili, T\idi laške mažorete so navdušile, pri čemer bi Jih Nemci prav tako radi večkrat videli na svojih paradah. BOJANA AVGUŠTlNČlC POKORA 130 min., ( Atonement ), romantična vojna drama Reziji: JosWrígM Igríjo: Saoirse fionan. Brefide thyn. Julia ^st. Jsmes McAvoy, Harn>t Waiter. Keira Knighilev Že V Planetu Tus! 00IIÎUS4 BS : teMT Tw* >0k XBO C<» Takola SD se Laščani postavili pred objektiv s škotskima glasbenikoma. Mogoče se bodo naslednjič srečali v Laikem. Pestro Trubarjevo leto Vlada RS je letošnje leto razglasila za Trubarjevo leto. saj mineva SOO let od njegovega rojstva. Po celi Sloveniji se bodo vse leto vrstile Številne prireditve in slovesnosti, pri čemer bodo Trubarjevo leto še posebej slovesno obeležili tudi v LaSkem, kjer je Primož Trubar neka) časa služboval. Laščani so ponosni na to, da je začemik slovenskega knjižnega jezika tri leta, po nekaterih podatkih pa celo pet let, kot vikar služboval v njihovi, tedaj zelo veliki župniji, zato bodo letošnje Trubarjevo leto počastili s številnimi dogodki. Vsak mesec se bo kaj dogajalo. Tako je v teh dneh v Knjižnici Laško že na ogled razstava o svetem pismu, kjer najdemo tudi Trubarjev prevod svetopisemske knjige v slovenščino. Februarja bodo postavili na ogled razstavo, na kateri bodo razstavili stare bukve neprecenljive vrednosti, ki jih hrani Muzej Laško. Kot našteva Tomaž Majcen, ki je v Stiku zadolžen za koordinacijo prireditev Trubarjevega leta, bo marca sledilo predavanje dr. Toma Korošca o slovenskem jeziku v Trubarjevem času, kjer bo zanimivo narediti primerjavo z današnjo slovenščino. Aprila v laškem muzeju pripravljajo delavnico Abeceda. »Otroci iz laškega vrtca bodo na plakatih ustvarjali abecedo. Vsi njihovi izdelki bodo konec aprila na ogled v našem muzeju. Junija, ko bodo povsod po Sloveniji glavne prireditve ob SOO-Ietnici Trubarjevega rojstva, se bomo povezali z OŠ Primoža Trubaija Laško. Šolarji se bodo na delavnici grajskega tiskarja seznanili z načini tiskanja na več kot 4Q0 let stari tiskalnici. Pri tem bodo pripravili tudi različne izdelke, ki jih bodo v muzeju razstavili konec junija. Tega meseca je predvidena tudi osrednja občinska proslava in istočasno Še odkritje kipa Primoža Trubarja, ki ga bo izdelal akademski kipar Ferenc Kiraly. Avgusta bo na vrsti koncert kvarteta violončel, mesec za tem pa monodrama Trubar pred slovensko procesijo avtorja Matjaža Kmecla in v iz:vedbi Anatoia Sterna,a hiti naštevati Majcen. Dan reformacije bodo v Laškem obeležili s proslavo, dejavnosti v okviru Trubarjevega leta pa bodo sklenili novembra z odprtjem razstave ljubiteljske likovne produkcije celjske regije. BOJANA AVGUŠTINClC Replike sodobnih umetnilcov v Celjskem Ukovnem salonu so sinoči odprli prvo letošnjo razstavo. Pod naslovom Saetchi CoUection sta jo pripravila Nika Oblak in Primož Novak, mlada avtorja, ki sta oba diplomirala leta 2002 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani» po dodatnem študiju v tujini pa sta na ljubljanski akademiji tudi magistrirala. Saetchi CoUection je svojska razstava, zasnovana kot zbirka replik umetniških del tržno uspešnih sodobnih umetnikov. Poigravanje z replikami znanih del nakazuje kot umetniški odziv na dogajanja v globalni ekonomiji že naslov razstave (Satchi - Saetchi; kot v tržni ekonomiji Adidas postane Ami-das). Za replike sta le spremenila izvirna imena umetnikov in imena del, a na način, da so Še vedno razpoznavna. Na ta način se umetnika odzivata na značilne pojave piratskih kopij, pa naj gre za izdelke tržne ekonomije ali pa, v tem primeru, umetnosti. Razstavljena zbirka tako omogoča, da si vsakdo lahko privošči umetniško delo znanih sodobnih umetnikov oziroma repliko, izdelano v državah, ki nudijo ceneno delovno silo, pravita avtorja, ki sta replike naredila v Bolgariji v sodelovanju s »cenejšimi« bolgarskimi umetniki oziroma študenti umetnosti. »Razkorak med ničvrednim in neprecenljivim ni značilen zgolj za umetnost, današnji čas in sodobno družbo, temveč tudi simbolizira neuravnoteženost globalne ekonomije, kjer razvite države za svojo blaginjo izkoriščajo nerazvite države tretjega sveta. Tako piratske kopije modnih in tehničnih blagovnih znamk vidiva kot kreativno reakcijo na hermetičnost globalne ekono-mije,<< pravita avtorja. Oblakova (slikarka in magistra video umetnosti) in Novak (kipar) delujeta kot umetniški tandem. Doslej sta svoja dela predstavila na številnih skupinskih in samostojnih raz* siav^ ter festivalih po vsem svetu. BS viniiniv.novitednik.coiii 16 REPORTAŽA hoví tednik Na potovanju so prostovoljci prenociD tudi v hisi Hugova sastre Hor poleg jeiara Titikaka. Celjanki med perujskimi sirotami Otroci, ki so hvaležni za malenkosti - Pomoč iz Slovenije v obliki šolnine v Peruju, v okolici mesta Lima» |e Mesto otrolc, kjer živi približno S20 si-rot, starih od štiri do petnajst let. Projekt vodijo kapucini ob pomoči redovnih sester in občasnih prostovoljcev. v okviru Misijonskega tabora Vozel ga je obiskalo 16 prostovoljcev, med njimi tudi dvajsetletni sestrični Mojca Sumrak in Tina Mavrič iz Celja. Tina Mavrič je Siudentka na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Mojca Sumrak pa študira razredni pouk. Večino svojega časa namenita dejavnostim, ki niso plačane. Trda vsgoja za trdo iivljeiije Prostovoljci so v Penij a bivali malo manj kot dva meseca. V Umi so prvi stik z otroki doživeli na večerji, V ogromni jedilnici jih je pozdravila množica otrok, ki so si po obroku ogledali prišleke, se jim Čudili in jih tudi potipali. Navdušeni so bili nad njihovo višino, saj so sami manjše rasti. Mesto otrok jeogxajeno z ograjo, ki ga varuje pred nevarnim utripom Lime. Znotraj mesta so Šola, vrtec, pekama, kmetija, manjša klinika, Čevljama» pralnica ter mizarstvo. Otroke v skupnosti vzgajajo skozi delo. Vzgoja je stroga in že najmlajše otroke učijo reda in discipline. Famje hodijo v šolo v vrstah, po kosilu jim vzgojitelj vsak dan pove nekaj modrosti za življenje. »Štiriletni otroci tudi po dve uri sedijo za delovnim zvezkom in pišejo, zato se na prvi pogled njihova vzgoja zdi kar malo trda, vendar je tam tudi življenje takšno, zato je vzgoja temu primerna,« pravi Mojca. Tudi po večerji se otroci učijo, saj se zavedajo, da je to njihova edina mož- nost, da si zagotovijo lepše življenje. Mestu otrok veliko pomaga rotary klub, otroci pa imajo tudi botre, ki jim kupujejo oblačila in jim finančno pomagajo. To so predvsem starejši in premožnejši ljudje. »Videli smo dva obraza Ume, saj so na mašo za donatorje prišle gospe v svedečih plaščih s pudeljčki. Po drugi strani pa smo na ulici videli otroke, ki nimajo nič,« pravi Mojca. Ko otrod dopolnijo enaindvajset let, naj bi skupnost zapustili. In kakšne so njihove usode? Nekateri postanejo vzgojitelji mlajših ali prev-zamejodelo na kmetiji, drugi pa se s pomočjo premožnejših zaposlijo v njihovih podjetjih. Prostovoljci so spoznali tudi gospo, ki živi za otro- Tlna Mavrič \n Mojca Sumrak ke v skupnosti. Po rodu je Angležinja, zato jim pomaga pri učenju angleškega jezika in pri iskanju zaposlitev. Dekleti sta opazili, da si v Peruju ljudje med seboj bolj pomagajo kot v Sloveniji in bogatejši veliko lažje dajo. »Tam vlada ^ozof ija družbe, v Sloveniji pa filozofija posameznika,« pravi Mojca. Otok sredi puščavo Uma ima 8 milijonov prebivalcev in tamkajšnji prebivalci so dvomili v obstoj Slovenije, ko so jim prostovoljci povedali, da nas je dva milijona. Mesto so pred časom oblegale oborožene tolpe in roparji, zato so po ulicah okrepili policijske enote. Lima nima dežja in mesto je zelo umazano. Mesto otrok je po pripovedovanju deklet kot otok sredi Ume, saj je v njem zaradi namakanja vse zeleno, pa tudi zelo čisto. V revnih predelih Ume nimajo odvoza smeti, a dekleti pravita, da onesnaženost odtehta prijaznost ljudi. Prostovoljci so po Peruju potovali tudi v času potresa, katerega epicenter je bil v mestu Ika Rsčo 140 km iz Lime, že tako revno prebivalstvo je naravna katastrofa močno prizadela. »Ko sediš doma pred televizijo, se 400 mrtvih Iju- PredstavHev Slovenije na slovanskem večen) di na drugem koncu sveta ne zdi veliko, ko pa si dejansko tam, kjer ljudje trpijo, se zamisliš nad svojo hladnostjo,« pravi Mojca, ki je bila šokirana, ko je videla razpokane ceste, otroke, ki so prosjačili, in Številne krste, ki so jih vozili mimo avtobusa. Tudi najmanjše stvari ialilco deiiš Deset dni v Peruju so prostovoljci izkoristili tudi za izlete in oglede turističnih krajev. Na potovanju se jim je pridružil tudi Hugo iz Mesta otrok, ki že pet let ni videl svojih domačih- Peljal jih je was. kjer seje rodil. Vsa njegova družina biva v eni sobi, v hiši zgrajeni iz zemlje. Elektriko so dobili šele pred osmimi meseci. Da so lahko obiskovalcem ponudili obrok, so posodo zbrali po vsej vasi. Ker je Hugo videl, kako živijo v Mestu otrok, mu je bilo nerodno pokazati domačo kuhinjo, kjer hrano pripravljajo kar na tleh in na odprtem ognjišču. Mojca in Tina pravita« da so tamkajšnji ljudje bolj topli od Slovencev. Ko so se poslavljali, so doživeli veliko šokov. »Daniel, ki nima nikogar od svojih, nam je bil tako hvaležen, ker smo ga vzeli s sabo na počitnice, da je vsakemu od nas dal eno izmed voščilnic, ki jih je prejel za rojstni dan. Čeprav ljudje nič nimajo, ti dajo tudi to. kar je povezano z njihovimi spomini,« pravi Mojca. Tina dodaja: »Dajo vse, kar imajo in to brez problema. Tlidi najmanjše stvari razdelijo med vse in naučili so nas, da lahko tudi najmanjše kekse deliš na veliko delov, pa čeprav ne ostane zate.« Z otroci iz Mesta otrok so prostovoljci ohranili stike. »Brez razmišljanja bi Šla nazaj, saj tam Izkusiš in se naučiš veliko več kot v Štirih letih šolanja, pa četudi se šolaš za delo z ljudmi, « pravi Mojca, Trem otrokom iz Mesta otrok bodo prostovoljci plačevali Šolnino, ki za en mesec šolanja znaša 40 evrov, kar je za tamkajšnje otroke pravo bogastvo, ki si ga težko privoščijo. Sredstva bodo pridobili s pomočjo do-natorjev, sami pa bodo prispevali manjkajoče, TINA VENGUST REPORTAŽA Ktbvq SD najbolj hvaležne îhrali, praw vetarínar Matej Zupane. Na potep z veterinarjem ste se že kda) vprašali, kakSen je veterioarjev dan? Poleg tega da zdravijo živali, morajo biti živinozdravoi-ki tudi psihologi za ljudi. Na obisk k bolnim kravam in pujsom sem se odpravila s šentjurskim veterinarjem Matejem Zupancem, ki skrbi za majhne in velike živali. Z veterirarjem Matejem se vali. V roke dobim dve pla- že zgodaj zjutraj odpraviva do prve kmetije na njegovem seznamu. I^m je treba poskrbeti za dve bolni živali, mamo kravo Ln malega telička- Že na začetku spoznam nekaj vsakodnevnih težav pri veterinarskem poklicu, saj je treba včasih zakorakari naravnost v kup gnoja ali blata. preden prideš do bolne ži- stični vrečki, ki si ju najprej zmedeno ogledujem, saj mi ni povsem jasno, kaj naj z njima počnem. Ko ugotovim, da sta potrebni za zaščito Čevljev, si ju zadovoljno obujem, saj mi očitno ne bo treba priti domov z umazanimi in s smrdečimi čevlji. Z Matejem najprej stopiva do velike rjavo-bele kra- ve, ki naju nezaupljivo opazuje. Njeno sumničenje je upravičeno, saj po prevedu veterinar ugotovi, da ima vnelo vime. Medtem ko je spala. jo je pohodila preveč živahna krava» ki je privezana poleg nje. Dobiti je morala injekcijo, Ítí čeprav jo je gotovo zelo bolelo, se ni upirala ter brcala. »Krave so najbolj hvaležne živali,« pove ve terinar Matej, »skoraj vedno so mirne, kadar jih zdravim, in redko brcnejo. Se mi je pa nekoč že zgodilo, da se je krava vrgla name in me zmeč- kala, tako da sem polepšal noč zdravnikom v bolnišnici.« Ko pozdraviva bolno kravo, si ogledava še malega telička, ki dobi le tabletke ter tako srečno uide injekciji. In že se odpraviva naprej. Kot da je prišel prijatelj Na naslednji kmetiji si ogledava mamo svinjo, ki pravkar doji svojih 11 otrok. Tam se pravzaprav ustaviva zato, ker morava preluknjati ušesa telički Miši. Med postop-kom nameščanja uhančkov (identifikacijskih številk) je zelo pridna, zato za nagrado dobi kup trave. Nato se odpraviva naprej. Ozdraviva še nekaj kravic in pujskov, na koncu pa se ustaviva v hlevu pri rjavi kobili. Veterinar privleče iz avtomobila veliko belo torbo, v kateri se skriva ultrazvok za živali. Ugotoviti morava namreč, ali bo žrebička kmalu imela dojenčka. Ultrazvok za konje je nekoliko bolj boleč kot pri ljudeh, saj je treba cev živali vstavili skozi zadnjično odprtino. Kobili to seveda ni preveč všeč, zato poskuša pretrgati vrvi, s katerimi je privezana. Natančno si o^edava sliko, ki se prikaže na zaslonu ultrazvoka, Jaz ne vidim ničesar, razen zamazanih pack in pik, veterinarju pa madeži na zaslonu očitno veliko povejo, saj kmalu ugotovi, da žrebička Še ne bo postala mamica. Pri vsaki hiši, kjer se ustaviva, 50 naju veseli, kot da bi na obisk prišel prijatelj in ne živinozdravnik. ^Vsak veterinar je 70 odstotkov zdravnik za živali in poleg tega še 30 odstotkov psiholog za ljudi,« mi razloži Matej, »v večini primerov imam več dela z ljudmi kot z živalmi, zato me povsod že dobro poznajo.« Po napornem veteri- S Pohorja v ameriško realnost Z vrha Rogle in z lepo urejenih tekaških smučarskih prog je bil v prazničnih dneh lep razgled. Le kdo ne bi občudoval te idile? In to je bil tudi izziv za fotografiranje... »Če dovolite, posnetek za spomin?« Nastane posnetek, dva, trije ... »Medtem, ko je moja šestletna hči na smučarskem tečaju, stopim na tekaške smuči in opravim tudi zase koristno delo. Vesela sem, da hčerka govori tudi slovensko. Sedaj sva na obisku v Celju že četrtič. Z mamo greva za kakšen darf tudi na kopanje v bližnje toplice,« pove Darja. Njeno ime in elektronski naslov zapišem s smučarsko palico v sneg in tudi to fotografiram. Nekaj dni za tem odpošljem... V začetku tega tedna me je presenetila elektronska poŠta. »Pravkar sva se s Kaio vrnili v Ameriko in realnost vsakdanjega življenja. Lep pozdrav iz Kalifornije!