IKONOGRAFSKI PROBLEM DVEH BAROČNIH SLIK Emilijan Cevc, Ljubljana I. Valentin Metzinger — Titus Manlius Torquatus V bogati galeriji gradu K riž pri K am niku je nekoč viselo tud i več slik baročnega m ojstra V alentina M etzingerja. Za njegov opus so bile kriške slike še posebno m ikavne, k ajti m ed veliko množico sakralnih del so pom enile red k e prim erke njegovega profanega oz. historično pojm ovanega slikarstva. G rad K riž je bil m ed vojsko požgan. Z njim vred je zgorelo n ajb rž tudi m nogo slikarskih um etnin, nekaj teh pa so lastniki gradu vendarle že poprej spravili ni varn o in jih danes h ran ijo na B avarskem . Zato n e vemo, ali so M etzinger- jeve slike postale hranivo ognja ali pa je vsaj k a te ra od njih le rešena — sledov za njim i še nim am o. K er pa so bila p rav ta p latn a razm erom a slabo ohranjena, je dovolj verjetno, da so ostala na gradu in z njim zgorela. Dr. F rance Stele je v um etnostni topografiji kam niškega o k raja1 vsaj tri kriške slike zanesljivo pripisal M etzingerjevem u čopiču, čeprav so bile nesigni- rane. Zal nam je fotografsko dokum entirana sam o ena — trodelna kom pozicija s prizorom nekega obglavljenja, sestavljena iz osrednjega dela in dveh stranskih, krilnih slik, h k ateri se bom o še povrnili in jo poskušali ikonografsko določiti. — D ruga slika je p redstavljala spredaj prostor z baročnim obokom, n a levi pa se je odpiral pogled v ozadje s skupino poslopij z veliko kupolo. S kupina voj­ ščakov je vodila po stopnicah navzgor bradatega, vklenjenega moža. Za zam re­ ženim oknom je bilo videti glavo jetnika, ki se je oziral ven, spredaj pa je sedel mož v vojaški oprem i in gledal k jetniku v ječi. — Na tre tji sliki je bila upo­ dobljena p o krajina s fantastičnim klasicističnim m estom in z goram i. Od leve proti desni je stopal diagonalno v globino gol, b rad at jetn ik z n a h rb tu zvezanim a rokam a. Skupina otrok ga je tepla s šibami. Vse slike so bile slikane z oljem na p latno in so jasno razkrivale M etzingerjevo avtorstvo. Na vseh, posebno pa še n a zadnjih dveh, je firnež že zelo oslepel; delno je bilo opaziti tu d i poznejše preslikave. V sebinsko so ostale vse te slike nedoločene. Tudi danes samo prva in tre tja podoba dopuščata vsebinsko razlago. Čudno je, da tu d i slik ar F o rtu n at B ergant, ki je leta 1762 ocenjeval um etnostni in v en tar gradu K riž,2 om enja te slike sam o n a splošno in brez vsebinskega poim enovanja. Tako navaja tro- delno sliko kot rim sko obglavljanje z dvem a stranskim a slikam a (»zwey Seiten Stück«), drugo kot sliko nekega jetn ik a (»ein Stuck eines Gefangenen«), m edtem ko se tre tja skriva m orda pod naslovom »iztepanje nekega hudo­ delca« (»die A usstäubung eines Bösewichts«); tud i M entzingerjevega im ena n ik jer ne om enja. Pač pa pri n ek aterih bibličnih prizorih in slikah R om ula in S l. 1 . Grad K riž pri K am niku, M etzingerjeva slika Tita M anlija Torkvata Rema, ki so prav tak o visele v gradu, vsebino določno navaja. Naj bi to m ar pom enilo, da je že baročni čas pozabil, kaj naj bi bile M etzinger j eve slike predstavljale? Tudi Stanko V urnik v svoji disertaciji o slik arju M etzingerju v poglavju o stilu njegove um etnosti3 nobene teh slik ni ikonografsko razrešil, am pak jih je sam o m otivno popisal in stilno analiziral, ne da bi se pri tem spustil v n adrob­ nejše