V Ljubljani, dne 2. decembra 1«37.
Upravništvo »Domovine v Ljubljani Uredništvo »Domovine«
Knafljeva ulica 5 Knafljeva ulica štev. 5/11», telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtU 12 din, polletno 21 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dol Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.71
Mladini naših Izseljencev
dajmo domače šol®
Slovenci imamo tretjino svojih ljudi izven mej Jugoslavije. To je sorazmerno veliko število in bi se zato morali bolj brigati za 'našo kri v tujini. Imeti bi morali vse tako urejeno, da se ne bi izgubil noben naš človek. Za zgled bi si lahko v tem pogledu vzeli zlasti Poljake, o katerih je znano, da se nikjer ne potujčijo.
Važno bi bilo, da bi bila vzgoja naše mladine doma takšna, da bi vsak naš otrok vedel, kje povsod žive ljudje našega rodu in jezika. Tako bi se pri nas že v mladini krepil smisel za naše izseljence, kar bi tudi krepilo vezi z rojaki v tujini, kjer bi moralo biti vse tako urejeno, da bi se vsak otrok našega rojaka dobro naučil svoje materinščine, hkratu pa se naučil tudi spoštovati domovino svojih staršev. Naše geslo bi moralo biti: Noben naš človek ne sme utoniti v tujin-skem morju. Seveda bi organizacija za narodno obrambo v tujini mnogo stala in zahtevala mnogo dela!
Ameriški slovenski pisatelj Adamič je nedavno izdal knjigo, v kateri obravnava usodo našega tretjega rodu v Severni Ameriki. To so vnuki onih naseljencev, ki so prišli tja ob koncu preteklega stoletja. To so že popolni Američani in Amerika želi, da postanejo enakovredni državljani Zedinjenih držav. Znano je, da je v letih gospodarske stiske, ko je Amerika zaprla vrata novim priseljencem, nastala v ameriški javnosti resna razprava o izseljencih, češ da so to manj vredni ljudje, ki so samo napol Američani in prihajajo tja samo po denar, ki ga pošiljajo domov. Ti priseljenci da so zakrivili stisko. Toda nastopili so zagovorniki izseljencev, ki so povedali domačinom resnico, da so tudi potomci izseljencev, da je torej vsa Amerika domovina naseljencev. Eni so prišli prej, drugi pozneje. Med poznejšimi so posebno Slovani, ki so skoro povsod v Evropi živeli pod tujo oblastjo, ki se jih je hotela znebiti. Zato so zapuščali domačo zemljo. Toda prav ti naseljenci so ustvarili največja dela in bogastvo Amerike. Z njihovimi žulji so rasli milijoni, ki so dvignili Ameriko na prvo gospodarsko silo sveta. "
Zato ti ljudje ne zaslužijo prcziranja. Naši prvi naseljenci so se res malo zanimali za ameriško javno življenje, zaradi tega so jih izrabljali za najnižje delavstvo. Toda počasi so se naše kolonije zorganizir^e in voditelji društev so skrbeli za to, da so si naši ljudje pridobili ameriško državljanstvo. Mnogi, ki so mislili, da se kmalu vrnejo, se niso več vrnili in nastale so naše naselbine. Oče je znal samo slovenski in malo ameri-ščine, sin je znal že skoro bolj angleški kakor slovenski, vnuki pa so že celi Američani in slovensko komaj še razumejo. Amerika sama želi te Američane sprejeti kot enakopravne in želi, da bi ne čutili svoje »manjvrednosti«. To je vabljiva pcnudba, je pa nehote v zvezi tudi s tem, da ta popolni Američan ne bo hotel imeti več zvez z domovino svojih dedov in njeno kulturo, ker je »manjvredna od ameriške in ga le ponižuje v ameriških očeh. Na ta način so našim ljudem odprta vrata do najvišjih mest. V Clevelan-
du se nam obeta, da bomo pri prihodnjih volitvah zmagali že s petimi kandidati. Naše organizacije so marljive in kažejo krepko narodno zavest. Toda ko je dr. Andrič zadnjič predaval o stari domovini, je moral slike pojasnjevati v angleščini. Ti otroci so navdušeni Slovenci, toda slovenski ne znajo. Ali naj sklenemo roke, češ tretji rod se bo tako potujčil.
Razmišlja se o tem, kako bi se ustvarile tesnejše zveze med staro in novo domovino. Prej so to zvezo ustvarjali novi priseljenci, a zdaj teh ni več. Posebno naši primorski naseljenci so prinašali s seboj mnogo narodne odločnosti, zdaj pa se izgubljajo v Brazilijo. V Zedinjenih državah imamo dobro razvit domači tisk. A kaj, če bo mladini nedostopen, ker ne bo znala več slovenski! Tu bi bilo treba več zveze s staro domovino: z izleti in z agitacijo med mladino. »Ko se je začela svetovna vojna,« piše ameriški pesnik Ivan Zorman, »so naši črnogledi rojaki tožili, da nas čez 15 ali 20 let ne bo več. Pa smo še, in vse kaže, da bomo še precej dolgo.«
V Zedinjenih državah imamo torej vprašanje tretjega rodu. Drugačen je naš položaj v Južni Ameriki, kamor so se obrnili naši izseljenci in izgnanci, odkar je naseljevanje v Zedinjene države onemogočeno. Naši ljudje se tam izgubljajo po velikih mestih in postajajo pogosto žrtve izkoriščevalcev. O tem bi se dalo mnogo pisati. Tudi tu bodo
počasi nastale naselbine in domovina bi mo^ rala misliti na mladino, ki bo tu rasla. Tli j je vprašanje prvega rodu. Glavno vprašanji je kruh. A tudi v tem hudem položaju j«j vsak človek vesel, če čuti, da domovina mi* i sli nanj.	',
Tretji del naših izseljencev sestavljajo' naši rudarji in delavci na Westfalskem. Ni-'-zozemskem, Belgiji in Franciji. Tu in tam či-<r! tamo. kako se jim godi. Imajo skoro povsod' svoja društva. Ali jim damo dovolj duševna!' hrane, posebno za mladino, da čutijo, kako' mislimo nanje? Tu je treba smotrnega dela'i pod vodstvom kakega vsenarodnega društva*"? ■ki.bi skrbelo.za to, da bi, kar se tiče sred-' stev za izobrazbo naše mladine v materinskem jeziku, nikjer nič . ne primanjkovalo. Gre za to, da naš mladi zarod ne izgubi žveze z domovino. To pa more opravljati le dober mladinski tisk.
Za vse naše izseljence velja, kakor smfl že v začetku rekli, da je treba njih mladini oskrbeti, da se bo dobro naučila materin-« ščine. To se pravi, da so jim potrebne naša šole z našimi učitelji. To je glavni pogoj, d4 se ne bo mladina naših izseljencev vtaplja« la v tujem morju.	..-J:
Zadnja nedelja je bila izseljenska nedelja* "Vsako leto jo praznujemo s tem, da si iz* prašamo v:st, ali smo storili vse, kar je V, naših močeh, da naši izseljenci čutijo naštf' ljubezen in skrb zanje. Ali smo skrbeli z® to, da so prejemali i i domovine duševna hrane, liste in kniige, ki naj vežejo vsakega slovenskega človeka, posebno pa mladino, a i staro domovino? Tako delo moramo podpirati vsi, ki smo v svobodni domovini in nam vsaj te duševne hrane ne manjka.
Hude davščine vodijo
obrtnik« v ši
irstvo
Šušmarstvo je postalo poleg velikih javnih davščin največje zlo, ki ubija našega obrtnika O tem je poročal tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dr. Josip Pretnar na nedavni zbornični seji. Iz poročila povzemamo:
Šušmarstvo je zavzelo velik obseg v zad-. njih letih gospodarske stiske. V nekem pogledu ni zameriti ljudem, ki so nenadno zaradi stiske bili primorani zapreti delavnice in so začeli šušmariti namesto krasti. Marsikateri obrtnik je odjavil svojo obrt in je začel šušmariti. Zbornica je v creteklih letih opozorila na to, da je število šušmarjev doseglo že več kakor polovico števila legajnin obrtnikov, pa se je slišal očitek, da pretirava. Letos je zbornica zbrala podatke o š.ušmar-jih pri 163 obrtniških združenjih in je ugotovila, da pride v okoliših teh združenj na 17.877 obrtnikov 10.467 šušmarjev.
Zbornica je zbrala tudi podatke o številu ovadb proti šušmarjem pri vseh obrtnih ob-lastvih v banovini. Deoet sreskih načelste/ je odgovorilo na to poizvedovanje, štiri so odgovorila, da ne morejo ustreči zaradi prezaposlenosti uradništva, šestnajst sreskih •načelstev pa sploh ni odgovorilo na vpraša-šanja.
V teku lanskega leta in v tieh prvih četrtletjih letos je bilo vloženih pri desetih sre- j skih ali mestnih poglavarstvih 3195 ovadb i na cočnik" dela, nI bil upoštevan, češ, tja
proti šušmarjem. Kaznovanih je bilo 2243 -! šušmarjev, prizivov je bilo prijavljenih 14-A in banska uprava je razveljavila kazni na te prizive v 18 primerih. Ako upoštevamo* j. da imamo 30 obrtnih oblastev in je samo ena tretjina teh uradno ugotovila, da je bilo ovadenih 3195 šušmarjev, kaznovanih pa 224$ lahko sklepamo, da bi bilo število ovtidb tri* krat večje, če bi imeli podatke od vseh 80 oblastev.	. ]
To se pravi, da je v Sloveniji najmanj 9600 ) Šušmarjev, izmed katerih je bilo kaznovanih" okrog 6.700, to sta dve tretjini.
Gospodarska stiska je precej poneh dfi ia i b:- zposelnost je manjša, šušmarstvo pa ja j ki ub temu od leta do leta obsežnejš« Zgles ? d' vlečejo, kazni niso stroge, šušinarju nf 1 ba plačevati davkov in socialnih davščin, j 1 danes niso majhne. Naravno je, da upra- : \: eni obrtniki, ki izpolnjujejo vse svoje oboisti, zaradi tega ne morejo uspevati, šošmari se danes v vseh obrtnih p«no »h, r ;več pa v stavbni in v oblačilni stroki. ' Freiskave in ovadbe proti šušmarjem soi ;:r • pdno zavlečejo. Kazni mile in na pri-' jih banska uprava še zniža ali razveljavi. >' .'log zbornice na pristojno, ministrstvo, ! :v i bi se zakon izpremenil, tako da bi se
mar ju takoj ustavilo, delo in da bi mu bilo j orodje zaplenjeno, kaznovan pa da b: bil tudi
te' veljavni predpisi tako strogi, da bi bili
uspešni, ako'bi jih oblastva dosledno in brezobzirno izvajala.
Zal moramo ugotoviti, da podpirajo šuš-marstvo oblastva sama. Delo v kaznilnicah, je občutna konkurenca obrtnemu delu, Mariborska kaznilnica ima na primer v nekaterih strokah več dela kakor vsi mariborski obrtniki skupaj. Po predpisih obrtnega zakona se -jetniki ne smejo zaposliti z delom po naročilu in za prodajo, po predpisih kaznilnic pa ne tako, da bi s tem postala konkurenca za obrtnike- Mariborska kaznilnica pa je opremljena z najmodernejšimi stroji za mizarstvo in izdelki se prodajajo naročnikom daleč naokrog. Prav mnogo se v tej kaznilnici izvršuje tudi izdelkov oblačilne stroke, posebno krojaštva in čevljarstva. Tudi ljubljanska in druge jetnišnice delajo na isti način.
Pa zakonu sme ministrstvo za promet v
lastni režiji opravljati samo nujac potrebna vzdrževalna dela na železnicah. Vidimo pa, da opravlja na ta način vsa dela brez razlike in gradi celo Večje istavbe v lastni režiji. Dokaz za to je povečanje ljubljanskega kolodvora.
Hude pritožbe je dobila zbornica tudi glede občin in cestnih odborov. Mariborska občina ima obrtni list za mizarsko delavnico, v kateri delajo tudi krste za mrliče z dežele.
Gradbena dela, ki so jih izvršili lani cestni odbori z neupravičenimi osebami, so šla po vrednosti v milijone. Naposled imajo tudi velika industrijska podjetja v Tržiču, Kranju, Mariboru in drugod polno delavstva, ki izvršujejo tudi izven tvomic in celo pri zasebnikih obrtna dela. Vse odredbe za pobijanje šušmarstva doslej žal niso imele uspeha. Ni čudno torej, da kršijo v skrajni sili svojo stanovsko dolžnost in dajejo za denar svoje ime za kritje šušmarstva.
O6ffl0vitev nujno potrebne
boISenske
Sv. Bolfenk pri Središču, novembra.
Vinogradniki in sadjarji naše okolice že dolgo poorešamo javno trsnico in drevesnico, ki bi v zadostni množini, primerni kakovosti in v domači zemlji vzgojene sadike oddajala na razpolago. Zato se je ob raznih prilikah in na raznih zborovanjih že izrekla nujna potreba po njej.
Kakor čujemo, se bliža zdaj zadeva uresničenju in išče banska uprava pri Sv. Bol-fenku primerno zemljišče. Tukajšnji vino-gradski veleposestnik g. Košar je pa pripravljen odstopiti za toliko važno ustanovo pogreben svet, zato upamo, da pride kmalu do sklenitve pogodbe. S tem bo položen temelj banovinske trsnice in drevesnice in poznejše viničarske šole za obširen vinarski okraj Ptuj, ki vse doslej pogreša te ustanove, dasi jo sosedna okraja že dalje časa imata v Kapeli in Pekrah.
Da je prav Sv. Bolfenk posebno primeren ikraj za tako ustanovo, dokazuje dejstvo, da
Je ob času uničenja vinogradov po trtni uši >ila tukaj prva državna trsnica z matičnja-kom, ki je pod vodstvom vinarskega ravnatelja Antona Puklavca in upravitelja ErneSta Slanca v veliki meri pripomogla k obnovi
vinogradov bližne in daljne okolice in s tem k pravočasnemu uravnovešanju gospodarskih razmer, ki jih je tudi takrat trla huda stiska. Mnogi kmetje se še danes s hvaležnostjo spominjajo omenjenih vinarskih pionirjev, ki so jim z nasvetom in dejansko pomočjo in prvovrstnim trsnim materialom pripomogli k obnovi vinogradov, katero so jim po nekaj letih zavoljo ugodnih prodajnih razmer za vino, ki so ga mladi nasadi obilno dajali, rešili preobremenjena posestva.
Na pobudo te javne so se pozneje razvile zasebne trsnice in tudi trsničarska zadruga, ki so dolgo vrsto let oskrbovale bližno in daljno okolico z izbranim trsjem.
Danes smo spet pred obnovo vinogradov in v ne manj težavnem položaju. Sicer se je obnova že v mali meri začela, toda stiska zadnjih let je spet vse zaustavila. Stare trte so svojo dobo preživele in ostarele niso več sposobne dajati zadostnega pridelka, da bi bil vinogradnik zmožen konkurence. Zato je bilo vinarstvo zadnja leta nedobičkanosno. Kmetje, ki vinograde obdelavajo sami s člani svoje družine, a galico in druge potrebščine nabavljajo za primer, če vino ne prinese ničesar, iz drugih dohodkov kmetije, so
svoje vinograde še vedno temeljito obdelali. Niso pa tega mogli storiti več vinogradniški veleposestniki, ki vse delo plačajo in tudi raznih potrebščin (galiee, gnojil in drugega) potrebujejo zelo mnogo. Njih vinogradi so zavoljo zanemarjenja utrpeli nepopravljivo škodo in so po večini tako rekoč uničeni. Ker tako ostajajo najlepše lege in največji kompleksi vinogradov brez trgatve, bo prej ali slej naravna posledica večje povpraševanje po vinu in s tem boljše prodajne razmere. To kmetje dobro vemo, ne mcremo si pa pomagati, ker ni sredstev, da bi svoje vinograde nanovo zrigolali in zasadili ter jih tako pripravili, da bi v času, ko bo vino spet imelo dobro ceno, dovolj vina imeli na prodaj. Tako bi si izgube suhih let nadomestili in si gospodarstvo uravnovesili. Eden izmed važnih činiteljev pri obnovi goric bi bil prvovrsten in cen-en trsni material, vzgojen v domači zemlji, s čimer bi bil zajamčen uspeh dela. Temu naj baš služi novi banovinski nasad.
Drugo, še bolj pereče vprašanje je ceneno in dolgoročno posojilo, brez katerega na obnovo v večji meri ni niti misliti.
Pozivamo odločilna' mesta, da pospešijo sklenitev pogodbe in s tem ustanovitev težko pričakovane ustanove. Del zemljišča za ma-tičnjak in začetek trsnice- bi bilo treba že v tekoči zimi zrigolati. S tem bi se tudi zaposlili naši delavci, ki so bili prejšnja leta zaposljeni pri gradnji cest in v kamnolomih. Dalje -bi se pri rigolanju in planiranju dobilo iz zemljišča lahko mnogo kamenja, ki ga naše zapuščene ceste tako nujno potrebujejo. Splošno bi se s tem gospodarsko življenje pri Sv. Bolfenku poživilo in bi naš okraj dobil na zelo lepem prostoru zahtevam časa ustrezen vzoren nssad. J. T. V.
CAFUTA FANČI, MESTNI TRG 7
priporoča svojo novo modno trgovino z obi1-no izbiro kvalitetnega blaga po konkurenčnih cenah. Posebno ugodno sa Miklavževa in božična darila1
BLAZNIKOVA »VELIKA FR.VSTKA« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nssl., Ljubljana, Bjrej; št 10— 12, dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.
