leto vii. / stev. 36
KRANJ, 4. SEPTEMBRA ii)54
GORENJSKE
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN
(jorenjska pozdravlja visokega gosla
Vse jugoslovansko ljudstvo ^**mlja te dni z navdušenjem ln 2 izrazi globokih simpatij do **vezniškega turškega naroda, ,W«k predsednika Turške replike g. Djelala Bayara v na-s| državi.
» obisku predsednika republi-Turčije  vidi  naše ljudstvo J,°v korak k še tesnejšemu so-
nesorazmerje mi ostvarjenimi
dohodki in dobičkom
V I. polletju so v radovljiškem okraju ostvarili nekaj nad 12.280 milijonov dinarjev dohodkov
Na ,seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora, iki je bila pretekli ponedeljek v Radovljici, so med drugim razpravljali o izpolnitvi družbenega plana za prvo polletje letos. Iz poročila, ki ga je (podal predsednik gospodarskega sveta OLO tov. Danilo BračiČ in razprave na seji je bilo razvidno, da so v radovljiškem okraju uspešno izpolnili obveznosti po družbenem planu. V prvem polletju so kljub pomanjkanju elektrike dosegli nekaj nad 12.280 milijonov dinarjev brutto dohodka ali 48n/o od letnega (plana. Nekatera podjetja so izpolnila svoje količinske plane takole: Železarna Jesenice s 50,4%, Plamen Kropa 48,5%, Lip ,Bled »3,2%, Veriga Lesce 49%, Gozdno gospodarstvo 63% itd.
elovanju med našima dvema kavama in nov prispevek k "trditvi trojne zveze balkanskih ^ržav. V osebnosti predsednika ^Publike g. Djelala Bayara pa J<H naše ljudstvo človeka —
in*** za novo' moderno Turčijo . za mimo in enakopravno so-.Je med narodi — borca za ",'r v ^vrtu. Zato ne smatra "^Uka samo kot vljudnostno yr"Uev obiska predsedniku na-sf zvezne republike tovarišu Jo s,lhi Brozu-Titu in zato z nc-Jtalsnini veseljem sprejema •"^Sega gosta v svoji sredi.
Sodelovanje med tremi balonskimi državimi Jugoslavijo, Určijo in Grčijo je z nedavnim
''°^Pisom trojne zveze na Ble-u stopilo v novo obdobje. Troj-
'"a Zveza je svetal vzgled prija
»Prav gotovo je, da letošnje leto lahko imenujemo leto normalizacije in utrditve gospodarskega življenja. Predpisi, ki so prišli v veljavo, so postali tak regulator gospodarskega razvoja, da so nam že do sedaj prinesli lepe uspehe«, -je v svojem poročilu dejal tovariš Bračič.
Iz poročila je bilo dalje razvidno, da je povzročalo največ težav pozno sprejetje družbenega plana za ,to leto. Za (prihodnje leto pa bodo v radovljiškem okraju sprejeli družbeni plan že meseca novembra, tako da bodo v januarju že povsem na jasnem, Ikaj in kakšne naloge stojijo predi skupnostjo.
rezerv v materialnih stroških. Pri tem so tudi podjetja izkoristila priliko za skrivanje notranjih rezerv, saj so bili materialni stroški za 23% višji kot bi morali biti po predvidenem planu. Iz tega izhaja zaključek, da bodo morali v bodoče organi ljudskega odbora, ki imajo p-pravka is podjetji in planiranjem, temeljiteje spoznati s problemi in plani poedinih podjetij, ker le tako bodo lahko plani za leto 1955 realnejši. v proračunu Okrajnega ljudskega odbora je bilo izkazano v prvem polletju le 38,3% plačanega planiranega dobička, čeprav je bil dosežen s 75%. Na prvi pogled le številke ne kaže-
Zanimivo je tudi stanje v gostinskih podjetjih, v katerih so .t° rožnate situacije, toda v tre-predvidevali 13 milijonov dinar- tjem četrtletju se je stanje zna-jev izgube, po bančnih poročilih tno spremenilo. Tako ima okr. pa so v prvem polletju izkazala ljudski odbor sedaj v banki o-gostinska podjetja le 450.000 dl- koli 1Q0 Imilijonov dinarjev, s narjev izgube. Ker pa glavna katerimi lahko sproti plačuje ob-sezona nastopi tako rekoč šele veznosti do občin in drugih. Tu-v tretjem četrtletju, pričakuje- di občine so že dobile skoraj jo. da bodo gostinska podjetja vse dotacije. Med letom se je zaključila svoje poslovno leto tudi okrajni proračun nekoliko brez izgub. To jim bo zlasti spremenil. Od prvotne vsote 556 omogočila tudi isprememba v milijonov dinarjev na 734 mili-družbenem planu, ki odreja pla- Jonov dinarjev z dodatnim pro-čevanje amortizacije sezonskim računom iz davka na presežek podjetjem samo za čas obrato- plač. Ta sredstva Iso namenjena vanja. Trgovska podjetja pa so za gradnjo jeseniških blokov, zaključila (prvo polletje z okoli Pri črpanju izdatkov so poka-
manj razveseljivo pa ,j'e stanje v zdravstvu, kjer so v prvem polletju porabili le 2% investicijskih sredstev. Jasno je, da so potrebe tudi v zdravstvu ogromne, ito posebno dobro vedo Bohinjci, ki se že toliko časa borijo za gradnjo ambulante, aa ne govorimo o potrebah jeseniške bolnice in ostalih objektov. Zato bo imoral Svet za zdravstvo in socialno politiko, katerega vodstvo je prevzel novi predsednik tovariš Ivan Berton-celj - Johan odločno prijeti za delo, sicer bodo sredstva zapadla.
Pri plačevanju davkov pa so se v prvem polletju zelo slabo izkazali obrtniki in so dolgovali za leto 1953 in na račun 1. in ii. akontacije nad 15 milijonov dinarjev. Stanje se je v tretjem četrtletju izboljšalo in sedaj dolgujejo obrtniki še okoli 7 milijonov dinarjev.
Potem, ko 'bo odborniki slišali še obrazložitev odloka za izvajanje uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, so se razšli in se popoldnei ponovno sestali na ločenih sejah obeh zborov.
_ 5 rr>ir>tit po telefonu.
Razgovor s predsednikom ObLO Dovje-Mojstrana tov. Potočnik Janezom
Z našim razgovorom s predsednikom občine v Mojstrani smo [zaključili našo stalno rubriko »5 minut po telefonu«. S tem pa seveda ni rečeno, da bomo prenehali s stiki z volivci in odgovornimi odborniki v teh (občinah. Trudili se bomo, da bomo tudi odslej objavljali novice in ostale prispevke iz teh krajev. Naša želja je, da bi še nadalje sodelovali tako kot doslej, oziroma še bolje kot doslej. Od samih občanov in ostalih pa bo v veliki meri odvisno, kaj in koliko bo o njih. tako dobrega kot slabega, napisano v našem tedniku.
Tokrat smo poklicali Dov-je-Mojstrano, kjer so nam povedali, da so lansko leto vložili največ sredstev v izgradnjo vodovoda v «občini, za kar so porabili ') i 00.000 dinarjev. Kazen tega pa so se delali na regulaciji hudournikov tako, da so lansko leto dokončno uredili spodnji del hudournika Dedučnik.
\ letošnjem letu pa so t vsemi silami in razpoložlji vimi sredstvi nadaljeval!, že lansko leto začeia drla na vodovodu, ki je leto; it tolike dograjen, da imajo posamezne hiše na desnem bregu Bistrice že tako težko pričakovano vodo. Od 10 milijonov dinarjev, kolikor so jih za letošnjo gradnjo predvideli, so do sedaj porabili že nad 7,400.000 din.
Razen teh del so popravili
tudi javno razsvetljavo v občini, za katero so porabili pol milijona dinarjev. Adaptirajo pa tudi stanovanjsko hišo, katero bodo preuredili v občinski dom. Zgradba, za katero imajo predvidenih letos 1,5 milijona dinarjev, bo dokončana šele prihodnje leto. V novi zgradbi bo imela svoje prostore tudi pošta i novo avtomatično telefonsko centralo.
Nikar pa ne mislite, da pri nas ni pereč stanovanjski problem. Zaenkrat sicer še ne mislimo na kakršnokoli stanovanjsko gradnjo, ker za to nimamo nobenih razpoložljivih sredstev. Verjetno pa bomo nekaj stanovanj gradili že drugo leto predvsem za učiteljstvo. S tem smo zaključili naš telefonski razgovor z tovarišem predsednikom.
Zbori volivcev bodo razpravljali o stanovanjskih problemih
28. redna sefa IOMO Kranj — Od 7. do 40. sepi. zbori volivcev
V torek je imel svojo redno sejo LOMO Kranj, ki je razpravljal o raznih vprašanjih, med katerimi je bilo vsekakor najpomembnejše sklicanje zborov volivcev, na katerih bodo razpravljali o stanovanjskih problemih.
stanovanjskimi problemi precej.
Razen tega je mestni odbor prevzel Industrijsko puškarsko šolo, vendar bo posebna komisija še proučila nekatere probleme finansiranja te ustanove. Sklenili iso se še, da bo treba razpravljati tudi o drugih šolah,
Najprej iso odborniki potrdili     Ta vprašanja, povezana še s
predloge za imenovanje direk- številnimi, volivcem še nepopol-
torjev  in  poslovodij  nekaterih noma razčiščenimi problemi, bo- ki s
400.000 dinarjev dobička. Ta do- zali dokajšnjo štednjo predvsem podjetij in samostojnih trgovin, do osnove dnevnega reda zbo-
biček pa so odborniki osporava- pri osebnih izdatkih, katerih le- ki jih je sestavila Komisija za rov volivcev, ki ibodo od 7. do
Jskega sodelovanja med tre-
li, ker  trgovska podjetja  niso tno vsoto so izkoristili s 37n/o,
upravičena   ustvarjati  dobička, operativnih izdatkov 46°/«, funk-
temveč   morajo   pribiti   toliko cionalnih izdatkov pa samo 27%
enakopravnimi  partnerji  in marže, da krijejo svoje stroške, itd.   Pri  uporabi investicijskih
Obrt je ustvarila okoli 5 mili- sredstev   tajništva   za prosveto
jonov dobička. Iz tega sledi, da m kulturo pa je nerazumljivo
so  plan dohodkov  realizirali  /. t0j da so v prvem polletju po~
43% in dosegli 75% planiranega rabili le okoii 10% predvidenih
pa se vse bolj krepi ste-miru  in   varnosti  na Bal-
tel »»M
*at° njen pomen presega okvire Fzav podpisnic. V sodelovanju 5*d Turčijo, Jugoslavijo in Gr-ClJo se odpirajo nove možnosti *Ja Dolitičnem, vojaškem, gospo-,arskem, kulturnem itd. področ-Z utrjevanjem tega sodelo->ja tier
kanu
Razgovori, ki jih bo imel med Sv°jim   obiskom   v Jugoslaviji J^dsednik republike Turčije g. Jelal Bayar   s predsednikom J^Rj  tov.  Josipom Brozom '^orn, bodo nedvomno dragocen rispevek k utrjevanju sodelo-j*nJa med balkanskimi narodi. Menjava mnenj o najvažnejših '^anjepolitičnih in balkanskih vDrašanjih  na  višji  ravni, bo ^čno okrepila   enotno akcijo reh balkanskih držav za ohra-'*ev miru na Balkanu in v sve-u sploh.
je  stopil  ugledni  gost v ^redo, i, septembra v Reki na J'Soslovanska tla, je iz tisoč in ,s°Čih ust prebivalcev Reke za-prisrčna dobrodošlica. Ta ^brodošlica spremlja predsed-
dobička.
Prav gotovo je sorazmerje med ostvarjenimi dohodki in dobičkom nesorazmerno,  ki pa
sredstev. Člani sveta so pojas
njevali to stanje s fem, da bodo odborniki soglasno izvolili novo
ta sredstva do konca leta lah- Disciplinsko  sodišče, kateremu
ko  izkoristili,  ker  so  dela  na bo predsedoval odbornik Pavle
imenovanje pri   ljudskem   od-  vključno 10. t. m. boru.
Ker se LOMO zaveda pomem-Ker je za prekrške upravnega bnosti ten problemoVi-je tudl aparata potrebno Disciplinsko sodišče, ki obravnava posamezne prestopke 'administrativnega osebja in ker je njegov dosedanji mandat že potekel, so nato
izvira predvsem   iz   planiranih gradnji šol v polnem teku. Se Bajželj
Gorenjci se pripravljajo na množični odhod na Osfrožno
vsestransko proučil ta i vprašanja. Posamezni odborniki, ki bodo o teh zadevah na zborih poročali, bodo podrobno seznanjeni z vsem materialom tako, da bodo volivcem lahko dali res naj-točnejše odgovore na postavljena vprašanja. Razen tega bo ljud. odbor tudi natisnil majh-Nove stanovanjske najemnine no brošuro, ki bo obravnavala
nekatere probleme (stanovanjskega vprašanja in stanovanjske skupnosti.
nansiranjem.
Na koncu je LOMO izdal garancijsko potrdilo za najetje kredita novo ustanovljenemu podjetju »Agroservis« in odredil parcele, last splošno ljudskega premoženja, za izgradno upravne zgradbe podjetja »Projekt«, ki jo bodo "začeli graditi že letos.
r
na področju mesta Kranja so že v veljavi, vendar se Izvršni svet LRS s količnikom okolišev, s katerim ,se množi .število m- in dosežene točke pri najemnini, ni strinjal in, je smat-
Vsestranske priprave iso v teku,  volivci  in  terenski odbori
»Je
a republike Turčije na vsem Sovem potovanju po naši do-
"»ovini
^ torek, 7. septembra proti niu ^ 1,0 DrisPel ugledni držav-
* tudi na Gorenjsko. Gorenj-h f se  že  zdaj  pripravlja na
Srčen sprejem. Vsi Gorenjci
Gorenjski delovni ljudje hočejo na Ostrožnem dokazati veliko povezanost gorenjskih bor-eev-partizanov in aktivistov /. onimi, ki so se v najtežjih časih in -prilikah borili za svobodo Štajerske in h/seh nas.