iskanje eventualnih predlog. P rv a kom pozicija je nekak triptihon, sestavljen prav zap rav iz treh slik, združenih v kolektivnem okviru, vendar m oram o vse tri o b ravnavati ko t celoto. P o ravnotežju gm ot so nam reč med seboj kom pozicijsko povezane in sim etrično preračunane, dasi po prizorišču in dogodku niso enotne; druži jih sam o duhovna, m oralizujoča vsebina. Zgodovinsko ilu strativ n a je sam o srednja, od stranskih dvainpolkrat širša slika, stran sk i sta sam o njeni razpoloženjski dopolnili, dasi je V urnik mislil, da zaključujeta dogodek, upodobljen na srednji sliki in da figure na n jih dobesedno asistirajo pri obglavljenju. P rav tako pa je tud i opazil, da so te figure sicer sk rajn i udeleženci dogodka, da pa se »m ed srednjim in krilnim delom prizorišča gotovo še m arsikaj dogaja« in da m ora vse m anjkajoče dopolniti gledalčeva dom išljija (sl. 1). Seveda tudi ta slika ni bila idealno o h ran jen a in je zato samo s pom očjo fotografije n jene nadrobnosti težko do k raja opisati. Na srednji sliki se prizor dogaja v skopo nakazani pokrajini pod oblačnim nebom , ki se proti obzorju svetli. Na levi je prizorišče zaprto s kuliso strm ega skalovja, spodnji pas tal pa je z golim truplom m rtveca, ki je ob ram ah drzno odrezano s spodnjim robom slike, nakazan n ajb rž kot del bojišča, če seveda tudi pri tem m rliču n e gre za nekega obglavljenca. O srednjo os slike zavzem a postava napol razgaljenega rablja, ki visoko dviga sekiro, s k atero bo odsekal glavo m ladem u možu, pom aknjenem u p rav na levi rob kom pozicije; z levico ga rabelj drži za lase in m u pripogiba glavo pod udarec sekire. K ot protiutež skalnati kulisi n a levi vidim o na desni starca, poveljnika v baročno oblikovanem rim skem oklepu z operjaničeno čelado, sedečega na belem konju, ki je podan v m očnem scorzu. Vojščak se je z levico oprl na sedlo in ostro opazuje obglavljanje; za njim vidim o še zgornji del m lajšega vojščaka, ki p rav tak o u p ira pogled v obsojenca te r drži v roki kopje(?). Za obsojencem stojita starejši in m lajši b rad at m ožak; drugi im a zgornji del telesa razgaljen. N ad n jim a je mož v tu rb a n u in s sulico, v ozadju pa je več vojščakov s helebardam i in sulicam i, ki štrle n ad svetlo obzorje. — Ne levem krilu vidim o jezdeca na dirjajočem konju, za n jim suličarja n a konju, da pa je za njim a še več vojščakov, priča helebarda, ki štrli iz ozadja. P rv i vojščak je pač poveljnik z žezlom, ki ga opira ob bok; glava m u je nepo­ krita. Pogled u p ira sicer proti osrednji kom poziciji, dasi m u le-to v resnici zakriva strm o vm esno skalovje, ki pa se na krilnem delu ne nadaljuje. — Tudi desno krilo po prizorišču ni povezano z glavno sliko. Pod oblačnim nebom stojita ob okleščenem drevesu starec in brezbrad m ladenič, ki sta v živahnem pogovoru; tega sprem ljajo tu d i gibi rok. Zdi se nam , kakor da m ladenič duhovno sprem lja prizor obglavljenja, starec pa zre vanj in m u nekaj dopoveduje. Vse kaže, da gre resnično za ilustracijo nekega prizora iz rim ske zgodovine. V sebinska protagonista sta gotovo starec-poveljnik n a konju in m ladenič, ki bo p rav k ar obglavljen. Ali n ista to m orda oče in sin — ali z drugim i besedam i: T itus M anlius T orquatus in njegov sin, p rav tak o T itus M anlius im enovan, o k aterih poroča T itus Livius v 7. poglavju osm e knjige svoje