Novo mesto, 4. junija 1954 Stev. 22 — Urejuje urednišltf' ti Tone Gošnik. — U Cesta komandanta W///ji. - 99 Leto V. aZDL Crno-/^.*aja vsak petek. Lastniki in izdajatelji: Okr melj, Kočevje in Novo '^Sdgovorni urednik Isprava: Novo mesto, *- Poštni predal 33. .elefon uredništva T* 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poro*01«'-1"- v Ljubljani. Dolenfski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo n Cwm 10 din •1EST0 00 TEDNA DO TEDNA Po zgodovinsko pomembnem o ;sku v Turčiji se je predscd-n FLRJ Josip Broz Tito poti, t na pot v prijateljsko Grčijo. Tako bo na najbolj prepričljiv način potrjeno iskreno in plodno sodelovanje treh balkanskih držav, ki dokončujejo zadnje priprave za sklenitev miru, skupni obrambi in neodvisnosti namenjeno trojno zvezo. Nad vse prisrčen sprejem v Atenah, številne izjave uglednih grških državnikov in toplo pisanje tamkajšnjega tiska nam potrjuje, kakšen pomen pripisujejo bivanju predsednika Tita v sosednji grški državi. Države trojnega sporazuma so že s svojim dosedanjim sodelovanjem vsemu svetu izpričale, da jih vodijo le najbolj iskreni nameni, hkrati pa so tudi dokazale sposobnost, da na tem občutljivem delu Evrope prispevajo kar največ za svoje medsebojno sožitje, prav tako pa tudi za sodelovanje z vsemi ostalimi državami, ki imajo iste smotre. Nedavni Titovi razgovori v Ankari in sedanji v Atenah pomenijo važen mejnik na tej poti. Tradicionalno prijateljstvo narodov Jugoslavije in Grčije sega daleč v zgodovino. V XVIII. stoletju so se sinovi teh narodov ukvarjali s skupnimi načrti o vstaji balkanskih dežel in njihovi osvoboditvi. Vse bolj se je krepilo sodelovanje dveh mladih državic Srbije in Grčije v boju proti Turkom. Leta 1867 sta obe državi podpisali pogodbo o medsebojni zvezi. V prvi balkanski vojni pa sta Srbija in Grčija skupaj z Bolgarijo sklenile prvikrat v zgodovini balkansko zvezo. Toda kasnejša imperialistična politika bolgarskih oblastnikov je razbila to zvezo, ohranilo pa se je grško-srbsko zavezništvo, ki je premagalo Izdajalski vdor bolgarske vojske. V prvi svetovni vojni je izvedel Venizelos državni udar proti nemško nastrojenomu kralju, zatem pa je Grčija stopila na stran zaveznikov In podprla solunsko fronto. Sodelovanje po prvi svetovni vojni med Grčijo in Jugoslavijo je uiedilo tudi vprašanje jugoslovanske cone v Solunu, kasneje pa je prišlo do sklenitve balkanske antante ob sodelovanju Jugoslavije, Romunije, Grčije, in Turčije. Ta pakt nI nikoli dobil izrazite oblike in ga je navsezadnje uničila fašistična orientacija mnogih politikov teh dežel. Vse drugačen je bil balkanski sporazum ,kl so ga sklenile Jugoslavija, Grčija in Turčija februarja 1953 in ga od tedaj stalno izpopolnjujejo ter krepe. V ankarski pogodbi so jasno določeni cilji, ki jih zasledujejo trt balkanske države: skupni napori za ohranitev miru In varnosti, skupni obrambni ukrepi zoper agresijo, sodelovanje na gospodarskem, tehničnem in kulturnem področju. V dobrem letu tega sporazuma so Jugoslavija, Grčija in Turčija uresničile že mnoge zamisli, ki so si jih s sporazumom naložili njihovi državniki. Zdaj že posluje stalno tajništvo, k i pripravlja konference zunanjih ministrov, vzpostavljeni so tesni stiki generalštabov vseh treh držav, vse bolj se uveljavljajo gospodarske pogodbe in živo deluje kulturna Izmenjava balkanskih narodov. "eseblčnl napori balkanskih narodov so vzbudili odobravanje po vsem svetu. Le redke so Izjeme, ki zastavljajo, ovire temu sodelovanju. Moskva in Rim hočeta tudi v tem primeru imeti prvo besedo. V zadnjem Času so zlasti Italijanski mešetarjl napeli Vse sile da bi pred svetom onemogočili sklenitev balkanske zveze. Toda druga za drugo so se razblinile njihove namere. Jugoslavija, Grčija in Turčija so izrekle svojo besedo, da nočejo nikomur škodovati, ampak streme po skupnih koristih, ki se jim morajo upirati le zlonamerne sile. Mladini novomeškega okraja I Prijavite se P*l svojih organizacijah LMS za obisk sloven-sko-hrvaškega mladinskega festivala, ki bo v Kopru v dneh od 13 do 20. Junija 1954. Iz Novega mcsta bo Peljal poseben vlak v soboto 19. 7 popoldne. Cena celotnega prevoza 430 dinarjev. Pripravljalni odbor pri OK LMS Novo mesto za čas od 4. do 12. Junija: Vreme se bo polagom.i izboljšalo. Do 10. junija bo še nekoliko nestalno, zatem Jasno iqplo poletno vreme. 0 delu vaških in občinskih odborov Socialistične zveze novomeškega okraja Organizacije SZDL morajo v politično delo pritegniti tudi ostale družbene činitelje — Več pozornosti vključevanju novih članov V aprilu in maju so imele osnovne organizacije in občinski odbori SZDL letne skupščine. Bežen pregled teh obračunov letnega dela kaže, da so tam, kjer je občinski odbor pomagal vaškim odborom, letne skupščine dobro pripravili. Udeležba je bila številna, poročila izčrpna in so res zajela politično in gospodarsko dejavnost kraja. Imamo pa tudi primere, na primer v Beli cerkvi, Družinski vasi, Hinjah, Zvirčah, Dobrniču in drugod, kjer so odbori vaških organizacij SZDL že dolgo sploh niso sestali, kar moramo grajati. Pri tem se postavlja vprašanje, kdo je kriv za nedelavnost odborov? Člani SZDL prav gotovo ne! Mislim, da nosijo vso odgovornost za tako stanje predvsem vaški odbori, z njimi vred pa tudi občinski odbor, ki osnovni organizaciji ni pomagal. Ponekod so bila poročila na letnih skupščinah preohlapna in pomanjkljiva zato. ker niso zajela vseh nalog in Naj navedem nekaj primerov dobrega dela osnovnih organizacij, ki naj bi služile za vzgled ostalim organizacijam. V Irci vaai ima (osnovna organizacija SZDL redne sestanke, na katerih obravnavajo politična in gospodarska vprašanja. Sestanki so kratki, toda dobro pripravljeni in izčrpni. Ali primer v Trebnjem, kjer sta Zveza borcev in SZDL nastopili enotno in je zato občinski praznik zek dobro uspel. V tej občini so razdeljene vse izkaznice in članarina plačana. V občini Mokronog je SZDL znala dvigniti zanimanje za aktualna gospodarska vprašanju, močno pa se je poživilo tudi kulturno prosvetno djelo. V občini Rakovnik je najboljša organizacija v Slovenski vasi, kjer so prav ob razdeljevanju članskih izkaznic pridobili več novih članov. Kot primer nedelavnosti lahko navedem SZDL v Hinjah. Ze več mesecev ni bilo nobenega sestanka, čeprav že dve leti razpravljajo o občinskem prazniku, vendar občinski odbor še ni imel toliko časa, da bi se sestal ter sprejel sklep o proglasitvi občinskega praznika. Maršal Tito je na Kongresu ZK Srbije doyolj jasno povedal, kakšno vlogo ima v našem družbenem življenju organizacija Socialistične zveze. Prav isto je podčrtal tudi I1L Kongres ZK Slovenije. Politično delo vsakega komunista je v SZDL, zlasti na vasi. Lahko trdim, da je večina komunistov v našem okraju pravilno razumela zaključke VI. Kongresa ZKJ in navodila IV. plenuma, vendar je še nekaj takih komunistov, ki še vedno ne razumejo vloge SZDL in so zato v njej pasivni. Ti tovariši bodo morali prav posebno dobro preučiti gradivo III. Kongresa ZKS, zlasti pa referat tov. Marinka. Ne bi dajal končne ocene o delu organizacij Socialistične zveze v novomeškem o-kraju, lahko pa trdim, da so organizacije v lanskem letu napravile velik korak naprej. SZDL postaja v resnici vedno bolj množična organizacija delovnih ljudi našega okraja. Jože Plaveč, sekretar okrajnega odbora SZDL Novo mesto. ^SiiSliSIlIBB Na Mirni bodo v nedeljo, 6. junija praznovali drugi občinski praznik, h kateremu jim čestitajo vse sosednje občine. Več o Mirni, temu lepemu koščku dolenjske zemlje, berite v podlistku današnje številke. (Foto: France Zoran) Stipendije 0L0 Novo mesto V adnji številki Dolenjskega lista je v oglasu Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto o razpisanih štipendijah zaradi tiskarske napake izostal razpis 5 Štipendij za slušatelje pravne jakulteie v Ljubljani Skupno je potemtakem razpisal OLO: 5 štipendij za slušatelje pravne fakultete, 4 štipendije za slušatelje ekonomske, 2 štipendiji za slušatelje gradbene fakultete in 1 štipendijo za slušatelje Tehnične srednje šole, gradbeni oddelek v Ljubljani Poleg teh štipendij so razpisane tudi 4 Štipendije za dijake (moške) Ekonomske srednje šole, v Ljubljani. Nevarnega ovinka na Ljubljanski cesti med Novim mestom in Bršljinom kmalu ne bo več. SGP PIONIR bo tlakovalo ta del ceste in ga hkrati moderniziralo za čedalje večji promet. O delu našega največjega dolenjskega podjetja poročamo na drugi strani današnje številke. Zbor sindikatov v Kočevju dela Socialistične zveze. Vse preveč so obravnavala samo organizacijske zadeve, kot so članarina, sestanki in podobno, prezrla pa razna gospodarska vprašanja, ki prav tako spadajo v delokrog organizacije SZDL. Tam, kjer so vsa vprašanja obravnavali povezano, je bila razprava dobra in rezultati niso izostali. V takih krajih ni bilo no-bene težave z razdeljevanjem novih članskih izkaznic in pobiranjem članarine, pridobili pa so še novih članov. To je tudi ugodno vplivalo na živahnejše kulturno delo in na gospodarsko prizadevanje, kot na primer v Trebnjah in Mokronogu. tu čaka organizacije še prav posebno odgovorna naloga. Pripravlja se gradnja vodovoda, zadružnega doma, šole in elektrifikacija. Kdo drugi kot politične organizacije morajo pripraviti ljudi, da bo s temi sredstvi, ki so na razpolago, zgrajeno in napravljeno čimveč. Mislim, da nosi vso krivdo za tako stanje občinski odbor SZDL, nič manjšo pa tudi osnovna organizacija Zveze komunistov. Članske izkaznice še vedno leže v predalu sekretarja občinskega odbora SZDL. To ni krivda članov, to je krivda voljenih organov, ki svoje dolžnosti ne