PAVEL HRIBAR:
PLAZ USODE
IV. POGLAVJE
Kaj drugega ji preostaja? Ali naj teče za kolesom? Ali naj celo po tej odklonitvi išče poti nazaj na Devetakovino? Mar naj stopi tja pred očeta in ga prosi ter moleduje, naj ji odpusti pregreho, ki jo v svojem srcu nikakor ne more priznati za krivdo? Vsega tega nikakor ne more! Da pa se je nekdo peljal mimo njenih rok, ki so ga hotele objeti, tO zbudi v njej nekaj, kar povsem sliči klju-bovalnosti in celo odpornosti. Mimika Deve-takova se obrne nazaj po cesti. K teti Petrin-Id se vrne. Kaj drugega ji pač ne preostaja. Toda težki in izmučeni so njeni koraki.
Devetak pa se vozi proti domu. Vse je razburjeno v njem kakor okoli njega, saj divja nevihta z nezmanjšano silo dalje. V Deveta-kovem srcu razsaja metež misli in čuvstev, nemara še hujši kakor nevihta.
Ne glede na zločin sam, pa najsi tudi ver-'ame v Gregorinovo nedolžnost, mu eno ne aore iz. glave: Mimikina izpoved, da je bil 'A-an^e pri njej. kar nepojmljivo mu je, :da ie mo;glo dekle kaj takega sploh z jasnimi besedami povedati. Kdo bi se'ne bil pri tem-od i;rarm PGgTeznil v zemljo? Nfe, tega ne more •razumeti. • i » ... ' ■ v < Dewtaki so bili vedno • zapovedovala, ^ki *»isb irptdi- nobenega 'ugovora. Tako je bilo in riič drugače, odkir-gre^ ustno-sporočilo. • Nikoli ni Še nihče femad njSh po svoji, Volji ple* •al izven starega reda. Tako ukoreninjeno je
vse na Devetakovini.
Zdaj pa doživi na sebi, da se dvigne takale mlada stvar nele zoper njega, očeta, temveč zoper vse dosedanje navade. Kako je mogoče sploh razumeti, da se spozabita njegovo lastno meso in kri kar tako z nekom. Ne, tega ne more doumeti. Tako ravna le, kdor je tudi po svoji notranjosti povsem tuj človek. Toda odkod vse to? Od moških mar, ki so bili nagli in mogočni doma in na vojnah Od teh pač ne more imeti tega. O ženskah ne ve mnogo ustno sporočilo. Le eno je znano, da so verno služile svojim gospodarjem na Devetakovini, rodile otroke in vzgojile iz njih prave Deve-take Zdaj se pa izneveri na vsem lepem ena izmed teh, Mimika, njegova ljubljenka — to si mora prizna a — kar na lepem vsemu te-' n:u Vle?;- se k nekomu v posteljo, vzame čast vsem prednikom in sami sebi. Le zato, ker- ji razsaja mlada kri in ker je ta moški fant od fare! Ne, tega ne bo Devetak nikoli razumel.
Mimika se' je prav za- prav sama izključila iz Devetakovega rodu: Tujka je! Tujca pa vendar ne bo trpel v svo^ji hiši on, Devetak. Zato se-pelje mimo njenih široko razprostrtih rok. Ta bi bila' lepa, da bi nazadnje" še učakal, da - mu ■ prinesejo- pozreta v hišo.; In morda, bi se.cel6-taiSe berač; kakor, je'Gre-gorinov, rad šopiril v njegovem domu. ~
Dfcžuje še. kar venomer, .©esfetak •pav- podi vvkakbpuda.'je ]nfojfepšii '-daH^- Zdajci mu stopi pred oči slika Mimike in zaskrbi ga:
Kje neki je v tem neurju? Ali je že pri Pe-trinki ali morda še čaka pred hotelom?... Eh, če še čaka, tako ne čaka nanj, temveč na fanta!
Kakor da je s tem vse uredil, prične Devetak bolj polagoma voziti.
Mimike še ni pri teti, tudi pred »Radoho« ne čaka, temveč počasi stopa po samotni cesti, saj ne nosi s seboj nič lažjo butaro misli kakor njen oče na drugem koncu ceste. Mar je sploh kaj slabega storila? Morda v očetovih očeh, v svojih lastnih gotovo ne. Ni bila zaman štiri leta v gospodinjski šoli v Mariboru. Ta ji je dala toliko znanja in razodetij novega časa, da si je pač morala poiskati in tudi najti lastno pot. Prav mirno in jasno sodi Mimika o vsem tem, kar je prišlo Čez njo.
Pa čeprav letos nima še niti dvajset let, je za njo že povsem jasno: slabše, grše, bolj grešno in ponižujoče je, če vzameš moškega..., ker je tak očetov ukaz ali ker ima moški aH ona sama denar, ki odločuje.
Vsega tega ona ne more razumeti, saj je vendar računanje nekaj povsem različnega od čuvstva, ki naj tukaj odloča. V ljubezni se živi tudi s siromaščino in skrbmi.
Prav brez vsakega računa seveda tudi ne gre, si prizna, toda to računanje vpraša: .Kaj ga ljubiš tako, da- ne moreš živeti brez nje ga?'.... In če odgovori: ,Da, tako ga ljubim,' šele začne pravo računanje. Toda nikakor ne s premoženjem,' temveč - z vprašanjem: ,B®š li potrpežljivo prenašal z menoj vse skrbi zaradi te ljubezni?' Ce se dva tako sprašujeta
FSSSBES ^
Tudi cene mlečnim izdelkom
je treba povišati
Zadnje čase so se naši kmetovalci pritoževali nad ceno mleka, ki res ni bila v pravem razmerju s cenami potrebščin ki jih kmet kupuje, in tudi ne s stroški. Letos je pridelek krme sicer obilen, toda kakovostno tako slab, da bi kmetje morali nakupiti močna krmila, ako bi hoteli vzdržati molznost krav na zadostni višini Ker pa se jim ti> pri dosedanjih cenah mleka ni izplačalo, so začeli rejo krav mlekaric solon opu-čati in živino pitati, kar se v zadnjem času bolj iz plača
V teku letošnje jeseni je bi'o na si jmih po Dolenjskem nakupljenih mn igo krav mlekaric za Italijo, kamor se je pred nedavnim časom začel tudi izvoz mleka
To vse je položaj tako poostrilo, da ie bila skoro ogrožena preskrba prebivalstva ? mle
Po uradnem štetju ima Slovenija 1,144 288 prebivalcev. Od teh je 551.211 moških in 593.087 žensk. Povprečna naseljenost v Sloveniji znaša na kvadratni kilometer skoro 73 prebivalcev. Največja gostota je v laškem srezu (123 Da kv. km), najmanjša pa v Gornjem gradu (33 na kv. km). S kmetijstvom, gozdarstvom in ribarstvom se peča 690.561 prebivalcev ali 60 35°'o. V industriji 'n obrti je 223.017 prebivalcev ali 19.49°/«. Ostalo pripada drugim poklicem. Upravno je razdeljena Slovenija na 25 srezov. Ti so: Brežice, Celje, Črnomelj, Lendava, Dravograd. Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj s sresko izpostavo v Skofji Loki, Krško, Laško, Litija, Ljubljana okolica. Ljutomer. Logatec, Maribor desni breg, Maribor levi breg. Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Slovenjgradec, Konjice in Šmarje pri Jelšah. Štiri mestne občine imajo pravico občnega upravnega oblastva urve stopnje: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.
Finančna uprava je zastopana po dravski finančni direkciji v Liubliani. Tej pripada 30 davčnih uprav Katastrskih uprav je 11 Glavnih oddelkov finančne kontrole je 20
in prideta do poštenega zaključka: ,Nočem te nikoli zapustiti,' tedaj šele držijo računi.
Mimika se spomni začetka svoje ljubezni. Bila je nekoč nekaj dni na obisku pri teti Pe-trinki. Pred leso je obstal, ko je teta baš kopala za hišo krompir, Gregorinov France in se mladeniško nasmehnil:
»Les naj bi odložil tukaj. Če matere Pe-trinke ni doma, mar naj vseeno odložim? ... Kdo mi bo pa pctrdil vožnjo?« V njegovem smehljaju leži kljub vsej odkritosti nekaj previdnosti, ki Mimiki ugaja. »Morda je ona tetina dekla in ji je Petrinka morda zaradi tega kaj naročila?«
Mimika skraja ne ve, ali naj se smeji zaradi te previdnosti, aH pa zaradi njegovega načina govorjenja. Solčavski fantje namreč niso preveč gostobesedni. Vsemu temu se nasmehne, posebno še začudenim Francetovim očem in šopu črnih las, ki se mu usipajo na ogorelo čelo. Zasmeje se ona, zasmeje se France. »Nisem tetina dekla,« mu pravi. »Devetakova Mimika sem z Devetakove planine nad Solčavo... Zdi se mi pa, da te bolje poznam: Kaj nisi France, sin Gregorinovega Žagarja?«
Mimika se muza njegovi zadregi in brblja dalje iz svojih spominov na šolska leta:
»Se še spominjaš učitelja Migliča? Devet sem jih štela tedaj, ti pa si moral biti že skoro štirinajst. Tedaj si bil najbolj neugnan fantič, pa tudi najmočnejši si bil... Dolgo je že od tega.« Gregorinov France se veselo zasmeje: »Vse to še veš? Tudi danes sem še najmočnejši v vsej dolini. Divji pa nisem nič več! Veš, vse to mine, če mora človek tako parati.« Prav resno pravi to in še pristavi tiše:
kom. Zato se je začelo misliti na to, da bi bilo treba cene mleka zvišati vsaj toliko, da bi se kmetovalcem pridelovanje mleka spet izplačalo. Spričo tega dejstva so mlekarske zadruge, združene v Zvezi mlekarskih zadrug, sklenile, s prvim decembrom zvišati ceno mleka povprečno za 25 par pri litru, odnosno toliko, da bo znašala cena mleka postavljenega v prodajalno, najmanj 1 75 Din To znači, da se bo v bodoče mleko na drobno prodajalo najmanj po 2 25 din. Tudi zaloge mlečnih izdelkov so letos tako neznatne, da se je ia božič bati pomanjkanja. Verjetno je, da se bodo zvišale tudi cene mlečnih izdelkov To bi bilo želeti, da bi bil kmet vsaj kolikor to1'ko	•»" -•■ trud pri
živinoreji
Carinarnice so v Dravogradu-Meži, Gornji Radgoni, na Jesenicah, v Ljubljani, Mariboru in na Rakeku.
Sodstvo zastopa višje deželno sodišče kot apelacijsko sodišče v Ljubljani. Zraven je še višje državno tožilstvo. Zborna sodišča prve stopnje so deželno sodišče v Ljubljani in okrožna sodišča v Mariboru, Celju in Novem mestu. Tu so tudi državna tožilstva. Sreskih sodišč je 45. V Celju je še upravno sodišče.
Osnovnih šol imamo 861, in sicer 848 državnih in 13 zasebnih. Med temi so redne osnovne šole 804, za slepe ena, za manj nadarjeno deco dve, za gluhoneme ena, bano-vinsko vzgajališče eno, manjšinska šola ena, ambulantne šole štiri, šolskih stanic 24 in zasilnih šol 10. Sole obiskuje 93.155 učencev in 92.172 učenk, skupaj 185.327 otrok. Na vseh šolah je 3947 oddelkov. Učnih moči je 4133: učiteliev 1536 (37.1°/o), učiteljic 2597 (62.9%). Učilnic je 2692. Meščanskih šol je 44, med temi državnih 36, zasebnih 8. Vse meščanske šole imajo 165 razredov in 82 vznorednic, to je 247 oddelkov. Učencev je 4286 in učenk 3573, skupaj 7859. Ce prište-
»Za ta majhen kos kruha in nekaj grošev!« Na te nenadne resne besede je postala tudi Mimika bolj tiha in zamišljena. Iz samega sočutja vpraša:
»Kaj vam gre tako slabo doma v mlinu?«
»Slabo ni beseda za to!« odgovori France, se nasloni z lakti na plot ter se zamisli. Počasi gredo njegove oči preko cvetočih gred in obstanejo kakor ujete v Mimikinih očeh.
Preden pa si je na jasnem o Francetovih besedah, kar nehote prime trdo, delavno Francetovo roko. To jo tako zmede, da od-brzi v hišo, kakor bi jo kdo poklical.
France ne ve, kako se mu je to pripetilo, ter gleda za njo, ko je že davno zaloputnila vrata za seboj. Ogleduje svojo roko, kakor bi se bil zgodil čudež. Nato se nasmehne, da zgine z njegovih lic vsa resnost. Prične žvižgati predse pesmico in jo žvižga kar naprej, ko že zmetava težka bruna.
Tako glasna je ta pesmica, da jo čuje Mimika v kuhinjo, kakor tudi grmenje padajočih brun, ki prodira do nje, da šteje zraven, čeprav pazi na kuho. Tedaj vstopi teta.
»Saj je trideset in še več brun! Zakaj vam bo pa toliko lesa? Fant kar menda ne misli nehati.«
Teta ji pojasni, da bo dvignila kolarnlco, da bo zgoraj prostora za seno. Nato pomeša teta sama po loncih. Ta čas stopi Mimika v sobo, češ da bo pogledala, kako je z lesom!
Seveda se ozira za Francetom skrita za za-storom. Tako dobro vidi, da bi mogla potem, ko je Gregorinov že odpenjal prazen voz, kar narisati trde mišice in kite od sonca ožganih rok.
Se pozno potem, ko je že zatonil večer v noč in je mesec sijal med bleščečimi zvezda-
jemo še učenke iz zasebnih šol, imamo 9307 učencev na meščanskih šolah. Gimnazij je 16, med njimi žtiri zasebne. Poleg tega sta še dve državni učiteljski šoli in tri zasebne.
Politični miM
Po obisku angleškega zastopnika lorda Ha-lifaxa v Berlinu sta zdaj	/
obiskala London francoski ministrski predsednik Chautemps in zunanji minister Delbos,
ki so ju povabili angleški državniki, da se med obema državama uredijo razne pereče zadeve. Časopisje piše, da je snov razgovora obojih državnikov zlasti Halifaxov obisk v Nemčiji, o katerem pravijo, da je bil samo poizvedovalnega značaja in da Anglija ni nameravala z njim začeti kakšnih posebnih pogajanj z Nemčijo. Kakor vse kaže, hoče Anglija doseči zbližanje med Berlinom—Rimom in Parizom—Londonom in utrditi evropski mir. Zato se v Angliji tudi kaže popustljivost glede nemškega kolonijskega vprašanja. Kot protiusluga za obnovo nemških kolonij pa bi morala London in Pariz zahtevati od Nemčije potrebna jamstva da bo opustila oboroževanje, se vrnila v Društvo narodov in se v vsaki važni politični akciji dogovorila z Anclijo in Francijo. ... -Po vesteh angleških listov
pripravijo Franco veliko ofenzivo,
ki naj bi bila odločilna. Na drugi strani p« predsednik republikanske vlade zatrjuje, da bo državljanska vojna na Španskem trajala še dve leti. Posebnih bojev na španskih bojiščih zadnje dni ni bilo. Le pri Toledu so frankovci dosegli nekaj uspehov; prekoračili so reko Tajo. Po pariških vesteh bo angleška vlada baje priporočala Francu, naj se začne pogajati z republikanci na osnovi monarhi-stične ureditve Španije. Angleška vlada pa je te govorice odločno zanikala. Kakor kaže, stoji Anglija še kolikor toliko na stališču nevmešavanja. Vprašanje odpoklica tujih dobrovoljcev iz Španije, ki je bil sklenjen na seji londonskega odbora za nevmfšava-nje, se prav za prav ne gane z mrtve točka, Z Daljnega vzhoda prihajajo vesti, da
Japonci spet napredujejo.
Prebili so drugo kitajsko obrambno črto in na
mi, je stala pred njo ta podoba in se ni hotela umakniti, ko se je razpravljala, smukn la pod odejo in upihnila luč. Tiho hrepenenje jo je obšlo.
Proti vsemu temu pomaga samo tiha molitev, pomisli Mimika. Ko pa se spusti zgodnje jutro s planin v dolino in se leskečejo vrhovi v zlati jutrni zarji, stoji spet pred njo, zagorela slika in se ji nasmiha.
Tega dne je tudi bilo, ko je povedala teta Petrinka, da je stari Gregorin dobil pred leti hudo tožbo z Devetakom in da je Gregorin začel pred tremi leti, ko mu je umrla žena, pijančevati... Kar je ostalo še Gregorinovega mlina, to drži sam France pokoncu Zadnji leže spat, prvi vstaja. Ko drugi zalezujejo dekleta, mora on garati in garati. Pray zaradi tega mu je tudi ona, Petrinka, naročila, naj ji preskrbi les.
»Če bi ta dobil pripravno ženo, ki bi mu prinesla nekaj denarja, bi že potegnil voz ia blata. Takšen je France,« pravi Petrinka. »Toda moj Bog, katera se bo pa obesila na tega siromaka?... Seveda kar tako norijo za njim dekleta.«
Mimike se sicer vse to prav nlfi ne tiče, vendar pa občuti pri teh tetinih namigava-njih hudo neugodje, ki ji gre kakor mravljinci po koži.