Rim ske zgodovine? G re za dogodek iz zadnje vojske m ed R im ljani in Latinci. Latinci, ki so bili R im ljanom pridruženi z enakim i, tudi vojaškim i dolžnostm i, so hoteli tu d i enakih pravic, ki p a jim jih rim ski senat ni priznal. Z ato so se Latinci uprli, se povezali proti R im u s K am panjci te r se utaborili pod Vezuvom. Rim sko vojsko sta vodila konzula T itus M anlius T orquatus in Decius Mus. K er pa so im eli R im ljani v latinski vojski m nogo znancev in k er sta obe vojski im eli n e sam o skupno govorico, običaje, enako orožje in enake vojaške postave, je vojaški svet ukazal, da m ora bolj kot v k aterem drugem boju p rav v tem obve­ ljati vojaška pokorščina in da se je treb a z vso strogostjo pokoravati ukazom . Da bi torej vojščake zaradi vseh n aštetih skupnih lastnosti obeh vojska zava­ rovali vsake zam enjave, sta konzula ukazala, da se nihče ne sm e spustiti v boj na lastno pest. Zgodilo pa se je, da je m lajši T itus M anlius s krdelom konjenikov na stražnem obhodu prišel v bližino latinskega tab o ra in naletel na poveljnika tuskulanskih vitezov, G em ina M etija. Ta je začel zasm ehovati rim sko moč in T ita M anlija izzivati na dvoboj, tak o da je tem u prekipela kri in se je z n a­ sprotnikom spoprijel, ga v hudem boju prem agal, ubil in m u vzel vojaško opravo. Ponosno se je z veselim i tovariši vrnil v tabor, k je r pa ga oče-konzul ni sprejel s pohvalo, am pak z grajo, ker se je pregrešil zoper ukaz. S trobento je dal sklicati vso vojsko in velel pred vsem i sina obglaviti s sekiro, k er je Sl. 2 . A. van Dyck, M učeništvo sv. Boštjana (Edinburgh, S l. 3 . P. P. Rubens, Kristusa N ational Gallery) dvigajo na križ — desno krilo slike (Antw erpen, ka­ tedrala) prelom il vojaško pokorščino. »Za prihodnost bova žalosten, toda za m ladino svarilen prim er«, je m ed drugim rekel sinu ob obsodbi. »Sicer me očetovska ljubezen in celo ta dokaz tvojega pogum a silita v ganjenost. V endar m oram o ali s tvojo sm rtjo potrditi ukaze konzulov ali pa jih, če te pustim o nekazno­ vanega, za vedno odpraviti. Zato sem prepričan, da se ti sam , če se pretak a po tvojih žilah še k aplja m oje krvi, ne boš u piral s svojo kaznijo spet obnoviti pokorščino, k i si jo s svojo krivdo p o ru š il. . .« — Vse vojščake je pretresla očetova strogost, bali pa so se njegove poveljniške oblasti. Mislim, da L ivijeva zgodba dovolj zgovorno o sv etljuje M etzingerjevo upo­ dobitev. L iktor v podobi baročnega k rv n ik a seka m ladem u T itu M anliju glavo, oče konzul opazuje dogodek kot poveljnik na konju, vojščaki strm e gledajo prizor. Moti nas le mož s turbanom , ki ne sodi m ed R im ljane, pa ga m oram o m orda pripisati n a rovaš M etzingerjevega slikovitega razpoloženja ali celo neke izposojene predloge. Tudi m rtvec na tleh ni pogojen v Livijevi pripovedi, spada p a m orda m ed rekvizite bojišča, če ne gre k a r za ubitega G em ina M eti ja. K ar zadeva stran sk i sliki, sta pač duhovno dopolnilo srednje. N ajbrž je jezdec n a levem k rilu boj izzivajoči G em inus M etius in h k rati nekak sim bol bojaželjnosti, ki je m ladega M anlija zapeljala v nepokorščino konzulskem u ukazu. N a desni sliki pa gre m orda za svarilni pogovor m ed pedagogom -starcem in m ladeničem , na neki način za ilustracijo konzulovih besed, da bo ta sodba v svarilo prihodnji m ladini. H erojska tragedija