Jeseniški kovinarji in drugI delovni ljudje iz radovljiškega okraja se bodo udeležili množične manifestacije v velikem številu. Samo z Jesenic bo odpeljal posebni vlak preko 3.000 kovinarjev, prav toliko pa jih bo prišlo iz ostalega okraja. Posebno velike priprave se vrše po delovnih kolektivih. Na O-strožno bodo prišli ljudje iz Rateč in Krope, iz Bohinja, Pokljuke in Jelovice. Udeleženci z Gorenjske pa nočejo priti na Ostrožno praznih  rok,  s seboj
Sestanki SZDL v Kranju
V torek zvečer so bili v Kranju, na Rupi. Primskovem 'Izvršni svet odložil in Centru sestanki članov SZDL vrstnega odloka, na katerih so se pogovorili ip zadnjih političnih dogodkih, v svetu, predvsem o blejski konferenci, o bližnjem obisku predsednika prijateljske Turčije, o pripravah za proslavo na Ostrožnem itd. Kljub lepemu vremenu in času dopustov, so bili sestanki precej dobro obiskani razen na Primskovem, kjer je bila
ral, da je potrebno količnik zvi- SZDL pa bodo morali s tehtnimi
sati in bolj  prilagoditi    mestu in konkretnimi predlogi dopri-
Ljubljani. Toda na ponovno ob- nesti k uspehu zborov volivcev,
razložitev tega problema, katero kajti marsikdo bo ravno na teh
je  predložil  LOMO  Kranj,  je zborih dobil točen in pravilen
izdajo to-
odgovor na razna ugibanja, katerih je zadnje čase v zvezi s
m delo
Preteklo sredo cah  zaključili z
pa so
bodo povabili kulturno prosvet- predsednika * turške ' republike, Ponosni, da bodo lahko po- ne skupine, prišlo bo veliko tta-*vili v svoji sredi visokega rodnih  noš,  folklornih skupin,
m       . , -7r-~—^~ --FKSZ! '.v" —
so na Jeseni- privatnega sektorja, ki
Jvrsto  zborov bolj na periferiji mesta,
volivcev, na katerih so odbor- Tudi družbeni plan so na pod-
niki poročali v svojem delu in ročju Jesenic v prvem polletju
slaba udeležba.     Aktivisti MO uspehih  gospodarstva  na  pod- zaključili z uspehom in ustva-
SZDL so  članom  razložili  po- ročju Jesenic. V prvem polletju rili nad 9.104 milijonov dinar-
men zadnjih ^mednarodnih poli- je ljudski odbor imestne občine jev Ibruto prometa ali skoraj
tičnih dogodkov, posebno pa so kakor vsi sveti in ostale komi- 58% letnega plana,
se zadržali ob bližnjem obisku sije intenzivno delal, da je lahko Na zborih volivcev so se dr-
e°stavnika junaškega turške-jj. sudstva in da se bodo oddol-' turškemu *ljustvu za prisrčen š«_e^em» ki ga je pripravilo na-u dragemu maršalu Titu ob
K°vem obisku v Turčiji.
pevskih zborov in godb, tako da bodo dali svoj veliki delež tej veliki vseljudski množični manifestaciji. Priprave so v polnem teku in zajemajo vedno več navdušenih prijavljencev.
dohajal sam razvoj gospodarstva žavljani zanimali itudi za druga
in družbenega upravljanja.    V vprašanja, ki se tičejo poglab-
tem času so na Jesenicah med ljanja socialistične demokracije,
drugim izvedli reorganizacijo tr- razširjenja družbenega upravlja-
govske mreže in sedaj posluje nja itd. Posebno so se zanimali
12 trgovskih podjetij, po reorga- tudi iza izvajanja uredbe o u-
nizaciji gostinske mreže pa je pravljanju   stanovanjskih hiš,
pravah  na  proslave  »Štajerska na Jesenicah 14 obratov socia- novih  najemninah  za stanova-
v borbi«. lističnega sektorja in 9 obratov nja itd.
ki bo potoval skozi Kranj in mu bodo Kranjčani priredi' ep sprejem. Okrasili bodo tudi mesto. Prav tako so veliko govorili o zgodovini XIV. diviizje in pri-
OKNO V SVET *
Ob 35-letnici SKOJ *
Praznik občine Domžale
RAZSTAVA V KAMNIKU PRESENEČA.. .
*
14 dni
v Makedoniji
*
Z organi družbenega
upravljanja v novo šolsko leto *
Naš intervju *
Šport - Šport - Šport
Marljiv delovni kolektiv *
- PODLISTEK *
O fakirjih *
S sodišča *
OBJAVE - OGLASI i
74
RU
TEDEN DNI PO SVETU
POLJSKO VABILO Po uradnem obisku laburistične delegacije v Sovjetski zvezi in LR Kitajski, je sedaj informbirojevski satelit Poljska poslala po svoji časopisni agenciji povabilo, naj skupina britanskih laburistov pride prihodnji mesec na dvotedenski obisk.
SPOR NA PACIFIKU Japonska vlada je ostro protestirala pri južnokorej-skemu poslaniku v Tokiu zaradi incidenta, ki se je pripetil v bližini otoka Takeši-na. Južni Korejci, ki so razmeščeni na tem otoku, so obstreljevali japonsko obalno ladjo. Otok sam je sporen in si ga lastita tako Japonska kot Južna Koreja.
TAJEN ARZENAL V TRSTU V posebnem skrivališču v titarem deiu tržaškega pristanišča so našli okoli 40 zabojev različnega orožja in streliva. To skrivališče je eno največjih, kar so jih po vojni sploh odkrili. Orožje je bilo angleškega in ameriškega izvora. Policija o najdbi ne daje nobenih izjav.
NEREDI V INDIJI Predstavnik bombajske policije je izjavil, da je prišlo do preplaha zaradi hindumu-slimanskih izgredov v Hai-darabadu. Med neredi je bilo okoli 20 ljudi. Največ žrtev je bilo lažje in težje ranjenih.
VELIKE POPLAVE Med poplavami v pokrajini Utar Padeš, v Zahodni Bengal! j i in Asamu je utonilo okoli 20 ljudi. Največ žrtev so zahtevale poplave v Zahodni Bengaliji, kjer je utonilo 141 ljudi.
ZAVRNJENA POGODBA Francoski parlamentarec je odklonil podpis pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. V Londonu menijo, da bo Anglija sedaj podprla neposredni sprejem Nemčije v Atlantski pakt. Prav tako so sprejeli to vest z velikim obžalovanjem, ker so Francozi odklonili sporazum. — Američani pa doslej še niso dali nobene izjave o tem dogodku.
Razstava v Kamniku preseneča
Zakaj so izbrali v Domžalah 3. IX. za občinski praznik
Preteklo soboto je bila v Kamniku odprta pomembna gospodarska razstava. — Otvoritveni svečanosti so poleg drugih obiskovalcev prisostvovali tudi sekretar OK ZKS za Ljubljano Janez Vipotnik, predsed. MLO Ljubljana Dr. Marijan Derma-stja, tajnik Glav. odbora sindikata za Slovenijo Mavricij Bore, državni sekretar za gospodarstvo ing. Tepina in drugi. Po-
namen prikazati velik razmah kamniškega in okoliškega gospodarstva v zadnjih letih.
Obiskovalci so pri ogledu razstave dobili najboljše vtise in so se lahko prepričali, da so ne vsi   razstavljale!   pri urejanju
Tudi obrtniki in obrtna podjetja so zastopana s kvalitetnim, izdelki. Kamničani se zlasti zanimajo za urbanistični načrt, ki prikazuje bodočo ureditev mesta. Svojo razstavo so priredili tudi  planinci  in pa Turistično
svojih paviljonov zelo potrudili, društvo,  ki  seznanjajo obisko-
Med najlepše urejene prostore spadajo prav gotovo razstavišča podjetij: »Stol«, »Titan«, »Svila-nit«, iKeramično-kemlčne indu-
zdravil jih je predsednik LOMO strije, Podjetja »Kamnik« itd. Kamnik Janko Alfred in spre-  Pozornost obiskovalcev pa prl-
valce z lepotami in zanimivostmi mesta Kamnika in okolice. Pozornost vzbuja telasti maketa žičnice na Veliko planino.
V razstavo so vključene nadalje še kmetijska, gozdarska m
govoril nekaj besed o pomenu  tegne tudi  razstavišče Papirni- lovska razstava.
te velike  gospodarske  priredi- ce Količevo in Rudnika kaolina,
tve. Razstava sicer nima komer- ki   prikazujeta   celoten proces
cialnega pomena, pač pa je njen proizvodnje.
Zlati jubilej „STOLA"
trud so navzočih.
Tako so na skromen, vendar dostojen način proslavili pomemben tovarniški praznik.
Gospodarska razstava v Kam-ti/a.  Tudi za ta svoj niku je bili prirejena v poča- želi priznanja vseh stitev   jubileja  pomembne tovarne     upognjenega pohištva njenega obstoja.
K svečanosti, ki je bila istega dne kot otvoritev razstave, so bili prisotni pri razgledu gospodarske razstave. Dvorana, kjer je bila svečanost, je bila nabito polna. Prav vsi člani delovnega kolektiva iso hoteli biti navzoči pri slavnosti. Zgodovino tovarne in težko življenje delavcev v njej pa je v svojem govoru dal predsednik DS Ivan Urh. Spregovoril fie tudi tovariš Mavricij  Bore,  nekdanji član
Do sedaj je obiskalo kamniško 'razstavo že več tisoč ljudi. Vse kaže, da bo ta prireditev v celoti uspela.
Številni obiskovalci s presenečenjem ugotavljajo veliko gospodarsko zmogljivost Kamnika in (okoliških krajev, zato bi bilo prav, da bi Kamnik odslej vsako leto pripravil podobno gospodarsko revijo in tako še boij populariziral izdelke svoje Industrije in obrti.
Tovarna usnja na razstavi
Leta 1924 je stala na mestu, kjer stoji danes kamniška tovarna usnja, mala usnjarska delavnica. Bivši lastnik tovarne jo je kupil, sezidal tovarno, moderniziral naprave in zaslovel s svojimi izdelki
čih kupcih. Tovarniški strokov-
Letošnji, že drugi obč. praznik, bodo v Domžalah nadvse slavnostno proslavili. Vsaj |po pripravah in programu prireditev bi to ilahko sklepali, saj so vse množične organizacije sodelovale v pripravah, praznovanje pa so podprla tudi številna podjetja in ustanove. Obenem z občinskim praznikom pa bo tudi domžalska godba proslavila 70-letnico  svojega obstoja.
Zakaj so si Domžalčani izbrali za svoj občinski praznik ravno 3. september? Vsa naša domovina je bila v letih vojne prizorišče dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe. Tako je 3. september za Domžale in za narodnoosvobodilno borbo tega kraja pomemben dogodek.
1. septembra je oborožena partizanska patrulja napadla stražarja na Ihanskem mostu in ga ubila. Za ubitega stražarja pa je zloglasni Kutschera pripeljal 10. talcev, katere so privezane na kole pri [mostu streljali. V počastitev spomina na te žrtve so sklenili v Domžalah ta dan proglasiti za občinski prazmk.
2e na predvečer prazničnega dne so odšle patrulje po parti-
njaki potujejo v inozemstvo Ln zanskih poteh med narodnoosv*-
tovarna uporablja tako vse nove izsledke v usnjarstvu. Na lanskem — novembrskem
bodilno borbo in obhodile vse okoliške vasi, kjer so se mea borbo  zadrževali   partizani. —■
bilo svinjsko galanterijsko us nje. Po osvoboditvi so izboljšali delovnega kolektiva, m čestital tehnološki proces, začeli so iz-
vzorčnem sejmu v Zagrebu je Glavne proslave pa so >bile 3.
septembra, ko je bila po slavnostni seji LOMO komemoracija za ustreljenimi talci na po-
svetu. To Je tovarna prejela dve zlati kolajni, kar je samo potrdilo o visoki kvaliteti njenih izdelkov.
kopališču ter ko so položili v«fl' ce na grobove padlih borcev «• Sumborkom.
Ves teden pa so se vrstile številne kulturne in športne prireditve, kjer so se najbolje odrezali dramatska odseka »Svobod« iz Zadvora in Ihana ter nogometaši iz Domžal. Priredili P8 so tudi več razstav, Imed katerimi je najpomembnejša razstava »Domžale v borbi in svobodi«. Tudi razstava živine in turistična razstava sta precej do' membni.
V nedeljo, 5. septembra zjutraj pa bodo dočakali goste na postaji, odkrili bodo spominske ploščo na Godbenem domu v narodnoosvobodilni vojni padlim godbenikom. Ob 10. uri pa b" šla skozi mesto povorka. Popoldne se bodo občani Domžal I" okolice lahko na vrtu Godbe nega doma razveselili.
S (temi številnimi prireditvam' se bodo Domžalčani spominjal' svojih za svobodo padlih tova' rišev. Pripomniti pa moramo, d3 nekateri občani še danes menijo, da je praznovanje občin' skega praznika le zadeva ljud' skega odbora in nekaterih org«' nizatorjev. To je seveda popol' noma zgrešeno pojmovanje. L* ob sodelovanju vseh občanov dobi lahko praznovanje svoj dostojen in slavnostni pomen H samo tako lahko popolnoma u' spe.
delavcem k
velikim delovnim delovati nove vrste usnja zmagam ob 50-letnici obstoja podjetja. Občani Kamnika so lahko ponosni na delovni kolektiv tovarne »Stol«, ki se z vsemi silami trudi, da bi čim prej
kot
safijane, tapetniško in rokavl-čarsko usnje ter cepljence, vse iz svinjske kože. Izboljšali so sanitarne naprave, iz dobička pa postavljajo novo lužilnico, ki bo
Ob 35-letnici SKOJ
ustvaril    delovnemu    ljudstvu najmodernejša v srednji Evro-
boljše življenjske pogoje. Slavnostnemu   delu je
nato
pi. Toliko o zgodovini tovarne. Te dni vidimo tovarniške
sledil kulturni program, ki tO delke na veliki gospodarski raz-
ga pripravili sami člani kolek*
stavi v Kamniku v okusno o-premljenem poviljonu. Seveda ni to edino razstavišče, saj razstavlja na vseh večjih evropskih sejmih, vedno pa na Zagrebškem velesejmu. Kupcev je dovolj, vsa zapadna Evropa, Avstralija in ZDA, da ne govorimo o doma-
Iz Domžal
Dela na obnavljanju in preurejanju stavbe LOMO v Domžalah se bližajo koncu. V stavbo, (katero so deloma predelovali še pred vojno.je LOMO od leta 1945 pa do danes vložil ze
okoli 16 milijonov dinarjev. Ko ni na Jesenicah  investirali Je bo  popolnoma   obnovljena,   bo nad 1,362 miljona din. Domžalam res Iv ponos.
Investicije v Železarni
V sedmih mesecih so v Zelezar-
V neposredni bližini Bleda je bodo zbrali |V Ribnem mladi ga-prijazna vasica Ribno, ki je po- silci, taborniki, športniki, pla-znana kot nekdanje' zatočišče ninci, pripadniki vojaške vzgo-naših partizanov; na robu va- je in ostala mladina ter pri-sice proti Savi Bohinjki pa je kazali svojo dejavnost. Na Ble-tudi lep turistični kraj z mno- du bo odprta razstava o borbi gimi naravnimi lepotam:. Prav SKOJ in LM v NOB ter njeno na to vas se posebno rada spo- sodelovanje v obnovi in socia-minja mladina radovljiškega o- listični izgradnji. Odkrita bo kraja, ki je leta 1949 pomagala spominska plošča, kjer je (bila pri gradnji Zadružnega doma, ki konferenca in na Zadružnem je pomemben kulturni in poli- domu, ki ga je zgradila mladi-tični Center vasi. Na Taležu, na. Dopoldne bo tudi množično nedaleč stran od Ribnega pa je mladinsko zborovanje, dan pa bila med NOB konferenca SKOJ je tudi predlog da se nekaj sta-tega pedročja. rih delovnih aktivistov odliku-
Prav zaradi tega se je zadnji
Trgovinska inšpekcija preprečuje izkoriščanje
Občina je dostojno
V počastitev spomina prvih talcev naših krajev, ki so padli
Trgovinska inšpekcija radov- lijon 500.000 din neupravičeno
ljiškega okraja je v sedmih me- porabljenega regresa itd.