»Kaj nima nobenega dekleta?« vpraša kar tako mimogrede in jo obide neznana radost, ko ji teta odgovori:
»Kakšne takšne seveda ne!« Besedo .takšne' tako zatesne, da se Mimika dvakrat razveseli zaradi tega.
Pri popravku v hlevu, pri posnemanju mleka in pri umetanju masla prepeva in se smeji dekle samo pri sebi. Teta jo začudena
Slovenca v številkah
Sanghajskem bojišču zavzeli mesto Cangčov in trdnjavo Kjangjing ob reki Jangceju. Kitajska vojska se zdaj umika proti tretji in tadnji obrambni črti pred Nankingom, ki se razteza v velikem loku proti jugu okrog kitajskega glavnega mesta. Japonska letala so le bombardirala Sinkiang 60 km od Nan-kinga proti vzhodu. Vzdolž južne kitajske obale je japonsko brodovje bombardiralo Vrsto kitajskih pristanišč.
Po japonskih vesteh
■e vrše tajna pogajanja za pomoč Kitajcem
Pogajanja baje vodijo Zedinjene države in Anglija ob sodelovanju Francije. Gre predvsem za veliko posojilo, s katerim bi si Kitajska nabavila orožje in municijo. Po vesteh Iz istega vira so Rusi dobavili v zadnjem času Kitajcem 120 velikih napadalnih letal V Honkong in Haifong prihajajo vsak dan veliki prevozi vojnega materiala za Kitajsko. Rusi tudi zbirajo dobrovoljce zanje.
Iz Pariza poročajo, da je bilo
saradi desničarske zarote doslej aretiranih le 26 oseb,
med njimi general Dusegneur, njegov tajnik grof Maillefeu, vojvoda Pozzo di Borgo. Sodijo, da je v zaroto zapletenih okrog 5000 ljudi, ki pa niso imeli med seboj dobrih zvez. Francoska javnost se je glede zarote zadnje dni že precej pomirila.
Gospodarstvo
/ Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 29. novembra v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23.96 do 24.11 Din; 1 nemško marko za 17.37 do 17.51 Din; 1 funt šterling za 214.94 do 216.99 Din; 1 ameriški dolar za 42.77 do 43.14 Din; 100 francoskih frankov za 146.11 do 147.55 Din;
100 češkoslovaških kron za 151.64 do 152.74 din;
100 italijanskih lir za 225.95 do 229.03 din; Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 419 din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.7250 Din, nemški klirinški čeki pa po 14 din.
Tedenski tržil pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 4.50 do 5.50, poldebeli voli po 3.75 do 5, plemenski voli po 3.40 do 4.75, biki za klanje po 3.50 do 5, klavne krave debele po 4 do 4.75, plemenske krave po 3.25 do 4, krave za klobasarje po 2.25 do 3.60, molzne krave po 3.25 do 4, breje krave po 3.50 do 3.60, mlada živina po 4 do 5.50, teleta po 5 do 6.75 din.
BUČNICE. V svrho zagotovljen j a domače industrije olja s potrebnimi sirovinami kupuje Prizad bučnice in plača za čisto in suho blago 239 din za 100 kg.
Sejmi
4.	decembra: Mežica, Kamna gorica, Kropa (samo za blago), Šmarje pri Jelšah, štri-gova.
5.	decembra: Videm-Dobrepolje, Trbovlje, Lož;
6.	decembra- Sevnica, Dobrna, Kranj, Murska Sobota, Ormož, Žužemberk Vuze-nica, Sv. Nikolaj v Polju;
7.	decembra: Metlika;
8.	« : Slivnica;
9.	« : Dobova, Mokronog;
10. « : Sv. Jurij ob južni železnici, Kamnik,
DOPISI
BABINCI (Smrtna kosa). Pred dnevi je preminil ugledni kmetovalec Jožef Berden Zadela ga je srčna kap v 60. letu starosti. Pokojnik je bil doma iz Strehovcev v Prekmurju in je dolgo let živel v Ameriki, naj-dalje časa v Clevelandu. Po vojni se je vrnil
v novo domovino ter si je tu s svojimi prihranki kupil lepo posestvo, nekdanji Obre-zov gradič v Babincih. Bil je v vseh strokah napreden kmetovalec, posebno pa se je bavil z živinorejo. Sosedi so imeli v njem vedno prijaznega in postrežljivega svetovalca. Z njim je legel v grob vseskozi naroden in napreden človek, ki se je iz malega dokopal do lepega položaja. Pokojni zapušča užaloščeno vdovo, dva sina in hčer. — Bodi mu lahka domača zemlja, hudo prizadeti rodbini naše sožalje!
VELIKA NEDELJA. Nedavno smo spremili k večnemu počitku zaslužnega moža g.
Matija Kocipra. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal obilen obisk na njegovi zadnji poti. Mnogi pokojnikovi prijatelji in znanci so se zaradi prevelike oddaljenosti od Kociprovega doma v Stanovnem do velik o-nedeljske cerkve pripeljali z jutrnim vlakom do Velike Nedelje ter so imeli do pogreba poldrugo uro časa. Dopisnik »Slov Gospodarja« je označil to čakanje dospelih ljudi za politični sestanek, ker so ljudje obiskali g. Hržiča, da ne bi čakali na cesti. V svoji bujni domišljiji je dopisnik »Slov. Gospo* darja hotel oblatiti s priobčenim dopisom Hržičevo družino, češ da naj se spokori in pusti JNS, ker je še čas. Mi pa vemo, da ba Hržičeva družina ostala na svojih potih in se ne bo dala voditi od dopisnika Slov. gospodarja«. »V bodoče naj dopisnik »Slov. Go» spodarja« ne izigrava pogrebov zaslužnih na« prednih mož in se naj rajši briga za svoja gospodarstvo.
SV. ANA V SLOVENSKIH GOBICAH (Smrtna bosa). V Račfkovi pri Sv. Am v Slovenskih goricah je umrl dolgoletni naročnik tednika »Domovine* g. Janez Pesert, posestnik, v 74. letu svoje starosti. Bil je več tet občinski odbornik in svetovalec v sedanji ve-liki občim Sv. Ani v Slovenskih goricah. Pokojni je bil vedno v naprednih vrstah. Svojim naslednikom je zapustil lepo urejeno posestvo, ki si ga je kupil s težko prisiljenimi prihranki, kajti bil je 22 let rudar v Nemčiji. Zapušča užaloščeno ženo, sina Mar+ina in hčerko Alojzijo, ki jim izrekamo iskreno sožalje! Moža, ki je bil vse življenje zelo delaven, bceno ohranili v lepem spominu!
Domače novosti
*	Prvi december, naš najpomembnejši državni praznik, ki nas vsako leto spominja dneva v 1. 1918., ko je bilo izvršeno zedi-njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno kraljevino Jugoslavijo, se je tudi letos praznoval zelo zvečano. Zlasti sokolstvo je imelo lepe prireditve. Posebno vel'častne so bile proslave v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugih večjih mestih.
♦	Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev, U druženja ratnih dobrovoljaca bciraca za oslobo-djenje sjevernih krajeva kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih odfličmib osebno-
vprašuje, kaj jo je naenkrat prijelo.
»Sem pač veeela, teta!« odgovori Mimika. Ko nadalje pinji smetano, pa vpraša teto kar naravnost:
»Zakaj bi takšen priden fant nobene ne našel, ki bi kaj priložila, da bi se tam spet obrnilo na bolje?«
»Kar sebe vprašaj!« ji odvrne teta že skoraj malce nejevoljno. Mimika pinji nagleje:
»Ti moj ljubi Bog, prav lahko si predstavljam, da bi ga jaz sama vzljubila. Zakaj bi neki morala biti ljubezen vedno zvezana z denarjem! To vse skupaj po mojem mnenju ni važno, temveč je treba pred vsem tiste notranje ljubezni, ki napravi dom prijeten in vesel, čeprav je siromašen.« Pri teh besedah se teta vsa strese, dvigne roke, kakor da bi se nečesa branila:
»Da bi te zdaj čul oče, ta bi gledal, kakšnih neumnosti si se navzela v mestnih šolah!. . Kako sploh more Devetakova hči kaj takega blebetati!«
Mimiki pa ni kar nič mar ta očitajoča tetina beseda, temveč pinji naprej smetano, se smehlja in si tiho prepeva. Potem pa se ozre proti teti:
»Oče? Oče! O ti moj Bog ti!«.
Tudi sama ne jemlje svojega rodu tako lahko, saj se zaveda vsega odpora, ki bi se ji nagrmadil, če bi kdaj resno mislila na to. da bi sledila fantu, ki bi bil le po njeni volji, kaj šele, če bi bil to siromak, kakor je France.
Tako daleč še pač tudi ni. Kljub vsemu temu pa občuti vedno bolj, čim bolj se opazuje, da noče zbledeti njegova slika v njej ne podnevi ne ponoči ..
nem srcu, ko hodi sama v tej plohi po samotni cesti.
' * V.
Ko gre tako kos poti naprej, se ji obnavljajo spomini. Spomni se, kako je bila vesela, ko ji je teta Petrinka dejala, naj gre k Grego-rinovim plačat let. — Takrat, ko je France les zmetal, se ni nič poslovil.
Ko stoji France tako čez nekaj dni nato na žagi in uravnava platanico na žagarski voz, pogleda skozi lino, kako kaj kaže vreme, si pomane oči, ko vidi, da se bliža od Luč gori nekaj v svetli obleki. Predaleč je še postava, da bi jo mogel na oči razločiti, ali je Devetakova Mimika ali ne.
Lahka svetla obleka, ki jo veter ovija okoli gibke in vitke postave, krene s ceste na gozdni kolovoz, pa sj misli France: Tako hodi le, kdor se ne spozna dobro v kraju. Vsak domačin namreč ve, da drži ta kolovoz nad mlinom ob Lučnici, kjer so pomladne povodnji odnesle brv čez potok, nove pa še ni. Ker pa zdaj še ni v Lučah nikakih tujcev, potem mora pač pripadati ta obleka le Petrinkinemu obisku. Ta misel ga tako prevzame, da še komaj najde toliko časa, da ustavi žago. Potem pa hiti ves prašen od žaganja, kakor bi bil prišel iz mlina, preskoči nekaj kamnov v strugi in že je na oni strani. Roke nastavi k ustom in zakliče: »Hohoj!«
»Hohoj!« mu je odgovoril dekliški glas. Oba gresta za smermi glasov; ko pa stojita drug pred drugim, ne zmore nobeden besede. Toliko časa se molče gledata, dokler ne planeta oba v smeh. To pove več ko vse besede: Kakšno veselje, da si spet tukaj!
France prime Mimiko prav boječe za roko:
»Veš, toliko korenin in skal je tule po gozdu, da te moram malo držati!«
»Meniš, da sem iz stekla,« mu odvrne smeje se ona. Morala bi spustiti njegovo roko. toda čudna reč: pusti mu svojo roko, on pa jo dvigne nalahno tako visoko, da doseže njegovo srčno stran, ter jo pritisne na srce.
Dekletu je seveda to malce nerodno, pa išče izhoda. Nalahno si oprosti roko, pa seže za precej izrezano obleko, tam kjer se vitki vrat izgublja v srajco ter je koža ožgana, da se vidi rjav trikotnik Pod to zagorelo mejo pa se zablesti nežna belina rožastih grudi, ko sega z roko v nedrije.
Sklone se ter išče z roko: »Denar imam zate. Ga že imam!« Naglo potegne nekaj v papir zavitega in pomoli Francetu: »Pa še preštej, če je prav!« France vzame denar, pa ga skoraj brezbrižno vtakne v žep. Kar ne utegne šteti, ker ne more odtrgati oči od Mimike.
Nemara občuti tudi Mimika nekaj podobnega. Na mah se zresni, utihne in umakne roko za svoj hrbet, ko jo hoče France vnovič prijeti:
»Tukaj je pot že lepša!«
Tako gresta nekaj časa. Gozd molči, let hrošči brenčijo med drevjem in šumastijo po listju. Zdaj pa zdaj se čuje od daleč slaboten glas ptice, ki dremlje v opoldanski pripeki. Prav pred nošami švigne s prisojnega kamna martinček. Tako tiho je vse. da ču-jeta svoje globoko dihanje, čeprav poi nI strma. Ustavita se na koncu poti, kjer jo Luč-niča ostro odreže, -
ali ob 2Qletnici zasedbe Celovca isi Gospe Svete iadati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje-. Da ne bi bila snov, nezadostno obdelana, je? potrebno zbrati 6im več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibamo dobo;. naše zgodovine. Zato vabimg vse, ki so se borili' ali kakorkoli, dfelovali za Korbšfeo, štajersko, Prekmurje in Medmnrje, da opišejo svoje delo, bvoje in doživljaje'. Prav tako kakor da&Jši, šo dobrodošli' tudi krajši sestavki, žrtvujte v-ta namen te nekaj idmških večerov. - Ni< vso malenkost, kar morda smatramo -za matenkost! Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša, narodna dolžnosti? Ali naj zanamci brez potrebe motre tudi to dobo skozi motne naočnike našega nasprotnika? Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo žfesa, prosimo, da se tega prepetrebnega dela lotite čimprej! Natančnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani. Pred škofijo 18, kamor izvolite poslati tudi svoj prispevek.
* Smrt uglednega hrvatskega, poslanca. Zagrebški narodni posjanec dr. Ivan Juriša, eden najznagčajoejših hrvatskih borcev za, narodno in državno' edinstvo, je 21. novembra nenadno umri v ^Zagrebu. 2 njim je izgubil' Zagreb in hrvatski< del, našega naroda enega izmed svojih najboljših sinov, že kot dijak se je pokojnik navduševal za jugoslovenske nacionalne ideale,; katerim je ostal zvest do svoj« preraae smrti. Kot visokošolec je ime! vidmo vlogo v jugoslovensiko usmerjenem gibanju. Hrvatska visokošolska mladina je leta 1908. vcidila zlasti hudo borbo proti ma-džaromstvu, ki se je v tistih časih bohotno šopirilo na Hrvatskem, Svoje pravne študije je dovmil v; Pragi, ki je napravila iz njega ne samo značajnega in neomajnega jngoslp-venskega nacionalista, marveč tudi prepričanega in navdušenega Slovana. Leta 1917. je bil izvoljen v zagrebški občinski .svet, ki mu je nato skoro neprestano pripadal do svoje smrti. Leta 1935 je bil izvoljen za narodnega poslanca. V narodni skupščini je bil' član k tuba JNŠ, v Zagrebu pa predsednik strankine organizacije. Bodi odličnemu somišljeniku ohranjen svetel spomin!
Holandski Slovenci v radiu. Dne 5s. decembra bodo nastopili naši rojaki v ffolap- • diji pred mikrofonom holandske radijske postaje Hjjversuro. I. od 14. do 14.40 (srednje- . evropski čas), po amsterdamskem času pa
od 13.20 do M. tTa^prOgjral® bojpcejjačala tudi ' j radijska ponuja IfjubJjaaa.	, ,- I rte
Tožba- župnikajKIinca zaradi javorškefe» umora. Pred tiskovnim senatom v Ljubija-'1 ni je bila te dni razprava proti, odgovornemu; ureclbikU VJdtra« "fta' tožbo javdrškega žup-: nika Jefneja Klihea'' tiredhik bil obiožjan.