družine M anlijev se je tak o sprem enila v vzgojni pouk, ki tud i m ed baročnim plem stvom ni ostal brez odmeva. M islim torej, da sm em o to M etzinger j evo kom pozicijo razlagati ko t ilu stra­ cijo zgodbe sodbe T ita M anlija Torkvata. Po stilni in kom pozicijski stran i je že V urnik poudaril lahno sim etrično razvrstitev oseb in pokrajine te r slikovito razporeditev luči in senc, v celoti pa izrazito naturalistično prizadevanje, kakršno je značilno za M etzingerja zlasti v prvih sedm ih letih petega desetletja 18. stoletja. Toda slika nam razk riv a še več m om entov. Po svojem trodelnem sestavu se pač opira na podobne R uben­ sove »triptihe«, k akršni so npr. D viganje K ristusa na križu v antw erpenski kated rali ali p rav tam S nem anje K ristusa s križa ali Čudežni ribolov v cerkvi N otre D am e v M echelnu ali o ltar sv. Ildefonza, ki ga h ran i d u n ajsk i K unst- historisches M usem .5 T udi p ri R ubensu niso stran sk i prizori kom pozicijsko n ad aljev an je osrednje slike, am p ak le njihova k riln a dopolnila, vsebinsko več­ k ra t zelo sam ostojna. D a je bil R ubens eden največjih M etzingerjevih vzornikov, je bilo že večkrat ugotovljeno,6 da, ob italijan sk ih beneških, bolonjskih in rim ­ skih vplivih, pri k aterih so odločali zlasti slik arji Carracciji, D om enichino, G uido Reni in M aratta, velja celo, da je bil R ubens edini severnjak, čigar odm eve najdem o v M etzingerjevem delu.6 M otivno je jezdec na našem levem krilu, dirjajoči konj pa dobesedno, le da zrcalno obrnjen, posnet po jezdecu na desnem k rilu R ubensovega D viganja križa v antw erp en sk i k ated rah . D a je M etzinger to sliko res poznal, dokazuje tu d i njegova slika iste vsebine, ki je bila v kam niškem župnišču7 (sl. 3). S rednja slika pa kaže, da je M etzinger poznal in cenil tudi delo A nthonisa van Dycka, k ajti figura starega T ita M anlija na konju in njegovega m lade­ niškega sprem ljevalca je le z m ajhnim i sprem em bam i posneta po obeh konje­ nikih, ki asistirata prizoru m učeništva sv. B oštjana, ki jo h ran i danes N ational G allery v Edimburghu, drugo njeno v arian to pa najdem o v m ünchenski S tari Pinakoteki.8 M etzingerjev M anlij je bližji prvi sliki; slikar je sprem enil le barvo konja, izpustil zastavo m ed starim in m ladim vojščakom te r M anliju doslikal starčevsko brado; razen tega je M anlijev konj nekoliko v itk ejši in z glavo zasukan na levo. S tem pa se nam spet p o trju je M etzingerjevo ekelektično sli­ karsko razpoloženje, s k aterim je zavestno prevzem al od drugih baročnih m ojstrov bodisi celotne, le nekoliko v ariiran e kompozicije, ali pa vsaj posa­ m ezne figure, ki jih je uvrščal v lastne kompozicije. O dprto ostane še vedno vprašanje, koliko si je pri tem pom agal z originalnim i tujim i deli in koliko z njihovim i grafičnim i posnetki. Vpliv grafičnih listov na M etzingerjevo sli­ karstvo ostaja nam reč še vedno odprto poglavje, ki obljublja h k rati razk riti tudi več severnjaških prvin, kot smo jih v opusu našega baročnega slik arja slutili doslej (sl. 2). Za tre tjo sliko — »Otroci šibajo jetnika« — ki jo poznam o sam o po k ratk em Steletovem opisu, najdem o razlago spet v Livijevi Rim ski zgodovini v 27. po­ glavju V. knjige. U podobljeno je nam reč kaznovanje falerijskega učitelja. Ko se je M arcus F urius Cam illus vojskoval s F alerijci in