opravljajo kot so jo dolžni. V občini Hinje V nedeljo bodo v Novem predSolsko Društvo prijatejev mladine v Novem mestu si je dolgo Jasa prizadevalo, da uredi igrišče za predšolske otroke Ljudski odbor mestne občint je odobril, da se igrišče lahke uredi v mestnem parku (nad zgornjo Loko). Društvo je nabavilo otroški vrtiljak, gu-galnice, konjičke in pripravilo peskovnik, da se bodo naši najmlajši lahko prijetno zabavali. Prav tako je poskrbljeno za nekaj klopi za mamice. Igrišče je namenjeno samo predšolskim otrokom. Treba bo seveda misliti na V Kočevju so se 23. maja zbrali zastopniki sindikalnih podružnic na letni občni zbor okrajnega sindikalnega sveta. Zbor je bil živahen ter Je v poročilu in potem v razpravljanju na široko zajel raznovrstne probleme, ki zadevajo sindikalno dejavnost in člane sindikalnih podružnic. Delavsko smouprav-ljanje, socialne razmere in socialno zavarovanje, vprašanje brezposelnosti, higiejisko-tehnic-nl predpisi v podjetjih, poglobitev ideološke razgledanosti delavstva — o vsem tem so člani razpravljali na svojem obenem zbdfu. Važno vprašanje, ki so ga zastopniki tudi vzeli v pretres, je vzgoja delavske mladine, zlasti vajencev. Delavsko samoupravljanje in pa novi družbeni odnosi, ki dajejo stvarno osnovo za vsestranski napredek in usposabljanje mladega naraščaja, terjajo od mestu odprli igrišče za mladino večje igrišče, ki bi bilo v Novem mestu nujno potrebno, žal pa društvo zdaj nima dovolj sredstev, da bi zamisel uresničilo. Novo igrišče v parku bo odprto v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Poudarjamo, da igrišče ni za šolsko mladino. Mamice morajo skrbeti, da se bodo otroci res igrali na mestu, ki je za to določeno in da ne bodo hodili po nasadih. sindikalnih organizacij, da prav temu vprašanju posvetijo večjo skrb. V kočevskem okraju bo glede na porast gospodarske dejavnosti že letos, zlasti pa v prihodnjih letih (graditev kemične tovarne, povečanje raznih obratov), nujno treba dobiti strokovni kader, ki bo usposobljen pravilno ravnati z danimi sredstvi za proizvodnjo. To se pravi: mladino je treba strokovno izšolati, da bomo imeli dovolj kvalificiranih delavcev in uslužbencev, ki bodo sposobni upravljati nove tovarne in obrate. O vajenski mladini se res precej govori, ni pa doslej še vidnih uspehov, o čemer priča tudi vajenski dom v "Kočevju, .ki. je v tako slabem stanju, da ga je treba primerno urediti in opremiti, ali pa zapreti. Zaposlovanje delavcev in sprejemanje vajencev v uk je tudi še precej nenačrtno in kampanjsko in morajo sindikalne organizacije resno poseči vmes. Okraj Kočevje zaposluje 5319 delavcev in nameščencev; v sindikat jih je vključenih 4608. Okrajni sindikalni svet ima 60 podružnic ter en okrajni odbor kmetijsko-gozdarskih delavcev in nameščencev. Sindikalne organizacije so imele lani 303 množične sind. sestanke, odbori pa 327 sej. Bilo je 243 strokovnih in političnih predavanj, ki se Jih je udeležilo skupaj 4451 članov. Sindikalne organizacije imajo 21 (Nadaljevanje na 2. strani) 60 let gasilskega društva Semič 8. Junija letos proslavljajo semiški gasilci in z njimi vred vsi občani pomemben praznik: 60. letnico obstoja društva. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo dekana Aleša leta 1849 in se je prvotno ime novalo Prostovoljna požarna bramba. Od ustanovnih članov so še znana imena: Matija Bartolj, nadučitelj, ki je bil tudi prvi tajnik društva, nadalje Anton Sepaher kot prvi poveljnik, Ivan Suštar-šlč kot blagajnik, Janez Luke-žič podpoveljnik in Janez Bukovec kot poročnik brambe. Društvo je začelo brez. vseh sredstev. Leopold Stezi-nar je na svojo roko naročil brizgalno, toda ker ni bilo denarja, odbor ni hotel podpisati naročila. Sele leta 1903 je društvo prišlo do brizgalne na ročni pogon; ki je služila društvu vse do leta 1948, ko je društvo dobilo motorko. Kot je vidno iz zapisnikov društva, so semiški gasilci budno čuvali nad imetjem prebivalcev. Pa tudi na kulturno prosvetnem polju jc društvo uspešno oralo ledino. 24. aprila 1904 je igralska skupina društva igrala »Vaškega skopuha«, nato pa vsako leto po dve do tri igre. Igrali so v teh letih: Desetega brata, Kri-voprisežnika, Prisego o polnoči. Pri belem konjičku in druge igre. Kulturno prosvetno delo semiskih gasilcev je bilo velika ovira prodiranju kočevskega vpliva iz sosednih vasi. Dasiravno je bilo društvo od začetka pod vplivom takrat sicer do neke mere naprednejših klerikalcev, se je klerikalnega vpliva, ki je postajal vedno bolj zaviralen, postopoma otresalo. Ko so po prvi svetovni vojni metliški sokoli priredili Izlet v Semič, so jim napredni gasilci postavili slavoloke, kar je izzvalo hudo zamero pri klerikalcih. Nekaj let pred vojno si je Za lepoto In zdravje samo kremo LE1 proizvod tovarne »ZLATOROG« — Maribor iimnd ••«••••• ••••«— *♦ .»,.*..». .«..»..•, • društvo postavilo dom, ki Še danes služi svojemu namenu. Največ zaslug pri gradnji doma je imel pokojni član Rudolf Lah. Med okupacijo je društvo utrpelo večjo škodo, takoj po osvoboditvi pa se je spet postavilo na noge. Danes je številčno največja organizacija v Semiču. Zaslugo zato imajo stari gasilski »asi« kot so Zdravko Tomaževič, Janez Kočevar, Anton Ancelj, Anton Stezinar, Jože Vidmar in drugi. Proslava 60 letnice 6 junija bo združena z Okrajno gasilsko vajo v Semiču. Semiškim gasilcem ob lepem jubileju naše čestitke! OBIŠČITE DOLENJSKI MUZEJ Dolenjski muzej v Novem mestu so v zadnjem času obiskali: študentje Zgodovinskega instituta univerze in študentje arhitekture Tehnične visoke šole iz Ljubljane; dijaki IV. a in b letnika učiteljišča Novo mesto, dalje dijaki III. letnika učiteljišča iz Ljubljane, gimnazije iz Smarjete in učenci osnovnih šol iz Vav-te va3l, Otočca ob Krki, Bir-čne vasi in Šentjerneja. Po-lfg tega le muzej obiskala tudi sindikalna organizacija uslužbencev pravosodnih ustanov. Posnemaj te I Nastop gimnazijskega pevskega zbora iz Črnomlja Tudi belokranjsko ljudstvo se je pridružilo čestitkam ostalih Jugoslovanov, ki so se one dni stekale v Beograd za predsednika Tita. V štafetnih palicah je iz Bele krajine odšlo mnogo pozdravov in najboljših želja. Na predvečer praznika je bil v Črnomlju koncert gimnazijskega pevskega zbora, posvečen maršalovemu rojstnemu dnevu. Dvorana je bila polna navdušenih poslušalcev, saj so se pevci res odrezali in pokazali lep napredek. Pevo-vodja, ravnatelj gimnazije to-voriš Petek, je bil z zadovolj- Veliko zanimanje za gradnjo obrtniškega doma v Kočevju Obrtniki ribniškega, sodra-škega in dolenjevaškega področja so imeli nedavno v Ribnici zanimivo konferenco, na kateri so poleg raznih perečih vprašanj obrtništva pretresali načrt o socialnem zavarovanju za obrtnike, kar je vse navzoče živo zanimalo. Razpravljali so o gradnji otrednjega doma slovenskega obrtništva v Ljubljani In sklenili, da bodo zaenkrat nudili pomoč predvsem pri gradnji okrajnega obrtniškega doma v Kočevju, ki je zelo potreben. Okrajni ljudaki odbor je dobil svojo pomoč in bo dal 1. JULIJ — OBČINSKI PRAZNIK MOKRONOGA Tudi občina Mokronog bo poslej imela svoj praznik. Določen je za 1. julij, obletnico uspele akcije na mokronoško tovarno usnja, pri kateri so partizani-domačini odpeljali večje količine usnja. Prvo praznovanje občinskega praznika bo združeno z otvoritvijo zadružnega doma, ki bo do tega dneva dograjen. Pripravljalni odbor za proslavo prvega občinskega praznika vabi vse prebivalce Mokronoga in okolice, da se pripravijo na kar najbolj slovesno praznovanje. Zlasti poziva vse hišne lastnike, da očedijo svoje hiše ter okolico domačij, da bomo tako tudi na zunaj dali čim več j i poudarek našemu prazniku. obrtnikom, ki se zelo trudijo za uresničitev te zamisli, brezplać. zemljišče; če bo mogoče pa tudi ikako primerno stavbo za adaptiranje- Vsi navzoči obrtniki so obljubili, da bodo za izvedbo tega načrta napeli vse svoje sile. Prvi korak k temu cilju bo sre-čolov, ki ga bodo priredili v korist gradnje doma obrtniki iz Ribnice, Dolenje vasi in Sodra-lice- Srečolov bo 6, junija v Ribnici in bo gotovo uspel, saj bodo obrtniki prispevali zanj svoje lične in praktične izdelke, med katerimi bo imela največjo vrednost lepa kuhinjska oprema. Med številnimi dobitki je tudi vrtna garnitura. Po sre-čolovu bo ljudsko rajanje. Ves čisti dobiček pa je namenjen za gradnjo obrtniškega doma. T. F. Cltijie In širite »Dolenjski list«! stvom v dvorani poplačan.za svojo požrtvovalnost pri vajah. Pred koncertom v Črnomlju so mladi pevci gostovali tudi v Semiču in Gradacu. Spored je obsegal narodne in umetne pesmi. Zbor je glasovno ubran. Natančnost pevo-vodje je pevce ubrala v zbor, ki zna prisluhniti s čustvom jezikovni in glasbeni vsebini pesmi. Poslušalci so bili prav tako navdušeni ob petju obeh solistov, Marte Skubičeve iz Črnomlja in Pribiliča iz Poljanske doline. Zboru želimo še mnogo uspehov, prav tako tudi skorajšnjega nastopa, saj je bil ta večer lep in poln veselja nad razvojem belokrajske mladine. N. G. Obisk Iz kalifornijske Fontane V soboto 29. maja je obiskal uredništvo Dolenjskega lista g. Anton Resner iz Fontane v Kaliforniji, ki se nahaja na obisku v stari domovini in živi trenutno pri sorodnikih v Sentrupertu. Med drugim je dejal, da je po letu 1920 prvikrat v domačem kraju in da ga veseli lep napredek, ki ga je povsod opazil. Dolenjci — izseljenci v Fontani zelo radi berejo Dolenjski list, ki jih vsak teden1 obvešča o novicah, uspehih in napredku v starih krajih. Našemu naročniku g. Antonu Resnerju, ki bo ostal v Sloveniji še nekaj mesecev, želimo v domačih krajih prijeten oddih in da bi se med nami kar najbolje počutil. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ln OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV niRMA čestitata vsem občanom in delovnim kolektivom ob drugem praznovanju občinskega praznika 6. junija in vabita k čim številnejši udeležbi pri prireditvah ob praznovanju. Poleg domačinov vabimo tudi vse borce NOV in aktiviste, ki so se v letih narodnoosvobodilne borbe udejstvovali na našem področju. Oh desetletnici 1. slovenske artilerijske brigade Pred desetimi leti 6.V.1944 Je bila v Laščah nad Dvorom formirana »Prva slovenska artilerijska brigada.« Dotedanja artilerija XV. divizije, ki je imela dva diviziona, in artilerijski divizion XVIII. divizije sta bila ta dan združena in kot I. slovenska artilerijska brigada postavljena pod neposredno poveljstvo štaba VII. Korpusa. S formiranjem te brigade je bila NOV Slovenije obogatena z enoto, ki je v vseh kasnejših akcijah VII. Korpusa imela zelo važno vloga Brigada je pripravljala tudi kadre za formiranje artilerijskih enot v drugih večjih vojaških enotah v Sloveniji. Tako je del njenega kadra z današnjim podpolkovnikom Aleksandrom Zupancem odšel proti koncu 1944 na Primorsko in tam formiral artile-rijo IX. korpusa, malo kasneje je pa ena baterija bila poslana na Štajersko v sklop IV. Operativne cone. Cela vrsta zmag je najavila rojstvo nove brigade. Žužemberk, Trebnje, Mirna peč, Tržišče pri Mokronogu, Stampe-tov most — vse to ie padlo v prvih treh tednih njenega obstoja. Pri vseh teh akcijah je artilerija odigrala najpomembnejšo vlogo. Prvi komandant brigade je bil sedanji artilerijski polkovnik Miha Mišic, ki je do formiranja I. slovenske artilerijske brigade poveljeval artileriji XV. divteije, ob kapitulaciji Italije pa mu je bila zaupana dolžnost, da organizira artilerijske enote. Po njegovi zaslugi so se artileriijci usposobili v kratkem času toliko, da so prešli od ciljanja »skozi cev« na neposredno ciljanje. Od vseh težav, ki jih je bilo treba premagati za pravilno dejstvo-vanje artilerijskih enot v borbi, je bila to ena največjih. Imeli smo na pr. italijanski top, stare jugoslovanske tablice ciljanja, nemške granate in kdo ve, kakšne še vse, a polnjenje je bilo partizansko — sami smo sešivali vrečice iz tankega platna ih tehtali smodnik v potrebnih količinah. Pa tudi smodnik je bil r.ajrazličnejšega izvora in kakovosti. Vrhu tega je bil ves artilerijski material zakonspi-riran, kadar ni bil direktno v akciji, pa je bilo treba zlasti smodnik pred odhodom v borbo nekje posušiti. Pozimi smo ga sušili na velikih kmečkih pečeh in nekajkrat se nam je v naglici celo zažgal. Toda navzlic vsem tem težavam je bil zdaj le uresničen stari sen partizanov — da do- bijo svojo artiJerijo. Kaj vse niso storili, da so prišli do topa! Prvi partizanski top v Sloveniji je maja 1942. leta izdelal kovač Sušteršič v vasi Turjak, 30 km južno od Ljubljane. Top je bil iz vodovodne cevi, zapi-rač je pa dobil od puške »mau-zerice.« Pri prvem strelu se je ta »top« razletel na drobne koščke. Ampak to ni nikomur vzelo poguma. Takoj so napravili nov top, in ta je vzdržal. Za municijo so uporabili italijanske avionske bombe majhnega kalibra. Ta zgodovinski top je v času roške ofenzive padel v roke Italijanom. Junija 1942 je bil vnovič izdelan top iz vodovodne cevi, ojačane z navoji žice, po načr- tu tov, Verovška. Ustrelil je samo dvakrat, in sicer pri napadu na Žužemberk junija 1942. Prvi strel je bil dober, pri drugem pa se je cev razletela. Sele julija 1943 je dobila Gub-čeva brigada dva protitankov-ca, Tomšičeva pa goraki top od hrvaških partizanov. Zato je formiranje I. slovenske a rt. brigade pomenilo v tistem času velik in kvaliteten uspeh v razvoju NOV Slovenije. Njen točni artilerijski ogenj je poslej pripravil sleherni juriš pešadijskih enot v večjih akciiah, a grmenje topov in haubic je skoraj vsako noč najavilo konec zločinskemu obstoju kake okupatorjeve postojanke. Skupaj s pešadijskimi eno- tami VII. korpusa je tudi I. slovenska artilerijska brigada zaključila svoj zmagoslavni marš v svobodo v poslednjih borbah za Ljubljano, 9. maja 1945. leta. Brigada obstaja še danes, kot artilerijski polk 14. proleterske divizije Borisa Kidriča in vsako leto proslavlja 6. maj kot svoj polkovni praznik. Njeni pripadniki iz časa vojne, ki so raztreseni po naši svobodni domovini kot vneti graditelji socializma ali kot starešine naše močne Armade, se bodo 6. junija t. 1. zbrali na Jami pri Dvoru, da proslavijo 10-obletnico ustanovitve svoje brigade in oživijo spomine na slavne dni narodnoosvobodilne vojne. „Čestitamo rojstni dan tovarišu Titu!" Zastor se je razgrnil. Na odru v domu JLA, pred doprsnim kipom maršala Tita, smo zagledali venec dekletc z rdečimi rutami okrog vratu, s ti-tovkami na glavi, s šopki cvetja v rokah. Preden so zaplesale kolo, je mala Lea Perhavče-va občuteno recitirala Cačevo pesem »Titov rodjendan.« Po Po referatu, med ostalimi točkami, ki so jih dali pripadniki JLA (recitacije, pevski zbor, godalni orkester itd.) je stopil na oder pionirček Branko Ralijan in povedal pesem Branka Copića »Otac narodne armije.« Tako njega, kakor pionirke, učenke 3. razreda osnovne šole v Novem mestu, so Novomeški pionirji med borci JLA ob proslavi rojstnega dneva maršala Tita (Foto: Žarko Kovačič) končanem kolu so se roke hkrati s cvetjem dvignile kvišku in iz mladih grl so po dvorani prisrčno zadonele besede, ki so jih te dni nosili v srcu vsi delovni ljudje naše domovine: »Čestitamo rojstni dan tovarišu Titu!« Z zbora volivcev v Ločni Predzadnjo nedeljo je bil v Ločni zbor volivcev z razpravljanjem o občinskem proračunu. Volivci so se zanimali, če kakšna podjetja na ozemlju občine povečujejo neposredno občinski dohodek. Predsednik občine je pojasnil, da sta sicer dve opekarni, vendar občina nima od njiju nobenih dohodkov, prav-tako pa ne od bivše občinske žage, ki je priključena kmetijskemu posestvu. 2aga nima na posestvu nobenih možnosti za razvoj in jo skuša občina dobiti na>zaj. Popravek V članku »Skrb za otroke padlih borcev bo tudi na Kočevskem glavna naloga Zveze borcev« (Dolenjski list, itev. 19 z dne 14 . 5. 1954) je bilo zaradi nepravilnih informacij naSega dopisnika pomotoma objavljeno, da je poslovodja gostilne v Dolenji vasi sodeloval pri domobrancih in se celo s tem javno hvali. Z naknadnimi informacijami je bilo ugotovljeno, da to ne drži ln da ta poslovodja nI sodeloval v okupatorjevi službi, kar s tem popravljamo. V razpravljanju so govorili tudi o ureditvi splošnega ljudskega premoženja — stavb — na ozemlju občine. Sedež občine je po mnenju Ločanov preveč od rok in naj bi bil po njihovem v Bršljinu. Pogovorili so so se tudi o napeljavi industrijskega toka in o vodovodu. Prebivalci Mačkovca in Ločne uporabljajo zdaj le vodo Krtke. Je pa nekaj dobrih vrelcev in bi se dal zgraditi vodovod. Tik nad vasjo je predvidena tudi gradnja veterinarske ambulante in klavnice, s čemer bo Krka seveda še manj užitna. Zato so vaščani že v začetku maja izvolili odbor, ki bo pripravil vse potrebno za gradnjo vodovoda. Ljudje bodo pomagali s prostovoljnimi deli, upajo pa tudi na podpora okrajnega ljudskega odbora. Živinorejci zelo pogrešajo plemenskega bika. Kljub temu pa ni kmeta, ki bi bil pripravljen siprejeti v rejo bika, kupljenega za zadružni denar. D-d Izpred sodišča PREKUPCIJJE IZ SAME LJUBEZNI Akoravno je po podatkih LM Janez Muhič iz Cešnjic pri Mirni peči znan prekupčevalec, je na sodišču trdil, da kupuje in prodaja konje samo za-1 to, ker ima to žival izredno rad. Čudno je pri tem, da to ljubezen kaj hitro rad prenaša od ene živali na drugo, saj je lansko leto kupil in prodal vsaj tri konje in to vedno z dobičkom. Sodišče, ki te vrste veselja do živali ne ceni posebno, je obsodilo Muhiča na 6000 din kazni, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. CIGANSKI OBRAČUN S KOLI Lani 7. decembra so cigani v Draškovcu pri Šentjerneju na veliko popivali. Ker je pijani cigan Valentin Brajdič preveč silil v Edvarda Brajdi-ča, ga je ta s kolom nekoliko-krat oplazil po prsnem košu. Pozneje so se med seboj spet pobotali, vendar je okrajno sodišče v Novem mestu obsodilo Edvarda Brajdiča zaradi lahke telesne poškodbe na en mesec zapora, pogojno za dobo dveh let, plačal pa bo tudi stroške in 300 din povprečnine. ŽENO JE PRETEPEL Z rokami, polenom in nožem je prizadejal lažje poškodbe svoji ženi med pretepom V. D. iz Novega mesta. Obsojen je bil na mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let, plačilo stroškov in' 300 din povprečnine. pripadniki JLA pozdravili z dolgim in navdušenim ploskanjem, želeč, da bi jih še večkrat videli med seboj. Za tako lepo uspele točke otrok, ki so jih dali na svečani akademiji v proslavo rojstnega dneva maršala Tita za pripadnike naše slavne jugoslovanske ljudske armade, se moramo posebno zahvaliti agilni Angelci Zaletelovi in učitelju Martinu Fujsu. O tovarišu Titu, o njegovem življenju in velikem revolucionarnem delu ter o njegovi osebnosti, ki je Kot simbol svobode in socializma prodrla že daleč čez meje naše domovine, je v imenu garnizije JLA Novo mesto govoril kapetan I. kl. Dušan Bojanič. B. Z zasedanja delavskega sveta S£W Letos za 40odst.v kakor Pred kratkim so imeli na vseh gradiliščih »Pionirja«, največjega gradben, podjetja na Dolenjskem, volitve delavskega sveta. Novoizvoljeni 38 članski delavski svet se je 21. maja sestal na prvo sejo skupno s prejšnjim svetom. V navzočnosti ljudskih poslancev Avgusta Jazbinška in Staneta Smida je delavski svet razpravljal o lanskem gospodarjenju in bodočih nalogah. »Pionir« predstavlja v Bršljinu s svojim upravnim