tiskovnem zakonu' 2ara$Ji 'č^rika! ki gajjf ".»'Jutro'«", prio^čjio'' 27." Aprila 'o' utnbfp .kuhaT . rice /a^orškega jftbrftkal Jožefe' MartfnčiaeT ve. Po jjrečitanjft ob^frne obtožnice je bča-ri nflep'dt ;R*fi'vi<i Rdi kratko pojasnil zagovor. /Izpodbijal' je' ttd^tVe" obtoke, da 'je. »Jutip« kal tkkti iz ^^aeia^zbudi^.sum^d&^jb.nlOT -rTječ MartinčKfe^e $as %p'iVik/£line,c:» Jutrp« je \Kšv'dj«m ilanku1-2*T. "kprila dt3j'avilo poio-čilo svojega poročevalca in je v večini navajalo bolj stvarno domnevo o poteku zločina. , kakor jo je naslikal,'in o nj^ej' govoril in pisal sam župnik Klirifec. Vsi podatki'preiskave, katere je »Jutro« priobčiR), se ne .tičejo župnika. V časopisju je dovoljena razprava o tem, katera domneVa je ^ verjetnejša, ali župniko-va ali poročevalčeva, SJ; Jo je zgradil na podatkih, ki jih je ugotovila preiskava ali .ssim na kraju umora. Ako bi bilo res, je izjavil branilec dr. Krivic, da je. »Jutro« zbudilo suni o župniku Klincu kot morilcu, bi se morala preiskava proti župniku izvršiti, kar se pa ni zgodilo! Sum. da'je župnik^sam moti-' lec, je obstojal, še preden je o umoru 'Mar-tinčičeve »Jutro« kaj pisalq. 'Orožnjški komandir iz Sp: Hruške Roman Maligoj" je izjavil kot priča, da je slišal namigavanja in sumničenja v tem smislu, da je župnik Klinec morilec, že takoj v začetku preiskave, torej preden je imelo »Jutro« poročilo o javorškem umoru. Po svoji dolžnosti je o tem namiga-vanju in stfrrtriičeriju>na osebo-župnika Klin-' ca tudi službeno poročal svojim nadrejenim; oblastvena. Župnik sam je komandirju -omenil, da-je bil storilec najbrž neki člbvek v pumparicah, ni pa osumil nikogar izmed domačinov. Pozneje so na podlagi tega suma aretirali Razbergerja-, kakor je znano, in prosti kateremu so preiskalo ustavili, ker ni-bilo dokazov za obtožbo. Zaslišane so bile še ra2-ne priče. Odgovorni urednik Davorin- Rav- = Ijeo je-bjl obsojen? na 3000 d i«, denarne globe, 5QOO di>n odškodnine in- na povračilo, sod-, ■nih stroškov:, ' S< , ,, , ' je mt I i<
''*■• Vesti Iz- slovenske Koroške. V Bi)čov$u sta praznoval avte dni posestnik Filip; in Ma-■ rija Martič 40 letnico obstoja svoje 'trgovine; •Zakonca sta dobra gospodarja in Vzorna nja-i rodnjaka. Ob dvojnem jubileju sta bila de-
ležna mnogih čestitk, — Iz Sel je višje finančno ohlastvo premestilo vse dosedanje carinike; in nastali o druge. Od novih carinikov hiti eden ne-; zna slovenščine. — Iz Podjune objavlja zadnji »Koroški Slovenec« naslednji dopis,, ki; je značilen za koroške prosvetne razmere: Slučajno sem prisluškoval zanimivemu, razgovoru otrok na poti v šolo.' Deklica vpraša svojo tovarišico, ali se še spominja, kaj so včeraj g. nadučitelj naročili. Vprašana odgovori, da se ne spominja, nato pa ji prva razloži, da po nadučite-ljevem naročilu v šoli ne sme spregovoriti slovenske besede, če noče biti. kaznovana. Radoveden pristqpim ih .vprašam,, al' je res V šoli prepove,dar^o govorit^ slovenski. »Q da, zmerom smo govorili slovenski in še peli- smo večkrat, toda včeraj,so nam nadučitelj.prepovedali : vsako slovensko,' besedo,« je',, bil odgovor. Torej je .v naših, »dvojezičnih« šolah prepovedan pogovor v materinem.jeziku celo v prostem času. Kako potem učitelj uči o ljubezni do domovine, če pa malim jemlje najdragocenejše, kar imajo' ljubezen do roditeljev in njihovega -jezika
* Smrt na železniški progi. Na železniški progi Pr.agersko—Modveee, ki služi za dovoz in odvoz dvem tvomicam, je po, nesrečnem naključju prišel 261etpi delavec Leopold Vrečko iz Medvec pod železniški vagon in je za poškodbami umrl na licu mesta;
TRI K APLJB t
»Ne, vsi oklici so bili zaman. Nihče nj \li-del tnojbga brata, ko je zapustil prijateljevo hišo... Odtlej'dalje je ostalo vse v jt&nf« »Kaj pa, če je morda 'izginil že v hiši?« j »Ne,« je odločno odkimal dr. Thore. »Dume je mojemp bratu izročil ključ hišnih v'rat, kij je potem seveda tudi izginil.«
»Kako?« je Jim hitro vprašal. »Ali je bil mar Dune sam v hiši?«
»Samec je, gospod Lawrence,« je ppyedjal. odvetnik. »Cez dan skrbi'za njegovo stariova- J nje postrežnica.«	' " j ,
»Torej je zdravnika poklical sam?« »Da, ker je bil čisto sam, in ni imel nikogar, ki bi. mu bil pomagal.,«	, ;
»Jutri pojdemo s prvim vlakom,« je dejal ; tedaj iznenada-, Jim. »V Parizu bqmo trajali f posebno letalo in se z njim odpeljali v Lon--,' don. Midva",ne utegneva f izgubljati časa, vam • je pa najbrž tudi ljubše, da.se zadeva čimprej,, razplete,'če se .sploh še da razplesti.«
V tem trenutku je zaslišal trkanje na vrb-tih. Doktor Thore,jih je sam odprl,	j j
Zunaj je stala hotelska uslužbenka', ki je prinesla brzojavko za doktorja Thoreja j ;
»vtoleta, \moja svakinja, se je spet ogla-sila,« je dejal Thore. ko je prebral sporo-ii čilo.
»Ali se je'kaj'novega zgodilo?« sem vzklik- ' s kil.	- f r	c. |
»Ne, žal ne,« je odvrnil Thore. »Ko sem , zjutraj zvedel, kdo sta prav za prav vidva, sera brzojavno vprašal Violeto, ali ji je prav,
ic
r.
vaju pro^m, pomoč. Tu je zdaj odgo-^or.: Violeti,je všeč. Kar sama 'preberi ta!«
Po, teh besedah nama je izročil brzojavko. V njej je bilo tole:
»Z vsem, kar storiš za Johna, sem za-, davoljna- Hvala ti, da si tako dober. Zal • i bo najbrž tudi to zaman. Sporoči, prosim,; natanko, kdaj pridete. Prosila bom Dunea, da nam bo stal ob strani. :{t >: Uu-tt to-i .	Violeta.«
»Mi)rda "'Je .bilo' napačno, da ste brzojavili V,' London,«' je Namišljeno dejal Jim. »Sovražnikov vašega brata ne poznamo. Ni nam zhano, ali je padel kot žrtev slučajnega napada, ^ ali .pa jf bila iji^gdva: smrt v naprej pripravljena ip , prerašiihatia. Okvara na, avt.Qmobiiu bi dala {J'V,; , Ha bo , držailo,' drugo. Mordš p;y'ašes|<: 'Kr^ia .hotel' kdo'.'n^-' menoma poklicati pom-*;'-, :. ,'iišfe Utegne l)i-ti," da je Dune' s.	'kJicčm; prehitel.
Kaj če so nasprotniki'videli da je vaš brat', zapustil hišo, in so za.ra^i t§ga .svoj ria^rt/ izpfemenili? "Vse t;e,\možnosti,' je,'treba. vse-" ..kako ..upoštevati, ,d'r.agi gospod iThorc.. Tisiti,,'; 'ki mu .je bilo kaj ^ teg£, da je'v,aš brat. ..'.ižžžnil, zatq lig sme	.dav'sya,'vme-
' šala p?j prijatelj in ja<.« ' j,j , .».VjoJjBta bp molčaia ,in.;z^ I?«jiaejif.{jprH-.,' •čim ja»j ker, ga. dotfffl ppfam,'	te^a
pg.-iaem9 ,pa že pojutrišnjem v. kfindon, S^j, ste bili tako dobri, da mi niste odrekli, fcor sem vas prosil za pomoč- Naj da nebo, da
se vam bo posrečilo razvozlati uganko, ki je doslej še nihče ni mogel rešiti!«
Tisti večer sva ostala še dolgo skupaj s Thorejem, ki je kazal, da nama neomajno zaupa in je ves čas trdil nekaj nenavadnega in skoraj neverjetnega. Ni se mogei namreč otresti slutnje, da je njegov brat. še živ, čeprav je videz obetal drugače^-
»Kaj?« je vzkliknil Jim. '»AJ> jn&lite, da so ga samo ugrabili?«	>
»Da.«	.„...
»In čemu?«	oj; ■ "!* •><
»Najbrž zaradi denarja^r ' '" • -»Ali ga ima toliko?«
»Toliko, da bi se jim takštm rop najbrž izplačal,« je vneto dejal Thore- ,<,
»Hm, seveda je tudi to.-,zelo rVjerj.otno,« je dejal Jim kakor bi jbil govorit,,sam zase. Upajmo, da vas slutnja ne- yaraja iia, da bo res tako.«	.- :
DRUGO POGLAVJE '
bi!,' !;■'(	ib D>nne izgine
Vidl^-v! Thorejeva 'nas je sprejela Zelo prijazno- irf nas je'takoj'prosila, naj gremo v delovno šobo njenega izginulega moža.
Utegnila je imeti .največ trideset let. Bila je čudr.d vitka, tako da je bil njen hjudi ,,ozki obraz v najlepšeni skladu z vso ilfeno ' vnartiostjo. Zlasti lepe so bile njene temnne , o5i Glavo so ji'obkrožali svetli lasje, ki »o , se valovali . kakor zlata pena.
■Ko I^im.jo Videl, s^ mi ni zdelp, prav nit' 'dudno, da se je^ tudi Tomaž Thoa'e vnel z* .to žsnska,. vendar pa, mi je zdelo, da mora ;s feiU pa svojem značaj.u precej UWsomwelna in da ne jemlje življenja preveč resno. Za-
*	Za zimske večere si želite zanimivo in zabavno knjigo. Napišite dopisnico: Naročim knjigo »Zgodbe brez groze«. In na dopisnico naslov: Založba »Cesta«, Ljubljana, Knaf-ljeva 5. — Knjiga »Zgodbe brez groze« vsebuje 14 izredno zanimivih in tudi šegavih povestic, ki jih je napisal D. Ravljen. Čeprav ima knjiga 128 strani, stane okusno opremljena komaj 10 Din, lepo vezana pa 15 Din s poštnino vred. Zbirka »Zgodbe brez groze« je najcenejša slovenska knjiga. Da je tudi ena najzanimivejših, se boste prepričali takoj na prvih straneh. Priporočamo! Se prav posebno pa ne sme ta knjiga manjkati v nobeni dobri javni knjižnici.
*	Ugotovljena neznana mladenka. V ljubljanski umobolnici je bilo ugotovljeno, da je neznanka, ki so jo nedavno prenesli na Vidmu iz večernega vlaka nezavestno in jo je oživil zdravnik dr. Bogataj na Vidmu, kuharica Neža Potekel, doma iz Griž pri Žalcu. Nesrečnica je bila pobegnila iz ljubljanske umobolnice.
*	Lepa knjiga po znižani ceni. Najlepši dar za Miklavža in božič med odraslimi je lepa knjiga. Vossov roman »Dva človeka« je zlasti primeren za dar. Ta roman je med najbolj branimi knjigami v Evropi. Da se vsakomur omogoči nabava te knjige, je založba sklenila v času do božiča oddajati roman »Dva človeka« po znižani ceni za vse naročnike »Domovine«. Lepo vezana knjiga stane zdaj le 25 Din (namesto 34 Din), mehko vezana pa le 15 Din (namesto 24 Din). Izrabite to priložnost in pišite na uredništvo »Domovine« po položnico. Ko prejme založba denar, takoj odpošlje knjigo.
*	Velik požar pri Sv. Duhu. Nedavno zvečer je nastal velik ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franceta Porente pri Sv. Duhu blizu Škofje Loke. Goreti je začelo na dveh mestih hkratu, kar zbuja sum, da je zanetila zlobna roka. Silni ogenj je bil viden po vsem Sorškem polju. Gasilci, ki so prihiteli z vseh strani, so mogli požar le omejevati.
*	Kuhinjski poizkusi so zelo dragi, zato se rajši ravnajte po preizkušenih navodilih. Pri kuhanju kave je važno, da dodaste dobro mero pravega Francka, rajši malo več kakor pa premalo, pa Vam bo kava zmeraj okusna in tečna.
*	Požar. Nedavno zvečer je začela goreti moderna Acmanova sušilnica pri Družmirju. Gasilci so bili takoj pri gorišču in skušali so
radi svoje lepote je zmerom privabljala moške in se je tega že tako navadila, da se ji to tudi v zakonu najbrž ni zdelo prehud greh.
»Duneja sem obvestila,« nam je rekla nekolike hlastno, ko smo sedli v sobo njenega moža v naslanjače. »Čudno je, da se doslej še ni oglasil. Tomaž, bodi ti tako dober in ga še enkrat pokliči po telefonu. Morda je kaj zadržan, ali pa misli, da se ne mudi, oziroma, da še niste prišli.«
Dr. Thore je takoj vstal, da bi ji izpolnil željo. Telefoniral je iz sosedne sobe.
Čez nekaj časa se je vrnil nazaj k nam in dejal, da mora biti Dune najbrž že na poti, ker se ne oglasi v telefonu. Večkrat je poklical, pa zmerom brez uspeha. Njegovo Stanovanje mora biti vsekako prazno.
Zato smo morali torej počakati, da se Dune sam oglasi. Časa smo imeli dovolj. Jim je med tem zastavil Violeti Thorejevi nekaj vprašanj o vsem, kar se je moralo v zadnjem času zgoditi, med drugim pa tudi to, ali je koga obvestila o našem prihodu.
»Kar mi je mož izginil,« je odvrnila počasi in premišljeno, »živim zelo sama zase in ne sklepam nikakšnih prijateljstev več. Čemu tudi? V družbe ne hodim in tudi v hiši ne sprejemam nikogai'. Samo Lewis Dune prihaja časih na obisk. On je bil tudi edini človek, s katerim sem se bila nekajkrat sestala, kar je moj svak odpotoval odtod v Slovenijo. Toda, če bi le vedela, zakaj Duneja tako dolgo ni? Kod le hodi? Zdaj bi moral biti že davno tu.«
Jim je mirno prešel to vprašanje gospe Thorejeve In Je kakor mimogrede vprašal, »11 kaj ve, kako se je takrat pokvaril avto-
omejiti požar. K sreči je stala sušilnica osamljena na polju in oddaljena od drugih zgradb. Kako je ogenj nastal, še nI ugotovljeno.
*	Neznana obupanka je strohnela v gozdu.
V gozdu Njivericah so pred dnevi našli truplo neznane ženske. Orožniki z Brega pri Ptuju so ugotovili, da je pokojnica imela na sebi dolg ženski plašč zelene barve z velikimi lesenimi gumbi, nadalje modro krilo in črno svileno srajco. Čevlji so bili iz črnega usnja z visokimi petami. Poleg pokojnice sta ležala dežnik in torba iz rogoznate slame. V torbi pa so bili dva rožna venca in igralne karte. Poleg trupla so dobili tudi precejšnjo steklenico, v kateri je še bilo nekaj lizola. Steklenica je bila menda kupljena v neki lekarni v Ptuju. Desnica je ležala na trebuhu, kar je znak, da je pokojna obupanka trpela po zaužitju lizola hude bolečine. Niso pa našli pri pokojnici nobenega dinarja. Ali je kdo mrtvo žensko že našel in ji denar odvzel? Orožniki so obhodili že razne bližne vasi, pa vendar doslej še niso mogli dognati, kdo je neznana pokojnica in kakšna je bila njena usoda.
*	Nenavadna nesreča z žganjem, V Pi-rovcu blizu Šibenika je kmet Jere Mejič kuhal žganje, ko ga je naenkrat objel plamen iz kotla, da je pričel goreti ko živa bakla. Kmetje okoli njega mu niso mogli pomagati, zato so mu vpili: »V morje v morje!« Kmet Mejič je stekel do morja ter skočil vanj na glavo. To ga je rešilo, ker je gorela samo obleka. Na obali so se zbrali vsi vaščani ter se veselili, aa se je Mejič rešil smrti.
*	Smrtna nesreča pod vlakom. V noči na nedeljo je tovorni vlak povozil v Ziljski ulici v Ljubljani do smrti 40-letno postrežnico Marijo Schwentnerjevo, stanujočo v Mestnem logu. Schwentnerjevo je spremljal skozi Tivoli neki brezposelni pleskarski pomočnik iz Rožne doline. Moški se je utegnil še pravočasno umakniti tovornemu vlaku, med tem ko je ženska padla pod vlak. Policija je spremljevalca ponesrečsnke pridržala v zaporu, da pojasni nekatere podrobnosti nesreče.
*	Z zlato kroglo se je ustrelil. V Sarajevu je izvršil samomor nekdanji najbogatejši tamkajšnji mož, daleč naokrog znani Mohamed Šahinganič, ki pa je prišel v zadnjem času ob vse premoženje. V največji siroma-ščini si je pognal v srce iz svojega samokresa zlato kroglo, ki mu je ostala še kot spomin na nekdanje zlate čase.
mobil njenega moža. Morda ve celo, kako dolgo ga je bilo treba popravljati.
Gospa je nemirno ^pogledala Jima s svojimi velikimi, temnimi očmi in mu potem povedala:
»Sploh ni bilo potrebno nikakšno popravilo, gospod Lawrence. Dune je tudi avto-mobilist. Drugi dan si je avtomobil, ki naj bi bil pokvarjen, dobro ogledal, toda na njem ni opazil nikakšne napake. Najbrž vži-galo sploh ni bilo pokvarjeno. Avtomobili imajo časih svoje muhe, ki iznenada pridejo in prav tako iznenada tudi izginejo same od sebe.
Razen tega pa je bil moj mož zelo boječ. Nikoli ni sedel v svoj avto, če je opazil, da je le najmanjša stvar v neredu. To mu je ostalo od neke avtomobilske nezgode, ki pa je potekla zanj k sreči brez škode. Toda, kje le hodi Dune?«
Da, kje je hodil Dune? Najmanj ura je minila, kar je že moral zapustiti svoj dom, če bi bil hotel priti točno do nas. Ali pa se je med potjo kje ustavil? Morda se je moral? je rekel pri tej priložnosti doktor Thore. »Ali pa bi se bil vsaj s poti javil, če bi bil kaj zadržan.«
Po teh besedah je še enkrat vstal, da bi po telefonu povprašal, ali se ni Dune med tem morda vrnil domov, toda njegov klic je imel prav tako malo uspeha kakor prej.
Natanko ob osmih zvečer bj se bili morali sestati z Violeto Thorejevo in z L'ewisom Dunejem, zdaj pa 'je pravkar odbila že pol-deseta ure. Ta njegov izostanek brez vsakega umljivega vzroka se nam je res zdel vsem zelo nenavaden.