oblegal njihovo m esto, ki je bilo dobro u trjen o in založeno s hrano, tak o da ga ni m ogel zavzeti, se je zgodilo, da je učitelj m estnih otrok po stari navadi peljal dečke iz m esta, kot da gredo n a igrišče. V resnici pa jih je pripeljal v šotor rim skega poveljnika te r m u jih izročil kot sinove mož, ki odločajo v obleganem m estu. Cam illus je bil nad tem ogorčen, k ajti m esto je hotel zavzeti v poštenem boju ne pa na tako nepošten način. Z ato je ukazal u čitelja sleči in zvezati, nato pa ga je izročil fale- rijskim dečkom, da so ga s šibam i pognali nazaj v m esto. Dogodek je F alerijce nagnil, da so se R im u uklonili. Opombe 1 France Stele, Politični okraj K am nik, L jubljana 1928, str. 402 in sl. 199. — Razen tega dopušča avtor M etzingerjevo avtorstvo z vprašanjem tudi ob sliki H er- kula, ki u b ija leva. 2 Ibid. str. 396. 3 Stanko V urnik — M arijan Marolt, K razvoju in stilu M etzingerjeve um etnosti, ZUZ XII, L jubljana 1933, str. 31 sq. 4 S rednja slika m eri 187 X 131 cm; stranski dve pa 187 X 55 cm. 5 A dolf Rosenberg, P. P. Rubens (K lassiker der Kunst), Stuttgart-L eipzig 1906, sl. 44, 60, 162, 327. 6 Stanko V urnik, K M etzingerjevem u življenjepisu, ZUZ VIII, L jubljana 1928, str. 104. 7 F. Stele, o. c. str. 111; Stanko V urnik, K razvoju in stilu M etzingerjeve um et­ nosti, ZUZ IX, L jubljana 1929, str. 96. 8 H erm ann Voss, Eine unbekannte V orstudie van Dycks zu dem M ünchner Seba­ stiansm artyrium , K unstchronik 16, M ünchen-N ürnberg 1963, str. 294 sq, sl. 1 b in 3. II. Simone Cantarini — Oidip se v Kolonu pripravlja na smrt N a drugi razstavi starih tu jih m ojstrov v N arodni galeriji v L jubljani leta 1964 je visela tudi slika iz zasebne lasti, ki je bila z vprašajem pripisana av strij­ skem u baročnem u m ojstru H ansu A dam u W eissenkirchnerju, vendar s po­ udarkom m očnega italijanskega vpliva.1 Slika je prišla na razstavo z naslovom »•Lot s hčeram a«, vendar se je ob natančnejši analizi izkazalo, da vsebina ne ustreza biblični zgodbi o Lotovih hčerah, ki po begu iz Sodom e nista našli moža, da bi se jim a »približal po navadi vsega sveta«, pa sta zato v votlini dali očetu piti vina, da bi iz njega obudili svoj zarod. V injeni Lot se ni zavedel, da je ležal s hčeram a, ki sta od n jega spočeli in rodili sinova M oaba in Ben- am ija. (M ojzesova k n jiga I, 30—38). Ta prizor so renesančni in baročni slikarji pogosto upodabljali, vendar s precej drugačnim razpoloženjem kot veje iz slike n a razstavi. Zato je doživela slika novo razlago: ne gre za upodobitev Lota, pač pa za oslepelega k ra lja O idipa, ki se v K olonu um iva pred odhodom v podzem lje (sl. 4). Sele po razstavi se je pokazalo, da slika ni sam ostojna kreacija, am pak kopija originala, ki so ga svoj čas pripisovali G uidu R eniju — tu d i na R enijevi razstavi v Bologni leta 19542 (sl. 5). Tudi ta slika je v zasebni lasti v Bologni te r naj bi bila nastala v poznem R enijevem opusu po letu 1635. In res, slika Sl. 4. N eznan avtor, Ojdip se pripravlja na sm rt (Ljubljana, zasebna last) kaže m nogo značilnosti R enijevega čopiča in je nastala v njegovem krogu, toda če jo prim erjam o z drugo R enijevo sliko Lota s hčeram a na begu iz Sodome, v londonski N ational G allery, (sl. 6) vidim o da sta tip a obeh žensk precej drugačna, bolj senzualna kot n a om enjenih podobah, in da je Lot na