poslopjem, stanovanjskimi bloki, sindikalno dvorano, športnimi napravami, delavnicami, menzo in' skladišči, kar posebno mestno četrt. Vse to je zraslo v nekaj letih, saj so začeli leta 1947 z nekaj lopatami in krampi, brez strojev in vozil, pa tudi brez lastnih prostorov. Danes ima podjetje poleg upravnega poslopja in delavnic še okrog 3000 m2 lastne stanovanjske površine, še več kot toliko pa v zasilnih stanovanjih. Motorni strojni park ima skupno 1150 konjskih sil, tovorni avtomobili pa skupno nosilnost 79 ton. Na osnovi povečane zmogljivosti podjetje iz leta v leto širi svojo dejavnost. Lani je zgradilo za 70% več (v vrednost preračunanih del) kot predlanskim, letos pa ima prav tako že doslej predvidenih gradenj za 40% več kot lani. Gradilišča ima letos tudi raztresena na območju petih »Pionir« je tudi eno izme rih podjetij, ki so prev**Sa gradnjo avtoceste Ljubljana -Zagreb. Poleg tega ima svoja gradilišča še v Brežicah, Cerkljah, Ortneku, Črnomlju in Novem mestu. Medtem ko je podjetje lani zaposlovalo povprečno 1155 ljudi, jih ima letos Že v prvih mesecih nad 1600. Osnovna težava podjetja je pomanjkanje strokovnega kadra. Podjetje se hitreje širi kot se izobražujejo kadri, dasi delavski svet z upravo vred posveča vso pažnjo strokovnemu dvigu delavcev in uslužbencev. Trenutno ima podjetje v uku 42 vajencev, sprejeli pa bi jih še več, zlasti za.zidarje in tesarje. Lani so izdali za strokovne tečaje 859.000 din in s tem usposobili precej polkvali-ficiranih delavcev za kvalificirane. Nerazumljivo je samo, da okraji odlagajo z izpiti teh tečajnikov. Da bi si za bodoče zajamčili strokovni kader, je podjetje razpisalo štipendije za 3 gradbene inženirje in 5 gradbenih tehnikov. Z ozirom na novi način prevzemanja naročil na licitacijah postajajo ozko grlo podjetja obrtne delavnice, takoimeno-vani stranski obrati. Zato si podjetje prizadeva, da jih razširi, ker nima druge izbire. Trenutno grade v Bršljinu sodobno mehanično popravljal okrajev. Največje je še vedno nico za stroje. To bo moderna v Vidmu pri Krškem, kjer po- stavba, zgrajena na montažni djetje gradi giganta naše indu- način. Vsi nosilci in stropniki strije, tovarno roto - papirja.1 so iz betonia, vlijejo jih na tleh d)an požarov Grozovit požar v Pribišju pri Rožnem dolu — Devet objektov hkrati v ognju — 30 milijonov din škode — Večji požar tudi v Beli cerkvi Četrtek 28. maja je bil dan vati ostala Se nedotaknjena požarov. Ni se še dobro razka- poslopja in tako obvarovati dilo pogorišče v Birčni vasi, že vaščane še večje škode, je okrog pol dvanajstih ponoči Ogenj je bil podtaknjen na znova zatulila sirena v Novem treh krajih skoro hkrati, kar mestu. Kljub pozni nočni uri je popolnoma ugotovljeno, Po- so bili gasilci v rekordnem ča- žigalec je bil celo zasačen, ko su n« mestu in 8 minut po alar- je med požarom hotel zažgati mu so že zdrveli z avtomobili vas še na četrtem koncu, pa je na kraj nesreče, ki je bil to pot! žal ušel preganjalcem v temi v v Pribišju pri Rožnem dolu. Ko so gasilci prispeli, je bilo tam zbranih že več gasilskih čet, gorelo je pa že 9 objektov, ena hiša in 8 gospodarskih poslopij. Novomeški gasilci so se zamudili kljub hitrici zato, ker niso bili pravilno obveščeni o kraju požara. Gašenje je bilo vsled pomanjkanje vode zelo otežkoče-no. Vas sama leži na precej visokem hribu, kamor so mogli novomeški gasilci le peš. Vode, razen v vodnjakih, ni bilo in je gasilci niso mogli niti smeli do konca porabiti. Zaradi tega, če bi se morda požar razširil, in pa da je nekaj vendarle ostane ljudem za uporabo. Na požarišče so prihiteli še gasilci iz Metlike, Črnomlja, Semiča, Vršnih sel, Dol. Toplic in Dobdndola. Vsa ta društva so se prav zaradi pomanjkanja vode morala v glavnem omejiti le na lokalizacijo, kar so do dobra opravila. Vse drugo, kar je ogenj objel, je tudi do tal uničil. Končno je prispela še ljubljanska poklicna gasilska milica s 3000 litri vode v cisterni. Kljub vsem naporom, in dobri volji gasilcev ni bilo mogoče narediti drugega, kot oču- gozd. Upajmo, da ga bodo oblasti kmalu dobile in primerno kaznovale. Koliko škode je brezvestni lopov prizadejal vaščanom Pribišja in s tem splošno ljudskemu premoženju, si lahko zamislimo. Pogorela je ena stanovanjska hiša, 4 skednji, 2 kašči, en kozolec dvojnik na 4 okna in en svinjak z vsem, kar je v teh poslopjih bilo. Približna ocenitev škode je 30 milijonov dinarjev, od česar odpade škode na zavarovanih objektih na 27 milijonov, na sploh nezavarovanih pa 3 milijone. Celotna zavarovalnina za vse zavarovane objekte pa znaša komaj 1 milijon 600-000 dinarjev. Zato spet ne moremo preko klica: Kmetje, zavarujte višje svoja poslopjal Hudo so po ognju prizadeti posestniki Jakša Anton, Jakša Janez, Jakša Ivana in Golobic Anton, ki je pri gašenju dobil tudi lažje opekline na roki. Isto noč okrog pol ene zjutraj je izbruhnil požar tudi v gospodarskem poslopju posestnika Lovšina Antona v Beli cerkvi, ki je popolnoma zgorelo. Na pomoč so prihiteli domaČi gasilci ter še gasilci iz ••• .«..«.,*.(, T krema za nego kože: vas pomlajuje in polepša, hrani vašo kožo ln Ji daje elastičnost ter zdrav izraz .»..#..». ■«..■..«. Dobrave, Skočijana in Šentjerneja. Skupnim naporom se je posrečilo, da se ogenj ni razširil. Manj dobre volje pa so pokazali vaščani sami, ki so se uprli, ko so hoteli gasilci črpati vodo iz vodnjakov in je bila potrebna ostrejša intervencija Ljudske milice. Čudovito, da imajo nekateri ljudje ob nesreči svojega bližnjega tako malo socialnega čuta! Škode trpi posestnik Lovšin okrog 200 do 300.000 din, ki pa je krita le delno. -r- Gornja Stara vas pri Orehovici Preteklo nedeljo je obhajalo gasilsko društvo Stara vas — Loka lepo slovesnost. Trem zaslužnim gasilcem-ustanovnim članom (to so Franc Hudoklin, Franc Potočar in Jože Zagore), je izročil sektorski poveljnik Janez Zidarič z lepim nagovorom odlikovanja ob 50-letnicl njihovega zvestega sodelovanja v gasilski organizaciji. č. potem z dvigalom postavijo x-jt> določeno mesto. Delavski svet je sklenil, da zgradi na gradiližču na Vidmu pri Krškem stanovanjski blok s sešitimi stanovanji. Na gradiliščih imajo svoje menze, kjer dobe delavci izdatno hrano po primernih cenah. Največje težave so imeli v tem pogledu do nedavnega prav v Novem mestu, dokler niso postavili poseben provizorij za menzo, kjer se sedaj hrani nad 80 delavcev in uslužbencev. Spričo razsežnosti in značaja podjetja zahteva delavsko samoupravljanje s takim podjetjem od vsakega člana delavskega sveta in upravnega odbora dobro poznavanje problematike in vestnega sodelovanja. Do te stopnje je večina delavskega sveta že prišla, kar se vidi iz dosedanjega upravljanja in doseženih uspehov. Nedvomno ima dobre posledice za celotno podjetje in njegovo poslovanje tudi tesno sodelovanje tehničnega vodstva in DS. Šibko je še delo sindikal. organizacij na gradiliščih, ki bi morale prav pri tolmačenju smisla delavskega samoupravljanja več napraviti. Delovna disciplina in storilnost sta se povečali, kar dokazuje povečanje zmogljivosti podjetja. Zavest, da je vsak član odgovoren za uspeh podjetja, pa še ni zadostna pri vseh članih kolektiva, in prav tu čaka sindikalne organizacije obilo koristnega dela. Na prvi seji so člani delavskega sveta izvolili za svojega predsednika Zdravka Tomišo, prav tako so izvolili 7 članski upravni odbor. Kot glavno nalogo bodočega dela so sprejeli sklep o skrbi za nadaljnje jačanje podjetja, za večjo storilnost in disciplino, hkrati s skrbjo za delovnega človeka. NAGROBNE HIJENE Že dalj časa se Novomešča-ni pritožujejo, da neznane osebe kradejo cvetje na pokopališču v Ločni. S cvetjem zginejo po navadi tudi vaze. Zlasti sedaj spomladi, ko mnogi svojci nasade cvetje na grobove pokojnikov, 6e zgodi, da nepridipravi {ali nepridipravke) populijo sadike in jih odnesejo, zraven tega pa še poteptajo grobove. Gospodinja A. H. nam je povedala, da je pred dnevi posadila na materin grob za 700 din cvetličnih sadik, že po dveh dneh pa je nekdo vse populil in odnesel. V zadnjem času so sprehajalci večkrat videli posamezne ženske, ki nosijo v cekar-jih cvetje s pokopaliča. Potrebno bi bilo strožje paziti na take »ljubitelje« tujega cvetja, jih javno razkrinkati ter strogo obsoditi za tako nekulturno dejanje. 