*	Samomorilni poizkus. Nedavno se je z dravskega mostu v Vuhredu vrgla v vodo Dornikova dekla iz Ribnice na Pohorju. Voda jo je k sreči zanesla k bregu, kjer je vsa mokra stopila na obrežje. Sedla je na kamenje in začela glasno jokati, dokler niso prišli dobri ljudje in jo spravili k g. Neuwirthu v Vuhredu, kjer se je posušila, ogrela in tudi potolažila. Kot vzrok svojega dejanja je navedla nesrečno ljubezen. Kamnoseški delavec, s katerim je noseča, je noče vzeti v zakon. Bil je to letos že četrti skok z vuhre-škega mostu v Dravo in vsi štirje obupanci so bili iz Ribnice na Pohorju. Tri je Drava odnesla in so utonili, četrta pa je imela srečo, da jo je valovje zaneslo na breg.
*	Celjanka se je zastrupila v Sarajevu. V Sarajevu se je zastrupila z veronalom pomočnica v ambulanti zdravnika dr. Josipa Šaloma Fanika Kelnerjeva, stara 30 let, doma iz Celja. Zdravnik je odredil, da so jo prepeljali v bolnišnico. Med prevozom pa se je njeno stanje tako poslabšalo, da je umrla. Kaj je pognalo Kelnerjevo v obup ni znano.
*	Po nesreči se je obstrelil v glavo. Usodna nesreča z orožjem se je pripetila v Jare-nini. 26-letni posestnik Dominik Jamernik je opazil na njivi pred svojo hišo v somraku troje jerebic. Hitro je skočil v hišo, kjer je v kotu slonela nabita puška. Zgrabil je za cev in potegnil puško za seboj. Pri tej naglici pa se je puška sprožila in strel je zadel Jamernika v glavo. Iz neposredne bližine izstreljene šibre so ga hudo poškodovale. Jamernika so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Pred desetimi leti izvršen umor. V Mu-
retincih na Dravskem polju je letos meseca maja, kakor smo že takrat poročali, lastni sin Franc Znidarič, posestnik, s sekiro ubil očeta 64-letnega Jožefa in mater 60-letno Marijo. Orožniki so morilca kmalu aretirali in izročili v zapore sodišča v Ptuju, ki ga je odvedlo v mariborsko okrožno sodišče. Te dni so aretirali tudi morilčevo ženo in jo odvedli v Maribor. V Murentincih in vseh bližnjih vaseh se zdaj spet širijo vesti, da bodo morilcu Francu Znidariču dokazali še en umor, ki je bil izvršen leta 1927. na cesti v Gajevcih, a je ostal vseh deset let nepojasnjen. Tedaj je bil namreč umorjen morilčev stric Ivan Znidarič. Vse kaže, da je tudi v tem primeru morilec Franc Znidarič, ki je Ivanu kot varuhu njegovega nezakonskega otroka zagrozil, da mu bo že pokazal.
hel nemir. Zato sem mu predlagal, da bi se vsi peljali k Duneju in pogledali, kaj je z r..iim.
»Da, peljimo se!« je tedaj razburjena vzkliknila Violeta. »Saj me vzamete s seboj, gespodje? Sama nikakor ne morem ostati tu. Ne vem, kako je to, da sem iznenada postala čudovito vznemirjena.
»Violeta, kaj je? Kako je to mogoče?« je preplašeno vzkliknil doktor Thore.
»Ne vem,« je dejala nekoliko negotovo. »Prosim, potrpite toliko, da se hitro preoblečeni za pot.«
Po teh besedah je z vidno naglico zapustila sobo, v kateri smo se bili nahajali in nas pustila same.
»Ali se tudi vi kaj bojite za Duneja?« je tedaj vprašal doktor Jima.
»Z vsem je pač treba računati,« je odvrnil L'awrenee. »Vsekako je to, da ga ni, čeprav je bil obveščen, nekam čudno. Jaz sem vam že pred odhodom v London rekel gospod doktor, da ni dobro, če koga obvestite o našem prihodu. Zal. se vaša pogreška zdaj ne da več popraviti, toda ker sem že tu, ml pač ne ostane nič drugega, kakor da začnem iskati še Duneja.«
Gospa Violeta se je vrnila nenavadno hitro iz svoje sobe.
Oblekla se je v temen plašč, na glavo pa si je dala prikupen klobuček, ki je njeno mikavnost še povečal.
Takoj, nato smo vstali, da se odpravimo na Albertovo cesto, kjer je Dune stanoval. Peljali smo se v avtomobilu, ki je imel tisti usodni dan napako pri vžiganju.
*	Sebe in mater je hudo obstrelil. Ko je
pregledoval svojo lovsko puško 25 letni posestnikov sin Alojz Vaupotič v Hrastju-Moti, je ravnal tako neprevidno, da se mu je 6pro-tila. Dobil je občutne poškodbe po prsih in rokah. Razen tega je bila obstreljena njegova mati Marija. Sin je bil prepeljan v bolnišnico v Murski Soboti, mati pa se zdravi doma.
*	Mrtvec v mlaki. V petek zjutraj so našli vaščani v obcestni mlaki v Malem trnu mrtvega posestnika Martina Bizjaka iz Gornje lepe vasi. Ni še znano, ali gre za nesrečo ali zločin.
*	Uboj v Žitnicah. Mali kazenski senat je obsodil 34-letnega posestnika Ignacija Su-mandla na tri leta strogega zapora ter na izgubo častnih pravic ha dobo dveh let, ker je P. februarja letos v Žitnici s kolom tako poškodoval Avguština Šauperla, da je ta umrl. Šumandl je pri razpravi vsako krivdo zanikal.
*	Trije nevarni pajdaši pod ključem. Orožniki so prijeli delavca Pukšiča Antona iz Svačinca pri Varaždinu, Goloba Antona z Gornjega Kocijana in Kralja Martina s Spodnjega Kamenščaka, ki so na več mestih vlomili in odnesli zlasti mnogo žganja. Med vsemi tremi je zlasti Pukšič nevaren vlomilec.
*	Moralna pokvarjenost. Novomeško sodišče je te 3ni razpravljalo o nemoralni zadevi, v katero so bili zapleteni štirje moški, in sicer brezposelni France Zavodnik, neki 73-let-ni preužitkar, neki železničar in neki monter, ki so bili obtoženi, da so v Višnji gori pohujševali in zapeljevali štiri mladoletne deklice v starosti 9, 12, 13 in 15 let. Deklice so čisto izpridili. Ta zadeva je prišla na dan pred tremi meseci in je prebivalstvo zelo razburila. Ker pa je zdravnik ugotovil, da so deklice nedotaknjene, so bili obtoženi le zaradi pohujševanja mladoletnih. Razprava je odkrila žalostno sliko moralne pokvarjenosti in razuzdanosti. Tako je 15-letna Slavka opisovala svoja razmerja in si sproti izmišljala razne reči ali pa preklicevala prejšnje izpovedi, da sodišče sploh ni moglo verjeti njenim izpovedbam. Zaradi tega so bili trije obtoženci oproščeni vsake krivde, pač pa je bil Ivan Zavodnik, ki so ga večkrat videli z deklicami in ki je tudi sam priznal svoja dejanja. obsojen na leto dni strogega zapora.
*	Ker je pospešil sosedovo smrt. 38-letni viničar Anton Kovačič iz Murščaka je bil pred mariborskim malim kazenskim senatom
obsojen na šest mesecev strogega zapora, ker je treščil svojega soseda Alojzija Viden-ška, ki mu je zabranil prehod preko vinograda, na tla in mu polomil nekaj reber. Ker je bil Alojzij Videnšek bolehem in slaboten, je naslednjega dne umrl za poškodbami.
*	Tatvine v bolnišnici in na sejmu. Pred
malim senatom v Celju se je zagovarjala zaradi tatvin 49 letna Marija Friševa, delavka iz Lukovca pri Boštanju. Friševa je ciganskega rodu iz Češkoslovaške in živi pri 70 letnem Josipu Rožunu, s katerim ima pet nezakonskih otrok. Friševa je pred meseci, ko se je štirikrat zdravila v javni bolnišnici v Krškem, ukradla v bolnišnici perilo, posodo in jedilni orodje. Dalje je na sejmu v Sevnici izmaknila Francu Šucu s stojnice novo žensko kopalno obleko, krojaču Janku Roglu S stojnice dvoje novih hlač, Ivanu Bartolu pa lesen putrih za vino in pleteno košarico. Obstoji sum, da se je Friševa stalno bavila s sejmskimi tatvinami, ker je še šest drugih sejmarjev in sejmark spoznalo med številnimi predmeti, ki so bili zaplenjeni pri Friševi, za svojo last. Friševa, ki je večino tatvin priznala, je bila obsojena na eno leto in tri mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo petih let.
*	Stroge kazni za tatove. Pred malim senatom v Celju so sedeli 37-letni Galof Miha» el iz Marijagradca in 22-letni Tašker Lovrenc in njegov brat Jožef od Sv. Lenarta nad Laškim. Galof Mihael je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Kadar je prišel iz zapora, je svojo nepošteno obrt spet nadaljeval. L. 1934 je bil kaznovan na poldrugo leto robije. Lani je bil amnestiran. Takoj pa je začel spet krasti in je v letošnjem letu izvršil vrsto tatvin. Nekaj tatvin je izvršil tudi v mariborskem okraju. Vplival pa je tudi na znanca Taškarja Lovrenca in njegovega brata Jožefa, da sta ga začela posnemati in izvršila več tatvin kokoši v laškem srezu. Galof Mihael je kradel obleko, moko, pže-nico, slanino in vse, kar mu je prišlo pod roke. Sodišče je obsodilo Galof a zaradi ne-poboljšljivosti na štiri leta robije in pet let izgube častnih pravic. Tašker Jože je bil1 kaznovan z dvema mesecema zapora, njegov brat Lovrenc pa na en mesec in pol zapora, oba pogojno za dobo treh let. — Pred istim senatom se je zagovarjal tudi 37-letnl delavec Golob Martin iz Blatnega vrha pri Jurkloštru, ki je že znan zaradi tatvin in je bil že večkrat kaznovan. V noči na 28. sep-
tembra letos je v družbi z Jožefom Gregorčičem vlomil v kašto pri Francu Skorju v Malih Gorčičih pri Laškem itn ukradel obleko in obuvalo. Sodišče ga je obsodilo na dve leti robije in tri leta izgube častnih pravic.
*	Za 2500 Din mesec dni v zaporu za drugega. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila zanimiva razprava. Poleti je bil namreč pobreški mesar in posestnik Josip Caf obsojen na mesec dni zapora in bi moral svojo kazen odsedeti. Caf pa je pravilno računal, da ga v jetnišnici osebno ne poznajo in da je vseeno, če sedi sam ali pa kdo drugi pod njegovim imenom. Poiskal je brezposelnega delavca Friderika Podplatnika iz Maribora, ki je bil pripravljen iti za 2500 dinarjev v zapor. Tako je Podplatnik pod Ca-fovim imenom odsedel svoj mesec. Toda ta zadeva je prišla na dan. Podplatnik in Caf sta se morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem, ter sta bila obsojena prvi na 10, drugi pa na sedem dni strogega zapora.
*	Tatvina v prostorih davčne uprave. Kra-marski sejem v Ptuju je bil za žeparje ugoden in je orožništvo polovilo več zlikovcev. Posebno drzna tatvina pa je bila izvršena v prostorih davčne uprave, kjer je possstni-ca Neža Pihlerjeva iz Levanjcev po neprevidnosti položila denarnico na neko mizo To priložnost je izrabil neznanec in izginil z denarjem, ki ga je bilo 2400 Din. Orožniki in policija so tatu na sledi.
*	Smrt neznanca. Te dni so pripeljali s savinjskim vlakom v Celje nezavestnega starejšega moža, ki ga je zbil med Šoštanjem in Šmartnim savinjski vlak. Mož ie dobil hude notranje poškodbe, posebno pa je bil ranjen na glavi. Z reševalnim avtomobilom so ga s celjske postaje prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Njegovo ime je neznano.
*	Ženske z vitrihi so začele nastopati po Ljubljani. Nedavno v mraku je začul neki stanovalec v svoji sobi, kako se nekaj nalahno giblje okoli ključavnice. Kar naenkrat so se vrata odprla in pred seboj je zagledal nizko žensko postavo. Ko je ta zapazila, fla je stanovalec doma, se je hitro obrnila in iz tretjega nadstropja med silnim truščem skakala po lesenih stopnicah navzdol in bežala na ulico.
*	Kako je dobil ukradeno kolo nazaj. Julija je bilo pred gostilno Tomaniča Adolfa na Bregu pri Ptuju ukradeno Maksu Rimeli, ključavničarskemu pomočniku v železniški delavnici, skoro novo kolo. Neznani tat, ki
njega. Za nama sta sedela doktor Thore in njegova svakinja.
V ogledalu sem videl za sabo njen lepi obraz, ki je neprestano drgetal od razburjenosti in je bil skoraj strahotno bled. Kar nekaj kakor skrito sočutje se je zbudilo v mojem srcu.
Kako zelo je morala ljubiti svojega moža, da ji je bilo še zdaj, po dolgih mesecih tako hudo za njim! Da, tako ženo mora imeti človek!
No. upajmo, da se bo Jimu in meni posrečilo rešiti zapleteno uganko.
Stanovanje izginulega Violetinega moža je bilo precej daleč od Dunejevega. Tako je vožnja dokaj dolgo trajala.
Jim je molče sedel pri volanu.
Njegov obraz je bil spet kakor izklesan in nič se ni dalo razbrati z njega. Na njegovem čelu pa sem opazil gubo, ki je zmerom, kadar se je pokazala, obetala nenavadne dogodke.
Ali se je Jim resno bal, da se morda Du-neju ni kaj pripetilo?
Tako se je zdelo, kakor bi bil strah Vio-lete Thorejeve nalezljiv. Lotil se je tudi mene in postajal je tem hujši, čim bolj smo se bližali Albertovi cesti.
Kmalu nato smo obstali pred elegantno najemniško hišo.
Gospa Violeta je ostala v avtomobilu, naju pa je Tomaž Thore odvedel proti Du-ne.jevemu stanovanju, ki je bilo v drugem nadstropju.
Jim je izprva pozvonil rahlo, potem pa je pritisnil na zvonec z vso silo. Nihče se ni oglasil. Vse je bilo v stanovanju tiho kakor v grobu. Nihče ni prišel odpret.
»Ali je Dune morda zbolel?« je razburjeno vprašal doktor Thore. »Drugače si njegovega vedenja skoraj ne znam razlagati.«
V tretjem nadstropju za nami so se odprla neka vrata..
Po stopnicah je nekdo prihajal. Kmalu nato smo zagledali starejšega gospoda pred seboj.
»Doktor Thore!« je vzkliknil neznanec. »Ali ste res vi?«
»Da, kakor vidite,« je odvrnil Violetin svak. Potem nama je došleca predstavil. >To je pa gospod Crawford. Ali mar veste, kje je ' gospod Dune?«
»Kaj ga tudi vi iščete?« je začudeno vpra- , šal Crawford. »Jaz poskušam že trj ure priti do njega, toda nihče se ne oglasi in telefon je tudi nem. Pa vendar se mi zdi, da mora biti doma.«
»Kako morete to vedeti?« se je takoj vmešal Jim.
»Ker sem slišal malo pred sedmo uro, ko sem ga prvič hotel poklicati, pod seboj, iz sobe, kjer se navadno mudi, čudne glasove. Bil je nenaden trušč, da so se stresle stene, in slišalo se je prav tako, kakor bi bil kdo prevrnil težak kos pohištva.
Tudi pridušene klice sem slišal. Zato sem šel takoj navzdol in pozvonil na njegovem stanovanju, da bi zvedel, kaj je z njim. Toda gospod Dune mi ni odprl, čeprav sem za vrati slišal, da je doma. Prav zdajle sem priiel spet navzdol, da bi še enkrat poskusil priti do njega. Zelo me veseli, gospod Thore, da ste tudi vi prišli.«
»Nikakor noče odpreti in oglasi se tudi ne,'« je dejal Violetin svak razburjeno. »Kaj pa če je med tem odšel z doma?« .^sja**
»Jaz slišim najmanjši šum iz nadstropja pod seboj in vselej ujamem z ušesi, če kdo zapre hišna vrata. Zlasti danes kaj takega mojim ušesom ne bi bilo moglo uiti, ker sem še posebno pazil, saj se mi je ropot v Dunejevi sobi zdel nenavaden in sumljiv. Če gospod Dune ne bo hotel odpreti svojega stanovanja, bi predlagal, da bi stanovanje kar mi sami odprli, kajti meni se kar zdi, da se je moralo zgoditi nekaj hudega.«
Doktor Thore naju je vprašujoče pogledal in skomignil z rameni.
Jim je samo prikimal in me odrinil stran. Potem je vzel vlomilski ključ v roko.
»Tako je prav!« ga je pohvalil stari Craw-ford. »Ce nosite takšne reči s seboj, je najbolje in gospodu Duneju bo tudi prav.
Kratek prasket se je začul v ključavnici, ki je popustila.
Jim je ugotovil, da vrata sploh niso bila zaklenjena, ampak samo s kljuko zaprta.
Stopili smo v elegantno, moderno opravljeno predsobje. Ena izmed vrat, ki so držala od ondod. so bila odprta.
Doktor Thore je odhitel v tisto smer, med vrati samimi pa je obstal in pogledal vidno presenečen v sobo. ki je midva še nisva poznala.
Stopila sva za njim in tudi stari Crawford se nama je pridružil.
Pred nami je bilR Dunejeva delovna soba.
Tudi tu je gorela luč z zelenim pisarniškim zaslonom.