njej sicer osivel, vendar še življenjsko polnokrven in ne suhljat, zlom ljen starec kot n a p rejšnjih dveh slikah. Z adnje raziskave pa so prototip naše slike R eniju sploh odrekle in ga prepričljivo pripisale njegovem u učencu in posnem ovalcu, bolonjskem u slik arju Sim onu C antariniju.3 Ta slikar, im enovan tudi Sim one da Pesaro, se je rodil 1612 v P esaru in um rl 1678 v Veroni. S prva se je učil pri Barocciu, nato pa se je ves predal vplivu G uida R enija te r se celo preselil k n jem u v Bologno, k je r je odprl slikarsko delavnico. K ljub tem u, da ga je končno zvabila želja, da bi študiral R affaelova dela, v Rim, se vendar v njegovem oljnem slikarstvu in v grafikah kaže tak o m očan R enijev vpliv, da se ne sm em o čuditi, da so nek atera njegova dela pripisovali k ar R eniju sam em u, tako tudi sliko, o kateri govorim o.4 K opija v slovenski zasebni lasti zelo zvesto posnem a bolonjski original; razločki so le v nadrobnostih — v večjem chiarroscuru, v slikoviteje n abranih gubah, v plastičneje m odeliranih golih delih teles, v nekoliko bolj m askovitih Sl. 5. S. Cantarini, O jdip se pripravlja na sm rt (Bologna, zasebna last) obrazih — predvsem pa v krajinskem razpoloženju, ki je na originalu olim ­ pijsko m irno z drevjem na svetlem obzorju, m edtem ko na kopiji v ozadju vidim o plam ene in dim. Ob skali v gričevnati p o k rajin i sedi pred dvem a dreve­ snim a deblom a upadel starec, ki m u plašč odeva sam o le d ja ; z desnico se opira ob tla, z levico pa sega v skledico, ki m u jo ponuja dekle z razgaljenim oprsjem , ki sedi na desni; drugo dekle sedi v ozadju, se z desnico naslan ja na skalo pred seboj, levica pa ji počiva na vrču, ki stoji na skali. P rv a zre v starčevo roko, segajočo v skledo, druga upira oči v njegov obraz. C elotna kom pozicija je m ehko vzvalovana v igri in k re tn ja h golih rok, v obrisnem loku figur, ki poteka od starčeve desnice na levi čez njegovo glavo na dekle v ozadju in s te na glavo in h rb et spredaj na desni sedečega dekleta. Duhovno razpoloženje je slovesno, elegično; n ik jer ni sledu senzualne zapeljivosti, ki navadno sp rem lja prizor Lotovega u p ijan jen ja — nasprotno, nekaj obrednega, tragičnega diha iz celotne slike. Vse to pa že zanika vsebinsko in terp retacijo Lota s hčeram a. Razen tega se prizor Lotove pijanosti navadno odigrava v votlini v gorovju po besedah biblije: »Bival pa je v neki votlini, on in obe hčeri.« Se več: starec n a C anta- rinijevem originalu in na naši kopiji se zdi slep in njegova roka bolj tip lje kot sega po skledici. In kakšen sm isel naj bi im elo to, da »Lot« sega v posodo s pijačo z roko? Vse kaže, da se n am erava starec um iti z vodo v posodi, ki sta Sl. 6. G. Rent, Lot s hčerkama (London, National Gallery) m u jo prinesli dekleti, pač njegovi hčeri A ntigona in Ism ene. U trujen je od življenja, plašč m u je zdrknil na ledja. Hčeri ga gledata sočutno, ne poželjivo. C elotna upodobitev se mnogo bolj sklada z opisom sm rti starega in slepega k ralja O idipa, kot jo popisuje na selova usta Sofokles v tragediji »Oidipus v K olonu«:5 » ... Ko pa dospel do strm e je brežine, čvrsto stoječi n a broneni vkladi, postal je n a križišču m nogih stez pa usel se sredi jam e, k jer je sklenil s P eiritoom bil Teseus večno zvezo, p ri Tori ko vi skali, ob votli hruški, ne daleč proč od kam natega groba. Tu