« je zapisala Darja Koehler. HINKO JERČIČ Kobili pregled z ultrazwohom ni bil všac. le passbej zata. ker na sliki §e ni bilo opaziti žrebička. narskem dnevu se ustaviva Še v ambulanti za male živali. Matej pove, da imajo veterinarji vedno več dela z malimi in vedno manj dela z velikimi ljubljenčki. »Psi in mačke so v zadnjih letih dobili status pravih družinskih Članov,« mi razloži, »zato ljudem ni žal denarja, ki ga odštejejo za njihovo zdravljenje. Včasih me pokličejo tudi sredi noči. da pridem v ambulanto in Šivam rane pret^ paškim mačkonom.« V ambulanto ljudje vedno pogo- steje pripeljejo tudi bolj eksotične živalce, na primer papige, želve, morske prašičke, kuščarje, pa tudi kakšno kačo. Najhuje pri veterinarskem poWicu je, kadar je treba kakšno žival uspavati. »Vedno mi je težko, kadar moram kakšni mački ali psu dati zad-njo injekcijo,« mi zaupa Matej, »vsakič se vprašam, kdo nam da pravico, da vzamemo življenje. Zato tega ne počnem, razen Če živali res ni več pomoči-« KATARINA ŠUMEJ Darja Koehler iz Kalifornije ne Rogli Izid žrebanja nagradne križanke Objavljamo izid žrebanja križanke Pivovarne Laško. ki je izšla 27. decembra 2007 v številki 102. Vodoravno: PROSTOR, SKALINA, MARÍHUANA, LITERAT, UREZA, LEŠ, ALEMAN, KURtR, iOP, ŠOK, NOS, OKAN, LL, ČG. AKSEL, LAŠKO, OBLA, IRSKA, NAŠTE-VANKA, CLUB, LEE, ČAPA, OŠKODOVANEC, IMAGO, RIŽ, ZAi^EK, KEMIK. PERUT. GA, ABONMA, ZOR, LISICICA, ARIZONA, ADITIV, EROTOMAN, LOKÍN. MRAZ, NAUS, JK. TIME, lAN, KARAVANA. ANITA, SLA, RIS, OPAT, OJE. ORNIK, SANITETA, ACI, STALNOST, PE, RATEČANKA, TLA, AROMA, ARAK, TEA, TAROK. EDA. UKOR, NO, AMAZONKA, NAROD, BARAKAR, RADOVAN, NAZOR. LESCOT, ŽG. AKUMULATOR, LA, ARAGON, OKNA. OBALA. OMER, PALES-TRINA, AMIN, JASNA, UGODITEV, AZl, AMATO, AJD, STENJ, KO, ISSA, MAG. KATOUŠTVO, DED, DOR, IDO, LIE, SODCEK, TAPETAR, ČA. ACETAT, ARUAN, ADO-NAJ, PIVA, ABE8E, ONEK, UNE, OSLO. AGENT, TERI, ELO, ELKAR, EČ, ZD. EKSOTA, ER, UZAKONITEV, AD1, CAMERON, IRAVADI, SA, SANTANA, REK, NARAMNICE. AČ, NOŽ. ADELA, PAT. STANE, POLIS, AVALA, KOČIČ. ERINA. Gesio: Laško pivo, svežina odličnosti in okus tradicije Nagrajenci 1. nagrado, 2-krat Šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1, l-krat Šestorček piva Bandidos Ice, 1-krat šestor-ček piva Bandidos Power ter majico Pivovarne Laško, prejme Angela Rehar, Lokovina 3, 5204 Dobrnd. 2. nagrado, 1-krat Šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1, 1-krat šestorček piva Bandidos Ice in majico Pivovarne Laško, prejme Tilka Gologranc. Čopova i7,3000 Celje. 3. nagrado, 1-krat šestorček piva Zlatorog pločevink 0,5 1 in majico Pivovarne Laško, prejme Albert Dobnik, Polžanska vas 3, 3240 Šmarje pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo, Nagrado bodo prejeli na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. SPORT Sv6t js preeej časa Igral na mestu desnega zunanjega napadalca. Med St. Tropezom in Cannesom Celjski rokometaš z naj-daljšim stažem v tujini je Tadej Svet. Konec marca bo dopolnil 28 let, v Francijo pa se je odpravil z 19 leti! Vseskozi nastopa za St. Raphael. Njegovo moštvo je bilo vmes eno sezono v prvi ligi, zdaj pa je spet. Se še spominjate »odio-Ć il nega trenutka«? Koi da je bilo včeraj. Za Celje Pivovarno LaSko sem igral še za mladinsko ekipo, nato pa sem prestopi) k Radečam. Bilo je leta 1999 in odpravil sem se v Novo vas na pico. Srečal sem tedanjega trenerja Seada Hasanefen-diča in ga povprašal, če poz-ua kakšen primeren kJub zame. Minilo je le nekaj ur in me je že poklical: Si. Raphael. Zdaj teče že deveta sezona I Leto dni kasneje so Celjani igrali prvo tekmo Četrtfi-nala lige prvakov pri Mont-pellierju in obiskali ste celjski tabor, tedaj še precej negotovi. Je bilo težko? Rekel bi, da ni bilo lahko. Največ preglavic sem imel s kuhanjem. Nisem igral na levem kjilu, temveč prvi dve tekmi na mestu srednjega zunanjega napadalca. Potem so me prestavili na desno stran. Torej kot desničar sem igral na mestu desnega zunanjega napadalca, pet sezon. Naše moštvo je potlej ostalo brez krožnega napadalca in postal sem »pivot«. Kar dobro mi gre, v prejšnji sezoni sem bil proglašen za najboljšega krožnega napadalca druge francoske lige. Med elito je vaša želja zgolj obstanek. Je trenutna uvrstitev, sedmo mesto med štiríaajsteríco, za vas presenečenje? Vsekakor. Odlično nam gre. Pa Še smolo smo imeli. Proti vodilnemu Montpellierju smo veČino tekme vodili za tri gole. 15 sekund pred koncem smo pri izenačenem izidu zapravili sedemmetrovko, prejeli gol, ko pa smo podali žogo Tadej Svet sele s Celjanko Matejo Kobe oženil 14. julija lani, naraščaj pa pričakujeta na začetku pomladi. na center, da bi morebiti še hitro izvedli zadnji napad, je nasprotnik H ma m prestregel podajo in žogo brcnil med občinstvo. Prejel Je sicer rdeči karton, a Čas se je seveda iztekel ... Moštvo vodi bivši sloviti vratar Christian Gaud in, v njem so po dva Srba in Čeha, Romun, Islandec. Tremblay smo deklasirali z U goii razlike, ko je pri njih manjkal Rastko Stefanović, ki pomeni pol ekipe. Naš župan je čisto nor na rokomet. Za člansko moštvo je namenjenih 1,8 milijona evrov, skoraj polovico prispeva Casino St. Raphael. Živite v enem najlepših predelov na svetu. Res je. Mesto leži na Ažurni obali, med mondenimi kraji. Proti vzhodu so Cannes, Niča in Monte Carlo, proti zahodu Si. Tropez. Sedaj imava z ženo apartma, ki leži sto metrov od plaže. Pogled na morje je čudovit, a komaj čakam na vrnitve domov. To se zgodi trikrat na leio, za veliko noč, pred božično-novoletnim i prazniki in med poletnimi počitnicami. Pogodba? Sklenjeno imam Se za dve naslednji sezoni. Želim si, da bi jo enkrat še podaljšal. Žena Mateja je tu že štiri leta, diplomirala je iz transporta in logistike. Rodila bo v Franciji. Na hrbtu nosim trinajstico in doslej je prinašala srečo... DEAN ŠUSTER Ci?-' Síf- l'y Jutri derbi Šlcvadra - Casino Rubin Odigrane sabiie tekme Četrtega kroga v prvi ligi. Izidi: NK Tristar - Kalimero 4:3, Škvadra • Mik Celje 7:5, Container -Maček tisk 6:5, Diskoteka Down town - Šentjur 9:3, B&G avtomobili - Mari-nero 10:4, Casino Rubin prost. Rezultati 4. kroga 2. lige: Novem Champions pub - Mali Pariz î:3, Vigrad - Banka Celje 6:8, No-Go team - Tí02 Cinkarna 8:9» Nirvana - Top avto 2:8, Ste-grad Ozren - ŠRK Koši prestavljeno, Amatepi prosti. Banka Celje in Ti02 Cinkarna imata po 9 točk, Top avto/. 4. krog veteranske lige: Splošna bolnišnica Celje > Kelme team 3:16, Schiki - Klateži-Ta-verna 5:11, U-8 - Črički 6:9. Klaleži-Taverna imajo vseh 12 ločk. sledi Kelme-team z enim porazom. Jutrišnji spored (5. krog): 2. liga. Amaterji - Novem Cham, pub (12.20), Srk Koši - Nir- vana (13.10), Mali Pariz - Vigrad (14.00), Top avto - No-Go team (14.50), Banka Celje - Ste-grad Ozren (15.40); veteranska liga. Črički - Spl.b.Ce-Ije (16.30), Klateži-Taverna • U-8 ( 17.20), Kelme team - Schiki (18.10); 1. liga, Škvadra -Casino Rubin (19), Marinero r Šentjur (19.50), Dis. Down town - Mik Celje (20.40), B&G avtomobili - Maček tisk (21.30), Container - Kaiimero (22.20). Lestvica Uge NOVEGA TEOWIKA 1. DIS. OOWN TOWN 12 ^21 2. škvadra 12 3. CASINO RUBIN 9 4.NKTRISTAR 6 5. CONTAINER S 6.6^6 AVTOMOBILI 3 7.ŠEIirTJUR 3 8. marinero 3 9. KALIMERO Û tOMIKCEUE O 11.MAČEKTISK D ♦18 •►IDI ♦2 •6 •8 •12 -14 -16 ZRK Celje Celjske mesnine: Osvojen turnir Prešov 2008 Po nekajdnevni pavzi za bozično-novoletne praznike se državno prvenstvo v ženskem rokometu nadaljuje tako za Člansko kot tudi za mlajše kategorije. članice bodo svojo prvo tekmo odigrale proti ekipi Kočevja v soboto ob 18. uri v dvorani Gobvec, zato ste ponovno vabljeni, da se nan) prídnjzite na tribunah ter spodbujate naša dekleta. Zelo lepo darilo so klubu že na zadetku teta podarile igralke letnika 1994 in mlajše, ki so na mednarodnem turnirju 4 Ksmpa Gup v slovaškem Prešovu osvojite prvo mesto. Dekleta so v času od 3. do 6. januarja odigrale sedem tekem In se brez poraza vrnile v Celje s prečudovitim pokalom! Pod vodstvom trenerja Vojka Prislana so se tumiria udeležile: Klara Hrovatić, Sara Plahuta, Ana Pre^nger, Iva žkedelj, Ursa Pupčevič, Arija Regner, Tina Žvegler, Anja Polajžar, Živa Do-bersek. Nika Zupančič, Kaja âolman, Patrici|a Verdev, Katarina Regner, Maruša Stokavnik, Jasmina Pišek, Sanja Vrček, Nadja Jaian in Sanja Pavlovic. ^^dezete celjske mesnine m Derbi v Zrecah Ta konec tedna bo na sporedu novi, le 15. krog lige UPC Telemach» ki prinaša derbi dveh naših moštev v Zrećah. Še dve Igrata doma, medlem ko samo Laščani gostujejo. Kdaj bo konec teiav? Takšno vprašanje si najbrž zastavlja trener Rogle Slobodan Benič, potem ko je po zad nJem srečanju ostaj Še brez prvega centra ekipe Davorina Skomika, ki se je preselil v Švico, od koder je dobil dobro ponudbo. Škornik je imel v pogodbi zapisano, da lahko ob dobri ponudbi odide, kar je tudi storil. Po odhodu Igorja Jokiča in ob poškodbah bratov Jureta In Primoža Broli-ha ter Boštjana Sivke je Ro-gla ostala brez celotne peterke Igralcev. Srečanje bo dan prej zaradi zasedenosti dvorane v Zrečah, Elektra prav gotovo ni pravi nasprotnik vtem trenutku, saj ŠoštanjČani nujno potrebujejo zmago za prekinitev niza porazov ter ohranitev 7. mesta, ki še vodi v ligo za prvaka. Pet zaporednih porazov moštva Ivana Stani-šaka (zadnja zmaga L decembra proti Hopsom) je namreč omogočilo Hopsom. da so sosede iz Šoštanja ujeli na lestvici. Elekrra se je na Roglo pripravljala dva ledna, saj zaradi prestavitve tekme proti Slovanu letos Šoštanjčani še niso stopili na parket. A pripravljali so se na eno Roglo, zdaj pa jih čaka druga. V zadnjem trenutku so nam iz Zreč sporočili, da so pridobili dve okrepitvi. To sta Dejan Čigoja, mlad slovenski reprezentant, ki je igral na EP do 20 let lani v Novi Gorici in ga je posodil Slovan, in hrvaški iuilni center Dejan Gr-kovič. ki je nazadnje igral pri Peter JovanoviČ in Jemej Kobate (mmana dresa) bosta jiitri zagotovo na parketu, medtem ko je noc^^njl oastop Davorina Škomika (vines) še vprašljiv. Članu hrvaške A 2 lige Opatiji. Čigoja je visok 2,05 me-u-a, Hrvat pa centimeter manj. Rodil se je v Kanadi, kjer je tudi začel svojo košarkarsko pot, poleti pa je bil na preizkušnji pri beograjskem FMP. Oba naj bi (Čigoja zanesljivo) igrala že proti Elektri, ko bi se lahko v dresu Rogle pojavil tudi Davorin Škomik» ki se v Švici še dogovarja z Laganom. Tako bodo Zrečani neprimerno močnejši v lokalnem obračunu, kol je bilo videti v začetku tega tedna. Obeta se zanimiv dvoboj, saj bi tudi Roglaob morebitni zmagi vstopila v krog ekip za 7. mesto na tabeli. Kako Krki vrniti udarec? Laščani odhajajo v Novo mesto h Krki. ki igra v tej sezoni odlično in je mesto (z zmago več) pred Laščani- Ob tem je treba spomniti tudi, da so jeseni Dolenjci slavili vTreh lilijah (82:93) in že Ukrat napovedali, da v tej sezoni ne bodo igrali le obrobne vloge, in nakazali vrnitev na stare steze slave. Trenerja ^pivovarjev« Stopničke tudi v slalomu Rok Marguč iz Laškega je v Bad Gasleinu znova slopii na zmagovalni oder. Po lanskem Iretjem mestu na Japonskem v paralelnem ve-leslalomu je tokrat prídeskal do tretjega mesta še v paralelnem slalomu. Še tretjič zapored je prav po vrhu posegel Francoz Mathieu Bozzeto, ki je bil v finalu hitrejši od domačina Benjamina Karla. Marguč je že v osmini finala, ko je premagal enega najbolj izkuáenih in uspešnih deskarjev v zgodovini alpskega deska-nja, Avstrijca Siegfrieda Grabnerja. nakazal, da bi 10 utegnil bili njegov večer. Po Grabnerju je zanes-Ijivoodpravil SedoniačinaStefanaPlelzerja, vpol-finalu pa ga je ustavil Bozzetto. Rok je v boju za stopniá^e premaga] domačina Andreasa Prommeg-gerja. »Naporni dvoboji na izločanje mi ne povzročajo težav, kar priča o moji odlični kondicijski pripravljenosti. A vem, da zmorem Še precej ve軫 |e Marguč priznal zadovoljstvo z doseženim. Do naslednjih dveh tekem v Španiji bo treniral na Ro-gli. Mlada VelenjČanka Gloria Kotnik je po 15. kvalifikacijskem času prve vožnje v drugo odstopila in končala na zadnjem, 29. mestu. DŠ Aok Marque Damjana NovakoviČa skrbita poškodbi Nemanje Jelesi-jeviča in Andreja Mačka, katerih nastop je še pod vprašajem. Samo srečanje sicer ra-7.en prestiža ne prinaša ničesar, saj bodo tako eni kol drugi igrali ligo za prvaka, je pa s psihololkega vidika še kako pomembno, predvsem za Laš-čane> ki morajo pokazati in dokazati, da se forma počasi dviguje. Prvi večji izpit, zaključni turnir pokala (žreb bo danes v Ljubljani), se že približuje, enako tudi ključni del sezone v ligaškem tekmovanju. Zmaga je nuja Sentjurčani po razburljivem tednu, ki se je končal s porazom proti Hopsom na Polzeli, čakajo doma zadnjeuvrščeno Zagoije, ki je zdaj precej drugačno in boljše kot v prvem delu sezone, koso Sentjurčani zanesljivo slavili v Zasavju. Dušan Hauptman je namreč Že pripeljal nekaj novih igralcev, okrepil delo in že prišel do dveh zmag in le za dve zaostaja za Alposom. Zaradi tega je zmaga za ekipo Boštjana Kočarja nuja, kajti zadržala bi Še nekaj možnosti za sedmerico, in kar je Še pomembneje, priigrala bi si naskok pred realnostjo, to pa je liga za obstanek. Kočar s svojim vodenjem ni razočaral na Polzeli, prej so razočarali nekateri i^alci, ki bodo zdaj proti Zagorju morali pokazati, iz kakšnega testa so. Morebiten poraz bi namreč pomenil pravi alarm v Šentjurju, najverjetneje pa tudi slovo katerega od igralcev sedanjega moštva. Za upati je, da bodo tudi šentjurski navijači spoznali resnost tega U'enutlû ekipe, ki pomoč 5 tribun potrebujeboljkotkdaj-koli. Dodajmo še, da sta ekipi odigrali v tej sezoni Še dve srečanji v pokalu. V Šentjurju je Zagotje zmagalo za kar 2B točk in se kasneje kljub domačemu porazu uvrstilo na zaključni turnir pokala. Zmaga za sedmo meeto Hopsi čakajo doma neugodno ekipo Mercatorja, ki v zadnjih srečanjih doma izgublja, v gosteh pa zmaguje. Po zmagi nad sosedi iz Šentjurja je atmosfera na Polzeli odlična. Ekipa je pokazaJa, da zna in hoče igrati kolektivno, medtem ko Boštjan Kuhar zna Še kako pripraviti igro za vsakega nasprotnika. Vse to in še več bo potrebno v srečanju proti Gorenjcem, ki bežijo Hopsom za dve zmagi in so na 6. mestu. Uspeh Polzelanov bi dodobra zapletel položaj v boju za prvih sedem mest, Hopsi pa bi si priigrali povsem realne možnosti, da v zadnjih osmih krogih pridejo celo do lige za prvaka, kar je bila le tiha želja pred sezono. Razpoloženi Hmelj boysi se vračajo na tribune, morda se vrne še Klemen Breže in potem bi se lahko na Polzeli v soboto znova veselili uspeha svoje ekipe. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Dejan Gritović •IKEND POD KOŠI Petek, 11.1. Liga UPC Telemach, 15. krog. Zreče: Rogla • Elektra Esotech (19). 2. SL - vzhod, 13. krog, Pak-man Celje • Union Olimpija ml. (18,30). Sobota« 12. 1. Liga UPC Telemach, 15. krog, Šentjur: Alpos - Zagorje, Polzela: Hopsi • TCG Mer-calor (obe 19), Novo mesto: Krka - Zlatorog (20). 1. B SL, 14. krog, RogaSka -Postojnskajama,Trbovlje: Rudar- Celjski KK, Konjice - Janče (vse 19). 2. SL-vzhod, 13- krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Grosuplje (19), Domžale: Lastovka - Nazarje (20.30). Liga NLB (ž), 10. krog, Celje: Merkur • Gospič (18). L SL (ž), 11. krog, Rogaška Slatina: Citycenter - Ježića, Kranj: Triglav - Konjice (18). PANORAMA KOŠARKA IS. krog 1. B SL: Litija - Celjski KK 78:56; Blaževič 21, Ja-pič 19, Obreza 14; Matevžič 14, Sotošek 12, Ambrož 10, Cri-lane 8, Aračič 4, Zdovc. Škorc, Parfant, Temnik 2. Vrstni red: Postojnska jama 12 zmag, Par-kiji 11, Gradišče 10, Nova Gorica, Hrastnik 9, Rogaška 7, Janče Rudar, Litija, Radenska 5, Konjice Celjski KK, Triglav 4. Medvode 0. 12. krog Z, SL-vzhod: Cal-cit Mavrica - Pakman Celfe 63:66; Štrukelj 29, Kovač 9; Bregar 18, Frece 16, Koče var 14, Kranjc 8, Felicijan 5, Dok-manac 3, Mičanovič 2. n. krog 1. SL (Ž): Merkur Celje • Domžale 81:51; Blake 21, Jevtukovič 15, Verbole 12. Barič 8, Čonkova 7, Kerin 6. Jereb 5.2dol§ek4, Grm 3; Os-terman 16, Kuzma 12, Hoz-jan 10. Vrstni red: Merkur 10 zmag, Hit 9, Neso Ihke, AJM 6, Odeja, Konjice 5, Ježica 4, Domžale 3, Citycenter 2, Triglav 1, Črnomelj 0. (KM) > ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 12.1. ROKOMET I. SL (ž), 9. krog: Celje Celjske mesnine - Kočevje (181, Brežice • Celeia Žalec (19). NA KRATKO Byor bye Bajić Celje: Ženski košarkarski klub Merkur Celje je na željo 20-letne igralke Tamare Bajič prekinil pogodbo, ki ju je vezala do konca sezone. Celjanke so bile v sredo gostiteljice na Vranskem, ko so ugnale Domžalčanke za 30 točk, 21 jih je dosegla Monique Blake. Klonila po dveh urah Sydney: Vel enj čanka Katarina Srebotnik je v 2. krogu teniškega turnirja v Avstraliji z nagradnim skladom 600.000 dolarjev premagala Avstrijko Sybille Bammer 5 4:6.6:1 in 6:2, nato pa izgubila s četrto nosilko, Srb-kinjo Ano ivanovič s 6:3,3:6 in 6:2. Dvoboj četrtřinala je trajal dve uri. Srebotnikova je kljub porazu prezadovoljna z začetkom sezone. Vsi odigrani dvoboji v Sydney-)U ji vlivajo ogromno samozavesti, saj se je iz dneva v dan enakovredno kosala z najboljšimi Igralkami na svetu. Vesela je, ker so se naporne priprave pred sezono že zdaj obrestovale. Absolutna zmaga Sankakuju Celje: Za najboljši slovenski judo klub v letu 2007 je bil proglašen celjski Sanka-ku, ki je seveda slavil tudi v ženski ekipni konkurenci ter pri mlajših članicah in mladinkah. Najboljša judoistka prejšnjega leta jè Lucija Po-lavder, med mlajšimi Članicami je zmagala Vesna Džu-kič, med mladinkami pa Tina Trstenjak. Vse so varovanke trenerja Marjana Fabjana. Pajotova domovinska dolžnost Velenje: Slovenska moška rokometna reprezentanca je pred evropskim prvenstvom na Norveškem {17. - 27. januar) včeraj odigrala prvo prijateljsko tekmo proti Slovaški. danes pa bo še drugo. Selekciji Mira Požuna se je v sredo v Velenju priključil Celjan AíeŠ PajoviČ. Požun je poudaril: »V šali sem dejal, da sem mu obljubil Triglav. Aleš je najbrž začutil svojo domovinsko dolžnosti« Slovenija plava Celje: V organizaciji kluba Triatlon Celeia bo v nedeljo ob 10. uri prvo tekmovanje vplavanju v okviru akcije Slovenija plava. Kadeti in kadetinje bodo v bazenu Golovec plavali na 400 m, mladinci, člani, veterani, članice in veteranke pa na 800 in 1500 m, kar je tudi osrednja disciplina mitinga. Šiart-nina znaša 12 evrov. za Z500 m pa 15 evrov. Prijave sprejemajo Še danes do 22. ure na celeia.triatlon@siol.net. (DS) •K" J' I I I ■r: 20 ^IŠMA BRALCEV - ŠPORT novi tednik Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo bili pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom» naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ZAHVALE ČestMca za koncert Osnovna Šola Petrovče je ob koncu leta pred božlčno-novoletnimi prazniki v pe-trovški baziliki organizirala koncert šolskih zborov. Nastopili so Cid zbor, OPZ in MPZ. Kar 24 pesmi so v eno samo čudovito celoto neprisiljeno ter tekoče in prikupno povezovali trije Člani šolske dramske skupine - učenci druge triade. Do zadnjega količka polna bazilika je doživela čudovito darilo šole. Sam ambient je doda] dogajanju Še poseben čar in vse pohvale veljajo vodstvu Šole in župniŠČa, da so v Času ukinjanja meja tudi v Petrovčah brez predsodkov našii skupno pol pri uresničitvi tega prazničnega projekta. Upamo, da ni bilo zadnjič. Seveda ne smemo mimo čudovite režije prireditve in domiselnih tekstov mJadih voditeljev, za kar sta poskrbeli učiteljica Marjana Lešnik in Sonja Rebemik. Vse UREDNIŠTVO zbore je pripravila in vodila prizadevna zborovodkinja Anita Žolnir, nastop pa je instrumentalno spremljal Jan Grobelnik. Za prijetne vložke so poskrbeli še mladi šolski instrumentalisti in Člani plesne skupine. Glede na doživelo je celotno prireditev mogoče označiti le s »pisno oceno« - čudovito doživetje. Hvala vsem! JK, 2alec Zahvala travmato-loskemu oddelku Ob vseh kritikah zdravstvenih delavcev je prav, da se letem ob dobro opravljenem delu izrečejo tudi pohvale. Zalo se želimo tri bolnice (verjamem pa, da so podobnega mnenja tudi ostali bolniki, ki pridejo na ta oddelek) iskreno zahvaliti za vso skrb. strokovnost, potrpežljivost in vestnost vsem delavcem travmato loškega oddelka celjske bolnišnice» kjer smo z zlomom kolka in noge v sobi 10 ležale v času od 8. do 24. decembra pravkar izteklega leta. Delo vsega osebja, predvsem pa seveda zdravnikov in sester, je bilo izvrstno. Tako njihov spoštljiv in skrben odnos do nas bolnikov, kot tudi potrpežljivost in razumevanje do vseh vprašanj in skrbi naših svojcev, ki so se dnevno obračali na njih. Celotna ekipa, celo prakti kantje iz srednj e zdravstvene šole, ki so na oddelku v tem času opravljali prakso, so nam bili ob pravem času v pomoč, delo so vsi kljub izjemno težkim razmeram (bolniki so v določenih dnevih ležali celo po hodnikih, kar je na travmi verjetno pogosto zaradi nesreč in podobnih množičnih dogodkov), opravljali strokovno visoko kvalitetno, prav tako pa so nam bili kljub obilici dela ves čas v moralno pomoč. Čeprav je morda neprimerno izpostaviti kogarkoli posebej, pa bi se želele še posebej zahvaliti zdravniku »naše« sobe dr. Brileju ter zdravnikom, ki so opravili naše operacije in vsakodnevne vizite: operaterju dr. Vindišar-ju, čudovitemu človeku in zdravniku dr. KruSiču, dr. Komadini za skrbne vsakodnevne obhode in seveda predstojniku dr. Vlaoviču, Zahvala je namenjena vsakemu posebej in vsem skupaj, celotni ekipi torej, in samo želimo si lahko, da bi takšna skupina zdravnikov in sester delala na vsakem oddelku vsake bolnišnice. ANA SELČAN, CVETKA POZNIC in MARUA POČIVAVŠEK Hvaležen pogled na leto 2007 Staro leto se je poslovilo in ob začetku novega želimo zapisati nekaj besed o življenju in delu v župnijski skupnosti v Šmarju pri Jelšah. Župnijski upravitelj gospod Marko Veršič je organizator vsega duhovnega dogajanja in vseh obnovitvenih in drugih del v zvezi z našo župnijo. Odločili smo se, da z nekaj besedami izrazimo hvaležnost za njegovo delo in trud. V Šmarju imamo duhovnika, ki resnično skrbiza duhovno rast v župniji. Skupaj s kaleheti uči verouk okrog 400 otrok, pripravlja jih na zakramente in na življenje. V župniji delujejo irije pevski zbori, imamo mladinsko skupino in kar precej ministrantov. Vesel je vseh, ki želijo sodelovati pri delu v župniji. Aktiven je tudi med skavti in na misijonskem področju. Mesečno obiskuje bolnike na domu in v Domu upokojencev v Šmarju. Njegovi obiski so med ostarelimi in bolniki težko pričakovani in zelo cenjeni. Ne samo z besedo, ampak tudi z življenjem nam vsem daje zgled pravega kristjana. Še posebej lep zgled pa kot mentor daje že četrtemu diákonu, letos je togospod Drago Kosem. Skupaj s sodelavci vsak mesec uredijo in izdajo novo številko župnijskega glasila Šmar-ski zvon. Gospod Marko j e dober gospodar, ki skrbi, da obnova Kal- varije in Šmarskih cerkva dobro poteka, urejena in blagoslovljena je kapela v domu upokojencev. V župnišču sla že urejena pritličje (kuhinja, pisarna, jedilnica, sanitarije] in klet s prostorom za pogostitev do 120 ljudi hkrati. V preteklem letu je la prostor velikokrat dokazal svojo uporabno vrednost, saj so bile v njem pogostitve in druženja ob ra^čnih dogodkih: okrogle obletnice porok, ponovitev nove maše gospoda Davida Zagorca, martinovanje za vse župl jane. srečanje jasličar-jev, skupine romarjevksv. Roku in še kaj. V župniji je vsako leto več organiziranega druženja, kar dela župnijo živo. Gospod Marko za župljane vsako leto organizira več romanj, kjer sam poskrbi za odlično duhovno vodstvo in nepozabno vzdušje med romarji. Z njegovo organizacijo smo se Smarčani naučili zadržali pred cerkvijo po večjih cerkvenih slovesnostih. Pri tem nam pomaga kakšen košček pogače, kozarček soka ali vina in župnija postaja velika družina. Lep način druženja vseh, ki želijo sodelovati, so žive jaslice. Zbližuje nas tudi molitev ob Marijini podobi, ki potuje med družinami v adventu, v postnem času pa kri-žev pot do cerkve sv. Roka, Za omenjeno in tudi za vse ostalo njegovo delo smo res hvaležni, čeprav tega včasih ni opaziti, vendar upamo, da nas tudi v tem razume. Gospod Marko Veršič ima zavzete sodelavce v gospodar- skem in župnijsko pastoralnem svetu in tudi druge skrbne pomočnike, verjamemo pa, da brez Božje pomoči in Marijinega varstva vsega dela in skrbi v naši župniji ne bi zmogel. Upamo in prosimo Boga. da ga sprem] j a pri njegovem delu še naprej. JANKO ZIDAR v imenu hvaležnih faranov PRITOŽNA KNJIGA Kdaj vendarie nova vežica na pokopališču Skoraj smo spet tam, kjer smo bili septembra 2006, ko smo na teharskem pokopališču ostali brez mrŮŠke vežice. Nova nam je bila obljubljena do I, novembra, samo letnica ni bila zapisana. Zdaj pišemo januar 2DQ8 in še vedno smo brez vežice. Zgradba stoji, dostop je urejen, slrojevin delavcev ni več. Na pokopališče prihajajo ljudje» mnogo ljudi. Vsi si ogledujemo postavljeno in se nam zdi čudno. Zakaj je še neuporabna? Ni dokončana? Je zmanjkalo denarja? Kdo je za vse to kriv? Nekdo bi za to moral odgovarjali. Naj nam občanom in krajanom pojasni, ali bo to še dolgo trajalo. Menda ja ne do 1. novembra 2008, ko bosta minili že dve leti! JOŽICA CORJUP, štore t)in PORTRET TEDNA DEJAN KELHAR V ARENA PETROL zma^otmlcetr #15 I r-' ; KARIERA Začetki S 6 leti zUt\ igfau v NK feežke. sem o«at do oypega rdzretis. Tekrâi ^ bil dan reprezentance MNZ Cefje, kftsneie pa reprezentante Slovenije U-15 do U'21. V^édrtjí soli s»;e udeis kdricrđ v NK Celje, k;er»m k|ral u kadete m mlaiJinco. Pred mUdinďtegd si^fa sem odâel na dvojno regisUacijo k drugoliçaiu n Kr^ega. Ker nisem dočakal pr^ve minula2:e v Ce!jii< sem odšel za pol leta v r37pddIo Olimpijo, lijer sem veliko i9ral, kâr je za mladega igralca zelo pomefnbnol Nato 5em se vtnil v C^je, kjer sem ostal do odhoda v tujino, v Greiither Fuerth v 2. nmiko Sundesligo. Po letu in pol »m »pe^ podpisal u Celje^ Klubi dfi »«fdj NK Brezice. NK me. NK Olímplja, NK Celje, Greuiher Fuerth Nemala Naj vesele Pmtop V 2. nemško ligo. Nastc^ prou ekipam, kt nastopajo v nemikí prvi \\ da jello za požig? In nadaljevanke? Ne, resnični forenziki se ne sprehajajo kar tako, kot se igralci po prizorišču zločina. Pomemben je vsak cendme-ter kraja zločina. Sledi so namreč vsepovsod in forenziki jih v ustrezni c^leki in zaščiti iščejo z namenom, da se-stavljen mozaik natančno pokaže, kdo je storilec. »Ogled kraja nekega kaznivega dejanja je treba opraviti sistematično, drugače ti sledi lahko uničili,« razlaga izkušen celjski forenzik Igor Tauses. Za lažjo predstavo; zgodi se na primer umor ali hujSe kaznivo dejanje. Ogled vodi preiskovalni sodnik, kraj zavarujejo policisti, ki pri ogledu tudi sodelujejo- Preiskovalni sodnik odredi določena preiskovalna dejanja, fo- renziki iščejo sledi, jih dokumentirajo. zavarujejo, obdelajo, opravljajo teste. Sledi lahko pošljejo tudi v nadaljnjo preiskavo. Če se pokaže potreba. Kriminalisti zbirajo informaci je, izdelajo zapisnike, poizvedujejo. Le dobro In us-klajeru) delo na terenu in nato v laboratorijih in pisarnah je pot do razpleta še tako hudih in krvas^ zločinov. Najtežje, kadar gre za otroke »Včasih j e delo v pisarni lažje, saj imaš več časa, da pregledaš stvari, jih premisliš, delaš s pomočjo računalnika, sestavljaš koščke mozaika, na terenu pa sp pogoji včasih slabi. Na primer nesreča planincev v gorah, najdba trupla v neki votlini, kjer so razmere drugačne, ali požar v nočnem času,« razlaga izkušen forenzik na Celjskem Zvonko Cirkulan. »Ogled na terenu je neponovljivo dejanje. Seveda se vračamo nazaj, sploh pri umorih in požarih, kjer ogled traja veČ dni,« dodaja Tauses. Oddeiek kriminalistične tehnike na celjski policiji, ki ga vodi Anton Ferme, je lani dobil tudi vozilo s sodobno tehniko, ki jim pomaga pri terenskem delu. Ravno to vo- Na Celjskem so do zdaj zaradi preiskave umora enkrat izkopali truplo umorjenega. Na takšen način so pojasnili še nekatere okoliščine smrti. Gre za primer iz osemdesetih let VSI>primeiialnik. Maprava. ki je ponarajBvald n« morajo prelisičiti. Jasira namreč pokaže, kateii dokument je ponaredek In kstora listme je pristna. žilo je bilo nepogrešljivo pri preiskovanju okoliščin torkovega požara v Šoštanju, kjer so ugotovili, da gre za požig. Forenzik skratka ne sme spregledati niti najmanjše stvari, delca. ^^VČasih se informacija ali sled, za katero na začetku misliš, da ima obroben pomen, kasneje izkaže kot r^ajpomembnejŠa. Vprimerih, kadar so neke informacije po umorih že znane, kol tudi sto-rilec. je lažje opraviti delo pri takšnem kaznivem dejanju kot na prizorišču požara, kjer iščemo sledi, ki bi kazale na požig, « pravi Tauses. »Vsak ogled, vsaka obdelava je specifična in pomembna.