Na pisalni mizi je bila odprta knjiga, v pepelniku pa konec smotke. ki se je ves iz-premenil v pepel, pa je obdržal svojo prejšnjo obliko.
Stol pred pisalno mizo je bil prevrnjen na
je izginil takrat 'brez sled«, ae je v eHrtek dopoldan. z ukradenim .• kp}estH*i spet paipe-.j, lisi i v Ipliitj aa sejffn pmi RegtAtavovgo--. stilnp posiiavH keto- k .zidu,-. Nottadn® pa je.-L prišel, po etsii-tudi RjmtAa is aagl&^Jtl swofe- . kolo, o čemer je takoj obvestil orožnih© na~. c Bregu... Med tem jpa j« ne^aaeaeapaeičl, da ga zasledujejo^ zased«! jre kete ter se odpeljal proti gozdu-, tik D.save.. K& jfe videt d®f ga orožnik in testa i k k»l*sa vzlrajjaj® aasbada-jeia, je pustil,tote> v geširi. ter neaHtaa kam iagjasiK Koto jRitma!a-slabil oaaa®..tator tja orožniki še iššsjifc- 1	• ,
* Velik rforo sretFi Bfaciftora. V- n.edftvni< noči je bil rzsrien v Ptferhboru drzfcn vflom Žrtev vloma- znani fa-strtjfr gostilne »Prešernove kleti« v Gosposki uiici;- g. Karel Dro-fenik. Vlomilec je odnesel- skupno ff.lW dinarjev gotovine. Služkinja,, je ponoči- vfdela nekega moškega na dvorižttr, ki .je naglo pobegnil, in zatrjiuj.e, da- ji. jfe možak na ritiez
znan, ker je bil ^e večkrat v gostilni'. r''
.. '
Avstrijskemu žei«a«ifaiyu sw> «o|>ler>i)i cele VK,eče pobira. Ned,a«?n« j« pcišis). v Mariboru .'na. glavnem- koicdvMH do odkrit.jja „ velikega tihotapstva,, ki zadeva samo. Av^irij-. ce. Na- te-cderju. avstrijske- lokomotive, si> naši!.-'pod. premagam..c$1q» skladišče gopi:a> iin sicer (več vreč v.-teži kg in, 39-kg mesa. Strojevodjo in kurjača; so- avstrijski.- fte^ri-. carji v, Mariboru, arettraii- ter ju odvctUJi V zapore v Gradec. Kse j« Maa-ii»0E. otam*j»i» kolodvai; ter je arvstri jski oddelek »ksterito-riakiv, tako da s« A^strijjci, pod oblastjo/svci-je uprave, je taka aretacija in-, odpiraua ,v Avstrijo mogoča. Vrednost. zagledanega popra in, masa se- ceni aa	dinarjev-.,
*- ŽaJrotttoa slika a dttiabf. Pri Sv. Jraštii- naii Vrhniko; s b. nedavaco odkrili* grd; rioetEfe, v ki- r
nmocmif&m
Le- lw** d>ni »r sta-nr eto sir- b« umaknilo novemu. Zato je skrajni da x«s|M(far abraeiura, lfcj<» ima kaj tiobi<(i iit kam- «i«ora 5e ka®> daii. Tak; ss* s&oda* »stNta, bite tudi v sank na«e«rak »©er Vj^rašaii. s«, siftua^ »AH iiua preljuba .SJomotfuia'. ki je wse iet»,.tfd<w m tr-daouj. EuidUa v ui« j«. hiša in me caz> vcsi-IJevara hi učila, še Raj; dolVvti, od* mene, aH sem že plačal' naročnini/*« IVr trt»-f»a čakati1 ,nw odsjovor. Po prh* j; ali' še- leži jui- t »»M poR»igmett, Iti jc ni«? i«mibitl feda^j pojdi a it.j« ua Rošto. iii plačaj naročnino aR r/roir. 'toar kar- iMKineoo.štv ki M !jo dal potešila-!: otiksšoa ,v««,. tb. m- b« upeava, list«, kakor je pisala,, sadi ktofr tu-odUiiiiusii prisiljena [/oiji.Ui «iaxočuiu» s poštnim sIoimv M cela ustaliti list Zato plačaite naročnino brez od&šanja!
t.
Mimfegi.»-
Ivanjkovci,, no-vemui a. V- zadaj ib 10 d-nefe; sten ss »Slavcaec«, šn »StaveasEki gjss^odar« razpisala, o-, aašenj; kra-t i* Pov«d jjma j« feiia denairna: obsodba,-tjrdi bivših tulcajšnjih občinskih fuucbdanacjev. . .	izreklo a^ia-cijekas snstisne- v Lvub-
terega staj Vaje:,zapletena beat in. sastca. jo \■ -Igani že 3-.. septero^aca! im te na- pritožba'dr-katerik'tcdei da ste iajsete/ljubsaerasko raa- . t-aa«Bega tožite^ja m MasiiJanu. Prifaižba je naenjesj P«»lejdfe* tega i raKroelJa m toaletni vložena zaracK oprostilne sodbes ®k«ož-jfe serstora redila>«tr«faafc .ki- ga- j«- kajaki. rj> i| wga sodaš£a-- z dn» 13,. spcilaj po Kateii so rejsfum »rasjila- ia aako^ila,. Zad«va; ja prj- - (fbilk oswošžsoi omanjani- bivši: ehiiasft® funk-šla b.« lašesft tiadi emanškom. ki sto ooisae/*- .,t. fi«maEji- gg. Bogeac Aiaje. Petmsac- Lo.vnar. ih deevaii' ia s® naposled brata in- sestota aretij^lj s Janežič: lAcan- Predmeti obtožbe: aar. biia. pa-Govw:i se^ da so naSlfc tnapnjfce	i. twavU» nekaterjJi imen. v 'biagajarilfiBiD, dmivi-
otrakai a lpted-djuadant aer tmcJi,;.	šiai . | nilku,, i.2yršetii>k na podlagi blagajniških; pri-
vesti ^a,-je>ise8bra ie-' poprej eakjfcfe. ene^i . \ leg.. .«, . . .,
otroka umorila. Brat in sestra sta bii-Jh naf . i , Apeliaei-jsk.®) sodišče je amatealo to de-patnje pre-j,. iir®3teaa -.v-, sodbe a^jouer aa. Tvhnila, !t aa kazniva in izmekle danarna- gtob^,, i». si-nata.ga .sor se4w0Todp$ra«iii;vtt L.jwWSa®oj.ime^ -^.»en-ša: Bcgše, Al«jaa. 5S0, -za BetaroEjai.liarra te«n ko so- brata pa aaelišanj-u iz»tis±iii.	i« za Jšnažiča Ivana din..
iskar*'sa/nada#u»i(et tec^ftajasnilav v kpjik» V ateazleiitvi te> obsodb« ps?,Ti sedišče, dia je sum -g-tedt; atttegfl- zJfičia-a-. uteoftei^.. >, , »c ss eesige;.ka<e^ so vadi kož podlaga po-
pravil, res iavcaLLes kakar j« to oftražno so-dišča ugptev.ilo-. te« dat ctejiaaje a«, kaž« niti htutofeaega mižali nitk m poteki« a; »teeast-nihr na®ih«-v..
tIgrawio> -ssdffiše« v- Cel'jtw pa je- o- predrne-ta«i rszpDca-vijsdo žn 2. julija- lani- tfer med drugim ugotovili©, da v smislu pa»agra4a -1-29.-2. zakorae a občinab- v zwzr t besedi lomi paragrafa 52. finančnega zakona za leto- 1988-37 to irim bila take- ner-edn«stiv ki b* spadale ' pod tu-tutiJMiu dotoeilu.	) v i •
Vsega tega- seveda »Slovenec« in- »Šloven-^sk-i gospodar«<■ ne- navajata. Oinerrjena lista tudi pišeta, da je g. Lovro. Petovaf' po- nalogu bbnske uprave razreden- prisedništva pri sreskem- kmetijskem odfebru. kamor-- ga* je delegirala- Kmetijska družba. D'alje- pišeta, da imenovanega pa smrti občinskega odbornika. Matije- Kocipra ni'-pozvala banska- uprava kot naslt>dnfega- t litete- v občinski' odbor, marveč je imenovala za odbornika g- Alojzija Zmazka, ki je kandidiral na Petnvarievi Irstiv
Kdor malo pozna zakone, vidi takoj,, da se tukaj, poročevalec nevede ali namer m ni držal resnice. Banska upesva je, & odlokom z dne 10. t. m. odrekla. Kmetijski družbi v Ljubljani pravico, Lfn£novanja. članav s posvetovalno pravico v posamezne sreske: kmetijske odbore. Ker morebitna pritožba nima odložilne moči, so izpadli, iz vseh sraskih kmetijskih odborov,v dramski banovini kot posvetovalni, člani zastopniki. Kmetijske družbe.
G. Peto^ar torej, ni bil priaednik sreske-ga- kmetijskega odbora, ampak, član s posvetovalno. pravico- irr. je. prenehal ta biti hkratu z več da'ugjrni po- navedenem odloku baa-ske uprave-.. Čudna se? nam tudi; zdi^ dai ootie-njana lista, nfe vesta, kaka se- popolnjjujejo občinski adbojii. Uu baneka uprava nič: ne poaiva,. Ls po mestih, ki1 jjh. nawaga zaloon. imamo- imenovane: občinske odbornike. Nfeša občiaa pa. ima lahko-le izvoljenec ' i, Žsija, da bi bil ptieskrašen aa> tukajšlhjo občina- zaslužni- g. Lovro Petovar, je- tu, vzroki: za to; pa. nam- niša znani Zaupamo pa toliko oblastv«i d&- ber odbowrrk- tisti, kate-rerrua mesto, po zakonu? gre, pa oe to fnd? kakemu krafevnamu ciniteljii ni prav.
V ostalem pa naj gospodje pri omenjenih' listih verjamejo, da ljudstva eem- dolgaltetno zaslužno delov omenjenih' mož; in da taka poročila, pa. rraj- imajo še tako-' velike napise, njihovemu ugledu prav nič ne škodujejo.
-| i,Qa je medi ten. žr preiakal o^tiitoi sobo, je-Duiuffju služila za o&edmeoi- ■' ' Hp^.lSa nizki o-mari sta. sfeaLai dira kazaroa.. V t ws*frt- s® bili še sJedenoi. ostankov črnega/ vina, zraven pa je bila steklenica, dej polovica- izi-t (SJrsBn jeira.
svaeb:$iEi-ztjsilu.. preprogi; cazen tega pa je ležalo t!»h šo iaieka.jj flisem, kakor bi jik-.bil kdo zi.-rake.cMltiniJ z mize, da- sat padla .rsa tla.
Ttidi nekaj, stoiftv k-sobi jie biloifpuratiiiiji-mib, irt ka-teor-se-je ^ide«l|o, najteržf rta uasdep naoiia. i i s - .	>	'(T ]
Jitam'stai 'saredi.sobe ia«t giedab. okoli sabj, ž f .cEkame je torej' moEal imnti; pnadi feratkim zlastjifpa»rpo tlJriil y. • K , /r: • i f nekoga na obisku.
Nj«gewc o&: sin potemn. ob3telei; na mdseift-> • Jii-Hj! je o^cezno prijel: - oba knnanea ze krajni, lii se-ja čtuudsmst. temno odrašalf od ostaf- zgornji rob in ju zavil v abragčO), ki, jfe le-lih tal, pa.,m bil 'Vctfjiodtmajiislegguiamca.	mavi
Potem s? je počasi sfcleail inf gidtuidbiidtf iifc^ jr« .»Morda, bciosca;p»zneje,vzeli tafostekiaracb tla- !	' •••	r	siaehnjv«-jetcekel"..
Stopile-sem-, k ajimtn.iii ga vprašujoče-	»Kaj misliš o vsej zgodbi-«sewi 'g»,rad<*-
giedalr.
S^Beda®- vp^aSalv-»Vse kaže, d» se-je med Dur
Httrb .se^n^-sj&tanai kaj jd -abudiLo nijegiivi)-fc«ejem irt še nekorrr, ki-gwme poenavai odig-ral pazljivost;.	, ..	-i -i )<f t,. Mttbj) kii^ipotekeJf čS&of brežfkKvfe«
sera. š*^£nU; da mal »iitferfsteen. nje}- .1 »Žalf«( je odvrnil' Jim, »raf vsa zgodba ni ga ni mogel slišati.	.. j.-	•! ti I prav nič všeč. Gospod Crawford jfe- trdovrat}-
Pjnkiiaal- je^.-potej« pa- mi. ie.pisot' takkiifc zatrjeval, dia- ni bifo v zadnjih treh urah tthw odgovorili f - * -• - f.	le. | nobenega gosta v hiši, vse p»> hafa. ffif je
»Pajdii bitac m p«glaj> še vr aiaacbio..sob(i..«»bsl>, -m'iša'hrHd'0-msileni f	' M
Zdi se mi.'da/sfc- jeMnatraJ bj-.,odigca(tbprecej .Eteej^ai mogoč««na-rtfi ih njegov^.naspvot,-hu^b°i<<	o- •)::) tvj ...s-MHi	tak® izginil brez sledu; @ba pa bi
Odprl sem viirta. ki sp dnžaffai.vi sosednp w>il-a mogla zapustiti hiš®^ samo skozii vezna SMbovv kjer se nitem.bit i	/ ; Ibvra-tfa. Ali inav to ni res kar preveč :čudno?
Soba je- bdda zavita vttmo. V«»da« pa-rapra Kaj misliš'«	)
£T«Yrhit«> odkril električno stikalo in rj : fc , skomignil sem z rameni. -"' ' gsedal pred- seboj z tosaum tapetami obitfr--j|»^-	, . '
sobo za branje in knjižnim, • kjer pa nisem	ka3 Pr^ite k tej zadeviN je. izt
mogel na pwi pogled odkriti:pra.v nič!sun> -:.P7enadaj zacul za nama.	,
ljivega. i,	, ^ -	- Ko. sva se ozrla, sva zagledala z;a hebtonn
Tretja soba dalje je bila Btmejevst spal- -►{^spoda Cra^forda.. Za-njim pa ja prihajal nicai -	'	j- r	jjše dokto*- Thore.
Tudi: t« sam- dobil vrse v najlepšem fedu I »Ce se gospod Dune kmalu ne vii!0.e- sam in lurea sumljUib sledov.	.	: .[»od sebfc.bc treba- poklicati, poiicjjio! na po*
Potem sem se vrnil brez usjieba. k peija»- iiJ9Ett£iu<r &<&ittX3jk.3im Lawrencei. »-Vse, kar telju: Ji mi«.	: T smo odkiftits v? delovni sobi. pa jaeno pzačai,
i da je< bil; tu hud' boj. Morda* beroo še' kaj zvedeli.
Buneja je najbrfc presenetil neznan vsiljivec, ki se j6 mopai čisto nepričakovano pokazati" pred; njim; kakor bi bii-' iz tal! ara-seii. Pfrevnnjeni stol pri pisalni' mizi, smotka v pepelniku, ki je sama od sebe zgorela do konaa^ odprta Unjiga, ifc katere je mora! Du-nE pred napadom bradi, raeen tega pa vse, Kar je poi tfeh ra-ztreseno: govori" menda- dovolj zgovorno.
Ali hočete pdklicati svojo.svakinjo, gospod doktor Thore? Mbrda hanrbo-ana povedala, s. kom> je Dune kaj občeval. Ce ona ne ve, si bomo težko' pomagali.«
»Uboga Violeta« je zavzdrhnil- doktor Thore. »Hudb se bo spe4 prestrafiila. Samo* nečesa ne razumem.1 Dune je- vendar živel tako sam zase. in skoraj ni mogel imeti- sovražnika, ko pa je bil tako dober človek ...«
Jim jel doktorja mirno grede1 oM-nil s pogledom.	-
T k ja menda razumel; kaj Jim hoče. Hitro je zapustil sobo. Jimu< je- bilo očftao mnogo do tegay da Crawford ne bi pr«ve£ sliš&l.
Tapai jo-je spet ubral za doktorjiemT tako da: tudi-' zunaj nismo bili sami.
Jim se je tedaj iznenadb sam vrnil v delavno1 šobo. 1	x '
Takpj, je, pogledal, okoli ^ebe. in z^čel natančneje preiskovati |»fnju madež ba tleh.
Jaz sem. «ied tem stikali^.povsod okoli,.pa kakšnega drugega izdajalskega ipadažs. iste vrste nisem, mogel nikjer naj,ti.
Iznenada pa? je« Jim vatajb io. odšeti p«oti
DOMOVINA št. 49
^mtMmmoammtammšittišššmmmm
Iz Pr ebmur Jo
Pri Gibini porušeni most še ni popravljen
Črensovci, novembra. Poročali smo že o velikih poplavah, ki so bile ob zadnjem trajnem deževju ob Muri, ki je napravila veliko škodo po polju, uničila pa tudi mostove na murskih rokavih Tako je odnesla voda nad 20 m dolg most na murskem rokavu tik pred biodom na Gibini. Ker je že od poplave minilo precej časa, je bilo pričakovati, da bo ta most vsaj v do-gLednem času popravljen, da bo mogoč promet z vozovi na gibinski brod, ki je mnogo bližji za voznike v smeri proti Sv. Martinu, Strigovi in sploh v Medmurje.