37 metrov po strmini s traktorjem 24. maja je vozil iz Straže proti Dol. Toplicam traktor (STEYER), ki ga je upravljal Sercelj Alojz, traktorist kmetij, zadruge Dolenjske Toplice-Poleg voznika se je na traktorju vozil tudi Senica Janez iz Menišlke vasi. Med vožnjo je Senica Janez pregovoril Serclja, da mu je pTepustil upravljanje vozila. Sercelj je prigovarjanju nasedel kljub temu, da je bil Senica močno opit in je vedel, da ni voznik motornih vozil. Kmalu je vinjeni Senica pokazal svojo »vozniško spretnost« s tem, da je zavozil Iz ceste 37 metrov po strmem pobočju do Krke- Močno poškodovani traktor se je ustavil en meter pred rečno strugo. Senica Janez, ki ga je vrgio Iz vozila, je obležal Ob drugem prazniku občine MIRNA: Tudi 6. junija bodo v prijazni skem pogledu pa je med naj- Mirni že drugič praznovali močnejšimi. Okolica je iz- občinski prazuik, na katerega ključno kmetijska, v Mirni se letos še prav posebno pa je par podjetij, skrbno pripravljajo. Občin- aktivna in predstavljajo važ- na posebna vsota. Od prebi ski ljudski odbor je poskrbel, no postavko v narodnem do- valcev je sedaj odvisno, koli- da bo do tega due \firna do- hodku prebivalstva. Mirna z ko bodo s svojim delom pri- bila javno razsvetljavo, s okolico je lep turistični kruj, spevali, da bo s tem denar- podporo podjetij pa bo tudi ki ga bližina znane izletniške iem napravljenega čimveč, ozvočena. Vse organizacije in točke na Debencu, kjer je Nepravilno bi bilo. če bi na- vsa društva pripravljajo za planinska koča, še povečuje, pravili samo toliko, kolikor občinski praznik obširen spo- Zal pa Mirna še nima vseh je denarja. S prostovoljnim red. 5. junija zvečer bo za- tistih materialnih pobojev, ki delom in vožnjami se lahko gorelo na okoliških hribih 8 so potrebni za širši razmah vrednost opravljenega dela kresov, v dvorani pa bo sve- turizma in večji dotok tujih poveča za najmanj trikrat melioracijo travnikov pomoč za elektrifikacijo več pri Volčjih njivah bodo pri- ja, toda razumeti je treba, da Orli letos. Za ta dela ie v so potrebe povsod velike in posebno pa" je par podjetij, ki so vsa okrajnem proračunu ^doWe- n, mogoče vseh kriti v enem letu. Volivci so tudi odobravali kredit za podjetja, ker vidijo v tem krepitev celotnega gospodarstva. Elektrifikacija podeželja je v mi renski občini v polnem razvoju. I.etos bodo nadaljevali v elektrifikacijo vasi Migovca, Migolska gora, Sejenica, Selo, oelska skem proračunu. Volivci so zdravstveno higienskih ozirov vina dobro uspevata. Značil- posebno zadovoljni s postav- je regulacija potokov več kot no je, da gostilna izkazuje kami za komunalno dejav- potrebna. Iz vseh teh in dru- znatno večji promet kot obe nost, za regulacije in melio- gih razlogov je še bolj raz- privatni. Občiuski ljudski racije ter za pomoč pri elek- vidno, kako potrebno je, da odbor je sklenil da že letos trifik aciji vasi. Seveda so po- prebivalci pomagajo s svojim prične z gradnjo sodobne me- : želeli, da bi bila delom pri regulaciji. sarije, ki je v kraju res po- Nadaljnja krepitev Na sestonkih in podjetij Pet podjetij je v Mirni, ki so sicer majhna, vendar po-memlmu. Največje in naj- gora, Ravne in Cirnik, na novo pa čana akademija s kratko igro gostov. Med take pogoje spa- nad razpoložljivo vsoto vpro- D„bonc in Stang. priznati je in pevskim nastopom doma- da v prvi vrsti plavalni ba- računu. Z delom pri regulaci- Uvhn Hfl . tp] čega pevskega zbora »Oton zen, ki že nekaj let napol ji bodo pričeli takoj, ko bodo Zupančič« ter pionirskega dograjen čaka propada ali narejeni podrobni načrti. Ce pevskega zbora. Šestega juni- dograditve. Kraj še nima vo 1 bodo načrti ustrezali, bodo že letos tudi pričeli z deli za vodovod. Sodelovan|e volivcev z ljudskim odborom je dobro V občini Mirna imajo do- ja zjuFraj bo budnica gasil- dovoda, nereguliran potok skega tamburaškega zbora. Mirna pa prav tako ni v prid nato pa bodo obvezniki pred- lepšemu izgledu in higijen-vojasie v/goje skupno s čla- skim razmeram kraja, ni PAZ in gasilci izvedli na- Toda, kar Mirna danes še padalnO obrambno vajo. Ob nima, bo imela v doglednem desetih bo športni mnogoboj času. Ravnokar dokončujejo kaj redne zbore volivcev, društev Partizan iz novome- lepo postajno poslopje, ki jo Lani so jih imeli trikrat v ške^a okraja. bilo med vojno uničeno. Že vseh volilnih enotah. Nnzad- Občina Mirna s svojimi letos pride na vrsto regulaci- njih zborih volivcev v začet-1«40 prebivalci spada med ja Mirne m potoka Zobrdav- ku maja letos so zlasti ob-najmanjše občine novome- šče škega okraja, v gospodar- regu pn tem ljudje sami veliko žrtvujejo in pomagajo z delom, zato je tudi uspeh dober. Upajmo, da l>o- rih volivcev so veliko govorili o zdravstveni ambulanti na Mirni. Pruva občinska sramota pa je na pol dograjeni za-boljše je mizarsko in kolar- družni dom. Mnogo truda in sko podjetje Topol, ki ga dela je bilo vloženega, da je vodi čvrst in enoten delovni prišla stavba pod streho, po-kolektiv. Sedaj zuposluje 40 tem pa je vso prenehalo. Se ljudi, dela pa bi bilo Še za več. Stavba iz dneva v dan več, pa nimajo dovolj prosto- bolj propada. Streha je raz-ra. Se posebej je treba po- krita in vremenske neprilike hvaliti ta kolektiv, ker vsa nemoteno opravljajo uniče-razpoložljiva sredstva vlaga valno delo in nihče se ne poprav za razširitev podjetja in briga, da bi to preprečil. To tako ustvarja možnost za za- je predvsem dolžnost kmetij-poslitev novih delovnih moči ske zadruge, pa tudi drugih, in povečanje proizvodnje. Kakšen odnos imajo do za-Dobro uunrv podjetje je tudi družne lastnine, priča tudi to, do vse te vast že letos imele Destilacijal alkoholni! pijač, da 1« nekaj let stoji n« pro- elektriko. j3Q z letošnjimi investici- stern poleg zadružnega doma Velikega pomena za Mirno jami znatno razširilo proiz- kmetijski stroj in ni p i kogar, bo regulacija navedenih po- vodnjo in izboljšalo kvalite- ki bi ga spravil vsaj pod tokov. Tam, kjer ie sedaj to. Remontno podjetje je bilo streho. Velika škodu bi bila, poti mostom zamočvirjena in ustanovljeno šele lani. Na- če bi pustili dom propasti, večkrat poplavljena zemlja, vzlic organizacijskim teža- dasi stavba sama nI nujbolj bo potem lep prostor za park. vnm in pomanjkanju strokov- primerna za zadružni dom. Stanovalcem v ni/e stoječih nega kadra se vedno bolj Prav bi bilo, da bi občinski hišah ne bo treba ob vsaki uveljavlja. T,nni je v «ezoni ljudski odbor stavbo prevzel ter nadaljevanje del pri širno razpravljali o okrajnem povodnji izpraznjevati spod- zaposlovalo že okrog 40 de- in jo rešil nadalnjega laciji potoka Verjavšca. družbenem načrtu in občin- njih prostorov, pa tudi iz lavcev. Tudi gostilna in trgo- danja. P. K. nekaj metrov od Krke v nezavesti z lažjimi telesnimi poškodbami, medtem ko je Sercelj padel s traktorja že med vožnjo po strmini. Senica je bil naslednji dan odpeljan v bolnišnico. Da ni prišlo do težjih posledic in človeških žrtev, je zgolj srečno naklučje. Prometna nezgoda pa je ponovno opozorilo, da vožnja z motornimi vozili ni zabava, ampak odgovorno opravilo, katerega smejo opravljati le vestni ln trezni vozniki. Za kaznivo dejanje, ogrožanje splošnega cestnega prometa in povzročeno škodo, ki sta jo iz malomarnosti povzročila Senica in Sercelj v ikodo družben« lastnine, se bosta zagovarjala pred sodiščem. Zbor sindikatov v Kočevju (Nadaljevanje s 1. strani) knjižnic, v katerih je 45.016 knjig. Nad 1500 članov sindikata aktivno deluje v raznih kulturnih društvih. Po poročilu posredovalnice za elelo je bilo lani nezaposlenih 1080, zlasti mladine. Letos bo to vprašanje rešeno, saj bi podjetja že sedaj lahko zaposlila najmanj 1800 novih delavcev. Težava bo le z/namestitvljo mladine; v uk pa bo treba vključiti tudi nekaj čez sto partizanskih sirot. V kočevskem okraju je skoraj tri četrt celotne zemlje last splošno ljudskega premoženja, ki ga upravlja kmetijsko-gozd-no posestvo. Nastane vprašanje, kako to posestvo modernizirati, kako usposobiti potrebno število kmetijskih tehnikov, inženirjev ln drugih kmetijskih strokovnjakov. Delegati so predlagali, naj se ustanovi v okraju kmetij-sko-gozdarska šola, ki je res potrebna in bi bila za okraj izredno koristna. Prostori hotela Ortnek in zraven spadajoča zemlja s sadovnjakom, toplimi gredami ln hlevi za živino, bi bili za tako Solo kot nalašč. Občni zbor je sicer pokazal nekaj slabosti ln pomanjkljivosti v delu sindikalnih organizacij, hkrati je pa tudi potrdil, da »0 organizacije silno veliko storile za razvoj in utrjevanje gospodarstva in vzgoje svojih članov. D. D. Iz Črnomlja nam pišejo V nedeljo 23. maja je gostovalo v Črnomlju DPD Svoboda Simončič iz Ljubljane z uprizoritvijo Dobovškove veseloigre »Habakuk«. Igra je naredila na gledalce izvrsten vtis. Izredno lepe so bile kombinacije petja, plesa in baleta, toda žal zaradi prehlada Valerija igra ni izpadla v takem tonu, kakor bi sicer mogla. Posebno je ugajal Razboršek z vlogo Vogrinovega Janeza, vendar je vloga nekoliko pretirano smešna. Tudi ostali igralci zaslužijo za lepo uprizoritev priznanje. Na gimnazijskem stadionu v Črnomlju si je zlomil nogo dijak IV. razreda Jože Horvat, ko je na igrišču igral nogomet. Zaradi tega je prišlo do ponovne prepovedi igranja nogometa na šolskem stadionu. Crnomeljska atleta Kastelic ln Mušič sta tekmovala v Ljubljani za Odred in sta dosegla: Kastelic v metu kopja z rezultatom 45,97 m prvo mesto, Mušič v metu krogle (6kg) drugo mesto z rezultatom 12.06 m. Pred nedavnim je bil v Čr- nomlju športni dan, katerega se je udeležilo okoli 400 dijakov. Po ogledu športnih filmov — Olimpiada v Berlinu 1936, Atletski dvoboj FLR J: Velika Britanija 1952 v Beogradu, Zimska olimpiada v Oslu, ter Igra nogometne reprezentance FLRJ na olimpiadi v Helsinkih — je bilo športno tekmovanje. Zaradi nekoliko slabe steze in velikega števila nastopajočih ni bilo boljših rezultatov. MoSki: 50 m: Mušič 6,4; Simonič 6,6. Višina: 2unič 152,5, Nemanič, Šterk. Coo, Milčinovič 138. Krogla: Mušič 13,40; Stefanič 12,52; Cop 12,10. Ženske 50 m: Brodarič 7,6; Filak 7,7; Cajnar 7,8. Daljina: Brodarič 4,10; Cajnar 4,00, Filak 4,00. Krogla: Brodarič 9,50. Sa-jevifi 9,42, Filak 9,10. M. T. AdleSiCi Adlešička lovska družina je poklonila 500 din tamburaškemu zboru domačega KUD za izlet, katerega pridni tamburaši res zaslužijo. Prav bi bilo, da bi še druge organizacije in društva posnemala lovsko družino. Mirenski dom Partizana naj ne bo za veselice! V začetku maja je bila na Mirni velika tombola, ki jo je priredil sindikat mizarskega podjetja >Topol«. Tomboli je sledila veselica, prirejena od organizacije ZB. To je oboje prav in lepo in nihče bi ničesar ne grajal, če bi prireditelji ne prizadejali škode domu društva Partizan. Dobitki so bili razstavljeni v dvorani tega doma. Pol težki poljski voz je stal sredi Deževje je zavrlo delo na polju Deževje je tudi na Kočevskem zelo zavrlo pomladanska dela na polju. V višjih predelih so začeli kmetje orati