secih letošnjega leta opravila 288 Prav zanimive so ugotovitve
pregledov raznih trgovskih, go- inšpekcije v trgovini z lesom,
stinskih in drugih obratov. Med Podjetja so od kmetov kupo-
drugim je inšpekcija pregledala vala večje količine lesa, kot so
poslovanje 129 obratov KZ, 60 se izkazala s potrdili o plačani
gostinskih obratov, 46 šušrnar- gozdni taksi. Šlo je tako daleč,
jev itd. Ker je inšpekcija od- da so sekali brez sečnih dovo-
krila vrsto nepravilnosti, je 64 ljenj. Posebno širok razmah Je
primerov prijavila tožilstvu, ar- zavzelo   tudi   prekupčevanje z
bitraži, sodniku za prekrške itd. lesom in se je razvila divja tek-
Trgovinska inšpekcija je prea- ma za nabavo lesa preko podje-
vsem pregledala poslovanje po- ti j, kmetov, preko posredoval-
djetij, ki se bavijo z lesno tr- cev itd., seveda vse pa z mast-
govino, kako so vodili poslovne nimi dobički. Izkoriščali so tudi lo pereče. V tem oziru nikakor
knjige  v  gostinskih   podjetjih, sečna   dovoljenja in
kako so v kmetijskih zadrugah Franc J. z Bleda je v treh me- ne moreš dobiti stanovanja, če
izkoriščali regres za pospegeva- secih prodai za 100.000 din lesa si še tako prizadevaš. Toda ne
nje kmetijstva itd. Na podlagi iz državnega gozda.       ,             zaradi tega, ker vam stanovanje
rezultatov inspekcije je bilo pod- Pri kontroli gostinskih podje- ne bi pripadalo, ali ker stano-
jetjem odvzeta za 8,830.000 din tij naj kot primer služi »Grajski vanja ne bi bili potrebni. Tudi
nedovoljeno   ustvarjenih   sred- dvor« v Radovljici, o čemer smo ne zaradi tega, ker vam ga ne
6tev, nekatere trgovine £ lesom že pisali. Povemo pa naj še to, bi hoteli nakazati, temveč skrat-
so morale vplačati nad 1,800.000 da je podjetje v juliju, ko je ka zato, ker stanovanj ni.
dinarjev gozdne takse, ki so jo bilo pod prisilno upravo, izka-    Domžale niso več vas kot pred
nameravale  utajiti,  KZ pa  so zalo za okoli 100.000 din dobič-
morale vrniti banki skoraj 1 ml- ka. ,
plenum ! OK LMS Radovljica odločil, da organizira proslavo 35. obletnice SKOJ 9. in 10. oktobra v Ribnem. V ta namen V sedmih mesecih letošnjega je bil postavljen poseben odbor, leta so v jeseniški 2elezarni po- ki ima v grobem že izdelan pro-rabili za investicijsko izgradnjo gram te pomembne proslave, nad 1,362 Jnilijonov din. Največ    9. oktobra    bo v Zadružnem
sredstev so porabili za gradnjo domu slavnostna seja OK LMS 24. avgusta 1941 v Ljubnem ln novega obrata tanke pločevine, ob navzočnosti vseh starih mla-katero gradijo na Javorniku in dinskih aktivistov. Taborniki-sicer skoraj 400 milijonov din, mladinci iz vsega okraja si bo-nadalje za razširjenje obrata je- do popoldan uredili svoj tabor, klarne 1190 milijonov din, obnav- zvečer pa pripravili ob tabor-ljajo in gradijo še topilnico, ko- nem ognju kulturni program, tlovnico, nove predelovalne o- Največja slavnost pa bo v ne-brate itd deljo,  10. oktobra.  Ta dan se
Reševanje stanovanjskega problema v
Menda ni naselja, vasi,' zlasti da precej uspešen začetek. Se-pa mesta v naši domovini, kjer veda pa s temi Vgradnjami sta-stanovanjsko vprašanje ne bi bi-
v poživitev spomina na čase herojske osvobodilne borbe — je imela naša mala občina celo vrsto uspelih in dobro obiskanih kulturnih in športnih prireditev ter spominskih svečanosti.
V nedeljo, 22. avgusta, smo se ob taki svečanosti spomnili borcev in aktivistov iz Ovsiš, Pod-narta in bližnjih vasic pod Jelovico, katerim je na Ovsišah postavljen lep spomenik, v torek, 24. avgusta, pa smo se oddolžili v Ljubnem na kraju, kjer so bili streljani talci, spominu na njihovo herojsko žrtvovanje. Obakrat so sodelovali pevci Partizana iz Podnarta in recitator j I,
novanjske stiske še ne bodo odpravili.  Vendar  ni dvoma, aa spominske besede sta pa izrekla l. ne zaostajajo niti Domžale, kjer bodo sedanjim gradnjam sledile tovariša Joža Kone in Avgust
še mnoge druge v prihodnjem Eberle. V polni dvorani ljuben-
letu. skega Doma je bila v torek, 24.
V Gorjah pri Bledu so praznovali I. obč. praznik
50 leti.   Postale so pomembno
Prebivalstvo obč. Gorje, zna- soboto zjutraj so odkrili v Spod-
središče s številnimi tovarnami, no iz narodnoosvobodilne borbe njih Gorjah spomenik prvim pe-
podjetji   ter   gospodarskimi  in kot zavedno in junaško, se je tim talcem, kjer je sodelovalo
kulturnimi ustanovami.   Zaradi minuli teden vneto pripravljalo poleg zastopnikov krajevnih or-
tega je ravno stanovanjski pro- na   praznovanje   1. občinskega ganizacij in ljudske oblasti ter
blem v  Domžalah  tako pereč, praznika. Na predlog občinske- svojcev  nad  tisoč prebivalcev.
Stab za vojaška vprašanja pri borci iz ostalih navedenih edi- Zato \je LOMO Domžale sklenil ga odbora Zveze borcev so si Odkritju  spomenika  je sledilo
je za njihove zasluge pri del1' z mladino. Na proslavo bo p°' vabljena tudi mladina iz okraj9 Kranj in Tolmin.
Tudi na Koprivniku in Gorj"' šah bodo v tem času odkril spominske plošče posvečene p0' membnim konferencam SKOJ V teh vaseh je bil v času borbf tudi Okrožni komite SKOJ *» jeseniško okrožje. Pri občinski'' komitejih bodo ustanovljeni p0' sebni odbori, ki bodo skrbel' za čimvečjo udeležbo mladine v Ribnem, ter pripravljali Pr°' slave v okviru občin.
Podnart praznovala
avgusta, slavnostna akademij9' ki so se je udeležili tudi zastoP' niki oblastnih in političnih okr organov. Nastopili so pevci Par' tizana - Podnart, pionirke '* Ljubna s prostimi vajami, fol' klorna skupina iz Podnarta, do' mačinka - solistka, tov. Lita?' jeva, recitatorji in dramska sku' pina Partizana - Podnart z u' činkovitim enodejanskim prika' zom iz NOB tovariša upravit*' lja Lampiča »Brata«. Vsi na' stopi so bili pod vodstvom to*' Lampiča skrbno pripravljeni & so dostojno reprezentirali k**1' turno - prosvetna prizadevanj naših krajev.
V Ljubnem so v tem tednjj odprli Judi nov kino. Pomern so se s sorazmerno lepimi uspe hi — tudi domači športniki nogometaši, odbojkaši, motocr klisti, strelci in šahisti. V ne' deljo, 29. avgusta, so domači ^ okoliški gasilci z mokrimi vaj^ mi v Otočah pokazali dobro d1' sciplino, popoldne pa so ml3d fizkulturniki domačega Parti**' na skupno z mladino Radovlj'^ ce, Javornika in Jesenic z id°^ bro izvedenimi telovadnimi na stopi zaključili praznovanje.
Borcem Kokrškega odreda
okrajnem odboru ZB NOV okr. nic se priključijo odredu, potu- kar naj resneje spoprijeti se s izbrali za občinski praznik 28. Kranj poziva vse borce Kokr- jejo skupno z njim, na Ostrož- tem problemom in v kratkem avgust. Tega dne pred 13 leti Je Skega odreda, Slandrove briga- nem pa se vsak priključi svoji bodo vidni sadovi tega prizade- bilo v Spodnjih Gorjah ustre-de, Zidanškove brigade^ XIV. matični edinici. vanja. ljenih prvih pet talcev. Na me-divizije — (Tomšičeva, Bračice- Prevoz za vse prijavljene bor- Ze koncem drugega 'tedna bo stu usmrtitve talcev so postava, Sercerjeva brigada), Zasav- ce bo brezplačen s kamioni, za LOMO začel graditi s krediti, vili lep spomenik, v katerega so
to naj se vsak čimpreje ln si- ki jih je dobil Pd OLO Ljublja- vklesana   imena   Franc Soklič,
sko kamniškega odreda, Kozjanskega odreda, Lackovega od-dreda, VDV brigade, Pohorskega odreda. Vzhodno in Zahodno Koroškega odreda, I. Štajerskega bataljona ter II. grupe odredov, da se javijo pismeno, te-Iefonično  (št.   tel.   402-70), aH
gurno prijavi, kot je navedeno, pri OO ZB NOV Kranj in OO ZB NOV Radovljica.
Poseben zbor bo tudi za tovariše internirance - preganjan-ce, zato je potrebno, da se tudi oni v čimvečjem številu ude-
na-okolica  en   šeststanovanjsKi Jože Pikon, Janez Zupan, Jože
blok, v načrtu pa so še štirje Repe in Kari Repe, ki so prebi-
enaki Ibloki. Vendar to ni vse. valcem   Gorij   ostali   v lepem
Gradijo  in  gradila  bodo tuai spominu.
podjetja za svoje delavce. To- Dejstvo, da so dale Gorje 14
varna   »Toko«  bo  gradila  dva prvoborcev, od katerih jih je 6
šeststanovanjska bloka. Papirni- padlo,  dočim   jih   8,   ki imajo
polaganje vencev pred spomenikom padlih borcev v Zg. Gorjah, kamor so se podali v povorki z godbo na čelu. V soboto zvečer so fuprizorili partizansko dramo »Raztrganci«, ki je po zaslugi tamošnjih svobodašev v vsakem oziru odlično uspela, v nedeljo pa je bilo politično zborovanje pred občinskim (domom, za tem pa koncert godbe na pihala. Popoldne pa je bil v Zg. Gorjah velik telovadni na-
osebno na okrajnem odboru ZB ležijo proslave   na Ostrožnem.
NOV zaradi prijave pri udelež- Ti tovariši bodo imeli svoj na-
bi  na  Ostrožnem.  Ravno  tako slov po koncentracijskem tabo-
naj  se  prijavijo  tudi  aktivisti, rišču in bodo imeli svoje zbor-
ki  so sodelovali  z omenjenimi no mesto.
edinicami, odnosno na področju Zborno mesto vseh navedenih
IV. operativne cone. Borci Ko- edinic bo dne 18. 9. 1954 ob 7.
krškega odreda formirajo  svo- uri zjutraj na prostoru letnega
je nekdanje borbene edinice, a kina Kranj.
ca v Količevem en šeststano- spomenico iz leta 1941 še živih, st°P- k| -1e bil nedvomno eden vanjski blok, ki je deloma že najbolj nazorno priča svetlo največjih v okraju in mu je zaseden. Razen teh gradenj pa je preteklost prebivalstva občine dal LOMO okrog 10 milijonov Gorje, ki je v spomin na velike, dinarjev posojila posameznikom, pa četudi težke čase, letos piki gradijo lastne stanovanjske v-ič praznovalo svoj obč. praz-hišice. ' nik. 2e v petek zvečer, 27. av-To je le začetek reševanja te- gusta, so s številnimi kresovi ga "problema. In moramo reči, oznanili pričetek praznovanja. V
prisostvovalo več tisoč ljudi. Poleg članov domačega Partizana so nastopali tudi člani jeseniškega Partizana, med katerimi sta želi največ priznanja članici vrhunske vrste Sonja Rozmanova in Ada Smolnikarjeva.
JŠlejska ftobraoa padlim borcem
V spomin na prvo partizanJ sko akcijo, ko so pred 13 le ^ porušili Dobravci elektr. daljn^ vod na Lipcah in ko je bil Sp. Gorjah ustreljen kot tale^ njihov vaščan .Jože Pikon, * praznovali na Blejski   Dobra f minulo nedeljo svoj vaški pr** nik. Dopoldne so se zbrali pr^ spomenikom   padlih borcev žalni svečanosti.   O 36 žrtva^ katerim stoji daleč naokrog n3J( lepši spomenik, o grozotah, jih je pri nas počenjal okuP3^ tor  in o junaštvu prebivalce.| vasi Blejska Dobrava, je govor^ tov. Dušan Stare. Sledile so Fj citacije in igranje godbe na P hala iz Hrušice. Poleg žalne memoracije pred spomenikom izročili letos tudi bivšim bore in internirancem odlikovanj3-
Štirinajst dni t Makedoniji
(Nadaljevanje)
Ze na mostu smo zašli v gnečo, da smo se morali ves čas Prerivati. Seveda, tu se začenja korzo. Vse je bilo na ulici, staro in mlado. Cela vrsta deklet, tam spet sami zase možje in žene ter vojaki. Ko smo Se Vračali, nas je ustavil star mož in vprašal, od kod smo. »A, iz Ljubljane! Potem pa gotovo Poznate mojega sina. Na železnici je v službi. Zelo se pohvali. Pa kakšno lepo Slovenko je dobil za ženo. Vsako leto me prideta obiskat. Ja, Slovenci ste veseli ljudje. No, pa lepo ga Pozdravite.« Niti povedal pa ni, kako se piše njegov sin. Kljub temu smo mu obljubili, da bomo izročili pozdrave, ko se vrnemo domov.
Pozno je bilo in se še nismo spravili spat. Preveč je bilo novih vtisov in doživetij.
Drugo jutro smo zgodaj vstali. Hoteli smo čim več videti pred odhodom. Odhiteli smo v cerkev sv. Spasa, katero si ne pozabi ogledati noben tujec. Pred njo je grobnica Goce Delčeva. Muzej je zelo bogat in poln značilnosti stare orientalske Makedonije, ki se hitro umika novemu in naprednemu. Zelo me je navdušil poročni nakit in o-bleka, kakršno so nosile bogate neveste pred stoletji. Diadem ogrlica, pas in zaponke, vse iz fino izdelanega srebra, še obleka je vsa pošita z zlatom ln srebrom.
Hiteli smo si ogledovat Univerzo in Tehnično šolo. Veliko Studentov študira na fakultetah v drugih republikah. Večina inventarja za nove laboratorije in praktikume so poklonili iz-Seljenca iz Amerike, ki zbirajo ^enar za tuje učne knjige in pošiljajo v domovino. Čas je bil, da se odpeljemo. Čakali smo na postaji, ki je ve-l|ko bolje urejena kakor ljubljanska. Velika, svetla čakalni-ca, prava dvorana, je dovolj prostorna, da se ljudem ni treba drenjati po peronu. Tudi klopi Je dovolj, da vsi sedijo. Ze smo hoteli oditi, ko je stopil k nam nilad, črn fant in spregovoril. — Doma iz Mehike, rojen v N. (Zelandiji, dolgo bival na Havajih in sedaj potuje po vsem svetu, *^*6vS brez vsakega Idenarja. Na ^ksfordski Univerzi je končal °ddelek za socialne in politične Vede in na tem potovanju nabira snov za doktorat. Trije so in so prepotovali že 200 milj več, kakor meri zemeljski ekvator. Kar zabliskali so se beli zobje, ko se je zasmejal, češ, da ni Preveč podoben bodočemu dok-*°rju; res je bil slabo napravljen in mogoče tudi lačen, vi-pa bo veliko sveta. Do Gostivarja še gre, potem 8e začne ozkotirna železnica. *To naj bo vlak?« smo se vpraševali, ko smo zagledali nekaj brački podobnega. Vagoni nizki, ozki pa tako, da smo sedeli kakor šibice stisnjeni v dveh Vrstah, drug nasproti drugemu. Okenca tako majhna, da komaj Pos ven pomoliš. Drugače na tej železnici ni tak naval, vsi Sredo rajši na Bitolj in naprej z avtobusom na Ohrid, toda ravno takrat je potovala neka s°la na ekskurzijo. Lokomotiva ie tudi majhna, le dimnik ima °gromen. Premog vozi s seboj, vode pa se napije na vsaki tre-JJl postaji. Kadar se vlak iztiri, kar ni tako poredko, ga hitro spravijo nazaj, potniki pa po-Piagnio ali pa se tačas ohladijo V bližnjem potoku. Vsak vagon lrna tudi majhen gašperček. Vozili smo se z učiteljem, ki v neki hribovski vasi uči šiptarske °troke v njihovem rodnem jeziku. »Kaj, včasih še makedonsko nismo smeli govoriti, sedaj Pa ima Makedonija sama tri Orodne manjšine«, je zadovoljno rekel.