Ta most je še danes opustošen Le pešci lahko hodijo čezenj po enem brunu, a voda
Je tam zelo globoka. Vsak si lahko misli, s ■^kim strahom morajo preko te začasne brvi ljudje, ki hodijo tod na brod. med tem ko je vozniški promet izključen in morajo vozniki daleč okrog na grofovski brod. Čudno, da se še ni tu zgodila nobena nesreča
Čujemo. da se glede tega popravila prepirata dve občini, ki sta na obeh straneh Mure. Nobena ne bi rada popravila tega mostu. Ker je zadeva že skrajno nujna, pozivamo odločujoče činitelje da si zadevo na licu mesta ogledajo in dado občini, eni ali drugi, nalog, da se mns-rčimnreje popravi. Doslej so most vedno popravljali Gibinci.
Prodaja polžev v Francijo se je ustavila.
Lani so kmetje v Prekmurju in Medmurju zaslužili lep denar za polže, letos pa so ostali praznih rok, čeprav so nabrali cele vreče polžev Ko se je pokazalo, da gredo polži dobro v denar, so jih zabeli nabirati tudi Bosanci in Hercegovci. Prevelika ponudba iz naše države je najprej pritisnila na cene, kmalu nato pa je francoske trgovce odbilo še nekaj drugega Bosanski trgovci so od nabiralcev prevzemali polže kar vse vprek brez izbiranja, zavoljo česar so Francozi začeli naročila odpovedovati.
Grozna smrt triletne deklice. V Lipovcih pri Beltincih se je triletna Emica Florjano-va s svojim bratom igrala v svinjski kuhinji, kjer je pod kotlom gorelo. Bratec pa je šel iz kuhinje in Emica je ostala sama. Odprla je vratica pod kotlom, da bi se ogrela, čez nekaj minut pa se ji je vžgala oblekca. Emica je začela klicati na pomoč. Domači so ji takoj strgali gorečo obleko, toda ubožica je bila že vsa opečena. Poklicali so nemudno zdravnika, ki pa ni mopel več pomagati. Emica je čez nekaj ur izdihnila.
Hošl no tujem
Iz kolonij naših ameriških rofakov
Cleveland, novembra.
V	Clevelandu so umrli Anton Prinčič, star 75 let, doma iz Črešnic, Janez Vidrih, star 67 let, doma iz Podiškovca in Rozalija Sintiče-va, rojena Stankova, stara 47 let.
V	bolnišnici v Milwaukeeju sta umrla Miha Čandek, star 55 let, doma iz Janezovega Brda na Notranjskem, in Anton Suler, star 50 let, doma iz Dravograda.
V	Sheboyganu je umrla Katarina Grgiše-va, stara 76 let.
V	naselbini Libraryju blizu Coverdaleja je umrla Angela Kunova, stara 23 let.
V	Chisholmu je avto do smrti povozil 23-letnega sina zakoncev Antona in Neže Mi-heličevih.
V	rudniku v Copperfieldu blizu Bingham Canyona se je smrtno ponesrečil Franc Tavčar. «.tar 42 let, doma iz Javorja nad Škofjo Loko. Nanj se je vsula plast kamenja in ga tako hudo poškodovala da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. x	~
Ženski uestnik
Za kuhinfo
Ješpren z grahom. Tri decilitre graha namoči zvečer v mrzli vodi. Drugi dan grah operi in pristavi z mrzlo vodo. Pazi pa, da se grah ne razkuha. Posebej pa skuhaj tudi tri decilitre ješprenja. Ko sta grah in ješprenj kuhana, pa razbeli mast in prepraži eno žlico drobno sesekljane čebule. Ko se je čebula zarumenila, prilij toliko vode, da je čebula pokrita z vodo. Ko prevre, stresi čebulo h grahu, stresi zraven še kuhani ješprenj in vse skupaj previdno premešaj, najbolje z vilicami, da se grah preveč ne stlači. V jed zamešaj še malo kuhane gnjati, katero pa drobno zreži, po okusu osoli in malo poporaj.
Telečje srce s smetano. Telečje srce operi in prereži. V kozi razbeli mast in prepraži vso zelenjavo (korenček, peteršilj in zeleno). Na zelenjavo položi srce in vse skupaj duši do mehkega. Ko je srce mehko, ga položi v drugo kozo in polij gor pet žlic kisle smetane, osoli in dodaj malo sladke paprike, pokrij in pusti pri kraju štedilnika Zelenjavo pa pretlači skozi si'o, jo stresi nazaj v kozo in prifij malo vode ali juhe. Ko prevre in se malo zgosti, jo polij po srcu, in ko vse skupaj še malo novre, je jed gotova. Srce zreži, zloži v skledo in s sokom polij. Zraven daš rezance.
Čokoladna krema. Tri četrtinke litra mleka vlij v lonec in dodaj štiri rumenjake, pet dek Sladkorja v prahu in eno deko moke. Vse skupaj dobro raztepi. Nato postavi lonec na krop in raztepaje skuhaj v gosto kremo. Ko se je krema zgostila, primešaj osminko kile zribane čokolade in postavi na hladno, da se shladi. Nato primešaj četrtinko litra sladke stolčene smetane. Smetano malo posladkaj z vanilijevim sladkorjem. Posodo za puding ali kako drugo primerno skledo oplahnl z mrzlo vodo, jo napolni s kremo in postavi za tri ure na led ali v mrzlo vodo, da se krema strdi.
Slani mandeljni. 10 dek mandeljnov stresi v krop in jih pusti notri dve do tri minute, da se dado lepo olupiti. Olupljene mandeljne stresi v razbeljeno sirovo maslo ali olje (masla eno žlico, olja pa malo več) in jih nraži, da lepo porumenijo. Nato jih stresi
na čist in debel papir, potresi s soljo in dobro zmešaj. Zloži jih na krožnik in daj na n zo. Po tako pripravljenih mandeljnih ne dobU nikdar zgage, četudi piješ težka vina.
Praktični nasveti
Kako opercš usnjene hlače. Usnjene hlače namoči čez noč v mlačni vodi. Če so hlače zelo umazane, tedaj primešaj vodi malo ter-pentinovega cveta. Drugi dan hlače dobro operi v milnici, kateri si primešala malo ste-arinovega olja. Milnico menjaj tolikokrat, da ne bo več umazana. Usnjenih hlač ne smeš prati v čisti vodi, ker postane usnje potem trdo. Ko je milnica čista in ni več umazana, tedaj hlače nalahko ožmi in zavij v suhe krpe. Ko so se malo osušile, jih raztegni, da dobijo pravo obliko, šele nato jih' obesi sušit na prepih. Ko so hlače suhe, jih! dobro z rokami zdrgni (zmencaj), da postane usnje mehko.
Kako spoznaš otroka, da ima gliste. Otrok: je bled, okoli oči ima modričaste kolobarje, na potrebo ga tišči, a ne more iti in vse ga srbi, zlasti nos. Če opaziš te znake pri otroku, mu daj brez skrbi glistavce, ki jih' dobiš v lekarni za majhen denar.
Zelo škodljivo za zobe je, če ješ prevroče ali premrzle jedi. Posebno pa še škoduje, če ješ najprej vroče in takoj nato. mrzlo ali obratno. Zobna sklenina pri tej spremembi zelo trpi, poslečlica je pa največkrat tudi zo-bobol. Zato pazi, da po vroči jedi ne piješ takoj mrzle vode ali vina ali ješ celo sladoled. Tudi zelo kisle jedi škodujejo zobem, zato je priporočljivo, da si po kislih jedeh izpereš usta in si tako ohraniš zdrave zob j.
Pri razsušenem podu. ki ima velike špranje, je najbolje, če te špranje zamašiš. Skuhaj navaden klej. V drugi posodi pa zmešaj zribano kredo z vodo, da dobiš gosto kašo. H kredi prilij kuhani klej, da dobiš srednje gosto mešanico. Nato primešaj Se presejanega žaganja, da dobiš tako gosto zmes, da se da lepo mazati. Lonec s to zmesjo imej na kropu, da ostane zmes topla, drugače se ne da mazati. Ko si zamazala vse špranje, jih po vrhu dobro ostruži, ket potem, ko se je zmes med deskami posušila, se da le težko odstraniti.
Da se kruh tako hitro ne posuši, položi V škatlo ali predal, v katerem hraniš kruh, en' olupljen in na tenke rezine narezan krompir. Krompir daje vlago od sebe in zato ostane kruh delj časa svež.
323K&
Pri prebadanju ušesa za uhane pri majhnih kakor odraslih osebah je treba precej pažnje in snage! Iglo kakor uhan je treba pred uporabo položiti v alkohol, pa tudi roke dobro umiti z alkoholom, da tako ne zastrupiš rane v ušesu Ce tega ne storiš, je največkrat posledica ta, da se uho ognoji, lahko se pa tudi dogodi, da dobi kdo izpuščaje, vnetja iq druga obolenja.
Iz New Yorka poročajo, da je tamkaj umr- I la 50 let stara ženska, ki je zadnjih 15 let ' živela kot možak, ne da bi bil kdo iz njene okolice to slutil. Vseh 15 let je bila namreč pri bogatinu Searsu v službi kot hišnik Alfred Grouard.
O tem Alfredu Grouardu so vedeli le toliko, da se je rodil v Franciji, odkoder je prišel v Ameriko star 15 let Bil pa je vzoren uslužbenec, ki se je zlasti postavljal s svojo kuharsko umetnostjo. Vsth 15 let ni niti enkrat zapustil posestva svojega gospodarja. Kadar je imel dopust, se je umaknil v svojo sobo in bral nabožne knjige. Pred nekako dvema mesecema pa je hišnik precej obolel. Njegov gosj>odar je velel, naj pošlie-jo po zdravnika, da bi ga pregledal. Toda Grouard se je trdovratno upiral temu, češ da bo že samo minilo. Toda bolezen je postajala hujša in so moža morali prepeljati v bolnišnico Pa tudi v bolnišnici se je Alfred Grouard upiral da bi ga kak zdravnik pregledal Ko so ga nazadnje s silo hoteli preiskati, je dobil hud živčni napad, zaradi česar so morali odnehati. Neke nedelje pa je mož začel umirati. Sele zdai so zdravniki mogli v njegovo sobo. a kmalu so se vrnili od umirajočega bolnika in Searsu povedali: »Vaš hišnik je ženska!« Nekaj ur nato ie bolnik umrl in svojo skrivnost tako odnesel s seboj v grob.
Policija je začela poizvedovati, kaj je s to žensko, ki se je izdajala za Alfreda Grou-
Svetovaa pari&ka razstava »a fe končaia. Pravijo, da je v mnogih rečeh ae'o nalikova-la razstavi 1. 1900. Kakor zdaj je tudii takrat obiskalo razstavo mnogo tujih vladarjev. Posebno zanimanje ao izmed vladarjev zbujali eksotični kralji iz neprosvetljerah d žav in po Pairizu »e spalno govori, da so se eksotični kralji v zadnjili 30 letih zelo modernizirali. L. 1900., ko je bil francoski predsedtiilk Loubet, pa je bito s temi eksotičnimi vla^air-ji mnogo križev in težav.
Perzijskega šaha je takrat razžalil v neki pariški restavraciji naitakar s tem, da mu ni dovolj hitro ponudil jedi Zato je šah srdito vzkfftenil: s Takoj na kol z njim!« Prihiteti je mora! sam restavrater in spoštljivo zagotoviti šahu, da je bilo njegovo povelje rapol-njeno, čeprav so se vsi skrivaj smejali V
Nravstvena pokvarjenost, ki je zavladala v Rusiji po boljševiški revoluciji, je počasi privedla ruske odločevalne činitelje do tega, da Je treba temu napraviti konec. Zdaj se že dolgo ne morejo več sklepati zakonske zveze kar na lahko roko. Razen tega je materinstvu posvečena večja pozornost in se materam izkazujejo velike časti, kar vidimo na
2e pri majhnih otrokih bi morala vsaka mati gledati na nego nohtov. Kadar otroku zrasejo nohti, jih je treba porezati, a ne pustiti, da jih otioci sami grizejo. Noht je važen za roko in bi potreboval malo več nege in pozornost. Preglej in pristriži otroku vsak teden nohte, da mu bodo 1<>ro -asli in se pravilno oblikovali.
arda. Pa še ni mogla dognati njenega celega imena. Tudi to ni prav nič pojasnjeno, kdaj se je začela nositi kot moški. Vedo le toliko, da je k Searsu prišla že kot moški pred 15 leti in do smrti tam ostala
Le po naključju so izvedeli za pokojničino krstno ime. Pokojnica je namreč nekaj dni pred svojo smrtjo pisala pismo neki gospe v Baltimoreju, toda pismo je prišlo nazaj, ker naslovljenke ni bilo več mogoče najti. Pismo so odprli in v njem našli zapisane te-le besede: »Gospa, močno se boste čudili, ko boste v tem pismu slišali o svoji stari služabnici Luciji. Zelo sem bila bolna, staram se in ubožica brez sredstev sem. Morda bi mi mogli poslati kaj podpore. Kar bi mogli poslati, pošljite na naslov Alfreda Grouarda, ker sem tukaj znana samo pod tem imenom. To je edina prilika zame, da morem pošteno živeti.«
Policija se zdaj sprašuje, zakaj se je Lucija morala preobleči v moža, »da bi mogla pošteno živeti.« Zakaj je neznano damo v Baltimoreju prosila za podporo, ko je vendar v zadnjih letih dobila od svojega gospodarja vsega skupaj 16.000 dolarjev plače z vso preskrbo? Vee ta čas je živela skrajno varčne. Po njeni smrti pa niso našli nobenega njenega denarja in nobenih bančnih naložb. Povprašali so tudi guvernanto v hiši Searsa, ki je mnogo občevala s »starim možem«. Toda tudi ona ni vedela o njem drugega kakor to, da je nekoč rekel, da ima brata na Francoskem.
Perziji bi bil seveda ubogi natakar takoj na-tafcnjen na kol.
Siamaki kralj Sisov/arth se je začuiiil, ko so mu pokazali giljotino, da je v nji prostora samo za eno obscrjenčevo glavo natmestu za deset, kar je najmanjše število pri usmrtitvah v Siamu. Hkratu je odločno zahtevati, naj mu pokažejo, kako giljotina deluje. Naključje je hotelo, da je bi! predsednik Loubet prav tedaj odklonil pomilostitev na smrt obsojenega zločinca. Siaimskl krailj je bil torej povabljen k usmrtitvi krepkega, lepega razbojnika. Pa tudi s tem ni hI zadovoljen. »Ne, tega ne, ta je premlad in prelep!« je vzkliknil. »Usmrtite tegale tu!« Pokazati je državnega tožSca, ki je uradno prisostvoval usmrtitvi Kralj je bil zelo nejevoljen, ker mu niso iDstregili.
vsakem koraku. Ne samo v krasni moskovski podzemski železnici, temveč tudi v vsakem tramvaju in avtobusu vidimo prva in najboljša mesta pridržana mladim materam z otročički v naročjih ali nosečim ženam. In zanimivo je, da se niti v nabito polnem tramvaju ali avtobusu nihče ne preriva na ta mesta, ki ostanejo navadno prazna, pa naj
bo gneča še tako velika, če se ne vozijo slučajno mlade matere ali noseče žene.
Rusija je preprežena s široko mrežo socialnega skrbstva, kar olajšuje materi njeno poslanstvo, posebno prve hude ure in pozneje vzgojo otrok. Skrb za otroka se začne prav za prav že pred njegovim rojstvom Lani je izšel strog zakon proti prekinjenju nosečnosti in široki sloji prebivalstva so ga sprejeli z največjim zadovoljstvom. To pomeni, da se v državi, ki je pravkar proslavila 20-letnico svojega obstoja, utrjuje razmerje med možem in ženo, da prihaja rodbina spet do veljave in spoštovanja. To hkratu dokazuje, da so se nravstvene in pa gospodarske razmere izboljšale. Ruski ženi se namreč ni treba bati materinstva, ker nravnostno in gmotno ne trpi niti tedaj, če ima nezakonskega otroka. Ker država ne dela nobene razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom, ostane ženska tudi v primeru nezakonske nosečnosti upoštevan član človeške družbe. Nobene sramote se ji ni treba bati, nihče ne kaže s prstom za njo kakor marsikje na svetu, kjer požene družba brezsrčno v obup in smrt toliko nesrečnih deklet.
Zakon prepoveduje pod strogo kaznijo odpustiti žensko zaradi nosečnosti iz službe. Da hi med nosečnostjo ne trpelo njeno zdravje, ji je z zakonom zajamčen dopust, in sicer dva meseca pred porodom in dva po njem. Tak dopust, trajajoč v celoti eno tretjino leta, izrabijo delavke in uradnice v mestih, pa tudi kmetice. Dalje je mladi materi zajamčena brezplačna zdravniška pomoč in za porode je pridržano 20°'o vseh postelj v bolnišnicah. Razen tega grade povsod nove bolnišnice, v katerih so porodi po večini brez bolečin, ker imajo porodnice na razpolago poleg zdravnikov tudi najmodernejše pripomočke.
Mlada mati v Rusiji tudi ne trpi pomanjkanja, kajti precej visoke preživnine izterja-vajo od očeta zelo strogo. Po večini se odtegne preživnina kar od plače, in sicer za enega otroka četrtina, za dva tretjina, za več pa tudi polovica. Razen tega vodi Rusija, ki šteje blizu 200 milijonov prebivalcev, tudi politiko naseljevanja, da si zagotovi bodočnost. Kakor v Italiji skrbi tudi v Rusiji država, da število rojstev čim bolj narašča. In tako dobi vsaka porodnica ob porodu enkratno podporo. Tiste mlade matere, ki imajo po več otrok, pa še posebne nagrade. Pri sedmem otroku dobi po 2.000 rubljev skozi pet let, pri osmem otroku pa skozi 10 let.