in saditi krompir šele v drugi polovici maja. Vsled preobilice dežja se je zelo zakasnilo sajenje koruze, ki bo letos, kot vse kaže dala slabo letino. Z rastjo so zaostale še druge poljske rastline. Po obilici moče lahko upamo na dober pridelek sena, predvsem pa nižinskih predelih. Za žita, ki so še kar dobro prezimila, je nevarnost, da ne bi ob zorenju za časa deževnih ploh polegla vsled krhke slame. Zakasnilo se je tudi cvetenje sadnega drevja, če ne bo slane ali podobne nesreče, bomo nemara imeli jeseni srednje dobro letino. Kmetovalce bi opozorili, da ie sedaj začno razmišljati, kako in s katerim sredstvi bodo začeli borbo proti koloradskemu hrošču, ki ga je verjetno še od lani precej ostalo na naših poljih. dvorane in še polno drugih takih stvari in ljudje so seveda v težkih čevljih hodili po parketu, po končani tomboli, ko je bila veselica, pa f)lesali. Nihče od priredite-jev ni pomislil, koliko težkih tisočakov je bilo investiranih za popravilo doma in za parket v telovadnici, ki bi se vendar ne smela uporabljati za razne tombole in veselice. To bi morali funkcionarji množičnih organizacij na Mirni vendar že enkrat sprevideli I Nobena veselica ne spada v dom Partizana, pa naj jo priredi ZB, lovci ali kdorkoli. Kakšno podobo nudi telovadnica po končani veselici, si lahko vsak sam misli. Kmalu bo občina Mirna proslavila svoj občinski praznik, gotovo kakor lani s pestrim kulturnim sporedom in z veselico. Vsi smo pri tem pripravljeni sodelovati, smo pa odločno proti, da bi bih veselica v domu, sicer bc parket od plesa popolnoma uničen. Veselica s plesom se pa res lahko priredi na prostem. Če se bo dom še nadalje uporabljal za veselice in podobno, pa prosimo Zvezo za telesno vzgojo v Ljubljani, da to z odločnimi ukrepi prepreči. * Dramatičen lov za tatom V Cvišlerjih pri Kočevju se je zadnje dni pripetil dogodek, ki je razburil vse tamkajšnje prebivalce. Reberškova je dopoldne delala na polju. Ko se je okrog 10. ure vrnila domov, je tam našla nepovabljenega gosta — tatu, ki si je mašil malho s šunkami in ostalimi dobrotami. V rokah je imel tudi denarnico z okrog 8000 dinarji. Tat se je njenega krika prestrašil; planil je skozi vrata na prosto in stekel proti bližnjemu gozdu. Na polju državnega kmetijskega posestva je delal delavec tega posestva s konjem. Ko je opazil sumljivega možaka, kako beži proti gozdu, je stekel za njim, seveda s konjem, ga prestregel in držal v šahu, dokler mu ni prišel na pomoč še trak- torist, da sta ga popolnoma ukrotila. Traktorist ga je gnal v Kočevje. Tam mu je tat pobegnil. Lov za tatom je nadaljeval skladiščnik državnega posestva, ki je bil ravno takrat v Kočevju. Tatu je kmalu staknil za Rinžo, ga odpeljal v mesto in izročil organom državne varnosti. Tat je imel pri sebi velik nož. Piše se Levstik in je brezposeln postopač, ki mu smrdi delo. Stanoval je nekje v Rudniku pri Kočevju. Upamo, da ga bo v bodoče minila želja po tujih šunkah in ostalih stvareh. O. K. Spet novice s Sinjega vrha Mladinski aktiv v Speharjih bi rad imel svoj knjižnico. Mladina si prizadeva za izobrazbo, to bi pa dosegla zlasti s prebiranjem dobrih in koristnih knjig. Aktiv upa, da bo pomoč za nabavo knjig dobil tudi pri OK LMS. Škropljenje sadnega drevja tehnično ni bilo pravilno opravljeno; krivi niso sadjarji, temveč tisti, ki so bili določeni kot vodje za škropljenje. V speharjih se zaradi pokvarjene škropilnice sploh ni škropilo, dasi je bilo vse drevje 100 % očiščeno. Občinski ljudski odbor kakor KZ, naj v bodoče zadolžita ljudi, ki bodo to delo pravilno opravili. Treba je tudi dobiti nekoga, ki bo sproti popravljal škropilnice. V Damijan so prijatelji vinske kapljice odnesli iz kleti Angeli Kobe okrog 200 litrov vina. Kaže, da so tatovi dobro poznali hišne razmere, bili pa tudi spretni mehaniki za odpiranje vrat. To »tatovanje« se pri nas ponavlja že nekaj let. Upamo, da bodo tiči kmalu padli v pest. Mali log V našem kraju je bil v nedeljo, 16. maja zelo dobro obiskan zbor volivcev. O delu občinskega ljudskega odbora je poročal tajnik občine Vinko Mohar. Zbrani volivci so bili tako seznanjeni z načrti poto-ške občine in s težavami, ki čakajo občinski LO pri uresničenju teh načrtov. Vodovod je ena zelo važnih zadev vseh Po-točanov. Vodo bi zajeli v vasi Travnik, kjer je močan studenec, od tu bi jo napeljali po vseh vaseh: Travnik, Segova in Srednja vas, Hrib, Retje in Mal log. Uresničitev teh načrtov bo terjala velika finančno sredstva ki jih sami Potočani ne bodo zmogli. Z zgraditvijo gasilskega doma, zadružnega doma ln Šole na Hribu, ki je središče občine bo ta kraj mnogo pridobil. Razvila se bo tudi lesna predelovalna industrija. Na zboru vo-lilcev so razpravljali tudi o tem pod kaj naj spada vaška gmajna; ali pod gozd, kar so bili volivci proti, ali pod gmajno, kjer bi imeli vaščani tudi zanaprej pašo za živino. O. K. Kino KRKA Novo mesto 4. do 7. junija: mehiški film »Moclovla«, 8. do 10. Junija; ameriški film »Pohod v džunglo«. 11. do 14. junija; ameriški film >Skrivnostno življenje W. Mlttjr- ja«. Kino Jadran Kočevje 4. do «. Junija: »Maclovia«. ». do 10. Junija: »Dalje od večnosti«. 11. do 13. Junija: »Njeno življenje«. Kino Črnomelj *■ do 6. Junija: »Nebo brez Jastrebov«. B. do io. Junija: »Biser«. 10. do 13. junija: »Sužnja preteklosti«. r Kino Loški potok B. Jn 8. Junija: »Zmajevo seme Z. del«. U. ln 13. Junij*; »Zmajevo sem* H. del«. MALI OGLASI STRESNO OPEKO, vagonske pošiljke, promptno dobavlja An-grogradnja Ljubljana, sv. Petra c. 18,, telefon 22-80«. PRODAM nov posnemalnlk 65 litrov. Naslov pri upravi u*t*. (223) PRODAM zakonsko spalnico iz trdega lesa. Naslov pri upravi i Ista (22J) GOSPOnilNJSKO POMOČNICO -pridno ln pošteno, SP^™«?™**-koj, Komelj Marina, Kidričev trg 4, Novo mesto. DEKLE, ki bi pazila na otrolca v dopoldanskih urah. dobi zaposlitev. Naslov pri upravi llBt(*j2) rzouniL sem od Kronovega do Irce vasi Ustnico. Dokumente vrniti na naslov: Tratnik Jo*1--UPRAVNIKA - DELAVCA na II-vimorejski ekonomiji išče Kmetijska zadruga v Trebniom. Pogoji »a Bojicu nnstop slnžbe M na vpogled v pi*nrnl inu-novane »udruge. čestitka LouLs AMilirn/.lrh, 2802, N. 33 St. Mllw*»ukee 10, Wlsconsln — Amerika. Za Vb* praznik Vam čestitajo »orodnlkl Ovnlčk^vl lz 7,abje vasi pri Novem mestu I Se na mnoga letat Objava Hojml v nragatnllu — Ilcl« krajina bodo obnovljeni. V bodoča bodo redni meeečni sejmi v Dra- gatuSu vsako drugo sredo v mesecu ln sicer: 9. Junija, 14. Julija, 11. avgusta, 8. septembra, 13. oktobra, 10. novembra, 8. decembra Itd. Sejmi bodo za vse vrste goveje živine, kopitarjev, drobnice in slično. Vsem interesentom sporočamo, da Je na novo urejena precizna živinska ln vozovna tehtnica. Kupci ln prodajalci vabljeni! Občinski ljudski odbor Dragani* * Kmetijska sola na Grmu pri Novem mestu bo sprejela v šolskem letu 1054-53 40 gojencev. Pogoji za sprejem so: 1. uspeAno dokončana osnovna šola, 2. starost nad 17 let, Za sprejem Je treba poslati lastnoročno napisano prošnjo, kolko-vano s 30 dinarji do 30. avgusta na upravo Bole. K prošnji Je treba priložiti: 1. zadnje Šolsko spričevalo, 2. Izpisek iz matične knjige, 3. življenjepis, 4. zdravniško aprlčevalo, B. obvezo o plačevanju vzdrže-valnlne. Gojenci imajo celotno oskrbo v šolskem internatu. Mesečna vzdr-ževalnlna stane 3.500 dinarjev. — Prosilci, ki Jim starši ne morejo plačevati celotne vzdrževalnlne, naj zaprosijo za stipendijo pristojne kmetijske zadruge oz. Tajništva za prosveto pri OLO. Ravnateljstvo iole Gibanje prebivalstva V K0ĆEVU °d 18. do jfl. maja Je bilo rojenih 8 deklic in 3 dečki. — Poročili so ie: Rauperl Enman, lofer lz Mlake ln Suhadolnlk Stanislava, kmetica \z Mahovnlka. Hočevar EgldlJ, trg. poslovodla in Mo-riar Ivana, kmetica, oba lz Slovenske vasi. Mohar Alojz, tesar Iz Slovenske vast ln Jnklč iv;ina. kmetica iz Oorenj. Klar fitefan, rrlzer ln Kaslft Olga, gospodinja, oba lz Kočevja. Deržek Franc, ključavničar In DamSe Matija, frizerka, oba lz Kočevja. Mlklav-člč Alojz, delavec iz Salke vasi ln Juvančlč Jožica, trg. pomočnica ll Kočevja. Urbani Jože, klepar In Košir Albina, natakarica, oria lz Kočevja. Koleta Anton, strolnl mehanik ll Rudnika In Selan Ivana trg. pomočnica lz Kočevja, Mauko Alolz. kurjač Iz Kočevja In VUnlkar Marila, tkalka iz Salke vasi. — Čestitamo! Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 13 deklic 5n 14 dečkov. — Umrla je Mlklavčič Marija, redovnica, 61 let iz Struge. — Porok nI bilo. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile; Kump Tončka lz Semiča — dečka. Kačar Tončka iz Gradaca — dečka. Gutman Radovana lz Novega mesta — deklico. Antončič Slavka iz Črnomlja — deklico. Hudorovac Frida lz 2eljn pri Koč. — dečka. Slak Marija iz Mirne peči — deklico. Kapg Marija iz Prečne — deklico. Pečar Alma iz Novega mesta — dečka. Bec Helena lz Šentjanža — deklico. Martinčlč Marija lz Vrhpolja — deklico. Ml-Mnovlč Angelca Iz Stare cerkve pri Koč. — deklico. Polopad Angela lz Novega mesta — dečka. Blažlč Marjana lz Podhoste pri Toplicah — deklico. Mirtlč Ana iz Sel pri Straži — dve deklici. BartolJ Marica lz Otočca pri Krki — deklico. Oražem Anica, Vinice pri Sodražici — deklico. Mlklič Marija iz Dobirnlča — deklico. Zbačnik Elda iz Novega mesta — deklico. Sturm Zofija iz Kočevja — deklico. Gregorčič Malčl iz Rentruperta — deklico. — Čestitam o 1 Rezervnim oficirjem UR0J Novo mesto. Dol. Toplice, Straža In Gotna vasi v nedeljo 13. Junija bo za rez. oficirje pododborov Novo mesto, Gotna vas, Dol. Toplice in Straža predavanje s praktičnim delom: čitanje kart na terenu. Zbirališče za člane pododborov Novo mesto ln Gotna vas ob 7. url zjutraj pred Fertt-čem v Novem mestu. Člani pododborov iz Straže ln Dol. Toplic s« pridružijo vaji na terenu. Redno mesečno predavanje za člane pododbora rez. oficirjev Novega mesta, ki bi moralo biti v četrtek 10. Junija, ta mesec odpad«. PODODBOR ' UROJ novo MUSTO Neznane osebe so s kamenjem pobile šipe v šciskem stanovanju učiteljice na Sinjem vrhu. Sipe so najbrž razbili paglavci, ki jih je nova učiteljica ostreje vzela v roke (prejšnje šolsko vodstvo jih je precej razvadi-lo). Naj starši tudi sami ostreje popazijo na svoje otroke ter jih navadijo reda in spoštovanja predpostavljenih. Le tako bodo res pošteni in koristni državljani. Tudi pri nas so se pojavile divje svinje, ki jih pozimi ni bilo. Doslje še niso naredile škode na njivah, toda videti je, da bodo imeli lovci precej opravka s ščetinarji, ki se bodo hodili gostit na polja. P. 2. Lep napredek obrtništva na Kočevskem (Nadaljevanje in konec) Tržave so z obrtnimi podjetji pri KZ. Te delavnice povečini še niso registrirane in pri njih je, ker je težko vpeljati evidenco, največ šušmar-stva. To povzroča nezadovoljstvo med ostalimi obrtniki in prizadeva veliko škodo našemu gospodarstvu. Več šušmar-jev je bilo prijavljenih, toda dobili so nizke kazni; nekateri so celo izjavili, da je boije šušmariti in biti kaznovan, kakor pa plačati takso za dovoljenje in davke. Odbor zbornice si je veliko prizadeval za strokovno izobrazbo članov na svojem področju, za ureditev in razširitev obrtne dejavnosti, vključevanje vajencev v uk in podobno. Bilo je 12 sektorskih konferenc, na katerih so obravnavali nove gospodarske predpise in sploh zadeve obrtništva. Vključevanje vajencev je bilo lani kar zadovoljivo; sprejetih je bilo 98, med njimi precej partizanskih sirot. Vseh vajencev je sedaj v uku 297 — od tega 135 v državnem in 162 v privatnem sektorju. Največ vajencev ima mizarska stroka, najmanj pa gradbena, kar je za kočevski okraj porazno. Po delavnicah je 49 vajencev več kakor pomočnikov, kar pomeni, da imajo nekatere delavnico vajencev več, kot jim pripsda. Pred pomočniško komisijo je lani uspešno opravilo pomočniški izpit 79 vajencev. Za 10-Ietnico zbora odposlancev slovenskega naroda je bila obrtna zbornica organi- zirala okrajno obrtno razstavo, ki je zelo lepo uspela. Obrtna dejavnost je na Kočevskem močan gospodarski činitelj, saj daje 150 milijonov družbenega dohodka; od tega odpade polovico na drž, sektor, čeprav je manjši kot privatni. Zastopniki so se pomenili še o nepravilnem obdavčenju nekaterih obrtnikov, o potrebi zgraditve obrtniškega doma, za katerega je bila dana pobuda že lani, o večji skrbi za vajence in strokovnem izpopolnjevanju pomočnikov ter o zatiranju šušmarstva. Razpravljali so tudi o socialnem zavarovanju zasebnih obrtnikov, o utrjevanju socialistične zavesti in o idejno političnem dvigu obrtniškega kadra, si izvolili novo vodstvo in sprejeli proračun za tekoče leto. Vsekakor je bila skupščina obrtne zbornice, ki je dobila še poseben poudarek z obiskom maršala Tita, zelo razgibana in plodna, o čemer bo gotovo pričalo tudi njeno nadaljnje delo za dvig in pro-cvit obrtniške dejavnosti na Kočevskem. Drago Debeljak V Velikem Gabru so prvič praznovali občinski praznik Več sto ljudi, domačinov, pionirjev, gasilcev in gostov, se je udeležilo prvega praznovanja občinskega praznika v Vel. Gabru 25. maja. Pravzaprav so imeli kar dve slovesnosti kajti skupno s proslavo občinskega praznika so počastili tudi 62. letnico rojstva maršala Tita, ki so mu posvetili del kulturnega sporeda. Od gostov so se udeležili slavnostnega dela sporeda tudi ljudski poslanec ing. Vilma Pirkovičeva, sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Pirkovič, sekretar o-krajnega odbora SZDL Jože Plaveč, predsednik OLO Viktor Zupančič ter predstavniki ljudskih odborov in množičnih, organizacij sosednih občin, razen Vel. Loke. Ljudski poslanec Niko Šilih se je pismeno opravičil, ker je bil službeno zadržan. Vse udeležence je toplo pozdravil predsednik obč. LO tovariš Zefran. Za njim sta čestitala občanom Vel. Gabra k prvemu prazniku sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Pirkovič in predsednik OLO Viktor Zupančič. Oba sta govorila o naši notranji in zunanji politiki, o dosedanjih naporih, uspehih in napakah ter o bodočih gospodarskih in političnih nalogah. Tov. Zupančič je še posebej orisal naloge kmečkih proizvajalcev iu njihovo vlogo pri graditvi socializma. Po slavnostnih govorih so pionirji osnovne šole pod vodstvom svojih učiteljev dali kulturni spored. Mladi pevci in recitatorji so s svojim nastopom, za katerega so želi priznanje, pokazali, da jim kulturno prosvetno izobraževanje ni tuje. Popoldne so domači igralci uprizorili v gasilskem domu Domna. SPORT IN TEUESNAVZG03A Atletsko tekmovanje na Loki Zadnjo soboto Je bilo na Loki zanimivo atletsko tekmovanje. Nastopili so atleti člani JLA iz Novega mesta in domačini, katerih pa nI bilo veliko. Kljub temu, da stadion še ni dograjen, so lahko tekmovale vse atletske panoge. Samo pri teku na 1000 m Je bila steza še slaba. Pri domačinih smo pogrešali Dolenca ln 2agarja. Najboljši so bili sledeči: Člani 100 m: Džurlč JLA 11.06; Ožeg JLA 12.00; BižalJ JLA 12.01. Mladinci: Skufca 12.02; Peterlin 12.06; Potrč. Mladinke: Svetličič 8.04; Robar 8.06; Furlan B.04. Skok v daljino člani: Džurič JLA 6.10; Sekulič JLA 5.41; Radovanovlč JLA 5.37. Mladinci: Baudek 4.91; Peterlin 4.80. Skok v višino člani: Vadla JLA 155; Džurič, Sekulič JLA 150. Mladinci: Potrč 155; Baudek 145; Peterlin 140. Mladinke: Svetličič 135; Robar 120. Met krogle člani: Ce-bič JLA 11.03; Djakovič JLA 10.22; Novomeški Športniki so proslavili rojstni dan maršala Tita NAMEŠČENCI : OFICIRJI GARNIZONA JLA 9:2 (2:1) V proslavo rojstnega dne maršala Tita so se pretekli torek v prijateljski nogometni tekmi pomerili mad seboj oficirji tukajšnjega garnizona JLA in nameščenci novomeških uradov in zavodov. Imeli smo priliko videti nekaj bivših mojstrov okroglega usnja, ki so zopet dokazali, da svojega znanja še niso zavrgli. Prvi polčas Je potekel v znaku borbe enakovrednih nasprotnikov, o drugem polčasu pa je prišla do izraza boljša kondicija nameščencev, ki so s koristno igro še sedemkrat potresli nasprotnikovo mrežo. Takih in podobnih srečanj si še želimo. Za republiški zlet v Ljubljani so se Dolenjci dobro pripravili Se nobeno leto ni bilo na Dolenjskem toliko telovadnih nastopov in akademij kot letos. Vzrok temu so priprave partizanskih društev za republiški zlet v Ljubljani. Nastopi in akademije veljajo kot pregled smotrnega dela v telovadnici, obenem pa tu in tam društvenim upravam vržejo nekaj sredstev, s katerimi bo omogočeno nabaviti potrebne kroje in si vsaj delno zagotoviti kritje za prevoz in prehrano. Take nastope smo doslej imeli v Šentjerneju, Dol. Toplicah, Mokronogu in Trebnjem. Prihodnjo nedeljo pa bo nastop na Mirni. Društva doslej niso imela enotnih krojev, ki so eden izmed pogojev za udeležbo na zletu. Zato so povzela vse mogoče akcije, ki že kažejo ugodne rezultate. Tako Je Obč. LO Šentjernej prispeval tamkajšnjemu Partizanu za zlet 30.000 din. Upamo, da bodo svoje razumevanje pokazale tudi ostale občine. Novomeški Partizan ima del sredstev zagotovljenih v občinskem proračunu, na ugoden odziv pa je naletel tudi pri delovnih kolektivih novomeških podjetij, zlasti Industrije perila ln Tkalnice. Organiziral Je tudi akcijo zletnega fonda v obliki nabiranje prispevkov, ki prav dobro uspeva. Republiški zlet v Ljubljani bo letošnja največja flzkulturno-po-11 Učna manifestacija, zato Je prav da smo se lotili praprav z vso resnostjo. Prav pa Je tudi, da vsakdo po svojih močeh pripomore našim telovadcem, da bodo na zletu zastopali našo Dolenjsko dobro pripravljeni in enotno uniformirani. Telovadni nastop na Mirni V nedeljo, 6. junija, bo na Mirni večji telovadni nastop, združen z okrajnim prvenstvom v ljudskem mnogoboju, ki bo veljal tudi kot izbirno tekmovanje za republiški zlet v LJubljani. Sodelovala bodo skoro vsa dolenjska telovadna društva. Našim mlađim telovadcem želimo čim več uspehov ln dobrih rezultatov, ki naj pomenijo, da Dolenjska krepko koraka po začrtani poti flzkultumega uđejstvovanja. Odbojka v Črnomlju V Črnomlju Je bil 26. maja dvoboj med mladinci TVD Partizan in Garnizon Črnomelj, ki se Je končal z zmago mladincev 3:0 (15:13, 16:4, 15:9). Igra Je bila zanimiva le v prvem setu, kjer Je prišla do izraza požrtvovalnost domačinov. Najbolj se je odlikoval Ensidler, ki bi s svojo igro lahko nastopil tudi v Ugaš-kem moštvu. V polju pa so bili boljši igralci JLA, toda na mreži se niso znašli, zaradi česar so tudi izgubili. Tudi za nastope niso zreli. M. T. Vadla JLA 8.95. Mladinci; Potrč 12.10; Peterlin 11.59; SKUica 11.16. Met dišna člani: prof. Dobovse^ 33.44; Vadla JLA 29.05; Djakovič JLA 25.41. Mladinci 2 Kg; Hudo-klin 24.76. Skojt s palico, člani: Vaula 2.60; Djurič 2.50; Ozek 2.00. iulaiiinci: Potrč 2.50; Rustja 2.40; Bavdek 2.30. Met kopja, člani: Djurič JLA 42.70; Bižolj JLA 41.90; Buljugič JLA 41.50. 