sleče posvaljkano staro haljo, pokliče hčeri te r veh prinesti vode si za kopel in za daritev. D ekleti skočita na bližnji grič, v log D em etre, božice livad, in h itro ustrežeta očetni volji. N ato po šegi ga okopljeta te r m u oblečeta m rtvaško s ra jc o . . . « Ko je bilo vse to storjeno, je v ladar podzem lja zagrm el in Oidipa poklical, ta pa se je poslovil od hčera, poprosil aten sk eg a k ra lja Teseja, naj skrbi za hčerki, nato pa ga je sprejela zem lja v svoje krilo. Ali C antarinijeva slika n e ustreza popolnom a Sofoklejevem u opisu? Tu je skala in drevje (»votla hruška«), v ozadju je grič z D em etrinim logom, starec je slekel plašč, A ntigona in Ism ene sta m u prinesli v vrču vode in jo natočili v skledo, da se oče um ije. S likar pač ni hotel upodobiti pravega kopanja; dovolj je ritu aln o um ivanje, m orda le pokropi jen je z vodo in telo bo p rip rav ­ ljeno za odhod v podzem lje. M otiv je v baročni ikonografiji m enda en k raten in p rav zato vreden, da nanj posebej opom nim in h k rati korigiram dosedanje nepravilno tolm ačenje C antarinijeve slike. K aj pa naša kopija? — K opist se n ajb rž ni več zavedal prav e vsebine podobe. N jegov »Oidipus« je m alce krepkejši starec; gib desnice, ki sega po skledi, je negotov, dotika se roba posode, kakor bi jo prsti hoteli prijeti. Pogleda deklet sta bolj radovedna ko t sočutna. N ajvečji razloček pa je v ozadju, k je r švigajo izza obzorja plam eni in se vali dim. Je m ar to napoved bliska in grom a ob glasu v lad arja podzem lja, ki je O idipa poklical? V erjetneje se mi zdi, da je bil tud i kopist prepričan, da gre za podobo Lotovega u p ijanjenja, pa je v ozadju neko­ liko anahronistično upodobil že zdavnaj m inuli dogodek — požar Sodom e in Gomore. Tako je sliko res sprem enil v prizor Lota s hčeram a, toda tak o nepre­ pričljivo, da sm o ji naslov sprem enili, še preden smo spoznali C antarinijev vsebinsko m nogo jasnejši original. OPOMBE 1 K atalog »Stari tu ji slikarji XV.—XIX. stoletja, II. (Slovenska Š tajerska in P rek­ m urje); sestavila Anica Cevc; L jubljana 1964, str. 39, št. 51. Brez reprodukcije. — M ere slike 114 X 152 cm; olje, platno. 2 Katalog: M ostra di Guido Reni; katalog sestavil Gian Carlo Cavalli; Bologna 1954, str. 127, št. 66 in slika 66. — M ere slike 109 X 149 cm; olje, platno. 3 Andrea Emiliani, Sim one C antarini: opera grafica (I), A rte antica e m odem a 8, Bologna 1953, slika 189 d. — A vtor n av aja starejšo literaturo, ki mi, žal, ni bila dostopna; sliko objavlja — še vedno z naslovom »Lot s hčeram a« — ■ ne da bi jo v tekstu om enil in brez navedbe, kdo in kdaj jo je pripisal C antariniju. V endar p ri­ m erjava z drugim i slikam i in risbam i po trju je C antarinijevo avtorstvo. 4 Oskar Pollack v: Thiem e-Becker, Allgem eines Lexikon der bildenden K ünstler V, Leipzig 1911. 5 Tekst objavljam v prevodu prof. A ntona Sovreta. (Sofokles: K ralj Oidipus, Oidipus v Kolonu, Antigona, Filoktetes; L jubljana 1962, str. 183.) IKONOGRAPHISCHES PROBLEM ZWEIER BAROCKER BILDER V alentin M etzinger, Titus M anlius Torquatus. Im ersten K apitel versucht der A utor ein bis zum letzten W elt-K rieg im Schlosse K riž bei K am nik (Kreuz bei Stein in K rain) sich befindendes Bild m it einer historischen Szene inhaltlich zu erklären. Das Bild ist aus dem fünfziger Jah ren des 18. Jah rh u n d erts und