»Sedaj pride postaja, kjer je Najboljše, da izstopite, kdor ima rf>d svež zrak in malo hoje. Vlak Namreč od tu do tretje postaje v°zi tri ure po ovinkih in po dolini, vi pa boste prišli v 20 ^■inutah«, je dejal sprevodnik. **es nas je nekaj izstopilo in s J^ijaznimi graničarji smo se za-eU vzpenjati v hrib. Kmetje s° okopavali koruzo, vsi zakriti kred soncem in nas radovedno sedali. Prav pripravno imajo ^a koncu vsake njive v grmovja ali drevesu iz koruznih ste-°1 narejene zasilne strehe pred ziem, ker imajo daleč do va-
žarom v očeh govorijo o njej! Ceniti znajo vsako pridobitev naše revolucije. Kar pogledali smo, ko je nekdo rekel, da pomenimo kar lepo premoženje, saj nas je bilo 7 deklet. Pa so se vsi zasmejali. »Le nič strahu, ne bodo vas ugrabili. To je bilo včasih«. Ze je pripeljal vlak in nas potegnil naprej. V Kičevu nas je zbudil tenak glasek: »Kupite, kupite . ..« v medli luči meseca je stal majhen fantek in prodajal trdo kuhana jajca po 10 din. Kar hitro je izpraznil košarico.
Vsi smo bili budni in smo raje peli, da nam je hitreje mineval čas. Vlak se je vzpenjal in hropel, mimo pa so drseli hribi, vsi svetli v mesečini in globeli, polni senc. Danilo se je, ko smo zagledali kakor morje sinjo gladino Ohridskega jezera. Slikovito mestece, naslonjeno na grič, je v jutranjem soncu tako belo, da se kar blišči. Z vseh strani obdajajo jezero visoki hribi, Galičica z desne strani in Albanske gore z leve, ki so bile še vse snežene.
Ob jezeru smo postavili šotore in brž poskakali v vodo. Prav
tako nedotaknjene. Ves park je uredil nek vrtnar iz Egejske Makedonije in mesto zelo lepo skrbi za nasade in klopi. Dve ulici vodita na obe strani mesta. Vse je lepo, čisto in svetlo. Na koncu ulice raste orjaška votla platana. V njenem deblu lahko stoji 20 ljudi. Sli smo tudi v baziliko sv. Sofije, ki je znamenita po čudovitih freskah iz II. stoletja in jo že 2 leti obnavljajo. V 16. stoletju so jo preuredili v džamijo in k sreči freske samo prekrili z malto in apnom. Tudi cerkvica sv. Klimenta nad mestom je zelo stara in zanimiva. V mestu je slovita rezbarska šola, ki deluje že več stoletij in je izučila svetovno znane mojstre. Novi sindikalni dom ob jezeru je prekrasen in eden najlepših pri nas, ravno zaradi umetniško zrezljanih lestencev, omar, stopnišč, stolov in miz. Tudi delavnico starih ohridskih biserov smo obiskali, kjer iz biserne matice ribjih lusk in školjk delajo nakit, šatulje in cigaretne ustnike. V muzeju so postavljene statve, obleke in preproge, ribiški   pribor,  krasna lončena
tako nalove polno velikih in o-kusnih jegulj. Tam je v rabi starinski čoln, prostoren in neroden, a zelo stabilen, kir ima na obeh straneh debelo deblo za ravonotežje. V Strugi ;je pri nas najlepši muzej vodnih ptic. ki ga je uredil naš strokovnjak prof. Matvejev iz Beograda. V velikih vitrinah je zbranih okoli 300 različnih vodnih ptic in njihova jajčka. Kar verjeti nismo mogli, da vse živijo pri nas.
Vračali smo se z avtobusom in že od daleč začuli bobnje. Na trgu pred pristaniščem v Ohridu je mladina plesala kolo. Vsi svečano oblečeni in okiteni. Zvedeli smo, da se na ta dan, enkrat v letu, zberejo dekleta in fantje iz vseh okoliških vasi na »biranje«. Kadar si fant zbere kakšno dek'e, jo odpelje iz kroga   in s  tem sta zar.očena.
(konec prihodnjič)
Pred novo sezono v Prešernovem gledališču
Naš intervju
z dramaturgom PG
Poletje se bliža koncu in kmalu se bo začela nova gledališka sezona. Mnogi ljubitelji gledališča že nestrpno pričakujejo,  kakšen  bo izbor letošnjega repertoarja.
Prešernovo gledališče v Kranju je pravkar razpisalo abonma za sezono 1954-55. Ker vemo, da vsakogar, ki se odloči za abonma, predvsem zanima, kakšen bo program, se je naš sodelavec oglasil pri dramaturgu Prešernovega gledališča tov. Janezu ,2 mavcu. Tov. Zmavc je rade volje obrazložil letošnje načrte gledališča, s katerimi bomo na kratko seznanili tudi naše bralce.
Pogled na središče Skoplja
prileglo se je. Voda je topla, le ločja je polno vzdolž obale. Kmetje z oslički so hodili mimo in nas opazovali, otroci pa so se približali in začeli nekaj klepetati, a jih nismo nič razumeli in tudi oni ne nas, ker je ta predel izven mesta pretežno turški in šiptarski. Prvo, kar pade v oči, je park samih vrtnic. Razgreti zrak je bil poln njihovega vonja. Nobenemu ne pride na misel, da bi jih trgal. Ne vem, če bi pri nas ostale
posoda in drugo. Ena soba pa je polna slik starih revolucionarjev in dokumentov Ilinden-ske vstaje. Nad mestom se dviga trdnjavski zid; tam je bilo naselje že v 9. stoletju.
Drugo jutro smo se z ladjo odpeljali v bližnjo Strugo, znano ribiško naselje. Crni Drim, ki izteka iz jezera, je vodna pot, po kateri pride v času dr-stitve na tisoče jegulj, ki hite v morje. Takrat zagrade reko z ogradami iz pletenega šibja in
Razstava v Narodni galeriji
V razstavnih prostorih Narodne gplerije je še vedno odprta velika zgodovinska razstava »Klasicizem in romantika na Slovenskem«. Razstava je zbrala slike, risbe in grafične liste slovenskih umetnikov iz dobe približno 1800—1870. Klasicizem predstavljata tudi izven Slovenije znana umtenika Fr. Kavčič in L. Janša z oljnimi slikami, risbami in bakrorezi. Med razstavljenimi umetninami so tudi Langusovi, Tominčevi in Strojevi portreti znamenitih osebnosti iz dobe slovenskega narodnega preporoda, med njimi Prešeren, Cop, Vraz, dr. Cro-baht z ženo, Luizo Pesjakovo, župan Ambrož, Primičeva Julija itd. *'
Razstava, ki predstavlja skrbno izbran prerez klasicističnega in romantičnega umetniškega ustvarjanja pri Slovencih, je torej zanimiva tudi s kulturnozgodovinskega stališča. Obisk te-zares reprezentativne in poučne historične razstave je zelo primeren za srednješolsko mladino.
Da bi si dijaki ljubljanskih in drugih srednjih šol lahko o-gledali razstavo, jo je uprava Narodne galerije podaljšala tako, da se bo razstava dokončno zaprla 22. septembra. S tem bo omogočeno tudi dijakom, da obiščejo to zanimivo prireditev.
Da se izognem teoretičnemu razglabljanju, je nadaljeval tovariš Zmavc, o letošnjem repertoarju, se bom nekoliko dlje pomudil ob poedinih delih, ki jih nameravamo uprizoriti. Tako bom, upam, ustregel vsem bralcem, ki bi jim sicer samo naštevanje avtorjev in njihovih del ne povedalo mnogo.
Dela, ki so že v študiju:
Mladost pred sodiščem ni običajna odrska uprizoritev Nizozemca H. Tiemevera, marveč prava sodna razprava pred sodiščem za mladoletnike. Publika ne pride v teater, temveč v sodno dvorano. Priča je pretresljivi tragediji mladih ljudi, ki jih mora zakon obsoditi za zločin, katerih usoda pa je le v rokah staršev in družbe, ki so sokrivi za njihova dejanja. To dramo bi si morali ogledati vsi starši!
Pokojni Christophcr Bean, — ameriška komedija S. Hovvar-da, izredno duhovita farsa o družini podeželskega zdravnika, — ne preveč premožnega, iz lenobe nepridobitnega, pa zato v očeh svojega mesteca zelo u-glednega, — ki nepričakovano skoraj obogati. Skoraj! Kajti pred leti je pri njih umrl pacient, umetnjakar, ki jim je zapustil v zahvalo kup slik, — drugega pa nič. Zdaj se čez noč izkaže njihova ,bajna vrednost in družina nesrečnega zdravnika uprizori divji lov za oma-lovaževanimi umetninami, ki trohne nekje v kurniku, na strehi, v kaminu . . .! — Ob običajnih življenjskih izkušnjah nam avtor razgali videz malo-mestne družinice. Po gromkem smehu pa nas gane dragocena podoba . človeka, ki ohrani v tem splošnem pohlepu pravi odnos do umetnikove zapuščine. Hudičev učenec je replika G.
dej
S ponosom so nam pokazali niidrocentralo  Mavrovo,  ki že
le energijo, a še vedno gradi-
J*) nove agregate. Od daleč ni-iem videla drugega, kot visok aPorni zid. S kakšno toplino in
Neskladnosti v razvoju na področju prosvete, ki so bile doslej eden glavnih vzrokov za zaostajanje šolstva za splošnim družbenim razvojem bodo s pri-četkom novega šolskega leta v radovljiškem okraju odpravljene. Te dni se zbirajo družbeni delavci, predstavniki organizacij, prosvetni delavci, zastopniki oblasti in društev ter člani dosedanjih prosvetnih organov (prosvetnih svetov) na sestanke, kjer razpravljajo o u-vedbi družbenega upravljanja v šole. Po (vsem okraju so v polnem teku priprave za postavitev šolskih odborov, ki bodo postali vodilni organi v upravljanju šol. Ljudje iz razumevanjem sprejemajo osnutek pravilnika o »ustanovitvi in delu šolskih odborov in se udeležujejo aktivov, ki jih sklicuje Socialistična zveza zato, da bi osnutek pravilnika jnašel svojo končno formulacijo takrat, ko bodo u-poštevane vse umestne pripombe in zato, da bi potreba po u-vedbi organov družbenega u-pravljanja šol prodrla čimglob-lje v zavest vsega delovnega ljudstva. Opaziti pa je, da tam, kjer je šola dobro povezana s svojim naravnim zaledjem — z ljudstvom i— potekajo debate bolj sproščeno in da ni napetosti, ki ponekod nastaja med prosvetnimi delavci in nekaterimi predstavniki organizacij in oblasti. Izkazalo se je, da je potreba po uveljavljanju družbenega upravljanja v šolah že dokaj stara in da smo na tem področju )že imarsdkaj zamudili. Družba je šoli postavljala svoje zahteve tudi doslej, <toda ni bilo organa, ki bi bil šolo neposredno vodil in ki bi bil /tolmač zahtev družbe v šoli in potreb šole v javnosti. Zaradi tega so bile gole mnogokdaj vodene birokratsko in |je (vanje prodirala demokratizacija dokaj počasneje kot v ostale veje našega javnega življenja. Včasih smo zaradi tega ker snio od šole pričakovali več kot je dajala (in včasih več kot je sploh mogla dajati) iskali krivce le v subjektivnem faktorju — to je v prosvetnih delavcih. To mnenje,
v novo šolsko leto
čeprav ni popolnoma 'neosnovano je bilo zelo enostransko in za delovni in napredni del prosvetnih delavcev krivično. Ob debatah . o uveljavljanju družbenega upravljanja v šole je postalo jasno, da šola ni takšna kot so prosvetni delavci, čeprav ni mogoče zanikati njihovega velikega vpliva jhanjo, pač pa, da je in bo takšna, kakršna je družba v celpti in da takšna tudi mora biti. Od šol. odborov zato upravičeno pričakujemo, da bodo veren tolmač družbenih zahtev v šolah in da bodo storili vse, da bo »šola od družbe dobivala tudi vso potrebno materialno in moralno pomoč.
Iz dosedanjega razpravljanja je razvidno, da ljudje skoraj v celoti sprejemajo osnutek pravilnika o delu šolskih odborov, ki ga je pripravila v ta namen določena okrajna komisija. To potrjuje (mnenje, da so bile že v minulih mesecih izvršene obširne priprave, da so bili mnogi pojmi le predhodno razčiščeni in da je komisija vestno opravila svoje delo. Popravki, ki jih ljudje žele, skoraj nikjer ne spreminjajo bistva osnutka, pač pa natančneje določajo nekatere naloge šolskih odborov in prilagajajo podrobnosti specifičnim ^terenskim prilikam, v katerih posamezne šole poslujejo. Vse redkeje se pojavljajo nesporazumi, ki jih je bilo še pred nekaj meseci moč slišati. Iz vrst nekaterih prosvetnih 'delavcev so tokrat prihajali glasovi, ki so obsojali vmešavanje laikov v strokovne šolske probleme. Nekateri so si za upravljanjem v Išolah predstavljali komandiranje od zunaj in odvzemanje   pravic prosvetnim
delavcem. Smatrali so tudi, da bodo odslej v močno podrejenem položaju in da bodo morali postati ubogljivo orodje novih organov. Ti glasovi 60 prihajali le od prosvetnih delavcev, ki so stali pri delu za u-veljavljanje družbenega upravljanja v šolah !ob strani, medtem ko si je velika večina prosvetnih delavcev močno prizadevala in si upravljanja po družbi resnično želela. Danes z opisanimi primeri sicer nimamo več opravka, pač pa je moč najti tu pa tam nerazumljiv* mlačnost, s katero sprejemajo nekateri prosvetni delavci prehod na demokratičneiši način vodenja naših sol. V takih primerih ni izključeno, da bodo takšni prosvetni delavci obiuti-li šolski odbor kot komandno telo nad seboj. Prosvetni delavec ima vse možnosti sodelovati v šolskem odboru kot enakopraven član in osnutek pravilnika, ki bo fckoraj gotovo sprejet v kratkem, mu zagotavlja več pravic, kot jih je imel kdajkoli. Mnogo nesoglasij med družbo in šolo je nastajalo tudi zaradi nerazumevanja šolskega dela, njegove specifike in napornosti. "sakdo. ki opravlja svoje delo z ijube/nijo in (mu le-to ne pomeni samo kos kruha, je na delo tudi čustveno navezan. Vsak prosvetni delavec, ki v razredu ra;.daja samega sebe, ki so mu otroci postali člen njegovega življenja, težko preboli o-čitke, ki SO morda nastali zaradi golega nerazumevanja. V preteklosti je bilo nekaj takih primerov in prosvetni delavci nanje običajno zaradi užaljeno--sti sploh niso odgovarjali. Prehod na družbeno upravljanje v šolah pomeni prelomnico na tem področju. Šolski odbori in z njimi vsa družba, se bodo z napornostje vzgojnega dela in z vzgojnimi problemi spoznali na
njihovem torišču — v šoli — in s tesnim sodelovanjem bo odpravljena sleherna možnost nesporazumov. Zato je težko razumeti tiste, ki stoje ob strani in si ne prizadevajo, da bi šolski odbori čim prej temeljito poprijeli za delo in poleg vnašanja duha socialistične družbe v vzgojne zavode, sneli z ramen prosvetnih delavcev tudi nekaj bremen.