Glavna olajšava delovni materi je pa v tem, da lahko takoj zaupa svoietra otroka javnemu skrbstvu. Če hoče, ga lahko izroči čez dan v detinsko zavetišče, kjer ostane čez dan, ko je mati zaposlena, zvečer ga pa lahko vzame k sebi ali pa pusti tudi v domu, kjer je dobro spravljen. S tem obsežnim socialnim skrbstvom je Rusija dosegla to, da je močno nazadovala umrljivost mater pri porodu in otrok, na drugi strani pa tudi to, da je postalo materinstvo najsvetejša naloga žene.
X Kraljica s 675 franki mesečne pokojnine.
V Parizu živi kraljica Teria iz Tahitskega otočja, ki ima naslov prevzvišene princesa Tahitija. Ker pripada to otočje Franciji, ima ta kraljica prav za prav samo še naslov kraljice brez katerihkoli drugih pravic. Ta edinstvena kraljica prejema od francoske republike prav skromno mesečno pokojnino v znesku 675 frankov. V Pariz je prispela Teria šele pred nekaj meseci in je to njeno potovanje in bivanje prvo na celini, ker je svojo mladost preživela v San Franciscu. Kraljico Terio s Tahitskega otočja je ob njenem prihodu sprejel predsednik Lebrun v posebni avdienci.
X Hiša s 5000 psi. Pred kratkim so v mestu New Yorku uradno prešteli pse. Pri tej priliki so ugotovili, da je v New Yorku hiša, v kateri prebiva 5115 psov. To ni kaka pasja bolnišnica, ampak veličastna palača sredi New Yorka, ki je največja hiša na svetu. Psi v tej hiši pripadajo vsem mogočim plemenom in se jim prav imenitno godi. V vsakem nadstropju so za pse napravljene posebne terase, kamor se hodijo psički sprehajat.
Skrivnost ženske, ki je
1$ let živela kot moški
ko so se včasih zabavali
eksotični vladarji
. t	' 1	I .
Tudi v Riisifl posvečajo
materinstvu večjo pozornost
e ®
. dokler, ji ni prinesel
veter pri, opran z Radionom
j - -•.•• • ''	r	'' - - -•'-..	i
Dve gospodinji . . ♦ obe imata radi snežnobelo parilo. Vsaka pc uporablja drugo pralno sredstvo in glej kcko velik je razloček! Perilo, oprano z Radionom, je „Radion-belo", ker vsebuje Radion dobro Schickrovo m ilo m je prepojen s kisikom, ki pronica skozi tkanino in pe?e Vaše perilo tako temeljito, da se njegova belina povsod takoj zapazi. Ce boste samo enkrat oprali Schichfo perilo z Radionom, ne boste nikoli več uporabljali drugili
pralnih sredstev.	ŠOTO

-i-tmj
X Stara kultura Eskimov. Ameriški stari-modov-ec Henry Coillins iiz Smithsccnovega zavoda v VVashingtctiu je začel kopati na otoku Sv. Lovrenca pri Alaski ter izkopal, premnogo spomenikov iiz store kulturne dobe, ki so njeni nosilci bili Eskimi. Izkopani predmeti so narejeni iz kosti, podobni slonovi kes ti. Vmes pa so bili dragoceni okraski, iigrače in; i orožja, narejeni iz zobovja velikega grenlad-skeiga kita. Poleg teh dlroibnasrij so bile iz te kosti narejene tudi velikanske sani. Vsi predmeti so bili nenavairtao Skrbno izdelani in njihova izdelava dokazni je visoko fcuPitairo. Sodijo, da je ta diofoa vfcrafes e~k'1msike kulture bila nekako pred 1000 ali 1500 leti.
X Miši najdejo pot domov. Ptiči znajo vsako pomlad najiti pot v kraje, kjer so gnezdili prejšnje leto in ss dirže celo istih vasi in hiš. Enako je s psi in m?ek'2tni, kadar jSh kdo odvede -kam diru5a,rn. Tudi ti se radS vračajo nazaj, čeprav so bili odvedeni na desetine kilometrov dale'?, še bal j pa je čudno, da so pred kratkim isto opazovali pri miših. Nemški profesor Sčr. Bastian Schmid piše, da je op-azovai miži, s katerimi je napravil več poskusov. Dve miški je pustil, da sta v hiši preži mili. Nato so ju ujeli in jima izrezali nekaj šopov dlake, da so jih lažje spoznali. Potem pa so obe živalci cdeesli veti na polje ter ju tam spustili- Nes-i so jih v mišinicah,'ki sta bili poviti z rutami, da živalci nis ta moffli vidteti kam ju ne;o. Ob s miški sta se všakiterat vnr.U v hišo. in sicer že navadno istega dne. Ker m so bila vežna vrata v hišo zaprta, sta miški splezala po trti p:td streho, kier sta MU vak-ni dobiti živeža v teniikajlniih shrambah. Navc.^no sta «e vrnili že med 20. in 2*. .«ro »Ki- p.% vsa i zjutraj do 8. Pozneje so jih o^tnprfi bolj 5a1eš ven na polje, en krp t ce'o' .ta 13.^0 miŠ-jlh ?ri;<Jailea. Vsakikrat rsfa semi£kt 'zii zvi vnji-li po. i?ti poti. Ta opn">vanfa dok-zuj^b, da imajo živet'* p^-e-be.n dar	kxr so
dos'ej o""»""vali le pri ptičih,. psih. in <i:u"?ih takih živalih.	1
-X; 72.00« Jicbezenshih pisem kot dediščin i. Francoz Gaston Gibitte je- zapustil svojim sorodnikom kaj nenavadno dediščino, namreč 72.000 prepisov rajnih ljubezenskih pisem, ki jih je pokojni Gaston naslovil na razne ženske. Ta nenavadna-zbirka je shranjena v posebni sobi in njegovi sorodniki zdaj ne vedo, kam bi s to ropotijo, ki ne predstavlja zanje nobene vrednosti
X S čevlji se je zastrupil. Dve in pol leta stari Giovanni Cassi.nl iz Florence je dobil od matere črn plašč, a imsl je par rum snih • čevljev, ki niso soglašali ,.s -tera oblačilom. Zato je. Cassimijeva kupila neko barvilo, da z njim čeveljčke črno pobarva. Že po kratkem sprehodu, na katerem je imel deček pobarvane čevlje na sebi, se ni počutil dobro. Treba ga je bilo spraviti v pes tel io, toda njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga morali oddati v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da se je deček zastrupil s črnim barvilom.
X Zaklad v žimnici. V Bernu v Švici je pred časom umrl premožen starček, ki je pred smrtjo dedičem pripovedoval, da ima svoje premoženje shranjeno v samih zlatnikih. Po starčkovi smrti ' dediči tega zaklada niso nikjer našli, čeprav so imeli v rokah njegovo oporoka. Zapuščino rajnega so po njegovi smrti razprodali. Starinar iz Emmentala je kupil starčkovo posteljnino, katero pa je potem prodal naprej svojim sorodnikom. Ti so potem žimnice hoteli rabiti in so jih dali tapetniku. da žimo prečisti Tapetnik pa je v žimnici našel vrečo polno zlatnikov.
X Kako zdravijo raka/Na Dunaju'je imel predavanje sloveči strokovnjak- za zatiranje raka vseučiliški profesor df Leopold Schoo-bauer, ki je vodja zavoda za zdravljenje z žarki na Dunaju. Predaval je o tem, kako je treba zdraviti bule, katere se dajo lahko odpraviti, in kako tako imenovane zle bule in otekline. Za prve je dejal, da je najboljše. zdravljenje .operacija. Bru-ge pa- je-treba zdraviti.; z ižarkt * io operacijo -r Uspehi- pa . So. seveda različni, saj so tudi oblike raka-različne. Za boljše se ie izkazalo zdravlienie z
žarki pri raku na licu, na jeziku in zlasti na bezgavkah v vratu. Tukaj - je bilo zdrav- . ljenje z žarki najmanj lOk-rat boljše kakor pa operacija. Odkar pri raku na prsih za operacijo, uporabljajo. ttfdj ižarke,- je: ta ženska bolezen izgubila mnoga svoje strahote. Pač pa je za zdravljenje raka na želodcu in v črevih edina pcmač nož. Uspehi takega-zdravljertja so seveda dandanes-mnogo boljši, kakor so bili še pre&iiekaj-leti. To je pre-; davatelj -dokazal r.a » podlagi številk svojega-zavoda v: Lainzu. -pri vOtiS-Sj«'?"Tako jiiNMJo-; tra-jna-ozdravljenih QtH% bolnikov.-'ki li-raka'na«koži-, 308toffc>(jhsii8o#.;* rakom ffsfiSfSjJ clh-, 40%	zh^šbi--
na ieziku. Zdravljenje z žarki pa je ozdra-
vilo 72°/n.ijudi, ki so imeli raka v- goltanca. •O istem predmetu je na Dunaju predaval " vseučilišk-i profesor dr. Finsterer. Ta je zlasti naglasil, da je operacija tem uspešnejša, .''čim bblj je zgodna. Kdor je dolgo močno zaprt ali kdor*krvavi' iz črevesja'ali iz že-
•	lodca, ta se mora dati takoj preiskati. Tudi če zdravnik ne more tako j • ugotoviti raka od znotraj, "je večkrat priporočljivo, da bolniku
•	za^peskttšrijo o"dpVo trebušno votlino, ker se ; tako da ■ pravočasno rešiti uriarsifcako člove-
•	ško ''živj^nje; Dandanes' nekateri zdravijo Uifef «»4dieto' *©Bda daeedanfe -skušnje so Se ipcema-jhrie,--"da-."bi•>bila': ritdgoča-. sfc&ka- .sodba. *Vsekakdi- dobra dfefe	pribronefe, -da
se telo bolj uspešno brani te bolezni.
od 5. do 12. decembra.
Nedelja, 5. decembra: 8.00: Kmečki trio.
—	9.00: Čas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.00: Dvospevi in samospevi ob spremljevanju klavirja (peli bosta Špelca Nnratova in Pold-ka Rupnikova), vmes plošče. — 11.00: Otroška ura (Manica Komanova). — 11.30: Opoldanski koncert (sodelovala bosta radijski orkester in Aleksander Kolacio). — 13.00: čas, vreme, spored, obvestila. — 13.20: Nove pridobitve našega arhiva (plošče). — 14.00: Pre-r.os prireditve slovenskih izseljencev iz Heer-lena na Holandskem. — 16.00: Kvartet mandolin. — 17.00: Kmetijska gospodarska navodila in cene. — 17.30: Miklavž govori otrokom. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Slovenska ura: Samospevi na Gregorčičeva besedila (pela bo Dragica Sokova); Kobarid in kobariška dolina (prof. Adolf Ivančič). — 20.30: Koncert plesne glasbe (sodelovali bodo radijski jazz, Stanko Avgust in plošče).
—	22.00: Čas, vreme, poročila, spored. —■ 22.15: Miklavž govori odraslim.
Ponedeljek, 6. decembra: 12.00: Za kratek čas (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vrsta venčkov (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Zdravstvena ura: Splošni vzroki bolezni (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Valčki (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Borba za slovenski književni jezik (prof. France Vodnik). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). — 20.45: Har-monisti poj o (plošče). — 21.00: Godalni kvartet: Trost (violina), Šušteršič (viola), Miiller (čelo) in Svetel (klavir). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski jazz.
Torek, 7. decembra: 11.00: Šolska ura: Kako se utrdim proti prehladu (dr. Franta Mis). — 12.00: V sodobnem ritmu (plošče).— 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vesel opoldanski koncert (radijski orkester). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Vesele in poskočne bo igral Magistrov trio. — 18.40: Človek z vida nacionalne misli (dr. Fran Veber). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. •— 19,30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni tednik. — 20.00: Zvoki z dežele (plošče). — 20.10: Vilko Baebler: Generalni predsednik, veseloigra (sodelovali bodo člani radijske igralske družine in kvartet »Hmtadra«). — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert lahke glasbe (radijski orkester).
Sreda, 8. decembra: 9.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Koračnice (plošče).— 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.15: Otroška ura (vodila bo Slavica Vencajzova). — 11.45: Opoldanski koncert (sodelovala bosta radijski orkester in Štefka Korenčanova). — 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila. — 13.20: Angleška glasba (plošče). — 16.00: Ruski sekstet. — 17.00: Kmetijska ura: Kmetijska kemija — kmeto-valčeva svetovalka in prijateljica (inž. Bogdan Pahor). — 17.30: Veselo popoldne (sodelovala bosta radijski orkester in Vesela deteljica). — 19.00: Nacionalna ura. — 19.35: Prenos z Dunaja: Haydn: Stvarjenje — izvajano ob priliki 1251etnice Društva prijateljev glasbe. — 22.30: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 9. decembra: 12.00: Jugoslovenski operni pevci (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.—13.00: Čas, spored, obvestila, — 13.15: Vesel opoldanski koncert (radijski orkester).
—	14.00: Vreme, borza. — 18.00: Otroške pesmi bo oela Marinka Pristovškova. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 19.00: Čas. vreme, poročila, spored,
Brezplačen pouk v Igranju!
klavirske harmonike od Din 480.
Zahtevajte brezplačen katalog!
MEINEL & HKROLD — MARIBOR ŠT. 104
obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Koncert operne glasbe (radijski orkester). — 20.45: Violinski virtuozi (plošče). — 21.00: Pregled svetovne klavirske literature: Italijanski predklasiki (o skladbah in skladateljih bo predaval in spored izvajal na klavirju prof. Škerjanc). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče).
Petek, 10. decembra: 11.00: Šolska ura: Dom — igra v 3 dejanjih (izvajali bodo brezposelni učiteljski abiturienti; vodil bo Me-hora). — 12.00: Po domače (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Slavni orkestri igrajo (plošče). — 18.00: Ženska ura: Kuhinja v zimskih mesecih (Cilka Krekova). — 18.20: Francoski operni spevi (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Poročila o izseljencih. — 20.00: Operni šramel. — 20.50: Ksilo-fonske solistične točke (plošče). — 21.10: Klavirski koncert Suzane Rocheove. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 11. decembra: 12.00: Plošča za ploščo pisana zmes. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo pisana zmes. — 14.00: Vreme. — 18.00: Za delopust! (igral bo radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura." — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Evo tipov vsake vrste, dobro glejte jim na prste (pisan večer; besedilo in vodstvo Ipi; sodelovali bodo člani radijske igralske družine). — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za dober konec (radijski orkester).
Za sstseSs ln kratek čas
ČASU PRIMERNA ŠALA
Mali uradnik Mohovt je vestno opravljal svojo službo do svoje starosti, nato je prosil za upokojitev. Njegovi tovariši so govorili, da je pač lahko stopil v pokoj, ker ci je prihranil kar 500.000 din.
Preden je zapustil svoje pisarniške tovariše, jih je povabil na kosilo in nazadnje rekel: »Vsi ste slišali, zakaj sem stopil v pokoj ta vsi se gotovo čudite, kako sem mogel priti do tolikega bogastva pri tako majhni plači. Prijatelji, za to bogastvo se moram zahvaliti svojemu rednemu življenju, še hvaležnej-ši moram biti svoji varčni ženi, toda največ hvale moram izreči svoji pokojni teti, ki mi je zapustila 499.000 din.«
MED PRIJATELJI
Miha: »Spri sem se z njim, prisolil sem mu eno in takoj nato še tretjo...«
Gašper: »Hotel si reči drugo ...«
Miha: »Ne, drugo mi je prisolil on.«
PRI ZOBNEM ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Zakaj se pa še zmerom tako derete, saj sem vam zob že izdrl?«
Melhijor: »Tisto že,- ampak vi ves čas stojite na mojih kurjih očesih.«
DOBER LEK
Ona: »Kaj pa je dejal moj papa, ko si mu povedal, da od same ljubezni do mene ne moreš-več spati?«
On: »Ponudil mi je v svoji tovarni službo -nočnega čuvaja!«
DO 100 DIN DNEVNO
lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana.
PRODAMO POSESTVO
14 oralov zemlje s 3000 hmeljskimi rastlinami, gospodarskim poslopjem, sušilnico za hmelj in sadovnjakom. Naslov: Novak, urarstvo, Kapla vas, Sv. Pavel pri Preboldu, Savinjska dolina.
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
JESEN — ZIMA
OSTANKI
mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, ln sicer: Paket serija R z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhen-tov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket serija T z vsebino 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih. Pri naročilu prosim navedite barvo. Vsak paket Din 128.— Reklamni paket serija K, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136. Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m I.a barhentov za ženske obleke, bluze, in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko moško in otročje perilo za izjemno ceno Din 150. Paket serija »Z« zvsebino 3—3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: Z št. 1 Din 130.—; Z št. 2 Din 160.—; Z št. 3 Din 250.—; zadnji I.a kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago!
Vsem v mesecu decembru kupljenim paketom priložim majhno božično darilo!
AL. PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10.
Izposluje vse bančne, kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejše proti takojšnjemu plačilu.
NOVI MODELI
Zimske suknje, nepremočljive Hubertus plašče, Obleke, perilo i.t.d. prodajamo še vedno z znatnim popustom
PRESKER — Sv. Petra cesta
SAMO
Din 98.-
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
M. SUTTNEE, Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.