« doda Cirkulan. »Pri delu težimo k temu, da gre na kraj dejanja več tehnikov, ker smo na ta način zaradi različnih strok bolj uspešni.«( Delo forenzikov je glede na to, kaj vse vidijo, zelo stresno. Že sama predstava, da so prisotni tudi pri obdukci- ji trupel, v kolikor obstaja sum, da je nekdo umrl zaradi kaznivega dejanja, je srhljiva. «Daleč najbolj nas pre-tresejo dogodki ali kazniva dejanja, v katerih so žrtve najmlajši, otroci,« pojasnjuje Cirkulan. In ludi takšni primeri so na Celjskem. Forenziki so prisotni tudi pri ogledih prometnih nesreč. Ce gre za nesrečo s pobegom, je treba poiskari vse sledi, ki pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kar nekaj je tudi poskusov, ko želijo ljudje na podlagi nesreče ogoljufati zavarovalnice, a izkušenemu forenzičnemu očesu to ni težko videti... »Popolnega zločina ni. Vsakdo za seboj pusti sledi. Vprašanje tehnologije in usposobljenosti ljudi pa je, ali te sledi najdejo, ustrezno zavarujejo in obdelajo,« pravi Tauses. SIMONA ŠOUNIČ Foto: ALEK3 STERN Preiskava s forertzicnim virom svetlobe. Po domaće recono: forenzik vidi sledi, za katere se storilcu ne sanja, da jih je pustil za seboj... m Oddelek kriminalistične tehnike na celjski policiji deluje že 60 let, nekdanji zaposleni so na področju io-reozlke na Celjskem pustili neizbrisen pečat Danes )e na oddelku devet forenzikov. Vsak od njih je zaradi svojega področja delovanja in usposobljenosti ključni člen pri preiskovanju kaznivih dejanj in drugih primerov, kjer obstaja sum, da gre za kaznivo dejanje. - št» 3 -11. januar 2008 - ČloveSko truplo najhitreje razpade v vlažnem okolju, toda na to vplivajo različne okoliščine, od temperature, okolja in podobno. Toda kljub temu lahko forenziki na podlagi Itevilnlh sledov in tudi z odvzemom prstnih odtisov (s posebnim postopkom v primeru, da je truplo že skoraj popolnoma razpadlo) ugotovijo identiteto in vzrok smrti. V nekaterih primerih najdbe takšnega trupla na kraj pride tudi patolog, ki kasneje opravi ot>dukcijo, da tudi on za svoje delo pridobi karseda največ podatkov že na samem kraju najdbe. Preliminarno testiranje snovi. Ali gre za drogo? Kakšno? Največji dosežek biolo^je in s tem tudi na področju forenzike je bilo odkritje DNK. Deokslribonukleinska kislina je dolga molekula« ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. Nahaja se v celičnem jedru, ki je posebna sUuktura znotraj celice» obdana z lastno membrano. Človeško telo sestavlja približno 7S triljonov celic. DNK-preiskave imajo pri raziskovanju številnih primerov osnoven pomen. Tako na storilca lahko pokaže le ena sama celica, ki jo oseba pustí na kraju zločina, ne da bi se tega sploh zavedala. Prstni odtisi Storilčeva osebna Izkaznica... hoví tednik KRONIKA 23 Nož mu je zabodel v hrbet Poskus umora na Janškovem selu pri Velenju - Storilca so policisti pred časom obravnavali že zaradi požiga Na območju JanŠkovega sela pri Velenju je v zadnjih dveh dneh največ govora o poskusu umora, ki se je lam zgodil v torek popoldne. Napadenega 42'let-nega Franca Viherja poznajo vsi, o njem ne najdejo slabih besed. Drugače je z 21'letniin storilcem, ki naj bi do zdaj že prišel navzkriž z zakonom, zaradi česar naj bi ga policisti že poznali. Zakaj je z nožem zabodel 42-letnega Viherja, Še ni znano. Kmetija Franca Viherja na Janškovem selu 1 je v sredinem dopoldnevu samevala, Viher je namreč 2;aradi hudih telesnih poškodb Še vedno v zdravniški negi, pri čemer ni v življenjski nevarnosti, so nam potrdili na celjski policiji. In kako se je vse skupaj zgodilo? V torek popoldne se je na Viherjevi domačiji oglasil 21-letmk, ki ga krajani poznajo, saj je tudi on doma v tistih krajih, če-pravod otroštva menda ni živel tam, ampak ga je kot re-jenca sprejela neka družina. Viherja naj bi z nožem, ki ga je našel v njegovi kuhinji, zabodel v hrbet, nato je pobegnil. Na U3 naj bi klic o poskusu umora dobili okoli 15.30. Poškodovani je poWical bližnjega soseda, ta drugo sosedo, ki 42-letniku včasih pomaga pri gospodinjskih opravilih. Vihar je bil kljub poškodbi še vedno toliko pri sebi, da je povedal, kdo ga je zabodel, omenjal je celo dva vboda in prosil oba soseda, če lahko v času, ko bo v bolnišnici, skrbita za kmetijo. Na njej je namreč sedem glav živine, tudi dva psa. Vihar pa na kmetiji Živi sam, odkar sta mu umrla starša in brat, drugi brat živi na območju Vitanja. Viharja naj bi ZI-lBtnikz nařem zabodel v hrbat v kuhinji. Zakaj jeto storil, policija še preiskuje. Požigalec povzročil za 350 tisoč eirrov šicode Policisti še iščejo povzročitelja požara v Šoštanju - Sanacija bo dolgotrajna v noči na sredo je i^ruh-nil požar na žagi, ki je last podjetja MaJes. na Primorski cestí v Šoštanju. V objektu, ki je drugače znan tudi kot Savinekova žaga, je ogenj povzročil kar od 300 do 400 tisoč evTov škode. Tako ocenjuje lastnik podjetja Janez ?^iazej. Gre za enega večjih požarov na našem območju v zadnjem času, pri Čemer vse informacije kažejo, da gre za nameren požig. Zagorelo je nekaj minul čez polnoč, ognjeni zublji so uničili več kot pol objekta, stroje in pisarniški del. Požar je več kot tri ure gasilo približno 80 gasilcev iz veČ okoliških gasilskih društev, gasilske ekipe so bile na terenu tudi čez dan. Goreti naj bi začelo na deponiranem ku-pu sušenega lesa pred objek-tom žage, ogenj se je nato razširil Še na objekt. Na pogorišču so bili v dnevu po požaru tudi kriminalisti, ki preiskave okoliščin požara Še niso končali. 21da| namreč iščejo povzročitelja oziroma požigalca. l^oizvodnja je seveda nemogoča, toda delo ni obstalo, zaposleni zdaj odnašajo zgorele stvari, sanacija bo dolgotrajna. »Glede proizvodnje se dogovarjam z bratom, ki ima na srečo tudi takšno podjetje, da bi del proizvodnje prestavili na njegovo žago, da vsaj malo omilimo posle<^ce požara. Imamo namreč poslovne partnerje in ne moremo si privoščiti, da bi do- ^vori oziroma naročila trpeli. Sanacija bo glede na to, kaj vse je zgorelo, obsežna inzah-tevna,« nam je povedal direktor podjetja Janez Mazej. SSol, US 5 e g ■ p g e % <0 h 6 (9 Jt ■■■ B S J£ Storilca so policisti že nekaj ur po njegovem mahanju z nožem izsledili in pridržali, včeraj popoldne ga je zashšal tudi preiskovalni sodnik, ki je zanj najverjetneje odredil pripor. Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine poskusa umora, saj natančni vzroki za nasilno dejanješe niso znani. Obstaja možnost, da Je bil posredi alkohol, a to so le ugibanja- Viharja opisujejo kot dobrega Človeka, ki ni imel težav z nikomer. Ravno 2Î-letnik naj bi ga že vsaj enkrat okradel, okoliški krajani omenjajo Še dva podtaknjena požara. Domnevni požigalec naj bi bil ravno 21-ietnik. Da je bil domnevno povezan s požigi, so nam potrdili tudi na celjski policiji, kjer dodajajo, da se je pojavljal tudi kot kršitelj javnega reda in miru. SIMONA ŠOLINIČ Kdo je podtaknil uničujoč poiar? Torek: trideset minut if ledeni vodi! V torek pozno popoldne so morali gasilci prostovoljnega gasilskega društva iz Šoštanfa posredovati na Šo-štanjskem jezeru. Nekaj minut pred 18. uro je namreč moški, drugače član lovskega društva, poskušal reševali psa, ki je padel v jezero. Pri reševanju pa se mu je nenadoma udrla ledena površina, nakar je moški padel v vodo. Kar 50 minut je trajala akcija, v kateri so gasilci uspeli rešili lovca pred gotovo tragedijo. Moški je namreč toliko časa bil v vodi, ki ni imela več kot dve stbpinji. Več o pogumnem gasilskem reševanju onemoglega moškega bomo pisali v torkovi Številki Novega tednika. Izginili avtoprikoiici in volilo v minulih dneh so neznanci vlomili v poslovne prostore podjetja v Šentvidu pri Grobelnem. Lastnik pogreša dve avtoprikoiici za prevoz vozil. Škode je za več kot šest tisoč evrov. S parkirišča v Koželjskega ulici v Velenju pa je nekdo odpeljal osebni avtomobil WV Passat 1.9 TDl svetlo modre barve. Avtomobil ima registrsko oznako CE E9-52S, škode pa je za deset tisoč evrov. Obesil se je v velenjskem podjetju Do nenavadnega in žal tragičnega dogodka je prišlo v minulih dneh v podjetju Gorenje v Velenju. Delavci so namreč v toaletnem prostoru našli truplo mladega moš' kega. Šlo naj bi za 24-letnega mladeniča z območja Velenja, ki naj hi sé obesil. Po neuradnih podatkih naj bi bil zaposlen v vzdrževalni službi omenjenega podjetja. 10, Kl GA BERETE TEDENSKI SPORED « t RADIA CELJE SOBOTA« 12» inttr 5.00 ZâCeiekjmrânjegâ programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.1S Casoplov, 6.20 Aforuem. 6.4S Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSIo» 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 VaSe skrile želje uresničita Novi tednik in Radio Cel|e • Na večerji s Kokšarovom, 11.00 Kulturni mozaik> 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure)» 12-00Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Re^jske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 28.0020Vrodh Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 24.00 SNOP (Radio Sora) emt 5.00 Zači 6.00 Poročilo OKC. skop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, Ô.OO Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom-Ivica Cvikl, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4. 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah In pozdravih - Nedeljski ^asbeni veter s Slavico Padežnik, 19.00 Poglejte v zvezdez Gordanolo Dolores, 20.00 Katrcas Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Šora] PONEDELJEK, 14L januar 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7002. jutranja kronika RaS!o, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9-15Bingojack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 13.00 Bingo jack- i^iramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela, velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov* ansambel Slovenski zvoki, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) ^eiek jutranjega progama, 5.30 NZ melodija tedna, očilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horo- TOREKf 15. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskop - o bolez-nih srca In ožilja, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, U.OO Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Žtq>an na zvezi - župan občine Bistrica ob Savinji Jožel Pregrad. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pet, 18.00 Ni vse zafrkancija, je $e znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30Zadnji rokzBoštjanomDermolom, 21.30 Radio Balican, 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) SRSDAr 16. jansar 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabav-na melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00Poročilo 0KC,6.Î5 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronikaRaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.Î5 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.20 Mali O • pošta, 13.30 MaliO-klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Fibnsko platno. 1700 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pop čvek-'nitaj, 19.00 Novice, 19.30 Mal dnigač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Koroški radio) CEntTEK, 17. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 PoročQo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, U.OO Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev-odohod-nini, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev-ponovitev. 19.00 Novice. 19.15 PREPLEranja.23.00MXC club, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEKf 18. januar 5.1X1 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavname-lodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSJo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po SIe He« Tarm Square updates. Voščilo iz Severne Ameriice Na naš elektronski naslov smo pred dnevi dobili tole sporočilo: ^>Med dvema tonama konřetov z voščili ne samo iz Severne Amerike, ampak z vsega sveta je tudi naše. Ena pisana osebno> druga poslana preko elektronske pošte. Tako je bilo tudi sporočilo: SREČNO 2008, HAPPY 2008, Radio Celje, Slovenia, ki je padlo z visoke zgradbe Times Square 1 ob polnoči. Srečno 2008 vsem na NT in Radio Celje, PauUcevi Iz Maywooda.« wiARfv.radioMljc • com Radio Celje tudi na Aljaski in Havajih Tadej GaberŠek veliko potuje po svetu in, kot mm je zapisal v e-mai-lu, je zares zadovoljen, da lahko posluša Radio Celje na netu. »Ob trenutkih, ko me zgrabi do-motožje. Ko pridejo ti trenutki, se samo priklopim na net in že ste lu. O, skoraj kot bi bil doma.« Tadeja služba vodi po različnih mestih, med drugim je bil tudi na Aljaski in Havajih, od koder nam je poslaJ tudi nekaj utrinkov. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAlfSTVlCA 1. INMYARMS KYUEMINOQUE {2) I APOLOGIZE'RMBAiANDFÏAT. Qř&mmJC (7) 3. UJVEISHERE-SOPHEaUSBEXTUR (3) 4. BUB81Y-C01B5CM1AT (6) 5. LAUROfíA -ens RAMAZZOTTl 11 ) 6. HOWUMG-£AfiŒS (4) 7. TTSGEnSR-GOBStNOABô Sm^BJWARDS (31 8. C^TTÏSHOTS-Gf^LSAUKXl {4| 9. GONE60NE60NC{OONEMCf^ ON)- RtfiERTPLAKTANO AUSOrVKR^ M) 10. HELPLESS WH£NSKESML£S' BAtXSmEnBGYS 12} OOMAČAUSnnCA 1. Pif^* "mwj (3) z MínJU-ŠANKROCKó TINKARAKOVAĆ (5) 3. urnim-ORUŠTVOMRTVIH PESNIKOV |6) 4. NAZiSJ-MUflAT&JOSEFEAt ^ 12) 5. MAMMSVi-NINAPUŠlAn (2) 6. LUNA-N0CY$ (t) 7. ZOIRIČKBAVPIHAN-CARPEOlEM&VU^DOKf^SUN (3) a tXfM.OUM.DUM POP[)Bl6N (4) 9. \mjAK-NElSHA (1) 10.PftiDINAPOMO£-Cl£A (4) PflEDLOGAZAmJO LESTVICO: B^BABYBASY-JOSSSTWe MSKAKOTMES' MATDIBQXTWENTY PREDLOGA ZA CKIMAČO LfSTVIGOr KO $N£2) SANJA GROHAR PRESnŽNUáAOERENDA Ndçraienc*; Uriks Ž^^. Jur6čdva 45% Velenje Ma^Trpec. Polzela 206c.PQt»la Kafirajenca (MgrKtakaseto.kijopoitofja ZKP RTVS. na o^snem oddeDcuRedia Ce^. lestvica 20 vroâi lahko pcdulatB vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSKIH S phB t BOŽIČMČAS' ANSSMONAGMâXA (3| 2. KARAVNKE-ANS.KUKOU |4) 3. SPOMINimJO- JAM IN PRANO PIRS {6| 4. ZASILWSTROVO-TPRAVIMUZIKANTJE (1) 5. VSEPOVSOOiEĐOŽiC' TAmVinUint (2) PREDL06 ZA LESTVICO: PJAPČKOVJOŽEVAGASUNOI SLOVaiSKIN S plus I VPIANINAHRASTEROŽA- IBQR IN ZlAn ZVOKI (5) 1 NONASOiJORmAMODfliVU. (7) 3. PRMORQ-ryW£U (3) 4. MENIJElEZAUliSEZEN-ANS.BrmiC 12) 5. VEČNAUJB£ZEN-ANS.