Zelo se je skrčil tudi krog nekaterih posameznikov, ki so si predstavljali, da bodo s pomočjo šolskih odborov lahko u-redili šolo primerno svojemu okusu. Ti posamezniki izhajajo navadno iz vrst staršev šoloobveznih otrok. Prvotno je bilo čutiti za izjavami nekaterih takšnih posameznikov približno takšnole prosvetnim delavcem namenjeno grožnjo: -»Sedaj je pa konec vaše samovlade. Sedaj bomo pa uredili šolo, kakor bo nam prav in vam pokazali, kako naj se uče naši otroci.« Seveda je bila vsaka taka izjava primerno pobarvana z besedami »naša mladina, socialistična vzgoja, reakcionarnost prosvetnih kadrov itd.« Hote ali nehote pa smo take izjave razumeli: »Ce ne bo imel moj otrok takšnega spričevala, kot si ga želim, bo prosvetni delavec že videl, kaj se pravi.«
Kakor rečeno se je obseg samovoljnih tolmačenj družbenega upravljanja zelo skrčil in vse bolj prodira zavest, da je šola ena najvažnejših ustanov socialistične družbe, da mora uživati stalno pomoč )in biti vodena po družbi isami in da mora biti na družbo tesno naslonjena.
Zelo prav imajo tisti odbori Socialistične zveze po vaseh, ki so sklenili, da bo dobilo šeie takrat družbeno upravljanje Šol svojo vsebino, ko bo zavest o družbeni funkciji šole prodrla do slehernega posameznika in da je zato razpravljanja o tem vprašanju še vse premalo. Ponekod so sklenili, inaj v prihodnjih mesecih ne bo sestanka, ki bi ne obravnaval tudi družbenega upravljanja v šolah. In prav ie tako.
1 V.
B. Shavva na angleški puritani-zem, zgodovinsko obarvan iz časov, ko se je Amerika proglasila za neodvisno in pognala na morje angleško kolonialno vojsko. Med vsemi odličnimi in dobrimi ljudmi, ki se jim Shaw neusmiljeno posmehuje, je najsvetlejša točka potepin, izobčenec, »hudičev učenec«, edini, ki nosi v sebi kljub popolni brezvernosti sveti ogenj ljubezni do bližnjega, ki ga ne zataji niti, ko stoji pod vešali. »...postavljal se je, da je hudičev učenec; a ko je prišla zanj ura izkušnje, je spoznal, da ga je usoda izbrala za to, da trpi in da je zvest do smrti«, pravi Shaw. — Veliki angleški komediograf nam bo tako predstavljen z enim svojih najbolj popularnih del.
Dela, ki so še v načrtu:
Dvojčka (Menehme) sta najboljša Plautova ohranjena komedija, saj se je morala tudi Shakespearu najbolj prikupiti, da jo je vzel za predlogo svoji Komediji zmešnjav. Zgodba: e-den od obeh dvojčkov se je že v rani mladosti izgubil. Drugi se ga zdaj napoti iskat, pade pa v hude nadloge zaradi neskončnih zamenjav. Pogrešani brat ima namreč hudo ženo in vse polno priležnic. Iskajoči dvojček pa je pošten in skop mož in se vneto brani razuzdanih žensk. Na koncu se kajpak oba brata najdeta in zamenjav je konec. — Slovenci doslej še nismo imeli Plauta na odru. Z njim nam bo posredovano življenje starorimskih mest in — kar bo predvsem zanimalo ljubitelje gledališča: način uprizarjanja rimske komedije.
Piknik je s Pulitzerjevo nagrado priznana lanskoletna noviteta W. Inga (avtorja drame, Vrni se, mala Sheba), ki prinaša priljubljen ameriški konflikt med starim malomeščanskim slojem in na videz brutalnim, toda bolj zdravim delavskim svetom, ki nosi v sebi etično bolj upravičene norme. Preprosto in prisrčno je avtor prikazal dve mladi dekleti, ki dora-ščata v nepoznavanju maškega sveta, in prav zaradi tega doži-vita čudovit prelom s svojo nezdravo okolico in s svojo preteklostjo.
Kvej - Lan (Vzhodni veter — zapadni veter) je uspela dramatizacija P. Buckovih kitajskih pripovedk. V priljubljenem eksotičnem okviru poteka mirno patriarhalno življenje s prastaro kulturo, ki ga zmoti zapadna civilizacija, ki sicer odnaša, kar je zastarelega in bolnega, ki pa s svojim revolucionarnim posegom le stre prenekatero šibko in ljubeče srce.
Dedinja (avtorja: James — Goetz) je kompozicijsko odlično napisana drama o edinki, ki ji oče vsiljuje karakter svoje zgodaj umrle žene. Napačno vzgojeno dekle gre na limanice prikupnemu »lovcu na dediščine«, in šele ko se zave sama sebe, spozna, da je ljubil samo njen denar. V bolečini dozori v odločno, samostojno ženo.
Med omenjenimi deli so vsekakor rezervirana mesta še za pravljico, ki je v Kranju vsako leto med najljubšimi odrskimi uprizoritvami in za slovensko, oziroma jugoslovansko noviteto. — V celoti bomo uprizorili 4 drame, 4 komedije in 1 pravljico.
Po teh skrajšanih informacijah o našem okvirnem reperto-arnem načrtu bi Želel, da bi vsi, ki si žele mogoče drugačen program, ali jim je pri srcu ta ali ona stvar, sodelovati pismeno ali ustmeno z nasveti ali s kritiko pri njegovi realizaciji, je zaključil svoje pripovedovanje dramaturg kranjskega gledališča.
Postani član Prešernove družbe
I^0X
Taborenje loškega TVD Partizan v Baski...
Letošnje poletje turistom in dopustnikom ni naklonjeno. Najprej odprava regresov, potem še vreme in še marsikaj.
Pa se je v situaciji znašel tudi loški Partizan, ki je delavno društvo in dosega lepe uspehe: združuje vse telesnovzgojno in športno dejavnost v svojem o-kviru, od nogometašev, ki sedaj marljivo trenirajo pod vodstvom trenerja Bertonclja iz Ljubljane, do mladink, ki so pod vodstvom domačih trenerjev tov. Mirne, Andreja in drugih do-tegle v I. razredu na državnem prvenstvu ".'trlo mesto, kar je brez dvoma uh j večji povojni šporan uspeh v Loki. Tudi mladinci, pionirji in pionirk., so pridni — letošnji telovadni ina-stop je bil eden najlepših. Zato jih je treba nagraditi. Otroci padlih borcev so se tri tedne prav lepo imeli na letovanju v Dolenjskih Toplicah, v Splitu ali v Avstriji, za mlade telovadce pa je upravni odbor pripravil taborjenje na Krku, v Baski. Celotno organizacijo je prevzela požrtvovalna kot mravlja prizadevna tov. Mirna Balderma-nova in šlo je vse ikot je treba: šotori in oprema je tu, malo bo treba potrkati na razumevanje ustanov in organizacij, predvsem pa delovnih kolektivov iz Loke same, pa tudi izven nje.
Otroci so bili zadovoljni in veseli. Preživeli so deset nad vse prijetnih dni ob naši obali: kopali so se, sončili, telovadili in trenirali, igrali nogomet in od-
bojko ter se privajali kolektivnemu življenju in taborniški disciplini. Navajanje ma red, disciplino, samozatajevanje in prilagajanje potrebam in življenju v skupnosti s6 pač važni vzgojni problemi, ki smo jih morda v zadnjem času le nekoliko Zanemarili?!  Moram  pa   reči, da
dajali o nas precej neprijazne izjave. Morda se jim zdi čudno, da smo isedaj mi sami gospodarji naših prirodnih lepot. Morda nekaterim to ni preveč všeč? Morda . . .! Morda smo pa le malo sami krivi, da nekaterim spet raste greben? Menim, da sta servilnost in vljudnost dVa
Taborišče loškega »Partizana« v Baski
so bili vsi prav marljivi in pripravni taborniki in so se marsičesa naučili. Prostor za tabor je bil idealen. Domačini so z zanimanjem ogledovali našo platneno vasico in se pohvalno izražali o znani slovenski iznajdljivosti in praktičnosti. No, nekateri nemško govoreči gostje in sopotniki pa so sem in tja
pojma! No, to le ob robu. Fa mogoče še tisto o vožnji nazaj, ko smo skoraj povsod stali na eni nogi: barka prenatrpana, na Reki uboga dva vagončka, ljubljanski kolodvor natrpan z Dolenjci (vlak seveda tudi!). Šele doma smo se i»zbrihtali«: Ne potuj v soboto, zlasti pa ne 14. avgusta!
Majhen - vendar marljiv kolektiv
Usnjarstvo je ena izmed najstarejših obrtniških in pozneje industrijskih panog v gospodarskem razvoju Tržiča., Ze pred 300 leti je bil ustanovljen usnjarski ceh s posebnimi pravicami. Iz starih primitivnih delavnic, kjer se je strojilo vege-tabilno usnje, irhovina in krzno je nastala sedanja usnjarska industrija. Leta 1925 so ustanovili usnjarsko zadrugo »Runo«, ki je (delala v starih in primitivnih delavnicah.
Po osvoboditvi je zadruga oživela. Zadrugarji so spoznali socialistično graditev našega gospodarstva in sklenili leta 1946 podariti podjetje skupnosti. Od takral naprej je v podjetju.zavladal nov duh, stopnjevala se je delavska zavest. Fo začetnih težavah se je podjetje postopo-
GospodarsUe novice iz vse dvzave
NAD 26 MILIJARD ŠKODE
ZARADI ELEMENTARNIH NEZGOIl
Po oceni strokovnih komisij znaša skupna škoda jugoslovanskega gospodarstva v letu 1954, ki so jo povzročile vremenske nezgode, več kot 26 milijard dinarjev. Od tega odpade 60°/o na neposredno škodo, povzročeno kmetijstvu, ostali del pa so pretrpeli industrija, promet, komunalni in vodnogospodarski objekti.
" 2.000 VAGONOV SMO IZVOZILI V TURČIJO Jugoslovanske tovarne za izdelavo železniških vagonov iz Kraljeva, Kruševca, Sme-derevske Palanke in Slavonskega Broda so doslej prodale turškim železnicam 2.000 tovornih vagonov.
NOVA NAHAJALIŠČA
NAFTE V bližini Murskega Središča so pričeli ponovno z vrtanjem, ker so geologi ugotovili izvore nafte. Vrtanine gredo sedaj že okrog 3.000 m v globino. Strokovnjaki računajo, da bodo prišli v najkrajšem času do velikih izvirov nafte.
RAZVOJ NAŠE ŽIVILSKE
INDUSTRIJE Strokovnjaki živilske industrije so pripravili obsežen načrt za nadaljnji razvoj industrije za predelovanje mesa in rib. Po tem načrtu Je predvideno, da se bo povečalo predelovanje mesa že v letu 1956 za 50°/n, v letu 1957 pa za celih 123u/».
ma razvijalo in utrjevalo. Proizvodnja je naraščala, kakovost izdelkov se je stalno izboljševala. Tržiški Jusnjarji so zasloveli. Zadnja leta Ise je podjetje uveljavilo tudi na inozemskih tržiščih. Vso Volno, ki jo postrgajo s surovih kož, sortirajo in posušijo. Tako dobe proizvod, ki je zelo iskan v inozemstvu. Zaradi tega ni nič čudnega, če vso volno izvažajo v Anglijo in tudi v druge države bi jo lahke, če bi je le imeli dovolj.
Delavski svet in upravni odbor podjetja sta se močno uveljavila in že rešila številne probleme proizvodnje «n prodaje v podjetju. Podjetje pod dobrim vodstvom deluje na solidni finančni osnovi, kljub vsem težavam z nabavo surovin in anilin-ri<ih barv.
Delovna disciplina v podjetju je res na zavidni višini, saj neopravičenih izostankov v podjetju skoraj ni. Do neodgovornih postopkov posameznih delavcev pa je kolektiv zelo strog. Tako so svoječasno nekega delavca odpustili, zaradi pijančevanja, čeprav so ga poprej svarili in opozarjali naj nikar ne hodi pijan na delo. Ta ukrep je zadostoval in sedaj takih pojavov v podjetju ni več.
»Runo« je podjetje, v katerem vlada tudi medsebojno razume-
vanje. V podjetju si ne belijo glav zaradi tatvin ali kakršnega koli gospodarskega kriminala. To tovariško vzdušje se ogleda tudi v veliki skrbi vodstva 'in političnih organizacij podjetja za izboljšanje življenjskih pogojev delavstva. Za svoje delavce je podjetje zgradilo osem-stanovanjski blok in kupilo <8-stanovanjsko hišo. Tako nudijo sedaj 24 družinam svojega 130-članskega kolektiva lepa stanovanja.
Morda bo Ikdo mislil, da je delo v usnjarski industriji lahko. Toda ne malo truda je treba, dokler surova koža po 7-8 dnevnem »potovanju« postane sposobna za prodajo. Delavci delajo v dokaj težavnih delovnih pogojih, v mokroti, vročini in z zdravju škodljivimi kemikalijami. Da bi delovne pogoje izboljšali, bodo dogradili inove prostore za brizgalno kož, kjer je delo najbolj neprimerno.
Čeprav imajo precej težavne delovne pogoje, pa znaša odstotek obolelih letno le C do 6 procentov.
Številna praznanja, ki jih je podjetje do sedaj prejelo in jih še prejema (nam zagotavljajo, da je podjetje in delovni kolektiv na p>-r.vi poti. Zato mu v nadalj-nem razvoju želimo še mnogo uspehov.
Konec dober — vse dobro, čeprav je imoral upravni odbor »Partizana« požreti marsikatero pikro na račun organiziranja tabora. Zdi se, da nekaterim to ni bilo všeč. Meni pa se zdi, da moramo mladini tnekaj nuditi. Tudi tisti, ki nima sredstev. Tudi ti imajo pravico uživati morje in naše prirodne lepote. Vse drugo je postranska reč in vprašanje dobre volje in plemenite misli, zlasti pa dela, ki želi o-trokom resnično dobro. V tem prizadevanju pa je (treba loški TVD »Partizan« samo pohvaliti in mu dati spodbudo za nadaljnje delo v korist naše mladine. Vsem tistim pa (organizacijam in ustanovam, zlasti pa delovnim kolektivom in darovalcem iz Kranja, pa celo z Jesenic), ki so taborjenje omogočili, pa izreči v imenu društva in mladine, pionirjev in pionirk, najtoplejšo zahvalo za njihovo prijazno razumevanje!
. . . in medvoškega v Moščeniški Dragi
Moščeniško Drago si je izbral »Partizan« iz Medvod za mesto svojega taborenja. Na prijetnem prostoru se je nastanilo 70 članov društva. Uredili smo si taborišče in prijetno taborjenje se je pričelo.
Toda žal so dnevi prehitro minili in kmalu smo morali zapustiti prelepo taborenje.
Vso zahvalo pa smo taborniki dolžni upravi Partizana iz Medvod, ki nam je omogočila tako prijeten oddih. ,Se posebej pa se zahvaljujemo delav. svetu in vodstvu Tovarne barv in lakov »Color« za posojeni tovarniški kamion, kar je vsekakor posnemanja vredno.
Še o železniški nesreči 9 Kranju
O jtrčenju tržiškega vlaka in vlaka 216, ki prihaja ob 15.30 uri v Kranj, na kranjski postaji, smo že v zadnji številki na kratko pisali. Tokrat hočemo našim bralcem pojasniti, kako je prišlo do te nesreče, ki je v nekaj mesecih že drugi primer na kranjski postaji. Ze samo dejstvo, da je bila zadnja nesreča zelo slična prvi, daje slutiti, da na postaji ni nekaj v redu, oziroma, da uslužbenci ne opravljajo svojih i dolžnosti v skladu s prometnimi in varnos:-nimi predpisi. Upamo, da čez nekaj mesecev ne bo treba napisati »v tretje gre radoU.
