P R E S E K List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 24 (1996/1997) Številka 1 Strani 39-41 Marijan Prosen: OPAZUJEMO VENERO Ključne besede: astronomija, Venera, Vecernica, Danica. Elektronska verzija: http://www.presek.si/24/1284-Prosen.pdf © 1996 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo OPAZUJEMO VENERO V astronomskih efemeridalt Naše nelx> 1006, ki jih izdaja Društvo matematikov, fizikov in ast ronomov Slovenije, lahko preberemo, kdaj je Venera vidna, da je bila do junija Večernica, od julija dalje pa se pojavlja na jutranjem nebu kot Danica in da takšna ostane do konca leta. Poglejmo, kako je s to rečjo, da je namreč Venera enkrat Večeru/ca, drugič pa sveti kot Danica. Planeti krožijo v napredni smeri okrog Sonca. So vesoljska telesa brez lastne svetlobe. Na nočnem nebu jih vidimo zato, ker odbijajo svetlobo, ki pada nanje s Sonca. Venera kroži okrog Souca bliže kot naša Zemlja. Pravimo, da je notranji pla.net. Ker je Venera vedno blizu Sonca, se tudi na nebu ne more dosti oddaljiti od njega. Navidezno ali kotno razdaljo planeta od Sonca imenujemo elongacijA (iz lat. besede elongo - oddaljiti). Venera se lahko od Sonca navidezno oddalji največ za. Predno se lotimo opazovanja, spoznajmo štiri značilne lege Venere glede na Sonce, če jo gledamo z Zemlje (slika l). Kadar je Zemlja v legi Z, laliko Venera zasede različne lego na svojem tiru. Ce leži na primer v logi Vj med Zemljo in Soncem, nam kaže temno Stran in je nevidna, saj je na nebu likrati s Soncem. V tej legi Venerina mena ustreza Luninemu mlaju. Tej legi rečemo notranja, konjunkcija (navidezni stik) s Soncem, Ko se Venera na svoji poti premika naprej, nam najprej kaže ozek srpek. Ko pride v lego Va, nam kaže že polovico od Sonca osvetljene polkrogle. Tedaj je v največji navidezni razdalji (desno) od Sonca in njena, mena ustreza nekakšnemu prvemu krajcu pri Luni. Slika I. Štiri Knnčiln? lege Venero glede na Sonce, gledana a: Zemlje. Z - Zemlja, S - Sonce, V] - notranja konjunkcija (Venera je pred ."i oziroma mer! Z in S in nevidna), največja navidezna (kotna) razdalja Venere desno od Sonca (največja zahodna elongacija — Venera njunkrija (Venera je za Soncem n> nevidna), Vt - največja navidezna razdalja Venere levo od Sonca (največja vzhodna elongacija - Venera je najdalj Časa Večerni ca). V legi V3 je v zunanji koujunkciji S Soiicem. Planet, nam kaže sicer vso osvetljeno polkroglo, vendar je Venera za nas spet, nevidna, ker je s Soncem podnevi na nebu. Ta mena ustreza polni luni. V legi I4 pride v največjo navidezno razdaljo (levo) od Sonca. Ko se giblje med V4 ¡11 Vi spet laliko opazujemo Venerin srp in končno se Venera izgubi v Sončevi svetlobi, ko pride ponovno v lego V\. Ce je Venera levo od Sonca, zahaja za Soncem in je vidna zvečer -torej je Večernica. Če pa je Venera desno od Sonca, vzhaja pred Soncem in je vidna zjutraj - torej je Danica (slika 2). Slika 2. Ta ko I« z Zemlje opazujemo (doživljamo) Venero kol Danico (geoceiilnčno Usedanje). Venera vzhaja pred Soncem. Ker se planeti gibljejo, se njihove medsebojne lege stalno spreminjajo. Zato se tudi pogoji vidnosti planetov z Zemlje kar naprej spreminjajo. Kdaj in kje so vidni, lahko preberemo na primer v zanesljivem koledarju ali astronomskih efemeridali. Najprej s prostim očesom opazujemo Venero. Že v enem ali dveh dneh opazimo premik planeta glede na zvezde. Tako ugotovimo navidezno gilmnje Venere. Nato pa jo pogledamo še z zmogljivejšim daljnogledom -morda opazimo meno. O Veneri bi lahko še dosti razpredali, vendar lahko podrobnosti o tem planetu najdete v učbenikih, enciklopedijah in v računalniških programih. \ \fam~Qjz f '-. d