^ {1) PREDLOG ZA LESTVICO: L£ENKRAT SEâVI-ZARJA Kagrajenca: SlavK3&r9tec.P4ridol12. Gorica iffS&vnící Mai^ VwËek. Vsfvitináčeva 20, LââD Nagrajena (KiignedAd9alomogbs»n oddelku RwBaCe^ Lfisrvk» S lařáo poslušate vs^ ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenk 5 pa ob 23.15 uri. 2a prBttoge z otet) lestvic lahko glssufetB na dopisnici s prílozván kLvon&om. Po$|ít6 jo na naslov: Now TBdnik. Presenwa SODOCeljt NASVETI Nekaj žarkov sončnega pliseja Pa Še recite, da nam ne bi dobro delo nekaj sončnih žarkov v hladni in predvsem energeUko izpraznje-nem januarju. Ker seo soncu ali dežju, snegu in mrazu odloča na »vlSfih« nivojih, se nam tudi pritoževati ni treba. Ker tako ali tako nebi nič zaleglo, narava bo naredila po svoje, in na nas je, da njene vremenske darove sprejmemo. Si pa laiiko v naš januarski vsakdan kar sami priča- Pripravila: VUSTA CAH ŽEROVNIK ramo neka) sončnih žarkov. Če ne drugače - z modo! Sonč- ni plise imam v mislih, ki je s svojimi kot sončni žarki razširjenimi in trajno zalikani-mi gubami najbolj znan med vsemi pliseji. Aktualna moda obožuje tudi variacije na temo tkanega, krčljivega ali prešanega pliseja. In že dolgo ni tkanina za plise zgolj tista kompaktna, iz katere so bile v 50- letih izdelane legendarne Diorjeve »plisirke« ali kot dih tanke plesne obleke oziroma večerne bluze, ki so imele plisiran životec, včasih tudi rokave. Plise z lansko ali letošnjo modno letnico se bohoti ne le od pasu do kolen ali od ramen do zapestij, prisoten je kot večbarvna sestavljanka iz nekaj nizov volanov, se kot benečan-ska pahljača razširja okrog ramen in povzema linijo mini païenne ... Plise je lahko v bistvu le draperija, zaokrožena v slogu renesančnega >»krauza« ovratnika okrog vratu. Zabaven je rudi kot vši-tek, aplikacija, vstavljena na asimetrično ukrojeno oblačilo. In tisto super vroče, po čemer so najbolj nova modna vzdušja tudi od daleč in takoj prepoznavna? Pli sirano usnjel V obliki valujočih pli-siranih volanov na robu usnjenih hlač in suknjiča odvzemajo Športnemu oziroma rokovskemu videzu robustnost ter mu dajejo romantičen ton. Če je usnjeno, naj se tudi sveti, pravijo v tem primeru modni oblikovalci, saj pride plisiranje na ta način lepše do izraza. Bodisi na oblačilu, torbicah ali obuvalih. A da ne bomo le hvali U -v takšno usnjeno plisirano mojstrovino ni vloženega malo Časa in truda. Zato nikar ne pričakujte, da boste tovrstni izdelek lahko kupili po zmerni ceni, kljub sezonskim razprodajam. Pa le eno hibo ima - težje je za vzdrževanje, med usnjene dele pliseja se mimogrede nabere prah ... Ampak, čedno pa izgleda, se strinjate? fldddoir * šil * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 11. januar Vsi napori na področju dela se bodo odlično obrestovali. Zdaj je primeren Čas, da naredite tisto, za kar v preteklem obdobju niste imeli poguma ali moči. Aktivirati je ireba vse potenciale, sprejemati večjo odgovomosL Komunikacija vseh vrst bo uspešna. Dan bo odličen za nove korake, še posebej vseh, ki ste samostojni, ali vseh, ki stojite pred večjimi življenjskimi prelomnicami. Razum in čustva si bosta podajala roke, poleg tega bo intuitivni občutek naravnost Čudovit, saj se bosta srečala Luna in Neptun v Vodnarju. Poleg ceh vplivov boste znali prisluhniti tudi dru^m in nasvete uporabili kot sredstvo za dosego svojega cilja. Luna ponoči preide v Ribi. Sobota. 12. januar: Obeta se zelo prijetno druženje z ljudmi, pokaže se vam lahko tudi zadovoljstvo na Čustvenem področju. Sproščeno boste lahko uživali v vsem, morda tudi na kakšnem doslej neraziskanem področju. Nezavedne sile bodo močnejše, spomini se bodo prebujali in sprožali določene reakcije, nekaterih v dani situaciji ne boste sposobni nadzorovati zaradi aspekta Jupitra in Neptuna. &lja po usklajenih odnosih bo močnejša, v ospredju pa bodo tudi razmerja, ki se bodo morala uravnotežiti ali uskladiti. Na zasebnem področju bomo izredno komunikativni in željni sprostitve in zabave. Nedelja, l.V januar: Morda v prvih urah dneva misli ne bodo okretne, pojavlja se lahko raztresenost in pozabljivost zaradi Lune v kvadratu z Venero. Zasanjani in sa-njavi boste tudi popoldne in zvečer, vendar vas to vseeno ne bo tako obremenilo, da ne bi mogli napredovati. Medsebojna razmerja bodo ponovno stopila v ospredje, želeli boste napredovati na finančnem področju. Zadeve se ne bodo odvijale z veliko hitrostjo, zato boste lahko zadovoljni, Če naredite samo tiste prve korake k izbolj-Šanju nastalih situacij. Ponedeljek. 14. januar: Luna bo tvorila prelep vpliv z Venero, zato je dan osrečujoč in eneigetsko izredno prehoden. Zadovoljstvo je v ospredju že v jutranjih urali, pričakujete lahko dobre novice. V ljubezni se zadeve počasi umirjajo, za afere pa je še vedno nevarnost, zato svetuj emo previdno ravnanje. novitednik Delovanje Nepcujia vpliva na prevarante, laži so lahko pogostejše in marsikdo težko loči zrno od plev. Možen je stik s tujino ali celo potovanje, še posebej, če ste imeli namen to narediti v preteklem obdobju. Torek, IS. januar: Nastopi Lunin krajec v Ovnu, več pozornosti je treba nameniti zunanjemu izgledu, zamenjavi vsega, kar vam je odveč in se vam zdi neuporabno. Dan boste lahko izkoristili za sprostitev in prijetno druženje z ljudmi. Zaradi močnega vpliva planetov boste pokroviteljski in izredno zaščitniki do ljudi. V negativnem pomenu lahko energija poudarja negativno stran vaše narave, kot je recimo ner-ganje, sitnarjenje in podobne neuporabna stanja. Sreda, 16. januar Luna v Biku bo v lepem položaju z Jupitrom. To prinaša odlično zaznavo, ideje, povečano domišljijo in tudi sr^ne okoliščine. Zaradi ugodnega položaja Lune s Plutonom lahko ugodno rešite kakšno poslovno ali uradno zadevo. Pozno zvečer bo Venera v sek-stilu s Plutonom, kar bo povzročilo željo in potrebo po spremembah. Četrtek, 17. januar: Dva napeta kvadrata Lune z Merkurjem in s Plutonom bosla povzročala kar nekaj težav in problemov. Napet kvadrat z Merkujem bo povzročal blokado in zastoje v koncentraciji, pozabljivost in čemer-nost; s Plutonom pa, da bodo na dan privrele blokade, ki so povezane z nezavedno zaznavo in odpirajo stare rane. Veliko pozornost je treba nameniti sprostitvi in se prepustili intuitivni zaznavi, občutek nemoči pa nadomestiti s pozitivnimi mislimi in dejanji. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404935 090142443 napovedi, bloterapije, regresije ast^log inj8.gordana@sfol .net www.gordan9.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 2Ô 27 gsm: 041 519265 napovedi, primerjalna analiza dstrologinja@cfolores.si www.dolores.si iiiniiniv.novitednik.com 26 ZA ÀVTOMOBILISTE - IVIALI OGLASI novi tednik Renault prenovil kangooja Renault kangoo prve generacije je bil Da trgu dobro sprejet, â ne tako dobro, da zdaj ne bi bila potrebna prenovo. Prenovljeni kangoo, ki ga uviSČamo v razred velikopro-storcev, bo po novem meril 421 centimetrov, kar je 18 centimetrov več kot prej. Novost ali morda posebnost je tudi to. daje zadnja sedežna klop po novem zelo enostavno zložljiva» sicer pa deljiva v razmerju 60/40. V osnovni postavitvi meri prtljažnik zajeinih 660 litrov, možno pa ga je povečati na 2.866 litrov. Za doplačilo ponujajo tudi zložljivi sopotnikov prednji sedež. Notranjostje sicer zelo posodobljena, odlagalnih prostorov je zelo veliko» zad-njl par vrat je drsen ... Motorji bodo Štirje, in sicer bencinski 1,6-lilrski (78 kW/î05 KM), sledijo trije turbodizelski z gibno pro- stornino po 1,5 litra ter raz-iičnirai močmi (50, 63 in 78 kW). Pogon je na pred- Prs navijen i renauh Jtangoo nji kolesni par, ni pa znano, ali bo morda 4x4. Kot napovedujejo, pride prenov- ljeni kangoo k nam februarja. ko bodo seveda znane tudi cene. ^ MERILCIPRCTOKAZRAKA (TN VW. AUDI. SKODA -1,9 TDI kilOilU lESRflf^*«'» KATAUZATORUNIVERZALNI LAMDA SONDE «prihonira Ceiie KOMPRESORJI KUME ff/.; (03) «8 62 70 1UHB0 KOMPRESORJI www.ovtodelírcgneffl^r.si SERVOVOLANSKEČRPALKE ýtí^m^ mm Míloň ».». dmNTMf MMAKJM ëlëiMift 03/74» 11 00,lMWj<Ô3/»W0î 40 .v. At/tfMU* - Maybach še landaulet Maybach bo začel ponujati posebno izvedenko may-bacha 62» ki jo je ali jo bo imenoval landaulet. Posebnost tega avtomobila bo 2,7 kvadratnega meira velika steklena streha v zadnjem delu avtomobila. Odprla ali zaprla se bo v 16 sekundah, sopotnika na zadnjih sedežih bosta imela povsem prost pogled v nebo. Landaulet je» kot že rečeno, narejen na osnovi maybacha 62 S. Pri tovarni pravijo, da vse do hitrosti ISO km/h v zadnjem delu ob odprti strehi ne bo slišati vetra. Cena tega landauleta Še ni povsem znana, računajo pa» da bo stal nekako milijon evrov. VCUHA IZUM PNCVMATIH PO UOODMIH «NAH www.radiocelje.com www.novitednik.com Maybach landaulet HONDA CEPIN PotvLešjel,3212V0JNIK tel.: (03)7800048, {03)7800050, gsm: {031)612001 www.cepin.si POWER EQUIPMENT ©wDtednik Naročniki Novega tednHca boste lahko na^nfške ugodnosti • 4 ihole ogkiM v Novem tedniku do fo bOMd in tesMico rto Rodlu Celje- Izkorfstfll izkUučno s svojo reročni^lco kartko« naro&^ko položr^ oztrofna z osetmîm dokumentom nmCnIka Novega tednika NetelrorlMene ugodnoMf se ne preneMjo v nii.le«ln|e leto! motorna PRODAM HONDO cmc 1,4 v, Iftnik 1990, merolno ^B borve, pro^sm. hMm 041 568-756. 4 GOLf pok> 1,2 40 Kw. 5 m, nH 12/1993. reg. vse )&to, pra lo^ik, 5B.000 lun, prodom. Telefon 5743-143, 041 770-970, Šefiljur. 2e PANDO 4M, ktnik 1998,35.000 km, prvo lostnico, prodom. Telefon 031 787-943. ž 4 ŠKOOO foiM letnik 2001,5 vrat, oêôw ohranjen, prodom. Telefon 041 42]-588. 54 CLIO 1.2 3 v, lemik 2000, metobsiveprve borve, 2"QtrbQg, cdz, eps, nove gume, 119.000 km, rodio, dobro ohronjefi, gordiron, prodom zo3.350 EUR, Telefon 031623-500. Š6 KUPIM YW golf 4 5di 1,9, srebrne, rdeče oil bde barve, ku|»m. Telefon 041 605422. 65 OSE8NO vozilo, od lelnib 1999 noprej, kÂko je slobše ohnmjeno ali poškodovo* flo,ku^ni.Telefon041 361-304. ge stroji j PRODAM TRtí^R Ford, 45 b, obno^jen, brezhiben, prodom. Telefon 041 214-124. 6746 CEVI zo puholnik in steber konzolnego dwgolo prodom. Telefon (03) 5793-264. 6768 SNEŽNO frezo zeb ugodrw prodom. Telefon 041 651-242. 6823 SAMONUUDAIXO Novi pitfiir 20 prodam. Telefon 03U6B-123. tb SAMONAKIAOAUO Sip, puholnikTojfvn.z motorjem in seiolnico Oil, za koruzo, iliriredno, prodom. Telefon 04) 261-676. 113 mm PRODAM HtSO no Po ceni 80 EU^m^Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje; littp://svetovonje.gojbo.nel. n Imate nasaairfljívo km«tij»l(o parcelo? Urejamo vtoge za spreir^dm' bo namembnosti zemljišč in izpeljujemo upravne postopke. Brezplačno pravno in geodetsko svetovanje. eIlfSdoo« pravno svetovanje in storitve. Celje. 041 7« 46 42. MALI OGLASI - INFORMACIJE Mepremlêfitosld servies kupoprodajne, darilne, menjalne in pogodbe za usta» novitev služr>08ti. Urejanje vpisov v zemljiško knjigo. Brezplačno pravno rn geodetsko svetovanje. elUSdoo« pravno svetovanje in storitve. Celje. 041 764642. ŒUE. Prodorno vbc poslovnih prostorov v Kosovi )6, vVI. tyxis^pju, HJO m', poceni 1.000 EUR/mMei^on 041 70&-198. Svefovonje, Ivon Andrej Krtiovo<, s. p., Gorica pn Simirtneni 57 c, (die. n KUPIM HISO flli porcelo zo vikeod, lokaujo («Ije-okolko, do 20 km, kupim. Telefon D41 397-211. 6755 ODDAM GOSTINSKI M. 45 m\ v centru Žolco. oddom.Telefcn041 399484. Ž2 ŒUE, Novo VIK. Opremljeno ol^'evGÎni-co, 50 m', nojemnino 500 EUR mesečno, moi^ tudi odkup, oddomo. Telefon 041 368-625. P9P Neprefnićrine, Dck brovo 23 o, Celje. n VOJNI K. fodovni lokd za cvefScomo, ngovi-no, otelje in podobno, 51 m', domo v nojen^ zo mesečno najemnino 450 EUR ♦ tekočI sfrcKki. Telefon i)4î 7(1B-198. Svetovanje, Ivon Andrei Krbavac, s. p., Gorilo pri Šmorfnem 57 c, Celje. n PRODAM POPOLNOMA obnovljeno enosobno slotio-vonje, 34 vZalcu, v nodstropjcf, prodom ZO 51.000 EUtt. Telefon 040 437*334. e536 AIRU ifimv •mjikii utév^ze\ LlLÍJmc* CE31M2n8n03l 360072 mmz^mmíimm NAKUP, PTOOAJA. NAJEM. CENITVE MQZraJE • mtrtêt. siaowani^fi téU « 1, prínemd tudi lu)( posivvni objekt leiQ udn]» fibnove 200S, pírteía cci. &50n^,2ónd(ivit (i»rall 0((»fin4, Iwlen jurUniL «ris 215.000 £Utl, pmtftmi) QflAMUř Rubor, hiS« III. gr. fa;«. Sorisu vthkaso MOm'.parcalaâlS n'. dosts|Hia po asiallni C93ë CCd AknitoAC priključila Qramljo. can« t2$.9tC EUfl. pni»- Ća prodajale alS kupujala i»»pt8ifiíěnjno, vem uredimo vsa potrebno 20 varen In fakonil pr«no» laslnmtka pravice. ŒUt Deionko. Prodam stonovanje, 26 m', ceno 23.500 EUR. Telefon 041 970-698. 670d rtnlehlhijt nixkOi bi vi->oldii 9rad«i|: novogradnje, nadomestne gradnje, prřzidki. rekonstrukcije, loQallzacija Črnih gradenj. Idejne zasnove. Urbanistični načrti Armaturni naôni. Tipski pn^jekri. Nadzor izvedbe. Izpeljava upravnih postopkov (projeMni pogoji, $oglas]a. grad» bena dovoljenja). Brezplačno pravno, tehnično in geodatsko svetovanje. clUS doo. Celje. 041 7« 4« 42. NADSTANOARDtfO, novo stonovcnje, približno 30 m', i olri jem, 38 m' in goroi nim mestom v gorožni btsi, Novo vos Celje, pro^m. Telefon 041 399-4S4. 23 ENOSOBNO danovonje, 39 m^ vCelju^ Pod-jovorškovo ulico 7,4. nod^ropje, prodom za 66.000 EU jI. Telefon 041 796-824. 53 DVOlNPOlSOBHOstonovanjevCelju prodorno. Informacije po telefonu 041 634-419. CQJE, Nove vas. Dvosobno stonovonje, 67,02 m', vHoke pntfl^e, prodorno za 92.000 EtjR.Te{ef«) 041 ZiWSM Nepremtcnine, Dobrovo 23 o, Celje, n ŠENTJUR (No lipico}. (nosobno stonovonje, 43 m\ vseljivo lokoj, prodom zo 52.900 EUR.TsIefonDSl 819-572. iid lATKOVAvos.Trisobo stonovonje, lehiik 2006,2gamn{i}o,2. nodstropje, 74,10 m^, v$i priključki, dvigolo, porkimo mesto zagotovljeno, prodamo zo 91.100 EUR.Telefor041 368^25. PgPNepre-mlćnins, Dobmvo 23 o, Celje. a KUPIM GARSOHJBIO, enosobno oli dvosobno stonovonje kupi resen storejsi por brez posrednikov. Plodio tokoj. Telefon 041 515^47. ša54 ODDAM NOVO nodston(}onjno dvosobno stonovonje, z goroinim mestom vgorozni hiŠl, Nova vos Celje, oddam. Telefon po 12. uri. D31 650-298. ž i MIRNEMU, polnemu starejšemu zakonskemu poru oddom stonovonfe zo nedoločen COS. Uoien poznejši odktip. Tele-fon051 63&i90. to ENOSOBNO stûoovonje v bližini Celja oddam v nojem. Telefon 031 206-006, 051 392-207. m CELIL G(ranjem, 28 prrttigu, oddom zopodeni osebi. Mesečno nojemnino 170 EUR. Telefon 041 368-625. PgP N^micnine, Dobrova 23 a, CeT^e. n V centru Celja, vStanetovi ulici, oddam takoj v najam opromljan lokal» primeren za kavarno oz. go-^'nsko dejavnost. Informacije: 03/548-18-00 SBuk NfOla. t^. PnMn»T» 9.3000 C«^ U PRODAM KLASIČEN jogi, 120*200, prodam. Telefon 5451-965. 