Kako je prišlo do nesreče? — Strojevodja tržiškega vlaka Je hotel obrniti svoj stroj za povratno vožnjo v Tržič. Zato pa ima po izkušnjah samo 4 minute časa, ker Itedaj že pripelje vlak št. 216 iz Ljubljane. Tržl-čan je imel eno minuto zamude in je ostalo torej le tri minute časa za obračanje. V teh minutah pa strojevodja nikakor ne bi smel stroja premikati. Tudi kretnice so bile zaprte, vendar se strojevodja in kurjač na to nista ozirala. IZlasti je pažnja na železniške znake ob progr dolžnost kurjača. Poleg tega pa je vlakovodja dal ustmeno dovoljenje za premikanje, kljub temu, da ve. da štiri (minute pred prihodom nekega vlaka na postajo, ne sme biti nobenega premikanja. Tržiški stroj je u-pravljal uslužbenec, ki je šele tri imesece v službi brez strokovnega izpita!, kar kaže na precejšnjo mero neodgovornosti na eni in nezdravo familiarnost na drugi strani!
Naj omenimo še to, da rje strojevodja tržiškega vlaka v preiskavi priznal, da je pil alkoholne pijače ter je že na vož-
nji na relaciji Tržič—Kranj s svojim strojem ogrožal življenja državljanov.
To so vzroki za nesrečo, ki se je pripetila v Kranju, ki k sreči hi terjala človeških življenj, ampak le nekaj prasK, večja pa je materialna škoda. Upamo, da je to zadnja železniška nesreča na kranjski postaji, o kateri moramo pisati!
Nova cesta
Preložitev državne ceste med Cernivcem in Podvinom
Glavna uprava za ceste LRS (tehnična sekcija) je pred tedni začela graditi novo cestišče med km 852 in 853, med Cernivcem in Podvinom, ki bo nadomestila staro cesto na tem odseku, ki je zelo strma in ima na tem strmcu hud ovinek.
Dela na tem odseku zelo naglo napredujejo. Dva buldožerja sta preorala mali hrib in prepeljala odvisno zemljo V kotlino, ki jo bosta izravnala tako, da bo cesta tekla v ravni črti in bo imela komaj opazno strmino. Pri teh delih je zaposlenih večje število delavcev, med njimi tudi 25 vajencev enoletne cestarske šole iz vseh cestnih uprav.
Ta strmi cestni ovinek, na katerem je bilo v teku dolgih desetletij nešteto nesreč — bi lahko izravnali pred 15 leti, ko so potegnili moderno in asfaltirano cesto mimo Podvina in Lesc na Bled. Kar se ni moglo storiti takrat, ko je bila brezposelnost delavstva največja, se je naredilo sedaj, ko se dela in gradi na vseh koncih in krajih. S.
Dopisujte t „Glas Gorenjske**
šport * šport * šport
Strelstvo na Gorenjskem
Nova kisikarna na Jesenicah
Potrebe po kisiku so bile v jeseniški železarni iz dneva v dan in iz leta ,v leto večje. Ce-stokrat je bilo obratovanje v železarni zaradi pomanjkanja kisika skoraj nemogoče, kolektivu so grozili zastoji in okvare. V železarni so delovale stare Mes-serjeve kisik kolone, ki nikakor niso proizvajale zadostne količine kisika. Delovni kolektiv ga je moral za svoje lastne potrebe v velikih količinah in za drag denar dovažati.
Domači strokovnjaki so na osnovi dolgoletnih izkušenj in proučevanj začeli razmišljati kako bi na cenen način, brez tuje pomoči prišli do Jiovih, sodobno urejenih kisik kolon, ki naj bi proizvajale zadostne količine kisika za potrebe železarne. Podjetnost in izredna iznajdljivost nista bili zaman. Na Javorniku so domači strokovnjaki zgradili dve kisik koloni, ki sta proizvajali vsaka po 34 m:! kisika na uro. V mesecu avgustu je začela nemoteno obratovati tudi na Jesenicah nova kisik kolona za 34m:t na uro. To pa za potrebe železarne še vedno ni dovolj. Takoj so pristopili k delu in montaži nove še večje kisik kolone, ki bo proizvajala 70 m;1 kisika na uro. Ta ,nova velika kisik kolona bo začela obratovati verjetno še v tem letu; s poskusnim obrato-
vanjem bodo začeli na praznik Republike.
Visoka strokovna zmogljivost jeseniških energijskih strokovnjakov pod vodstvom tehnika -obratovodje Alojza Mraka in delovodje Štefana Breliha prav gotovo zasluži vse naše priznanje in pohvalo.
Nastop športnih psov
V nedeljo, 29. «. je Klub ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane priredil v Kranju nastop svojih psov, pod vodstvom tov. Klemenčiča.
Čeprav je nastop pričel z zamudo, so štirinožni izvajalci povsem zadovoljili in navdušili gledalce. V sedmih točkah so prireditelji pokazali, kaj vse se lahko psa nauči. (V (ubogljivosti so se psi dobro odrezali in večkrat želi ploskanje. Zanimiva točka je bila skakanje čez različne ovire ter hoja po lestvi, ki so jo nekateri psi kar dobro obvladali. Posebno so navdušili gledalce skoki čez 3 m (visoko Ipregrado. Tu se je posebno izkazal pes Diks, ki je tudi rekorder v skoku v višino. Nadalje so psi iskali in stražili predmete svojih gospodarjev. Ravnotako iso bili uspešni pri branjenju le-teh. Kot zadnja točka sporeda pa je bil skok skozi goreči obroč.
Ce pogledamo dosedanje delo strelskih družin na Gorenjskem, lahko ugotovimo, da so po mnogih medsebojnih srečanjih, kljub vsem težavam, dosegle prav lep uspeh na letošnjem republiškem strelskem prvenstvu. Ce primerjamo še materialne pogoje naših družin z ostalimi v republiki, bomo ugotovili, da so se gorenjski strelci že zelo približali vrhunskim strelcem.
Na letošnjem republiškem strelskem prvenstvu je sodelovalo 14 strelcev Gorenjskega strelskega okrožja (10 iz Tržiča in 4 iz Kranja). Med 150 tekmovalci iz vse Slovenije so naši strelci osvojili 24 medalj, od teh 18 »Dobrega strelca« (4 bronaste, 9 srebrnih in 5 zlatih) ter 6 »Republiškega mojstra strelca« (3 bronaste, 1 srebrno in 2 zlati).
Z vojaško puško je ekipa Marija Perko, Janez Perko, Milan Stuciin, Angelca Zakrajšek in ' Slavko Praprotnik, vsi iz Tržiča, osvojila z 1873 krogi I. mesto v »B« tekmovalni skupini, dočim je ekipa Lado Blejč, SI. Hvalica, Štefan Klemene, vsi iz Tržiča in Minka Bertoncelj ter
Jakob  Podlipnik,  oba  iz Kranja,   osvojila  z   1861   krogi IV. mesto v »A« tekmovalni skupini. VČ *
MARLJIVI SO IN USPEŠNI
Strelska družina narodnega heroja Matija Verdnika - Tomaža na Jesenicah lahko služi kot vzor vsem drugim organizacijam. Strelci na Jesenicah so znali z lastnimi žulji premostiti gospodarske težave, znali so vzgojiti dobre športnike, skupno kolektivno delo je rodilo prav kmalu razveseljive in zadovoljive rezultate.
Letos se je aktivnost jeseni-
ških strelcev zelo povečala. Pri" redili so tečaj za nove, mlade strelce, ki je nad vse pričakovanje Uspel. Izvedenih je bilo veliko medobratnih tekmovanj med posameznimi uradi ter kolektivi. Razveseljivo je dejstvo, da vlada na Jesenicah posebno med mladino in med tovariši-cami veliko zanimanje za strelski šport.
Od 9. do 11. septembra bo na Jesenicah veliko okrajno sindikalno strelsko tekmovanje, na katerem bo sodelovalo nad 50 ekip s po 5 strelci, za kar vlada že sedaj na Jesenicah in v o-kraju izredno veliko zanimanje.
Kranjski mladinci tretji
TEKMOVANJE KEGLJACEV NA JESENICAH
Sredi poletja so jeseniški ke-gljači začeli graditi moderno urejeno štiristezno kegljišče. Dela bi morala biti gotova do občinskega praznika in do proslave 85-letnice obstoja železarne. Ker pa je stavba velika in potrebuje sodobne, moderne u-reditve, so se zaključna dela zakasnila. Stavbo sedaj v pospešenem tempu dograjujejo in o-premljajo z vsem potrebnim. V sklopu bodočega športnega parka bo moderno štiristezno kegljišče na Jesenicah največja in najlepša stavba. Zaključna dela so v polnem teku. V mesecu septembru bodo jeseniški keg-ljači otvorili svoj novi dom.
Ob tej priliki bo na Jesenicah veliko kegljaških tekmovanj in nastopov, kjer bodo sodelovali vsi naši najboljši predstavniki kegljaškega športa. Razpisana bodo različna tekmovanja ekip in posameznikov v narodnem in mednarodnem slogu. Pričakujejo veliko udeležbo iz vseh krajev Slovenije, prav tako pa tudi iz ostalih bratskih republik in zamejstva. Ta kegljaška prireditev na Jesenicah bo prav gotovo ena izmed največjih v letošnjem letu.
V nedeljo je bilo na Vrhniki končano republiško prvenstvo mladincev v waterpolu. Zopet moramo ugotoviti, da ljubljanski sodnik Hribar ne sodi objektivno. Ekipa Mladosti Je v tekmi z Ilirijo dosegla gol, ki ga pa sodnik Hribar ni priznal. Vodstvo kluba se je opravičeno pritožilo in protestiralo. Ta gol bi vsekakor vplival na njihov plasman,   saj  so s prvoplasira-
nim Kamnikom igrali najboljše in dosegli neodločen rezultat-Vodstvo tekmovanja pa protesta kratkomalo r>< -oštevalo-Za aadnje in predzadnje mesto pa sta se srečali ekipi Ljublja' ne in Bleda. Po precej nezanimivi igri ic tekma končala neodločeno.
Končni plasman: 1. Kamnik. 2. Ilirija, 3. Mladost, 4. Ljubljana in 5. Bled.
Šah
Šahovsko društvo Kranj bo priredilo v imenu gorenjskega Okrožnega šahovskega odbora pod pokroviteljstvom Šahovske zveze Slovenije 1 II. spominski šahovski turnir na Rabu v počastitev žrtvam fašizma.
Turnir bo odigran od 3. do 15. septembra t. 1. v enakem obsegu, kot lansko leto, to je v dveh skupinah po 12 igralcev. V prvi skupini bodo igrali mojstri, moj. kandidati in I. kategorniki, v drugi skupini pa II. in III. kategorniki.
Igralo se bo po najnovejših predpisih, ki stopijo v veljavo 1. septembra tega leta in so strožji od dosedanjih.
Odbojka
V Kamniku Ista se preteklo nedeljo srečali odbojkarski ekipi domačega IKamnika in Tekstilca iz Varaždina. Po ostri tekmi je domači ekipi uspelo premagati dobre goste z rezultatom 13:2. Tekma je bila odigrana v okviru II. zvezne lige.
Poleg šahistov iz kranjskega in radovljiškega okraja, se bodo udeležili turnirja tudi šahisti iz Kamnika, Ljubljane *n Maribora.
Vsekakor želimo, da bi ta prireditev, ki naj bi postala za nas Gorenjce tradicionalna, vsestransko uspela.
Verižna vožnja t Smledniku
Društvo LT v Smledniku skuša čimbolj prikazati javnosti svoj pomen in (nuditi vsem pri" merno razvedrilo. Zato prireia v nedeljo, dne 12. 9. 1954 ob *4 uri na fizkulturnem igrišču f Smledniku veliko verižno vožnjo in vožnjo z zaprekami. zmagovalce bodo pripravljen bogati dobitki, za vse udeležence pa veselo razpoloženje.
Društvo vabi vsa okoliška društva oz. avto-moto klube, da se te verižne vožnje oziroma
pri-
reditve tudi polnoštevllno udeleže, kajti z medsebojnim sodelovanjem še bolj krepimo razvoj Ljudske tehnike.
Resnica o hoji po žerjavici
Vvelikem južnoafriškem mestu Johannesburgu je bilo nedavno zares neobičajno tekmovanje. Sodelovala sta sa-dva tekmeca: neki ' brahmanski duhovnik province ^atal ia neki Rabio član ho-jandske protestantske sekte, ki "na v Južni Afriki mnogo sodelavcev.
Ob zori, na dan ko bi moralo k'ti tekmovanje, so prireditelji (zkopali v zemlji jamo, dolgo ln široko 6 m, globoko pa približno 30 cm. V jamo so nalo-§}|J suha polena in tako pripravljeno grmado zakurili. — S tem so bile priprave za tekmo ni P°Jav končane.
Razkrit je skrivnostni obred, tako razširjen med indijskimi fakirji ter pripadniki določenih afriških in polinezijskih sekt
Potem je bil na vrsti Hindus, drugod).  Hoja po  žerjavici  je naredili   strokovnjaki London-
Čez žerjavico je šel samo tri- del posebnega obreda v Indiji, ske univerze s fakirjem Ahme-
krat, nato pa je odstopil od na- od koder izhaja, poznajo jo pa dom Huseinom.
daljnjega tekmovanja s prizna- tudi drugod v Aziji, n. pr.  na Kakšen je bil poskus?
njem poraza. Japonskem, in celo v tako od- Po navodilih Ahmeda Huseina
Ves južnoafriški tisk se je na daljenih  deželah kot   je   otok so izkopali v zemlji jamo ter
široko  razpisal  o  tem tekmo- Trinidad in pokrajina Natal. zakurili v njej grmado iz hra- VgC
vanju, sledili so mu številni tu- Čeprav se  podrobnosti takih stovih  polen in  lesnega oglja,
ji časopisi. Mnogi so se vpra- obredov ločijo, je  osnovno to, Po sedmih urah je ostal v jami
sevali, če gre za prevaro. Kako da se človek sprehaja brez ka~ le 40 cm debel sloj žareče žer-
bi znanost razložila ta neobičaj- kršnihkoli    škodljivih    posledic javice.  Termometer je pokazal
po žarečem kamenju ali po žer- na površini 757° C, pri dnu pa javici.
Po prvem poskusu je Husein izjavil, da more preiti po žerjavici kakršnokoli razdaljo, toda le naravnost, brez obračanja ali zavijanja. V ta namen so naslednji dan jamo podaljšali na dvakratno prejšnjo dolžino.
Husein je moral narediti to pot šest korakov, ki so se pa slabo končali. Na desni nogi je dobil šest velikih mehurjev od opeklin, na levi pa je koža na mestih močno pordečila. Fakir je bil prepričan, da je neuspelemu poskusu kriva slaba molitev
tTBDuiPIIB, ki jih gledamo
Te dni je na sporedu v letnem kinu -'»Partizan« v Kranju fran-cosko-itaiijanski film »Sovražnik države št. 1.« Še iz filma »Gospod Hector« in »Mesečnik Bonifacij« se obiskovalci kinematografov prav gotovo spominjajo odličnega francoskega karakternega komika Fernande-la. Ker Fernandel tolmači tucn v tem filmu glavno vlogo, bodo prijatelji smeha prišli tuai tokrat verjetno na svoj račun.
Vendar smeh, ki ga zbuja Fer-
nekaj manj: 700° C.
ALI GRE ZA PREVARO?