stam m t vom M aler V alentin M etzinger. Dieser M eister ist aus Saint-A vold in L othringen gebürtig, jedoch nach der Ü bersiedlung nach Slovenien (Ljubljana) h atte er sich hier so aklim atisiert, dass er einer der führenden M aler des slovenischen Barock gew orden ist. Doch die prophanen Kom positionen sind in seinem Opus sehr selten. Das Bild ist dreiteilig. Die m ittlere Szene zeigt uns die E nthauptung eines jungen M annes; von den zuschauenden K riegern ist besonders der graubärtige K om m andant zu Pferde betonnt. Diese F igur und der junge Soldat h in ter ihr sind m otivisch an die zwei Reitersoldaten angelehnt, die rechts im Bilde des M artyrium des hl. Sebastian von A nthonis van Dyck zu sehen sind; von zwei Repliken dieses Them as ist unseren Figuren die in der N ational G allery zu Edinburgh näher. — Es handelt sich wohl um die D arstellung der Geschichte des Titus M anlius Torquatus, der, w ie uns Titus Livius erzählt, den eigenen Sohn enthaupten liesst, weil dieser dem Tagesbefehl nicht gehorsam w ar und in einem Duel den feindlichen Gegner Gem inus M etius erschlug. - — Das linke Bild zeigt einen röm ischen Offizier zu Pferde und ist spiegelverkehrt dem R eiter vom Rubens in der ebenso dreiteilig angelegten K om positionen des Erhebung des Kreuzes in der A ntw erpener K athedrale verw andt. M otivisch ist dieses Bild nicht m it der Zentralkom position verbunden, obwohl es ihre sinnhafte Ergänzung bedeutet — wohl als Allegorie der Kriegssucht. — Auf dem rechten Bild sind ein Greis (Pedagoge?) und ein Jüngling im G espräch dargestellt — w ahrscheinlich m it einer m oralisierenden erzieherischen Tendenz: das Erreigniss m it Titus M anlius soll der Jugend ein Beispiel und V orbild sein. Simone C antarini, Oidipus in Kolon. Das früher Guido Reni, heute seinem Schüller Simone C antarini, der längere Zeit in Bologna w'irkte, zugeschriebenes Bild im P rivatbesitz in Bologna hat m an einst als die D arstellung Lots m it seinen Töchtern erklärt. In der W ahrheit jedoch sprechen die ganze Um gebung (die Bäume, der Fels, der Hain) und die psyhologische Stim ­ m ung des w elken Greises und der ernsten M ädchen dafür, dass w ir es m it einer D arstellung des sonst äusserst seltenen (oder überhaupt nicht verw endbaren) Motivs des Oidipus in Kolon zu tun haben. D er blinde Oidipus w äscht sich vor dem Abgang in die U nterw elt—w ohl nach der Erzählung von Oidipus Tod in der Tragödie von Sophokles. Gegen die Interpretation im Sinne »Lot und seine Töchter« spricht sowohl der S chauplatz w ie die Vergleichung m it den Figuren auf dem Bilde Guido Renis »Lot und seine Töchter« (London, N ational Gallerie). Bei Sophokles badet zw ar Oidipus vor dem Tod, hier jedoch sehen w ir n u r ein rituäles W aschen aus einem kleinen Gefäss, in das e r m it den Fingern greift. Auch diese H andlung kann m it Lot und dem T rinken nichts gem einsames haben. Eine Kopie des Bologneser Bildes befindet sich auch im P rivatbesitz in Slovenien. Da h atte jedoch der unbekannte K opist am H orizont die Flam m en und Rauch ange­ bracht, w as vielleicht an den U ntergang von Sodom und G om orra w eisen könnte. Also h atte auch der Kopist den Inhalt und die Bedeutung des C antarinischen Bild­ originales nicht m ehr gekannt und h at ihn in das M otiv von Lot verw andelt; bei C antarini ist das F euer nirgends zu sehen.