662Î TROSED, sfiif sno leto, zelo ugodno prodam. Tel6fon(03 ) 5740-753. te SUŠILNI Gorenje ugodno prodom. Telefon 040 237-909. sâ SKRIHIO, prolni tfioj, štedilnik, blodilnik. GcrBfije, ugodno prodon), možno dosto-va.Telefon041 945-589. œ HLADILNIK, štedilnik, kablnjo, trosad, jog^, kovć, mizo, stole pnxlom. Telefon 051 424^03. n gradbeni material PRODAM ORVA, suho, 35 cm, rezonMe^ieno, v vrečah, bukev, hrast, 50 EUR/m^ (cene-je od kiaftrej.Telefon 031 24(^83,041 421-000. o 6UK0VA drva, polsuho, cepona, prodom. Telef(»i051 381-260. BUKOVA dnra, cepono, kloftro 250 EUR, prodom.Telefon031453-940. 77 OKROGIA suho dno, ceno zo kloftro 120 EUR, prodom. Telefon 031 292-637.39 SUHA bukova drva prodam. Telefon (03) 5741-296. Si6 ZAMENJAM BARVNI telenzof, rcUjen. zomenjam zo nekaj jobctk. Telefon 040 508-492, (03)541^-371. S3 PRODAM ODdiKE, 25 lig, težje prtâêa, izioêene svinje, ugodno prodam, možno dostavo. Tele-hKi 041 263-627. &S66 VK kakovestnih proiicev, težkih od 3D do 150 kg, prodom. Možnost dostave. Telefon 041655-528. U o Igrdlni sâlon Cdsino Fdraon Celje, Ljubljanska cesta 3000 Celje Interni" inik: - kandidat /-ka mora imed V. stopnjo izobrazbe in 6 let delovne dobe aH VI. stopnjo izobrazbe !n 3 leca delovne dobe. BtagâjniK: • kandidat/-kâ mora imeti V. stopnjo izobrazbe, predhodne izkulnje niso pocrebne. Lahko je tudi Studem /-ka. f^ecepcof: - kandidat /-ka mora imeri iV. ali V. stopnjo izobrazbe, predhodne izkušnje niso pocrebne. Ldhko je tudi študent /-ka. Prijave lahko pošljejo na naslov: Marv/in d.o.o.. Koroška 5ÓC, Velenje ali časinQ.faraon@siol.net Rok za oddajo prijav je petek, 18.1.2008. TELJCI simeitlalkl, vosmem mesecu br^i, prodam. Telefon (03)5791-263,05? 306-233. iâ SVINIÛ, težko 300 kg, pfakm.Telefon (03) 58(^5185. 55 ^Rl prašiče, mesnato pasmo, težke prib* ližro 40 kg, prodam. Telefon 54BB-158. 52 PRASIÍA, 140 kg, možen zakol, domaČo hrano in dve mfodi ovci s tremi jogenjč-ki,prodon>.Telefon 5743-143,041770-970, Šentjur. 23 DVA Sikca ^mentalca, težko 160 kg, prodom. Možno zamenjavo zo leličke.Tele-fon(03)58l-3218. 68 PRIKUPNE psičke cvove prodom konec jo-nuor^o. Infonnocije po telebnu 040 891-576, Thomas. 72 PftASlâ,odl40do180kg,prodom.Te;e-fon 56084)57. âô BIKCA simeniolco, storego 10 tednov, zo nodoljnjo rejo, prodom. Telefon 040 241-355. 73 6IKCE simentolce, od 220 do 250 kg, prodam. Telefon 041653-165. PRASIĆA, težksgo 160 kg, knn^ zdomo-(0 hrono, prodom. Telefon 5821-319, 041 95MB3. 75 DVA bikca, sivo ^ posme, nad 100 kg in teliclio, belgijsko plove posme, 150 kg, prodam.TelefonS728-I06. 79 DVE 250 in 150 kg, prodom. Ceno po dnevom. Telefon 5738 sta dekleta. Mnoço jrh Je, zato punce, na razočamnja 1er brez SroàKov spoznajte Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/636 378. be^ Oninik. t». Odoi^g ns ti. fůólá ZENITNA posredovalnica Zoupanje, Id je upanje v ljubezen povrnilo ze več bt lO.IKIO osebam, posreduje za vsa starostno obdobfa, brezpločno zo mlojie zemke. Telefon (03) 572^19, 031 505495. Leopoki (h^Ik s. p., Dolenjo VG$ 85, Prebold. n 90.000 posredovan). 11.000 novih poznanstev Je bilo v preteklem letu skler^Jenih z t>sšo pomočjo. Lotos ka-2B. da jih bo še vec. Ženitna posreO valnice za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 65. Preboid. 03/57 26 aie. 031 505 49&, 031 836 370 ŽENITNA posredovolnlco Zvestobe, Klovdijo Potočnik, s. p., Ob vilonh 5,3000 Celje, telefon 031 3344)65,040 452-332, si pnzfldevo, do hi vom no kobvosten nacin poiskalo osebo zo I rajno zvezo. Kondidotke in kondido)! iz vse Slovenije, zo ženske brezpločno. 6Ô14 SEM somsk) mo% s snom. Rćem gospodhjo od 40 let noprej. Možno je Kidi resno zveza. Sem zaposlen in preskrbljen. So* GOTOVINSKA POSOJILA m ODKUPI POSOJIL DO 3400 m Od 36 mesecev 13 osaovi OD, poluýiiMia vašega wdb pf mjc. VI. xrv.dMiije ta. 03/425 70 00 PEnmmsKASoeoTA, SiMet« RomuHia 16.02/S21 30 00 PE MARlSOIt. PartiuMka 3.S, 02/2341000 PE Slovenj Gradec, florikova f, 02/6M 2000 •ONAnN.d^^ »onraiu 27.1000 MUMIMU KREDITI OOlOLHZAVSEZAPOSmiE, TUDIUDOIOCEK CIS il UNXOJENa DO 50 % obremenitve, slore obveznosti niso ovira. Krediti no osnovi vozila in leosingi. Možnost odplačila no peložmce. Pridemo tudi no dom. NUMSftO UNO ft«b«M KvLov«« »p. Mimtlia ul 72, Matlb«« fel.: 02/252>48.26, 041/750-560 mo rasne ponudbe po telefonu 5707-367. 2262 UPOKOJENKO 60 vzamem v skupno gospodinjstvo. Stanovonje zogotovlj^ no do smrti. Somo resne, mirne, brez obveznosti,poklic1le05l63^90. 70 POMLADNI veter) Vabimo gospe, mlojšeali storile, ki želijo spoznati novego mo^ kego zo resno zvezo, da pokličete 031 612-541, od Í5. ure noprej oli pošljete SMS sporočilo. Veselimo se sodektvonjo z vami. Stik, 1 p., Koseskega 28, 100? Ljubljano. n zaposlitev POD sv^ s^eho vabimo kuhcrjo |m/1). Zoz^eno je gostinska izobrazba, smer kuhor, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, komunikotivnost, prijaznost, kreotiv-nost in vesinost. Nudimo redno zoposli-tev v urejenem oblju in stimu/otrvno pločilo. Pisne vloge pošljite na naslov: Penzion Pork laško, Trabcfjevo uliio 5, 3270Lasb.Teiefc^{03}7343'316,od 8.do]5.30ure. n Z Aoviffl (otom spfvjnemo 6 urejeniti o«eb hofloremo ali riúno. Pogoji vozniiki izpit 64tatsgor^. ZaSetak takoj, lt)tofln»< cija pon. 6o pat. od 8.Q0 do t4.30. Jakome. d.o.o., Maribor^ t. 44,3000 Celje. Telofon 03 42S-61-50. 2A 4 oli 6 ur iščem delo. ímom izpit 6-kolegoriie. Telefon 031 458-164.0490 ZAPOSLIMO avtomehfliiiko. MQŽr>ost redne zoposlitve, vsaj 3 ^ delovnih iAu^j. T^fOT041 759-704. Franc Šobak, s. p., BezensbvouLIUOOOCelje. ioo Pizzeriia Bonrta zapo&liŠOFEfUAZARAZVOZHftANE na območju Žalca in cdiclice, Mc^i)5l zeposliTve 20 nedoločen čas v pH-(etROT ddovnem okolju in sproièenem kíy Idcćvu, kjer so poQoj' osebnega rez-vDja in napredovanja. Prošnje poéljite na neslov SPD d.o.o.. Podlog 59,3311 Šempeter. Intorma oje nateLSt;051/630-925. iřAxn^ brezplačna številka (((» 080 12"l7) DELOVNI ČAS NON STOP Zaradi iirítva dajovnosK iščemo sodelavke/sodelavce - VOZNIKE • sH/nuiotiven OD, urejen kolektiv AM MOBIL, Moriborskc 204, 3000 Cel|e 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE novi tednik Pízzéňji Boníta tzžaica zaposli PIATAKAitJA/-lCO. Delovni àas dvoizniensiu. Možnost zaposictvfl zs ndúoločsn Íh v pi> jetnem delovnem okotju In sproli^nem kolektivu, k^ern odllini pogoji osebnega rezv^e in nepredover^e. Prninje poiljile no nesiov SPĐ, Podlog S9. 3311 Šempeter. Informacije ne tel It.: MEDKARQDNO podjetý 12(M6tnimi izkušnjami pri prodoji pomoôiih meditínskih sredstev Ik'e v« osab za op«Mian|e različnih tó • novo podnxjG • povečtin obs»9 dalo. Poltićire (QS) 612-2014. Fudf Mil, d. a. 0. Koper. Vojkov nobrežje 23.6000 Kopec. n Pizzvriia Oliva a Celja zđpasji MATAI(AIUA/4eO. Oetovnl ces je dvoinn&iskt. Nedelja in prazniki m đele prosti. Delo v pri|8ti>em delovnsm okolju in sproščenem kolektivu, odlfini poge^l osebnega razvoze ki nepiedovanie. Zaposlitev za nedoločen êss. Proênja pûlfcle ne naslov SPD. d. o. o.. Podlog 59.3311 §empater, Informačně na tel. IL. 0S1/ft30-d2S. ZAPOSLIMO os^ z znanjem kÍjucavniÓT-skih del. Oober delov» - dobro ploco. PHne vl^e pošljite no noslov: KCAN, $. p., Petrovce Í7 d, 3301 Petmvfe. Telefon 03! 2(7-622. 43 ZAPOSLIMO voznikû ^Jurte^onje u rozvoz blogo. íelafoft 5414-5B6. po 17. uri. Mep, d. 0.0., Bemekerjevo 6, Cel|e. 120 IZDELUJEMO pfojekle stonovonjskih \fè. gospodarskih tn poslovnih objeidov in podobno. Telefon (03)0104-182.031 39^560. AJiS^rojeldiranie, Anton Strnišo, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplat. Nadstreški kovinski in leseni, garaže, steklenjakj, drugi pomotni obiakti. Načrtovanje In pridobivanje upravnih dovoljenj. Brezplačno pravno, tehnično in geodetsko svetovanje. elUS doe« Celjo. UPOVOiEMKO oli upokojeni zakonski por imiTioza pomo^vgospodinjstvu. Telefon 03157^06. (03) 573-5056. 97 UOItKOVnO svetovanje v osebnih stiskob. psibolaika in psihoteropevtsko pomoc, odkrivanje osebnih potendalov delova-nja nudijo usposobljeni pûboiogi rn psi-hoteropevti. Podjetje Narra, d. 0. 0., Celje, Oblakovo 20, telefon 041 635-829, ^ail; nenv@email.si. 48 PREMOČ, zalo ugodno, 2 dostavo, tvdi v kosih (ksílít).TaWfoft 041 279•187.?r^ voznisNo Vladimir Pemek, s. p., Sedlo-y(91,Podiehnik. n SAM sv^ mofster s profesionalnimi in spe-ciotnimi slro(i iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinja), Ul. bmlov Dobrotinskov 13jalafon (041)629^44, (03) S4R 311. a GfiADfTEL/l, pozorí Po k«ikuramnii cemb izdeluiem peo in bojierje zq centralno oçrevonje. Peô so zelo ekonomióie zo drvo. Goroncijo je 5 lal. Popust no vse izdelke. Anton Aplencs. p., Prekop 29 o, Sb^û VÛS, telefon 541541). 041 531-976. es VAfiUEHl no teàij kktsićne mosože v Afforo, center zo noiovno zdrov^i^je in (7obr> ževonje, z zočetktmi 17.1. 2008. Vse iniofmocije po telefonu 031 72^48, (03) 546-1834. Umh^i.p., Šmi-klovskoc.2,Ljubecno. rmm PIKQN) vlIlJU zaposli HATAKAR-M In PICOPEKAt McznosI zopo^ltve za nedoločen ros v pn^etnem delovnem okolju in sprc^enem kolektivu, k|er so odlični pogoji os^nego razvoja in no-predovan'jo.lnforraaole: 051 369-400. Popito, d.o.o., Gknnitrg 12,3000 i rojstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 31. U.Î Stanka KNEZ iz Loč - dečka, Darinka KAJBA iz Podčetrtka - dečka. 1.1.: Manca KRAJNC iz Žalca - dečka, Barbara ROM iz Petrovč - dečka, Jožica ŠKRUBEJ iz Luč - deklico. 2.1.: Mojca GLUKzLjub-nega ob Savinji - deklico, Metoda KRIŽANEC iz Rogaške Sladne - deklico. 3.1.: Sabina PAUR IzGriž - deklico, Marinka MLAKAR iz Dobja pri Planini - dečka, Tjaáa SLEMENŠEK iz Vdni-ka - deklico, Barbara OVCi^ iz Nove Cerkve - deklico, Ines MIRNIK iz Petrovč - dečka, Gabrijela LORGER iz Šmarja - deklico. Udi j a SKALE iz Dofaja priPlanini - dečiu. Vida LJUBEJ z Grobelnega -dečka. Nataša AŠKERC iz Šentjurja - dečka. 4.1.: Urška SKRBINŠEK L2 Slovenskih Konjic - deklico, Sara STEPANČIČ iz Škofje vasi ' deklico, Karolina HAJNŠEK z Rečice ob Savinji - deklico in dečka, Tea Cadej iz Celja - dečka, Slad-jana SOLAK iz Šmarja pri Jelšah - dečka, TjaSa drobež GRACNER iz Celja - deklico. Vlasta KRAMPERŠEK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Ema JEROMEL SITAR iz Andraža nad Polzelo - deklico. 5. I.: Petra KALUŽ iz Velenja - dečka, Alenka ŠTA-BEJ iz Zreč - dečka. Džena-na KALAJDŽI iz Rogaške Slatine - dečka, Snežana ČOH iz Rogaške Slatine - deklico, Maja ZORIN iz Podplata - deklico, Andreja ŠMUC iz Loč - dečka. 6.1.: Janja MATKO iz Celja - dečka, Suzana KRIŽANEC iz Velenja - dečka, Valerija ROŽANC iz Loč - deklico. 7.1.: Helena SEUČ iz Dobja - deklico. Lea KUZMAN iz Petrovč - deklico, Uršula VOZUČ iz Griž - dečka, Mateja ŽAVSKl JAZBEC iz Planine pri Sevnici - deklico, Mihaela MUOŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico, Katja JAGER KAČ tz Braslovč - dečka. Vesna BJELIČ iz Velenja - deklico. Ida MIKEK iz Mozirja - dečka. Kporoke Celje Poročila sta se: Enis HU-SE1N0V1Ć ÏZ BIH in Aldija-na AL1Ć tz Veienja, Šentjur pri Celju Poročila sta se: Štefan HERCOG in Leonida BREG, oba iz Plecovarja. ^ smrti Laško Umrli so: Ignac BESTUA-N1Ć iz Strenskega pri Rimskih Toplicah. 80 let, Hasni-ja KADiRTČ iz Laškega, 85 let, Marta MAROT iz Marija Gradca pri Laškem 63 let, Marijan PRÎSTOVNIK iz Celja. 88 let, Angela FRECE iz Laziš nad Rimskimi Toplicami, 47 let, Martin PODREBER-ŠAK iz Uškega, 76 let, Karel KORITNiK iz Trnovega Hriba. 78 let, Jožef MASTNAK Iz Rimskih Toplic, 57 let. Kakor kaplje tam na veji, veter pihne, padajo, takšno Čudi je življenje, naši dnevi mmet;đ)o. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica STANISLAVA KOŽUHA iz Pletovarja 16 (30.1.1962-27.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna soža^ja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku. gospodu župniku Jožetu Rupniku iz Žalca za lepo opravljen cerkveni obred in bogoslovcu bovTU Slejku. Iskrena hvala pogrebni službi Žalujka, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Posebej se zahvaljujemo sosedom Alojzu KopinŠku, Tonici Resman in družini Ulbing. Žalujoči; mama. ata ter sestre Jožica, Jerneja in Bernarda z družinami 013 ZAHVALA Ob boleči izgubi MARTE MAROT iz Marija Gradca (2.3.1944-23.12.2007) se zžalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, dializnemu oddelku bolnišnice Celje, kolektivu Secaplast za pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poU. Posebna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, gospodu Feldinu za besede slovesa, posebni službi Komunale Laško in gospodu za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni 96 Ze leta tri na Cvojem grobu svečke gotijo. v žabsmih očeh soUe se iskrijo, v naših prsih bolečina je skel^a, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN 9. januarja so minila tri leta, kar nas je zapustil dra^ mož, ati, dedi, tast, brat in svak IVAN PINOSA iz Bevkove ulice IS (1933-2005) Hvala vsem, ki ga ohranjale v srcih in mu prižgete svečko, Vsi njegovi 74 Velenje Umrli so: Marija KOVAČ iz Šoštanja, 75 let, Stanislav HABE iz Šoštanja, 84 let. Frančiška PAHOLE iz Šoštanja. 82 let, Leopold MURN iz Šmarja pri Jelšah, 58 let, Mira CRETNIK iz Velenja, 65 let, Alojz HANAČEK iz Loke pri Zidanem Mostu, 68 let, Karel KOTAR iz Hrastnika, 88 let, Franc ZAVRŠNIK s Planine pri Sevnici. 74 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Boris PETROVIČ iz Mes tin j a, 44 let, Jakob ŠRAMEL iz Dvora. 84 let, Štefanija KNEZ iz Celja, 84 let. Šentjur Umrli so: Katarina L[I>OV-ŠEK iz Šentjurja, 68 let. Zdenko JUG iz Šentjurja, 47 let, Matej ČAKŠ iz Šentjurja, 19 let. Stanislav KOŽUH iz Šentjurja, 45 let. Vsi bomo enkrai zaspali, v rniru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šlL (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre ANGELIKE FRECE iz Lažiš 10 nad Rimskimi Toplicami (3L 12.1960-1. L2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. darovane sveče, cvetje in sv. maše ter spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala g. župnijskemu upravitelju Frančišku Horvatu za lepo opravljen cerkveni obred in sv. mašo, govorniku Vančiju Jelencu za besede slovesa, MPZ Miklavž za lepo odpete žalostinke, trobentaCu za odigrano Tišino ter Komunali Laško za pogrebne storitve. Posebna hvala Jelki Knez ter sosedom za molitve in pomoč na našem domu. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama Angela, brat Vlado in ostalo sorodstvo L20 Le čemu usoda kruta odvedla te je v drugi dom. Čemu življenja steza je posuta s trnjem, ne vprciSa nas za grenko boi ZAHVALA Ob slovesu naše mamike in none METKE JURKOŠEK se iskreno zahva}jujemo vs^m. ki ste bili z njo in ji stali ob strani v trenutkih usihanja življenjske moči. Žalujoči: Nataša in Mojca z družinama, ata Vili in brat Janez 109 Te bolezen je objela. Še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami v^ te ni. a v Tiđiift srcih boš ostala vse dni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete JOŽICE NOVACAN S Tmoveljske ceste 95, Celje (6.10.1939-30.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v trenutku slovesa stali ob strani in izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše in gospe Komik za molitev. Zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Zahvala gospodu župniku Pergerju in pogrebni službi Raj. Žalujoča: sestra Fanika in brat Poldi z družinama 126 www.novitediiik.com www.radiocelje.com INFORMACIJE ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega možá in očeta JOŽETA MASTNAKA iz Rimskih Toplic, Toplice 5 sei8krenozahvaljujemov$emsorodniKom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih staii ob strani, izrekli so^je, podarili cvetje iJi sveče ter pokojnika v tako velikem Itevilu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Heleoa, sin Nikolaj id hčerka Aljoška z Damjanom Lâ Kako sta prazm dom. dvoriSče, naše oko zaman ce išče. Ni več tvojega smehljaja, le trvd in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. 2AHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON FRECE iz Žigona 3, La^o (27. S. 1934-31.12.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in dobrim sosedom za pomoč, ustno in pisno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter veliko prisotnost ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi revmatololkemu oddelku SploSne bolnišnice Celje, posebej dr. Sinožlču In ostalemu osebju za lajšanje bolečin. Hvala g. Iztoku Haraču za lepo opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, vsem pevcem, govornikoma Zdenku Lapomiku in Stanku Seliču za prebrane besede slovesa ter pogrebni službi Komunale Laško. Vsem skupaj in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi: žena Štefka ter sinova Drago in Jože z družinama L11 M smrt tóro, kar nas loči. in življenje ni, kar nas dmžL So vezi močnejše. Brez pomenazanje so razdalje, kraj in Čas. ZAHVALA Ob boleči i^ubi drage mame, sestre in tete VILME CRETNIK roj. Kuzman iz Vitanja (29.11.1958-29.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem» njenim sošolcem iz Srednje ekonomske lole Celje, oskrbovancem in zaposlenim Doma Nine Pokom, Društvu upokojencev Vitanje ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu TUrku in gospodu dekanu Alojzu Vlcmanu za opravljen cerkveni obred, gospodu Slavku Vetrihu in gospe Jožici LupSe za poslovilne besede, pevcem za zapete žalo-stinke, izvajalcu Tišine ter pogrebnemu zavodu Špes in Komunalnemu podjetju Vitanje za opravljene pogrebne storitve. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Sin Simon, hčerka Tanja in brat Jernej z družino 99 Pred nami je vedno tvoj obraz, odšla si tiho. brez slovesa, zdaj mimo spiš in Čakaš nas^ Zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 13. januarja bo minilo 10 let, kar nas je zapustila draga mama, l^abica, prababica in praprababi-ca JULIJAMA BOVHA iz Loke pri Žusmu 67 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni Eno leto na TlKfjem grobu svečke Že gorijo, v Žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s Teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN 13. januarja bo minilo leto dni, kar nas je zapustila n^a diaga Žena, mamica in sestra IVANA DROFENIK Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in se je spominjate z lepimi mislimi. Vsi njeni najdražji 3Ô Od trenuika, ko te je ovil temen oblak, ostajaš v naših mislih ... V SPOMIN 13. januarja 2008 mineva leto dni, kar si tiho odšel, naš BOJAN TERGLAV iz Ttnovelj pri Celju (22.7.i9ft}-13.1.2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji .so Samo še Čez strmino. Čez pobočje tišine, prek jezera, kjer se je aropil dan. mínw oči, onemoglih za ograjo solza, čez klanec, kjerčakajo mojidra^. Sama Še mimo v&^ra, kjer slišiš, kako pod jabUmami na vasi pojejo za slovo... V SPOMIN Minilo je leto žalosti, kar nas je za vedno zapustil ljubi mož, ali, dedi in brat JOŽE ŠKORJANC iz Šmartnega v Rožni dolini (1932-2007) Hvala vsem, ki postojíte ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi 23 Je čas. ki da. je čas, ki vzame, je Čas. ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 10. januarja je minilo 5 let, kar nas je zapustil mož in oče FRIDERIK - FRIC JAGER iz Šentjurja, ulica Pranja Malgaja 5 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu v njegov spomin prižgete svečke. Žalujoči V naših srcih si zapisan. Čas te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš. z nami vedno še živ^. V SPOMIN 12. januarja bo minilo 10 let. kar nas je zapustil dragi mož. oče, deda in tast PETER GRIMSIC {2d.4.1945-12.1.1998) Hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete sveéko. Vsi njegovi Kjer koli si zdaj • naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete KATARINE LIPOVŠEK S ProseniŠkega pri Šentjurju (24.3.1939-28.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in sv. maSe. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Rogla za odpete žalostinke, g. Bojanu Pustineku za ganljive besede slovesa in trobentah za odigrano TlSino. Hvala pogrebni službi Žagaj-Šek za organizacijo pogreba. Posebna hvala oseoju Doma starejših Šentjur za lepo oskrbo v času njenega bivanja v domu. Iskrena hvala vsem. ki ste na§o Katiko pospremili k zadnjemu počitku. Vsi. ki smo jo imeli radi in jo bomo zelo pogrešali. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustila draga mama ELIZABETA KRUMPAK Še naprej jo ohranimo v lepem spominu! Njeni najbližji 76 KINO SOBOTA« 12.1. KinefiMtû^afi si pridiâijejo pravico 4o spmnflinbs programa. Paisfinji lajiA i72a zm Fnnćah in zaklad Žalvjefla ienra lliO. 16.1D Zaiarana 11.20.1140.16.50 filn " p«dfUBlavljofl 1V3Û u 20 1820. 18.20 ćaMp fiÉn • «Hhfonâi'ano lOOQ 12.flD 141D 15.00, 18.00 Aoiarnkà gangslar 11.10 U.3Q 1740. 20.50, 21S9 Noi ianvnie 20.30. 23.00 Allan proti Pradatoiju 12,40.14.40 18.40.18.40.20.40. 2Z40 Zbogom, puaikt 16.46, laiO, Ž13D.2J.56 PMiHad V Sosni 18.00. 20.10. Pokora 13.00 16.30. 19.10. 21.50 Mafifska noti 2m,2Z50 L£6E^m: predstava s« vssk dan fifoísňvf so vpeiak in soboto pradsUvesflvsphotQin fMdslw Med 9.00 in U.OO Parkirišče KS Griže Domača tržnica PETiK 18.00 Nadzor 20.30 TamflonadfHkorajiroa SOBOTA in NEDBJA 18.00 Sleko 20.30 Tamnomo(k«$horaiirna SREiU 20.00 Taoatauodraskorai&aa SLOVENSKE KONJICE 16.00 18.00 20.00 20.08 pfreK Ko {ogiu pobasnijo SCeOTA Ko rogica priwsnqo 2*0« IV NEOOJA Ža^a IV PRIREDITVE pmN.11.1. 9.30 in 11.00 Dom II. slovenskega ;abora Žalec_ Bum fest, 2. mednarođai festi-vai toUcalnih skupin - matineja Skupiiu Stop, Slo veni jđ ^OOGaJerija Mercalor centra Celje _ l^nka nht kvačkani izdelki (vzorci in modeli) odprtje razstave 18.00 Dom U. slovenskega tabora Žalec Bum fest, 2. mednarodni festi* va] tolkalnih skupin - matineja Global peniisâon netwtnl^ Šved-ska/MehUca kxmcen skupine 18.00 razstavišče Kulturnega centra La§ko_ Akadetnski sUkar in ^aiik Miha MaieŠa odprr^ spominske Tozsta^ 18.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik_ Božični oratorij francoskega sklâdateJ ja c^mHi^ Saini - Saâisa 16.00 Knjižnica Velenje___ Cool knjiga J. Thydell: Zvezde sijejo vtemi pogovor z najstniki 19.30 Dom kulture Velenj e_ Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ZÛ AbonmaPihûlnasf^ orkestra Pr^ mogovnika Velerye in izven 16.00 Kulturni dom KUD2:aijaTmovlje Celje_ L. Suhodolčan: Čudežna srajca dopetajca pravljkazaotroke 17.00 Dom kulture Velenje__ Čarovnik iz Oza, igrana cirkuška predstava Pikin abonma in izven 18.00 Dom JI. slovenskega t^ora Žalec Bum fest, 2. mednarodni festival tolkalnih skupin Toikalni ansambel Glasbene šo-(eCdje koncert skupine 18.00 Kulturni dom Šmarje pri JelSah Vse zastonj, vse zastonj 1 gledališka predstava 18.45 Cerkev sv. Duha Celje_ Mešanj pevski zbor Celeia Celje božično-novotemi koncert 19.00 Stolna cerkev sv. Danijela BotiČni oratorij francoskega ^dadatd ja Camilla Saint - Saensa 19-30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje ____ G. Feydeau: Gospod lovec gledališka komedija NEĐBJA.13.1. IZODSLG Celje_ Glasbeno ^edališće celjske L ^m-nazije: muzikál Lepotica in zver dobrodelna predstava 18.00 Dom Svobode Uboje_ Godba Liboje z ansamblom Mira Klinca novoletni končen P0WB)eUIEK,14.1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje - LevsUkovasotM_ Zoran Furman: Etiopija potopisno predavanje 19.00 Hotel Evropa. jOjstalni salon Besede miru videoposnetkigovorov Prema Ra-waia RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do Škofije. Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije, do 30.9. GaJerl ja sodobne umetnosti Celje: Jožef Muhič: Iz oft v oči s prezenco. do 25. 1. Galerija Mozaik Celje: razstava likovnih del iz stalne umemiške zbirke. do?l. 1. Galerija Mïk N^^nik: likovna dda (olja na platno} TbmaŽa Ramikaija iz LJubljane, do 17.1, Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni dan miru. gradiva dijakov Srednje zdravstvene Sole Celje pod mentorskim vodstvom Cvetke Pangerl in E^ra Čepina. do 15.1. Razstavni prostor Cinkarne Celje: fotografska razstava Portali, umetniške fotografije Francija Horvata, člana foto krožka Društva ljudske tehnike Cinkarne CeJje,do3I. I. Hotel Sionnan Celje: razstava likovnih del (olja na plamo) VladaCeriaka, do 31.1. Galerija Volk Celje: Eva na ikonah, razstava likovnih del Irene Polanec In olja na platno Ju^a^rai^xTwz, do 31.1. Likovni salon Celje: Saetchi collection, Nika Oblak in Primož Novak, do 10.2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi pri- kazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC-Steklenifotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava yosipPeŽifcan (188S-1977)kio-nisi, do 30.6. Prostori MDPM Celje: razstava likovne kolonije ob tednu otroka Mladi in prosti čas ter razstava najboljših Zoisovih štipendistov - študentov, delovni plakati tabora,do3l.l. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnosmozgodovinska razstava. razstava o Al m i M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Uško - potovanje skozi Čas. pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki LaS-Čani: Kari Vale nt inič. Knj ižni ca Gimnazij e Cel je-Ce n ter: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej He rman o v brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Gei^ka Cel je> raz* stavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraul Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji, Cel^apark Celje in Pošta Celje: likovna dela Vlada Ger-šaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Itg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. MInoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber P^ek. 11.1..od21.00.../kiub (AKD izbruh) Psyhadelic madnes (psy trance) Sobota, 12.1..od21.00 .../klub (AKD izbruh) Končen neuveljavljenih bendov Aktualno: - možnost na jema glasbene sobe (v prostorih ŠMOCL-a) • brezplačen tečaj računalništva za začetnike SMOCL, mobilna učilnica) • ŠMCCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim Delo: - koordinator EVS (evropska prostovoljna služba) • delo na mednarodnem področju in-MSS (Mladinski svet Slovenije) Rekreacija za študentke: Društvo LAK (Laški akademski klub) vabi vse študentke na skupno rekrei-ranje vsako soboto med 17.00 in 18.30 v galeriji OS Primoža Trubarja Laško. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Ti-danška 2S (športni park), petki od 15. do 17. ure. Rekreacija: telovadnica OS Pranja Mal-gaja. sobota 14.30 rekreadja - odbojka, možno tui^ imanje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslimvstiski Vsak 1. in 3. čftrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5. Šentjur. m ce^ mOdnsIo Redno do^ianie v dvorani: lae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar-ples: torek ob 15.30. VodiCvetana: breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gre^; KUD Desanka Maksimo vič: sobola med 14, in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvoza planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zavod za Zdravstveno varstvo Celje vabi: v soboto. 12. januarja, na 30, pohod po poteh 1. Pohorskega bataljona: Pesek-Osankaiica-Kot. Odhod avtobusa ob 8.00 na AP Glazija in ob 8.10 na AP Žalec. V nedeljo, 20. januarja, na Vincekov pohod v Medžimurje - Mursko središče. Odhod avtobusa ob 6,00 na AP Clazijain ob 6.10 na AP Žalec. Informacije in prijave 031 706-509 - Franjo. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-OS-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠEřfT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekovtrg3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov ng 3, Celje, tel.: 03 492 57 50- CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE- ŽRTVENASrUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail : druživo-sos(g)drus»vo>sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše • zâ razvezane • za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja www.novitednik.com v www spcwtfM«»!)