Rabie je pravzaprav nek ča-r°vnik omenjene sekte, prilož-
BOJ PROTI HUDOBNIM DUHOVOM
Nihče ne ve, kdaj in kako je nastala čudna navada hoje po
n°stni vrač in podobno. Sam ni ognju. Strokovnjaki sodijo, da ^olandec, temveč pripada ne-^mu lokalnemu črnskemu plemenu. Potem, ko je sezul čev-in slekel 'nogavice, je šel z °osimi nogami čez žerjavico, nič manj kot šestkrat. Vsakokrat je prehodil jamo od enega ^° drugega kraja, ves čas bro-^eč po žerjavici, v katero so se J^u noge vdirale do gležnjev. šestič je nesel na ramah neko Zensko. Ko so mu nato strokovnjaki pregledali noge, posebno jena med prebivalci tihomor-Podplate, niso opazili niti naj- skih otočij (Havaji, Fidži, Druž-
je stara okrog 4000 let in da se je prvič pojavila v Indiji. Danes se ta običaj ponavlja v raznih delih sveta in vedno je povezan s kako vražo; navadno služi za preganjanje hudobnih duhov ali kot žrtev bogovom, da bi poslali dež, omogočili dobro letino i. p.
Obstojata dve vrsti hoje po ognju: po razžarjenem kamenju in po žerjavici. Prva je razšir-
^anjše opekline.
beni  otoki,  Cookovo otočje in
Kameniti »denar" na japu
ROKA  V RAZTALJENEM
SVINCU V zadnjih letih je mnogo ek-spedicij po raznih koncih sveta skušalo  razvozlati  to fakirsko skrivnost, toda niti ena od ob-
VRA2A JE RAZKRITA
Nato se je zgodilo nekaj, kar je povzročilo pravo senzacijo. Eden znanstvenikov je sezul čevlje in nogavice ter se pogumno spustil bosonog v ognjeno jamo in prešel žerjavico v štirih naglih korakih. Dobil je le neznatne opekline, če bi jih sploh smeli tako imenovati. Ničesar se ni zgodilo tudi dvema drugima učenjakoma, ki sta opogumljena po njegovem uspehu bosa pretekla žerjavico. Smeli podvig jim ni zapustil nobenih bolečin razen malo močnejšega srbenja.
Kakšen zaključek so naredili znanstveniki na podlagi tega zanimivega poskusa?
Vsi so se strinjali v tem, da varna hoja po ognju 'ni noben poseben trik. Domnevajo, da zelo slabo toplotno prevajanje žarečega kamenja ali žerjavice preprečuje, da bi dobila normalna noga močnejše opekline — pod pogojem, da ne traja stik med nogo in žerjavico naenkrat dalj kot pol sekunde in
Ko je bil zmolil nekaj moli tvic iz Korana, je Ahmed Hu sein sezul čevlje, slekel noga
vice in nato naredil tri dolge da ni treba narediti preveč ko-korake po žerjavici. Za to je rakov. Sposobnost hoje po žer-porabil 1,3 sekunde. Zdravniki javici je torej v prvi vrsti šport-javljenih hipotez nas ne more "iso našli na Huseinovih nogah na sposobnost: sposobnost hitre-popolnoma zadovoljiti. Marši- »iti najmanjše opekline, čeprav ga korakanja, pri katerem so kdo je pomislil na prevaro, naj- He je do gležnjev vdiral v žer- noge v čim krajšem in *' po-si bo to premazanje podplatov Javico. vršnejšem dotiku s toploto,
z zaščitno snovjo, delovanje neke droge proti bolečinam ali pa samohipnoza.
Ena od razlag temelji na fizikalnem pojavu, dobro poznanem vsaki gospodinji, ki je že kdaj z oslinjenim prstom preskušala, če je njen likalnik dovolj segret. Kakor vemo, si ta-
nadelova igra ni tisti burkasti, lahkoten (često tudi osladen) smeh, ki veje iz dunajskin komedij. Kdor gleda Fernandela mora nehote razmišljati o žalostni usodi junaka, kljub lemu, da .se vendarle mora smejati.
Tudi v filmu »Sovražnik države št. 1« je tako. Kdo ne bi sočustvoval is človekom, ki zaradi kratkovidnosti izgubi službo pride po krivici v zapor in je celo obsojen' na smrt. Vendar se stvar potem srečno razplete in ijunak ostane živ — se več! — dobi celo mastno Inagra-do. Vse se lepo izteče ker drugače pač ne bi bila komedija!
Na otoku v Karolinškem otočju uporabljajo najbolj nenavaden denar na svetu — kameniti denar. Cim večji je kamen, tem več je vreden. Pa ni ?c^ka zlata ruda, ne, prav navaden masiven kamen po obliki podoben našemu mlinskemu kamnu. Kamenita valuta ima na tihomorskem otoku veliko vrednost, saj morete kupiti za »novec« velikosti človeka celo več japskih vasi in plantaž. Na Japu ne poznajo ne blagajn, še manj pa banke; »denar« leži kar pred hišo, Prislonjen i.~ steno. Popolnoma varen je pred tatovi, ker mora včasih prenašati »denar« za izplačilo tudi po sto ljudi. Ce je kamen manjši, si ga lastnik naprta na rame in gre kupčevat, kakor domačin na naši sliki. Za svoj »denar« si misli kupiti lepo plantažo ali vas.
Zanimivo je, da to kamenje ni z Japa, temveč z dveh sosednjih otokov. Zato je še dražje, ker mu vrednost povečujejo nevarnost in težave prenašanja.
Le »drobiž« na Japu ni kamenit. V ta namen uporabljajo otočani biserne školjke in obleke, spletene iz fine trave.
NEKAJ ZA NASE
Obilen zajtrk daje vitkost
Zajtrk   je   naš   najvažnejši daj preneha občutek lakote. S .   dnevni   obrok.   Šunka,  salama, povečano potrošnjo energije pa ko redkokatera opeče nezm prst, Rruh ^ ^ manj     Uvajo na vsebina sladk0rja pade  in poza kar se mora zahvalit! zaščit- odebeJitev kot skromen zajtrk> tcm smo zopet la5nL nI plasti  vodne pare  in  same ^        sestavijata   samo   kava, _\ - .
,    .   .          j    x             i j Našo hrano v glavnem sestav-
kruh in morda še  marmelada. ...       ....     .v".,        .   ,. ,
„         .     . .     ..       i-i-i liajo ogljikovi hidrati, beljako-
Z obilnim jutranjim prigrizkom J___\   „.____       l ,„i„jn,,.„
sprejme organizem okoli 200 kalorij več, zato nam dopoldne ni potrebna malica in občutek lakote nas tudi še opoldne ne bo
ZEN
Moda
vode med kožo in žarečo li-kalnikovo ploščo.
Trdijo, da je mogoče varno vtakniti vlažno roko v razta-ljen svinec, kar bi temeljilo na enakem pojavu, razen če spret-
ni »čarodeji« ne uporabljajo ka- prisiliL da bomo pojedii veii-
vine in mast. Kava s isladkor-jem in kruh vsebujejo po večini ogljikove hidrate, mlečno testo, jajca in meso pa velik odstotek beljakovin. ,
kega drugega trika.
ko kosilo. To povzročijo beljakovine, ki jih je v obilnem zajtrku 17 gr, v enostavnem pa sa-
Vsak človek bi moral za zajtrk pojesti vsaj eno četrtino vseh ZNANSTVENI POSKUS       trku 17 gr, v enostavnem pa sa- kalorij, ki so mu dnevno po-Nehote se vsiljuje misel, da mo 4 gr. trebne.  Ce  spadate  med tiste,
bi pravtako pojasnili sposobnost Ameriški zdravnik dr. Mayr ki ne prenesejo obilnega zajtr-fakirjev in članov določenih a- je ugotovil, da je sladkor v kr- ka, potem poskusite vstati kako friških in polinezijskih sekt, da vi tisti, ki opravlja center la- uro preje, nato pa telovadite ali hodijo bosonogi po žerjavici ali kote v malih možganih. Kadar pa se sprehajajte. Zelo se bo-žarečem kamenju. 'Izgleda pa, smo lačni, jemo in del naše ste začudili, ko boste potem z da to ne drži, vsaj če sodimo hrane se takoj pretvori v slad- velikim jtekom sedli k mizi in po rezultatih nekega strogo kor. Ko doseže vsebina sladkor- pospravili pripravljeni prigri-znanstvenega poskusa, ki so ga ja v krvi določeno količino, te- zek.
Zgornja  skica prikazuje nekaj preprostih  in  efektnih modnih detajlov, s katerimi lahko menjamo izgled naših oblek.
PO OLAFUL ASLAGSSONU „ PRIREDIL   V. DRŽAJ
61
Ure, dolge ure so počasi minevale in snežilo da že dolgo ne tako. Naposled se je le *ačelo daniti. Snežni metež je prenehal in VI-ha«" je utihnil. Samo v dalji se je čulo ječanje ln vzdihovanje, ki se je izgubljalo v sivini ••utra. Presenečen sem bil, volkovi so izginili, ^esar skoraj nisem mogel verjeti.
Pol ure kasneje sem krenil na pot. Konja S(,'n vodil za uzdo. S konjem sva gazila sneg V/-doiž grebena ter trudoma napredovala.
62
Zatopljen v misli sem gazil dalje, kar Crow iznenada zahrska. »Kaj se je zgodilo?« sem vprašal in že zagledal zasledovalce, ki so hodili po sledi, ki sva jo s ponijem zapuščala v snegu. Razločno sem videl temne postave, ki so se nama približevale.
Postal sem, misleč, da zopet zagledam črnu-hovo glavo. In res! Cez čas sem opazil, da je oprezno dvignil glavo nad zasneženi rob jarka ter obrnil uho v smeri proti meni. Z levim uhljem je začel nemirno gibati, ko mu je veter prinašal moj klic »volk«... <
63
Ko sem zapustil ogenj, kjer sem taboril, so se zbrali okoli njega. Napočil je trenutek, ko mi je bilo mogoče streljati. V tropu je bil tudi Scpavec, kateremu sem zaradi Franka hotel prizanesti. Ko se mi je ponudila prilika, je za-donelo in eden od trope se je zgrudil in mirno obležal.
Scpavec, ki je bil zadnji v tropu je nenadoma obstal in se napotil v drugo smer. Mali volk, ki se je ves čas držal ob njegovi strani, mu Je takoj sledil. Cez čas so izginili tudi ostali...
64
Stopil sem za tropom. Z grebena se mi je nudil edinstven pogled.. Na pobočju pod menoj se je zbirala goveja čreda. Živina je tvorila krog, ki je bil sestavljen iz belih glav in kratkih rogov. Razen šepavca so volkovi tekali okoli črede ter iskali vrzeli v krogu. Niso je našli, samo glave in ostri rogovi so jim štrleli naproti..
Sepavec se ,Je vedel pred čredo povsem mirno. Sedel jc s hrbtom proti meni ter opazoval brezplodni napor tovarišev. Napadali so ločeno od štirih strani...
66439
Kino
'tlačilo za strah ~
Iz sodnih dvoran
Spečemu čloTeku odvzel ročno uro
Tudi Okrajno sodišče v Ljubljani ima dnevno po več kazenskih obravnav zaradi tatvin in drugih kaznivih dejanj.
Preteklo soboto je bila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani sodna obravnava proti P. J., 24-letnemu delavcu, doma iz Vodic, brez stalnega bivališča in zaposlitve.
V noči od 2. na 3. avgust j,e popival z družbo v Kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Pri sosedni mizi pa je dremal S. I. Iz Kranja, ki je imel na roki uro.
Obtoženi P. J. je bil nekoliko vinjen. Ko je na roki S. I. vi-
del lepo zlato uro, vredno okoli 32.000 din, je hitro sklenil, da si jo prisvoji. To je malo kasneje tudi storil. Uro je takoj po izvršeni tatvini prodal. Denar je potreboval, ker se je nameraval poročiti.
Obtoženi je priznal krivdo in se strinjal z obtožnico. Priča pa je potrdila, da je ukradeno uro dobila nazaj čez 14 dni.
Po daljšem posvetovanju je sodišče sklenilo kaznovati P. .T. na 6 mesecev zapora pogojno za dobo 2 let. Obtoženec pa je obljubil, da ne bo več zagrešil kaznivih dejanj.
na sporeda v kina „Stonic
Obesil se je
Kino »Storžič«,  Kranj:  3. do
5. septembra franc. film »Plačilo za jstrah«, brez tednika. — Predstave ob 15.40, 18. in 20.20 uri. Matineji 5. septembra ob 8.15 uri »Ulica Estrapad«, ob 10.15 »Neprijatelj države št. 1«.
Kino »Svoboda«, Stražišče: 4.
do 5. septembra angleški film »Ulica Estrapad« — tednik. — Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri.
Letni kino »Partizan«: 3. sept. franc. film »Plačilo za strah«. 4. Ido <5. sept. franc. film »Neprijatelj države št. 1«. Predstava dnevno ob 19.30 uri.
Kino  »Krvavec«,  Cerklje: 4.
in 5 .septembra avstrijski film »Irena v zadregi«. Predstave ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 17. ini 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: 5. do
7. septembra amer. barvni film »Alarm na jugu«. 8. do 11. ameriški film »Gospa Kasanova«. —• Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 18. (in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. uri. — Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena ,za odrasle 20 din, za otroke 10 din. .
Kino »Plavž«, Jesenice: 5. do
7. septembra ameriški film »Gospa Casanova«. Od 8. do 11. septembra ameriški barvni film »Alarm na jugu«. Predstave v torek, sredo in petek ob 20. url, v nedeljo ob 18. in .20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo ob 10. url matineja. Cena za odrasle 20 din, za otroke ,10 din.
Razpis
Komisija za razpis mesta di-
rektorja pri OLO Kranj razpl-V    liedeljOf    Ctlie suie mesto direktorja za Trgov-
Pretekli teden se je obesil 20 letni [P. A. iz Stražišča. v poslovilnem pismu navaja, da gre v smrt zaradi tega, ker se mu ni izpolnila želja, da bi oboga-■*
V Gorenji vasi se je v straniščni ljami utopil 6 letni J. B., ki je bil duševno precej zaostal. Kljub temu, da je bil zaradi tega pod stalnim nadzorstvom domačih, ki so izanj lepo skrbeli, je izrabil neko priliko ln ušel s polja domov. Kako je do nesreče prišlo, ni točno ugotovljeno, domneva pa se, da je otrok zlezel v jamo Iskozi stranišče, ker je imel navado, da se je silno rad plazil po jamah.
100 uspehov na 1 oglas
v našem tedniku
tel. Mladenič je namreč že dalje 'časa prebiral neke takoime-novane »Mojzesove knjige« ln knjige z nabožno vsebino, kjer je rnenda bral tudi, da bo v kratkem obogatel. Ker se to ni zgodilo, se je (odločil za smrt.
Ob itej priliki naj pripomnimo, da so vse govorice, da je bil pokojnik umorjen izmišljene in zlonamerne. Preiskava Je točno dognala, da je P. A. napravil samomor.
Stroga Uazen za roparski napad
Pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani je bila te dni sodna (obravnava proti dvema bratoma C. M. in C. J., stanujoča v Kranju, ki sta bila zaposlena v Železarni na Jesenicah, zaradi roparskega napada na M. J. Pri napadu sta mu odvzela okoli 5.000 dinarjev gotovine in ga pri tem tudi težje poškodovala.
31. maja 1954 okrog polnoči sta s koli napadla M. J. v bližini železniške postaje v Kranju in 'od njega ,zahtevala denar. Pri tem sta ga neusmiljeno tolkla s koli po glavi in rokah in mu zlomila roko v komolcu.
Čeprav je M. J. "začel teči z namenom, da se jima umakne, 6ta ga obtožena le dohitela. Z besedami: »Denar ali glavo« sta ga nato oropala. Dejala sta mu še, da jih itak ne bo mogel tožiti, ker nima prič.
Obravnava je bila že enkrat odložena izaradi tega, ker sta obtoženca na razpravi dejanje tajila. Končno ju je sodišče na ponovni obravnavi spoznalo za kriva in obsodilo C. M. na tri leta in C. J. na dve leti strogega zapora.
Nekega ameriškega študenta so vprašali, katera je največj* pridobitev avtomobilske ere. J
»S to dobo je popolnoma pre* nehala kraja konj«, je lodgovo* ril.
Vrednost slepiča
»Tovariš doktor, ali je slepih res brez vsake vrednosti?«
»Za bolnika že, za zdravnika pa ne.«
Trgovski potnik
Dva pesnika se srečata v ka' varni. i
»No, kako- ti gre prijatelj, aH si že dobil kje kako službo?' vpraša prvi.
»Ne», odgovori drugi, »ampafc zdaj se bavim s prodajo poni' štva.«
»In si že kaj prodal?« »Ze; svoje pohištvo.«
Ženska leta
»Koliko let imate, gospodič' na?«
»Triindvajset.« »In vaša mlajša sestra?« »O, ta jih ima že šestindvaj' set.«
Gibanje prebivalstva
NA JESENICAH 24. avgusta na Jesenicah; Mari- Rogelj, šivilja iz Stražišča rodi-
Rojenih je bilo od 23. do 30. j a Balanč, roj. Primožič, gospo- la dečka,
avgusta 19 otrok. dinja, roj. 7. 9. 1874, umrla 29. Umrli so: Marija Gregoš, roj.
Poročili so ,se: Janez Dornik, avgusta  na  Jesenicah,  Murova Urbanec, roj. 119. 2. 1876 v Suha-
vratar in Alojzija Demšar, roj. 9; Ignac Tomšič, kurjač, roj. 3. dole, zadnje preb. v Kranju -*
Mekinda,   kuharica;    Stanislav 12. 1899, umrl 27. avgusta na Je- Ftrazišče 263, umrla dne 26 aV'
Kuželički, kapetan JLA in A- senicah. gupta; Andrej Kalan roj  12. 12'
lojzija  Jerončič, kuharica;   Fr. V KRANJU 1889 v Kokrici, zadnje prebiva-
Mlakar, knjigovodja in Marija Rojstva: Albina Pekolj, gospo- iiS*e Kranj (- Struževo 33, upc
Zupan, laborantka. dinja iz Drulovke rodila dekli- kojenec   umrl dne 24. avgusta;
Umrli so:   Stanislava Bizjak, co; Ivana Grohan, drž. usi. iz Anton Fipan   roj. 14. 1. 1928 v
roj. 14. 11. 1946, učenka, umrla Kranja rodila dečka; Genovefa Trbojah, delavec, zadnje prebivališče Kranj, Kalvarija št. 22.
5. septembra
sko podjetje Bitnje — Bitnje.
objave • ogrlasi
umrl od 15. Ido 21. ,avgusfa.
izobrazba s 5 do 8 let prakse.  MALI OGLASI
nastopa ob 20a15uri plača po tarifnem pravilniku
v kinu Storiič**
trio Svengali
življenjepisnimi podatki je vložiti na tajništvo OLO Kranj najkasneje do 22. IX. 1954.
Radio ljubljen*«!
Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 17., 19. in 22. uri.
V soboto, 4. septembra: 7.00 Pregled tiska. 7.05 N. Paganini: Perpetuum (mobile, A. Ponchiel-li: Ples iz opere »La Giocon-da«, M. Musorski: Perzijski plesi iz opere »Hovanščina<. 7.30 Za gospodinje. 8.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Turistična oddaja. 14.40 Slovenske narodne pesmi poje Ženski vokalni kvintet. 15.30 Zeieli ste
— poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Janez Gradišnik: Sestrin obisk. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Okno v evet. 18.10 Oddaja za združene pevske zbore, ki bodo nastopili na Ostrožnem. 20.00 Glasbe za ples in zabavo. 20.30 Pisan sobotni večer.
V nedeljo, 5. septembra: 6.30 Pregled tiska. 7.30 »Radijski (koledar in prireditve dneva. 8.00 O športu in [športnikih. 8.15 Domače, pesmi za prijetno nedeljsko Jutro. 9.00 Otroška predstava I— /Molnar: Dečki Pavlove ulice (priredil Jože Zupan). 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.30 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste
— poslušajte! 15.15 Od Triglava do Ohrida spisan (spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov). 18.00 "Radijska igra — Fr. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem (ponovitev). 19.30 Radijski dnevnik. 20.30 Športna poročila.
V ponedeljek, 6. sept.: 7.30 Za gospodinje. 8.10 Slovenske narodne pesmi poje 'ženski mariborski komorni zbor p. v. Raj-ka Sikoška. 8.30 Za pionirje. — 12.20 Kmetijski nasveti. 14.40 U-metne in narodne pesmi poje mešani pevski Izbor »Ljubljanski zvon« p. v. Doreta Matula. 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Nasveti iza dom. 18.10 Spored slovenskih zborovskih in solističnih skladb. 18.50 Iz kolektivov za kolektive. 19.30 Radijski dnevnik.
V torek, 7. sept.: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.10 Slovenske jnarodne pesmi. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.00 20 minut z Veselimi godci. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Iz znanosti in tehnike. 14.40 Slovenske narodne pesmi poje »Planinski
oktet« |iz Maribora p. v. Mirka Laha. 15.30 Zeieli ste — poslušajte! 19.30 Radijski dnevnik. 20.30 Tedenski notranje-političnj pregled.
V Bredo, 8. sept.: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.30 Za pionirje. 112.00 Slovenske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Sko-berneta. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Turistična oddaja. 15.30 Želeli ste <— poslušajte! 18.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi izvajajo zbori, solisti in ansambli. 18.50 Okno v svet. 19.30 Radijski dnevnik.
V četrtek, 9. sept.: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.10 V pesmi po Jugoslaviji. 8.30 Za pionirje. 12.00 Igra godba na pihala ljubljanske igarnizije p. v. kapetana Jožeta Bruna. 12.20 Kmetij siki nasveti. 14.30 Kulturni pregled. 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje mešani zbor KUD »Jože Hermanko« iz Maribora t?, v. Janeza Komarja, j— 15.30 Zeieli ste — poslušajte! — 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.50 Domače aktualnosti. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »»Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov«. 20.45 Zunanje - politični feljton.
V petek, 10. sept.: 7.00 Pregled (tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.10 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 8.30 Cicibanom — dober dan! ,12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Nekaj za ribiče. 15.30 Zeieli ste — poslušajte! 18.00 Iz bojev naših narodov. 18.30 Umetne in narodne (pesmi poje ženski pevski zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja. 18.50 Družinski pogovori. 19.30 Radijski dnevnik. 20.30 Tedenski zunanje-političnl pregled.
V soboto, 11. «ept.: 7.00 Pregled tiska. 7-30 Za gospodinje. 8.10 Zborovske in solistične skl. slovenskih skladateljev. 8.30 Za pionirje. 12.00 »Pohorski fantje« pojo in igrajo. 12.20 Kmetijski nasveti. (14.40 Hrvatska, narodna glasba. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Okno v svet. 19.30 Radijski dnevnik. 20.30 Pisan sobotni večer.
Na Jelenovem klancu izgubljen siv moški pulover 31. avg.; prosimo, vrniti proti nagradi na upravo llista.
Zamenjam dve sobi za kuhinjo in sobo. Naslov v uredništvu.
Zamenjam trosobno stanovanje s pritiklinami z enakimi prostori. Naslov v uredništvu.
Prodam dobro ohranjen šivalni stroi Singer. — poizve se v oglasnem oddelku ali pa pri A. Kolman, Slov. Javornik, Kidričeva 78.
Točimo pristno istrsko ,vino od litra naprej. Belo vino liter din 120, črno din 140. i— Kranj, Savski breg, pri bivši gostilni Ku-mer.
Miren profesor išče v Kranju opremljeno sobo. Ponudbe poslati na upravo lista.
Iščem starejšo žensko, ki bi dopoldne pazila na triletnega otroka. Naslov v upravi lista.
Prodam kravo, ki bo oktobra teletila ali zamenjam za lahko kravo. Sitar Jože, Križe 50.
Zamenjam lepo sončno sobo na Primskovem za enako v Kranju ali na Kalvariji. Ponudbe poslati na upravo lista.
Kupimo vsako količino suhega bukovega vilanega oglja. — Ponudbe poslati podjetju EleK-trarna Sava ,- Kranj.
Prodam kravo, dobro mleka-rico. teletila bo šestič 22. sept. Praprotnik, Prezrenje, Podnart.
Kuharico, kvalificirano, sprejme v službo 15. septembra 1.1. Dom učencev Mlekarske šole — Kranj, Cirče 115.
OBJAVE
OBVESTILO
Na Drž. glasbeni šoli na Jesenicah bo vpisovanje v dneh 8., 9. in /10. iseptembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Novi gojenci naj prinesejo k vpisu zadnje spričevalo matične, stari pa zadnje spričevalo Glasbene šole. IPričetek pouka bo 115. septembra 1954.
Drž. Glasbena šola Jesenice
V RADOVLJICI Poročili so se: Jože Avsencfr tehn. ref. in Bernarda Kersnik
Pogoji: Vajeniška doba, stro- 1. Premierski abonma od din
kovni izpit in vsaj 2 leti prakse 90 do din 45 brez popusta.
v trgovini. Ponudbo je poslati 2. Abonma red »A« in »B« od predilka; Valentin Nemec, zidal'
na  upravo   Kmetijske  zadruge din 7 do din 35 z 10°/o popustom, in Antonija Hrovat, tekstil, de'
Ziri. 3. Delavski  abonma  red  »E« lavka; Franc Hanžič, str. kiju*
Pripominjamo,   da   za   mesto in »F« enotna cena din 40 brez čavničar   in   Frančiška Lega1,
poslovodij ,v obratih Kmetijske popusta. pletilja; Ivan Pipan, str. tehnik
zadruge   ni   potrebno   pošiljati 4. Mladinski abonma red »C« in Štefanija .Vovk, tehn. ri***»
razpisa na Občinski ljudski od- enotna   cena  din  30  brez  po- Anton Resman, delavec in AloJ'
pusta.
zija Hribovšek, gospodinja; Ja
kob Praprotnik, kmečki delavec (Naveden cene so mišljene za  .    T, !   .      Ti" „_,*ir1i n^,f„„^ m Katarina Azman, gospodin]
eno predstavo) Vpisovanje abonmajev:
1. Za dosedanje abonente bo vpisovanje od 1. do 5. septembra 1954, za nove abonente pa od 5. do 12. septembra 1954 od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa
ska pomočnica.
Organizacija ZB NOV Zapoge — JHraše občine Smlednik s pod' od 10. do 12. ure pri blagajni P°ro članstva ostalih množični
bor v potrditev.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
razpisuje ABONMA za sez* 1954/55 Redni abonmaji:
1 Premierski obonma za 8 premier v sezoni. Abonenti tega Prešernovega gledališča Kranj, organizacij, se že dlje časa tru-obonmaja dobe vse premiere v xitov trg 5 di, da se oddolži vsem tistim sezoni razen mladinskih pred- 2. Za delavske abonmaje bo borcem, ki so v kruti borbi t stav, ki so izven abonmaja, vpisovanje pri sindikalnih po- okupatorjem in idomačimi izda-Abonma m vezan na    določen Verjenikih po tovarnah.              jalci žrtvovali svoja mlada živ
on ^ tednu. 3. Za   abonmaje   v   okoliških ljenja.  Ti  dve vasici  sta dali
2 Abonma red »A« ma krajih bo vpisovanje objavljeno šestnajst mladih žrtev - borcev, predstave redno ob torkih zve- v  „Glasu  Gorenjske«.  Kjer si ki so padli v času NOB.
x     au>>B<< redn° 0b Petkih želite gostovanj, se obrnite na     Njim v čast bo vaški odbor
zvečer Abonenti teh dveh abon- Kulturno prosvetna društva ali ZB NOV Zapoge - Hraše odkril
majev dobe po 8 ponovitev vseh na odbore  SZDL, — pismeno, spomenik v Zapogah dne 5. isep-
uprizorjenih del, razen mladin- osebno   ali telefoniično  na  u- beanbra 1954 ob 10. uri. Vabimo
Sk»h n         • pravo Prešernovega gledališča v vse borce Sn aktiviste ter zaved-
3. Delavski abonma red »E« Kranju, Titov trg št. 5. telefon ne državljane, da se te sveča-m »F« sta popoldanska abon- št 355 ali 450- nosti udeleže in počaste spomin maja. Predstave za ta dva abon- uprava Prešernovega gledališča na padle tovariše.
maja miso vezane na stalni dan _ _ J
v tednu.
4. Mladinski abonma red »C« OBJAVA
bo imel predstave ob četrtkih ,    .k4,        ' ., -Ji
popoldan. Pozivamo vse gozdne posest- ne bodo dobili rešenih prošenj
5. Redni abonmaji v večjih nike, da je čas za vlaganje pro- za sečnjo v letu 1955. Rok vi*' krajih Gorenjske. Gledališče bo §enj za sečnjo lesa v letu 1955. ganja prošenj ne ,bo podaljšan-
stov?ta!° 1 u krajVfdno g0- izključno od 1. do 25. septembra Vse informacije se dobijo na stovat s svojimi predstavami. .„ Izredni abonmaji: *• E >v (tem Času se morajo proš- občinskih ,ljudskih   odborih i"
1. Za podjetja, ustanove, zavo- nje vložiti pri pristojnih občin- gozdarskih revirjih: Kranj, Tr*
de, šole, organizacije in razne skin [n mestnih ljudskih odbo- žič, Preddvor, Skofja Loka, Go-
^T,frkJi-,ine b° Kgleda"ŠCe na rih .Oni posestniki, ki še niso renja vas in Železniki.
zeljo uredilo posebne abonma- „
je in izvedlo zaključene pred- PlaSali obveznosti sklada za ob- OLO Kranj /- Uprava za
stave posameznih del. novo gozdov v (letošnjem letu, gozdarstvo
Cene in plačilni pogoji: M
Razpis
1. Kmetijska zadruga Ziri razpisuje mesto upravnika gostilne »Sora« v Zireh.
Pogoji: Popolna srednja šola, strokovni izpit in več let gostilniške prakse. Ponudbo je poslati na upravo Kmetijske zadruge Ziri.
2. Kmetijska zadruga Ziri razpisuje mesto (poslovodja za poslovalnico z mešanim blagom v Zireh.
Obvestilo
Komisija za štipendije pri LOMO Kranj obvešča vse, ki žele štipendije za študij na srednjih, strokovnih in visokih šolah, da upoštevajo sledeča navodila:
1. Prošnje naj vlagajo le prosilci z območja LOMO Kranj.
2. Prošnje se vlagajo pri LOMO Kranj, Svet za zdravstvo in soc. politiko (soba 15/11)-
3. Vložiti je treba: •   i ■> '
a) prošnjo z obrazložitvijo in kratkim življenjepisom;
b) izpolnjeno Vprašalno polo za štipendiste (dobi se pri KAD in na I. gimnaziji).
c) potrdilo o premoženjskem stanju;
č) potrdilo o dohodkih članov skupnega gospodinjstva;
d) potrdilo o šolanju, šolskem uspehu in opravljenih izpitih.
4. Prošnje z vsemi potrebnimi potrdili je treba poslati na gornji naslov najkasneje do 15. septembra 1954, ker kasneje vloženih prošenj ne bomo mogli upoštevati.
To velja tudi za lanske štipendiste.
Komisija, ne bo upoštevala prošenj z nepopolnimi podatki.
Komisija za štipendije LOMO KRANJ