« m» Prenosi, oddajo Ponedeljkovo športno d^olčnilfttj. Podjetje NTâRC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založmško. radijsko in agenci jskoUŽno dejavnost Nask'v:Prešemoval9.3000Cd;e.teldbn (03)4225190. (03) 5441032. Noi^ tednik izhaja vsak iord( in petek, c^ torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,2S EtJR. tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KlanŠek. Mesečna naročnina je 7.50 EUR. Za tujino je letna naročnina 18P EUR. Šievilka transakdjskega računa; 06000 0026761320. NcnaroCcnih rokopisov in foto- gralïj ne vračamo. Tisk: Delo. d.d„ Tiskarsko srediSČe, Dunajska 5, direktan Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TIDMN Odgovorna urednica: Tatjana Cwrn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik foKograiiie: Gregor KatiČ. Računalniški prelom: Igor Sarlah. Andreja izUkar. (^likovanje: www.minjadesgn.com E-majlujedništva: tednik@tiirc.si; E-roail tehničnega uredništva tehnika.tednik^m-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E'mail: radio€)nt-rc.si. E-mail v studiu; infoiS'radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kurak, Rozmari Petek, Urška Selišnik. Branko StamejČiČ, Simona ŠoliniČ, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuai ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vbiko Grabar. Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek. Alenka Zapušek. Rok Založnik Teiefon: (03)42 25 190 Fàx: (03)54 41 032. (03)54 43 5U Sprefem oglasov po etekL poštL agennja^'nt-rc.si novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka pomoć: aporetika-nauk o probfeinlh, britt-iveitska Igralka Eklantf, £valvacija-avr«dnolenJe, določitev vrednosti. notariat-noUrska pisana razpis 1. nâgradâ: Šivanje v vrednosti 25 evrov v Modnem šiviljstvu Barbara v Levcu 62a 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramljah 3. > 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Pri Žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do srede, 16. januarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 4. januarja 2008. Rešitev nagradne fcriZanke I2 st. 1 Vodoravno: STVAR. TRAFO, RAROC. AV, Rl, ŽENIN, JANEZ, DUR, FEVD, SRH. MLADIKA» SLINAVEC, ANANAS, KALORIKA. DINARA. UDAV, NORMALA, EN. ŠI, SPAN, ERO, SLA, ANGEL, ORF, TAT, OKO, ME, DORER, PRT. SVINČAR, KUB, R0, SKAJ, ENKE. TI, OMOT, LASSE, KLIS, PARERE, INKASANT. ANALITIKA. LIDER. DINA. APAČ. KLARA. Geslo: Bivši in novi predsednik države bid Žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 25 evrov v Lepotnem studiu Sodin, Skaletova 7, Celje, prejme: Breda Siter, Dramlje 13 C, 3222 Dramlje. 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramljah, prejme: Petra Božič, Goričlca 29,3230 Šentjur. 3. ' 5. nagrado • knjigo Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot, prejmejo: Irena Novak, Trojno 1,3270 L^ško; Marija Sorčan, Večje Brdo 13. 3224 Dobje in Rafko Gorenšek, Zagajškova 4, 3000 Celje. Vsem nagrajencem Čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. l 2 3 4 5 i 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Ime In pnirrek: Naslov: __ HOROSKOP mm OVEN Om: Od dakč bosie opazovali dogajanje okoU osebe, ki vam je v zadnjem časa precej pnrasla k srcu. Tbda nikar se preveč ne obirajte, saj se vam Inhko kuj hitro zgodi, da boste ostali praznih rok. On: Nekdo si vas sicer zelo ieli, a si lega ne upa povedati Pojdite mu naproti, dotivelibo-ste precej čudovitih trenutkov, ki vam bodo $e dolgo ostali v nadvse prijetnem spominu. Mogoče celo dlje, kot si mislite. Ona: Naredite nekaj, da bo postalo življenje pob\ejŠe in prijetnejše. Pojdite naokoli in si najdite primemo zabavo. Prav prijetno boste presenečeni nad nekom, ki stega nekoč noro ljubili. On: Izredno družabno razpoloženi boste kar iskali družbo. s kniero se boste lahko zabavali. Tb bo vsekakor opazila tudi prijetna prijateljica, ki si že dalj Časa prizadeva priti v vaio bližino, a si doslej ni upa-la. DVOJČKA ^ Ona: Prejeli boste precej dvoumno ponudbo nekoga, H se zadnje čase kar precej giblje v vaših poslovnih krogih. Vse skupaj dobro premislite in šele nato naredite odločilni korak On: Za neizkoriščeno priložnost vam bo še zelo žal, a zdaj pač ni čas, da bi vam uspeb karkoli popraviti. Raje se potuhnite in preživite konec tedna kar najdlje stran ali se enostavno zakopljite med rjtûw • seveda ne sami! Ona: Res je bil le nuijhen nesporazum, zalo malo brzdajte O'uiwsum/e. Poskusile z majhnim presenečenjem, fci bo vsekakor našlo pravo m£sto. Obeta se vam nora zabava^ katere posledice bodo nadvse pňjetne. On: Srečali boste osebo, ki vam bo mz prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boste kmalu spremenili mnenje. Vprašanje pa je, ali niže nekoliko prepozno, da popravite storjeno napako. LEV Ona: OdloČili se boste popestriti ljubezensko življenje in vnesti vanj malo več zagnanosti. Prizadevanja bodo sicer kaj fiUro prinesla konkretne sadove, vendar pa to ne bo povsem po men partnerja. On: Stvari so se nepredvido-ma zapletle, ker niste bili dovolj previdni. Vse se še da lepo rešiti, seveda, če boste tokrat bolj pametni. Poskusitez manjšo zvijačo, ki bo vsekakor obrodila sadove. DEVICA ^ Ona: Mlnjša oseba vam zaupa. zato je ne smete razočarati ali celo izkoristiti tega iskrene-gazaupanja. Skušajte ji pomagati pri reševanju njenih težav in počutili se boste kot preroje-řiř- Pazite na telefonski klic! On: Nekdo vas bo povabil na zabavo, kjer boste spoznali veliko prijetnih ljudi in se prav dobro zabavali, zato ga nikar ne zavrnite. Sprostite se in uživajte. Čakapa vas tudiprijetno presenečenje! Ona: Sicer vam ne bo šlo vse povsem po načrtih, vendar bodo posbvni rezultati več kot odlični. To vam bo na dolgi rok vsekakor izredno vzdignilo tako ugled v družbi kot (udi samozavest. Ow S prijateljico se boste podali na kratek potep, ki pa se bo končal kar nekako nepričakovano. saj boste odkrili nekaj, kar sicer že dalj časa sumite, vendar pa niste mogli verjeti, da se bo tudi uresničilo. Ona: Vleklo vas bo na dve ražUčni strani in ne boste do-brv vedeli, ko) storiti. Dobro pre-mislite, kaj dejansko pričakujete, saj trenutno obdobje ni preveč naklonjeno avanturam. Potrebujete bolj resno zvezo. On: Na ljubezenskem področju boste nizali uspeh za uspehom. kar vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest. Toda ostanite raje na trdnih tleh. saj nikjer ne piše, da bo tako za vekomaj. STRELEC Ona: Kot vedno, boste tudi tokrat uspeli ruijti kompromis med poslom in ljubeznijo. Ostali se bodo sicer čudili, kako vam to sploh uspeva, vi pa si boste mislili svoje in se še naprej prav imenimo zabavali. On: Razmislite o nadaljevanju pred davnim Časom začetega razmerja, ki vam ne da miru. saj imate Čuden občutek, da še niste uspeli pobrati vseh sadov. Izkoristile nepričakovano priložnost -nebo vam žal! KOZOROG Ona: Pri delu se boste morali precej potruditi, zato pa boste želi uspeh, kakršnega ne pomnile. Utrdili si boste položaj, ki niti do sedaj ni bil v kakšni posebni krizi. Tako naprej in hitro boste ostali brez skrbi. On: t/speto vam bo preprečiti namero posbvnega konkurenta in pridobili boste kar precej časa. da uredite svoje zadeve tako, kot želite. Finančno boste še v zaostanku, veruiar pa so na vidiku veliko boljši časi. I VODNAR Ona: Obiskati boste marali zdravnika, saj utrujenost ni posledica dela temveč nečesa drugega. Pazite se. dokler se lahko. saj je zdravje samo eno. In ko ga izgubite, sle ga za venomer zapravili. On: Čfls bo pokazal, ali je bilo prijateljstvo, na katerem ste gradili prihodru)st. res tako dragoceno. kot Ste upali. Pripravite se na manjše presenečenje v ljubezni, ki pa vcun bo prineslo veliko dobrega^ Ona: S srčnim izvoljencem se boste dogovorili o težavah, ki sta jih imela zadnje čase. in tako bosta zakopala nesoglasja. Očitno je to novo poglavje v odnosu in se vama tako obeta precej svetla prihodnost. On: Posvetili se boste tistim domačim opravilom, ki ste se jim doslej vztrajno izmikali. Pri tem vam bo pomagala partnerka. pa se vam tako obeta prav zanimiv konec tedna ob obujanju spominov. iiiJ i'i N ^ »Dvojni« novinarji Po gospodarstvenMi. duhovnikih In še kom so se včeraj na sprejemu pri županu Občine ^ec Lojzetu PosedeJu, občinskih upravi in vseh U'eh podžupanih zbrali Še novinarji- Zupan je predstavil delo v minuiem letu ter nanizal načrte za letos, ko bosta v ospredju gradnja doma upokojencev in POŠ Griže. »Vesel sem, ker živim v okolju, kjer so novir^arji normalni, delovni in objektivni. Žal pa mi je predsednika vlade, ki živi v državi, kjer so novinarji očitno najslabša vrsta ljudi,« je le novinarjem s Celjskega polaskal župan in poslanec Posedel. US, foto: TT J'to. Polnoletni Na radijske valove prihaja TVoja senca • druga skladba iz novega, četrtega albuma skupine Zeus. Avtor besedila, aranžmaja, ter soavtor glasbe je Marko Zupane, bobnar skupine. Tako kot za tretji album bodo tudi za četrtega izbirali ime obiskovalci prenovljene spletne strani www.zeus-music.com. Leto 2008 je za skupino še posebej pomembno, postala bo postala polnoletna. Neprekinjeno deluje že 18 let in je tako ena najstarejših in najkvalitetnejših rok zasedb v Sloveniji. Lionsi na izletu Načelo lions Wuba Celje je pomagati. Znani so po pomoči Filipu, pred dnevi pa so pomagali tudi sebi z izobraževalnim izletom v Gradec, kjer so se med drugim ustavili na stojnici Rdečega križa, Lions klubov Slovenije in drugih dobrodelnih organizacij in se pogreli s toplim čajem ter na ta način prav tako prispevali za pomoči potrebnim. Na fotografiji Rajka Cepuš, Majda Petan, Tatjana Prekoršek, Dušan Hus, predsednik Lions kluba Celje Marjan Petan in guvemerka LCI Districta 129 Slovenija Lorena Hus. Z leve: Petra Pehar Žgajner. Ta^ans Cvim, Simona Šolinic, Tone Vrabl in Jože Žlaus. Ut09 je ža! manjkala stalna clanica kotni» je Tatjana Cmok. Zmagoslavje mladih ustvarjalcev Zmagovalki Naj voščilnice 2008 sta Hana in Timea Lapornik iz Laškega Tako kol laai smo se tudi letos zbrali v prekrasnih prostorih galerije Piros Jožeta Žlausa v GloboČah pri Vojniku, kjer sta nas prijazno sprejela Jože in njegova žena Jelka. Med razstavljenimi Ukovnlmi deli, starimi knjigami, radijskimi aparati, gramofoni, glasbili in vsem ostalim, kar sodi v posvečen prostor galerije, smo se pri pregledovanju in ocen je* vanju prispelih doma izdelanih voščilnic počutili imenitno. Vsi smo bili znova navdušeni, kaj vse zmorejo umetniki« ko se doma lotijo izdelovanja voščilnic. Enajsto leto smo pripravi-D akcijo, v kateri smo do 31. decembra dobili petdeset po-§iljk, vkaterihjebilo241 voščilnic. Nekatere z besedili in imeni avtoijev ter pri najmlajših celo mentorjev, druge brez vsega. Po lanskem premoru so se letos znova pojavile družine, nekoliko manj je bilo pošiljk iz vrtcev in osnovnih šol, pri čemer so tokrat razveselili posamezniki. Med sodelujočimi so se pojavila mnoga nova in obetavna imena, po drugi strani pa so manjkali tisti, ki so zadnja leta osvajali najvišja mesta. Med osnovnimi šolami so zmagali učenci kombiniranega oddelka 5. razreda osemletne in 5. razreda devetletne OŠ Planina pri Sevnici z likovno pedagoginjo FrančiŠ-ko Hvale. Poslali so sedemnajst izjemno kakovostnih voščilnic. Druga je bila Oš Dobje, razred z učenci OPB in mentorico Natašo Himmer-leich, in tretji OS Dobje, 4. razred z mentorico Bojano Stopinšek. Najlepše besedilo je bilo na voščilnici Dijaškega doma Celje, napisali so ga dijakinje in dijaki 4.a-nad-stropja z vzgojiteljico Mileno Canžek, za izvirno idejo voščilnice je bila nagra- jena Hilda Stopinšek iz Sp. Rečice pri Laškem ter s posebno nagrado za kolekcijo enajstih voščilnic Slavko Jerič iz Rogaške Slatine. Pri voščilnicah je uporabljal semena buč, rženo, ovseno in pšenično slamo, plodove belega gabra, koruzna zrna, cvetočo lesko in zeleno cipreso, vsako voščilnico pa je dopolnil z lastnoročno napisanim voš čilom. Med družinami so tokrat osvojile nagrado Katarina. Aleksandra in Jasmina Planine iz Stopnika pri Vranskem. ki so pri oblikovanju voščilnic spretno uporabljale seneni drob, žagovino, drobtine, moko, cimet, barvni in lesketajoči prah (n celo lak za nohte. Pri vrtcih so najboljše serije voščilnic poslali Vrtec Mavrica Vojnik (1. mesto) z mentoricami Paniko Čečko, Ireno Peužer, Magdo Šrekl, Vesno Kalčič in Romano Su-holežnik in Vrtec Šentjur, enota Drami je, z mentorico Mileno Kajtna. Med srednjimi Šolami in domovi je bil prvi Varstve-no-deJovni center Muc iz Pre-serij pri Braslovčah, druga Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko iz Celja, ki je sodelovala prvič, in tretji VDC Šentjur, enota Šmarje pri Jelšah. Najhujša koni^urenca je bila med posamezniki, kjer smo dobili 71 voščilnic. Najbolj so se izkazali najmlajši, ki so osvojili 1. in 2. mesto. Zmagali sta sestri 5-lelna Mana in 2-letna Timea Lapornik iz Laškega, nad njunim izjemnim izdelkom pa je bil Jože Žlaus tako navdušen, da gaje uporabil kot podlago za vsa priznanja, ki jih bodo do-biU najboljši na zaključni prireditvi v torek, 22. januarja, ob 16. uri na turistični kmetiji odprtili vrat Olge in Avgusta Slemenška v Razgor-ju. Drugo mesto je osvojila 3-letna Nina Kajzba iz Vrtca Mavrica Vojnik z mentorico Ano Gregore, tretja je bila Štefka Šinkovec iz Celja. Tudi letošnja akcija je potrdila. da je bila naša odločitev pred enajstimi led pravilna, ko smo podprli domače izdelovanje voščilnic. Po zaključni prireditvi bodo vse nagrajene božično-novoletne voščilnice po tradiciji razstavljene v knjižnici v Vojni-ku^ Že zdaj se veselimo naslednje akcije, saj je doma narejen izdelek več vreden koi kupljena voščilnica ali ceîo SMS-sporočilo. Slednje je tudi sklepna misel ocenjevalcev Jožeta Žlausa, Petre Pehar Žgajner (predstavnice pokrovitelja akcije Občine Vojnik) ter ekipe iz uredništva Tatjane Cvirn, Simone Šolinič in obeh podpisanih. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Ob izdelovanju novih voščilnic smo povabili tudi tiste, ki imajo doma voščilnice iz prejšnjih let Dobili smo - žal - samo eno »zimsko<( iz leta I960, ki nam jo je poslala Marija Gaber iz Slatine v Šmart-nem v Rožni dolini» ter dve velikonočni razglednici» stari približno trideset lel. Upamo, da bo prihodnje leto večji odziv, saj nam je Jože Žlaus, vsestranski zbiratelj, povedal» da ima samo on v svoji ^trki več kot dva tisoč starih voščilnic. PLESKJVJtSXVO FASADERSTVO KU6IIR rr^ Kosovetóvo \à 3000 CEUE 68M «41 Hl «S* Tel 03 490 0U2