1000 metrov člani: Golčič 2:57.5; Smokovič 2:59; Vasiljevič 3:06. Mladinci: 3:00; Pe-čelin 3:05. Skok v daljino, mladinke: Kastelic 3.78; Brorvk 3.59; Berce 3.45. Met bom'ae, mladinke: Svetličič 30.37; Robar 28.65; Pavlin 23.96. Mladinke novomeškega Partizana so nastopile v teku na 60 m, skoku v daljino in metu bombe. To so panoge, ki pridejo v poštev za okrajno prvenstvo v mnogoboju, ki bo to nedeljo na Mirni. Med člani je dosegel za domačine edino zmago prof. Dobovšek z lepimi meti diska. Svethčlčevi ni uspelo preskočiti v višino 140 om, s tem rezultatom bi bila med najboljšimi v Jugoslaviji, z malo več vadbe se ji to lahko posreči v Ljubljani na zletu Partizana. Med člani naše armade smo opazili tudi nekaj zelo dobrih atletov, na žalost ne utegnejo, da bi se v atletiki dovolj izpopolnjevali. Najboljši je bil Djurič, ki je zmagal v teku na 100 m ,skoku v daljino in metu kopja. Dober Je bil tudi Vadla. Največ zanimanja pri gledalcih je bilo za skok s palico. Mladinec Potrč Je pokazal lep slog skakanja Prihodnje večje atletsko tekmovanje bo 19. junija v Novem mestu. Domači atleti bodo tekmovali s programom republiške lige, za nasprotnika pa jim bodo atleti JLA iz Novega mesta. G. J. Tudi v Semiču se pripravljajo Partizanove vrste v Semiču se te dni pridno pripravljajo na junijski nastop v Ljubljani. Prav posebno zanimanje kažejo pionirji, saj ni popoldneva, da bi bilo telovadišče prazno. Vsako nedeljo se pred domom veseli zbirajo tudi cicibančki. Pred nedavnim so se tudi žene posvetovale ln sklenile, da bodo pristopile v Partizanove vrste :poleg dela In dolžnosti si želijo še razvedrila. Slabo spričevalo pa si pišejo tiste mladinke, ki so lani redno hodile k telovadbi, zdaj pa so si premislile. Mnogim se ne ljubi, druge spet iščejo najrazličnejše izgovore. Telovadnica ni samo za ples, temveč predvsem za vzgojo telesa, za telovadbo! ODBOJKA KAMNIK : NOVO MESTO Prihodnjo nedeljo bo v okviru prvenstva, v hrvatsko-slovenski odbojkarski ligi gostoval v Novem mestu republiški prvak Kamnik. Moštvo Kamnika že poznamo, sestavljajo ga mladi ambi* ciozni igralci, povečini študenti. Na poti svojih uspehov so Kam-ničani preteklo nedeljo porazili ljubljanski ZOK s 3:2 ter so trenutno v zelo dobri formi. Pričakovati je, da bomo v nedeljo na Loki prisostvovali igri kvalitetne odbojke. šah v Črnomlju Šahovsko društvo v Črnomlju se je v zadnjem času močno razgibalo. Agilno šahovsko društvo je priredilo tekmo z JLA v Črnomlju v proslavo 1. maja in jo odigralo z rezultatom 14:11 v korist šahovskega društva. Borba četrtokategornikov je zelo ostra in se bo te dni dokončala. Kdo bo zasedel prvo mesto, še ne moremo odločiti. Prvokategornik Ivan Kobler se je udeležil polfinalnega turnirja v Ljubljani in šahovskega tekmovanja v Rogaški Slatini. V čast Titovega rojstnega dne je bil odigran brzoturnir v Črnomlju, v katerem sta se predstavila kot zmagovalca Boris Klemene in Tone Malarič. V proslavo 10-letnice SNOS-a se bo v tednu kulture pod okriljem Šahovske zveze v Ljubljani in šahovskega društva Črnomelj odigral šahovski turnir, ki bo zajel vso Slovenijo. Zmagovalne ekipe bodo dobile praktična darila. O pripravah in poteku te šahovske prireditve bomo še poročali. T. V. Partizan iz Žužemberka pred zletom v Ljubljani Mlado društvo Partizan v Žužemberku se resno in pridno pripravlja na letošnji zlet v Ljubljani, kamor bodo šle mladinke, članLce in člani. Pionirji se vneto pripravljajo za domači nastop ob koncu šol. leta. Partizan iz Novega mesta redno pomaga z vaditelji. Člani si nabavljajo kroje; za vrsto mladink jih bo oskrbela krajevna trgovina. Zadnje čase se zbirajo v vrstah Partizana tudi najmlajši — deca. Med starši Je za vadbo le*teh veliko zanimanje. V nedeljo 6. junija bo vrsta mladink odšla tekmovat na okrajni zlet na Mirno, starejši pionirji pa se bodo ob koncu šol. leta pomerili v mnogoboju v Novem mestu. — Začeli smo tudi z urejevanjem novega telovadišča na Loki ob Krki. K. M, Dve kratki, a značilni Cesta no Marof v Novem mestu je strma in nasuta. En par konjev ne spravi voz peska do vrha, zato zaprežejo pred voz dva para. Vozijo novomeški vozniki. Vsi štirje konji so prepoteni in težko vlečejo, oba voznika pa sedita na vozu in vihtita biče. Konji pohlevno vlečejo, tistih 150 kg, kolikor tehtata približno oba uozniJca, menda ne občutijo... Od Novega mesta proti Smi-helu gresta dva šolarja. Na pogled stara eden šest, drugi sedem let. Ko prideta izven mesta, starejši moško potegne iz žepa cigareto in vžigalice. Prižge cigareto in parkrat krepko potegne, potem ponudi Še mlajšemu. Barva na licih ju izdaja, da to ne delata prvič in da bi bila, pa še kako, potrebna mleka in ne tobaka. Zavita v tobaknv dim ko-rajŽno nadaljujeta pot v šolo, kjer si bosta bistrila glavo ... Pri taki »svobodi* otrok kandidatov za novi pljučni oddelek bolniSnice ne bo zmanjkalo. Delavčevi družini fe pogorela ttomaiila V četrtek, 28. maja, še pred 4. uro zjutraj je pričet goreli lesen, s slamo krit »vinjak zraven stanovanjske hiše delavca Beleta Alojzija iz Birčne vasi pri Novem mestu. Ogenj ee je hitro razširil s svinjaka tudi na stanovanjsko hišo in bližnji hlev ter z neverjetno naglico objel vsa tri (poslopja, krila s slamo. Na pomoč je kot prvo prihitelo novomeško gasilsko društvo, čeprav je spet imelo na poti defekt, ko «e je zlomila os pri kolesu, velike motorke in «o jo morali nekaj sto metrov pred vasjo pustiti ob cesti. Gasile! so takoj stopili v akcijo ter pri tem požaru pokazali vso izvežbanost, pa tudi veliko neustraSenost, Zlasti fe je pn reševanju izkazal stari, preizkušeni gasilec Bele Neatl, ki je planil ? gorečo hišo in v objemu plamenov Te-ieval pohištvo in ostalo opremo. Pomagali so mu tudi drugi gasilci, zlasti le podpoveljnik Stane Grc- gorčič, ki je vodil akcijo. ReSena je ila vsa oprema in živina ter tudi vse orodje, hišo in hlev so le deloma rešili, »vinlak pa je popolnoma pogorel. Na pomoč *o prihiteli tudi gasilci ia Smihela, Dobindola in Uršnih sel, v akcijo pa so stopili le gasilci iz Smihela. Zelo žalostna }e ugotovite*, da sosedje niso pokazali do nesrečne družine nikakega čuta. Kot običajno ob takih prilikah, se je tudi tu nabralo precej vaščanov, ki so od daleč, i rokami v žepih gledali, kako ogenj uničuje Imetje ubogega delavca, ki en nili dnma ni bilo. Ko pa so prihiteli gasilci in poprašali ea najbližji vodnjak, mi jim pokazali menda najbolj oddaljenega, ker m i« vsak vaščan zase posebej bal, da bi I mu ga ne izpraznili, kar bi v komaj mi>nuli deževni dobi, ko so vodnjaki takorekoč do vrha polni vode, ne liila tako velika škoda. To ravnanje vaščanov je res grdo in vredno vse obsodbe! Z napeljevanjem yode iz oddaljenega vodnjaka so gasilci izgubili precej dragocenega časa, dolgi cevovod pa je Kolikor toliko tudi otežko-žal kretanje in gašenje. Sele ko so prispeli tudi gasilci iz Smihela, katerim je teren v iej vasi bolj poznan kot novomeškim, so ti sami poiskali bližji vodnjak in se uspešno lotili gašenja. Ljudi, ki so brezbrižno od daleč gledali, kako uničujejo plameni delavčevo domačijo, so morali gasilci in miličniki takoreJcoč prisiliti, da so med tem časom, ko so gasilci napeljavali dolgi cevovod, začeli gasiti s škafi. Materialna škoda je ocenjena samo na 200.000 dinarjev, ker so bila vsa poslopja stara in v slabem stanju. Jasno pa je, da je za ubogega delnica škoda dejansko mnogo večja. Ce pa si bo ho>tel danes postaviti drugo domačijo, ga bo seveda stala neprimerno več. Hudo je rudi, da ni imel svojega imetja zavarovanega. Velike gasilske vaje na Vinici Okrajna gasilska zveza Črnomelj je v nedeljo 30. maja praznovala svoj praznlik. Ob tej priliki je priredila veliko sektorsko vajo na Vinici, kjer so sodelovala društva iz Črnomlja, Vinice, Tainče gore, DragatuŠa, Bojancev, Trlbufi in s Sinjega vrha. Ob treh popoldne so na Vinici uprizoriJi navidezen požar; vsa navzoča gasilska društva so pri gaženju pokazala svojo odlično pripravljenost in dobro tehnično opremo. Po končanih vajah so gasilci razvili lepo povorko, na čelu kateTe, je ■šla črnomaljska godba. Qasic!: so obhodih Vinico do htva8k» meje, kjer so se jim pridružili hrvaški gasilci iz Severina, ki 6o pTiili na Vinico kot opazovalci- Po povorki je bila na vini-škem trgu kratka slovesnost, na kateri je govoril član OGZ Črnomelj Mirko Kramarič o pomenu gasllsrtva in o udanosti gasilcev maršalu Titu, maršalov rojstni dan so gasilci vzeli tudi tza svoj praznik. Šolski upravi-*elj Rudi Kavčič je spregovoril o skrbi Ijvdske oblasti za razvoj gasilstva, gasilce pa je po-aval k večji discipliniranosti v m društvenem življenju. PotipTo-'shwi se Je razvila lepa zabava. Kajne, takole naročilo bi bilo ob suši za naše poljedelce kot nalašč. Vročina pritiska, polja venejo, dežja pa od nikoder. Potem pa kratkomalo pošljemo poročilo meteorološki postaji: Dežja potrebujemo! ln čez nekaj časa bi dobili čez naše področje deževne oblake. To izdelovanje, oziroma preusmerjanje vremena je davni sen vseh kmetovalcev, pa ne samo njih. In naročilo: Potrebujemo dežja, se sliši strašno fantastično. Na a. tako brihtni pa ljudje ne bodo nikoli, da bi po svoji volji delali vreme! E, prijatelj, počasi! Sodobna znanost danes počne marsikaj, kar se je njega dni zdelo še bolj fantastično. Izdelovanje oblakov za to ali ono področje, »po meri« takorekoč, res še ni vsakdanja zadeva. Tudi ne ho takih oblakov še tako kmalu za »široko potrošnjo«. Kako pa naredijo umetne oblake in kaj sploh je oblak? Za dež je potreben prah To se pravzaprav čudno sliši. Kadar se poleti na cesti kadi okrog nas, bi rajši rekli: Za prah je potreben dež! Je pa tudi narobe res. Po vsem svetu, iz morij, rek, jezer, iz tal neprenehoma izhlapeva voda, se pod vplivom toplote dviga v ozračje, kjer se v mrzlejših plasteh vodne pare zgoščujeio v drobne kapljice in izoblikujejo oblake. Vsaka kapljica se naredi okrog jedrca — za naše oči nevidne- ga delca prahu, dima, raznih soli. Teh delcev je vedno vse polno v ozračju, od sto do nekaj tisoč v kubičnem centimetru. Kapljice v oblakih so velike stotinko, pa tudi manj kot tisočinko milimetra, in so iako lahke, da padajo zelo počasi ter izparijo že nad zemljo. Kajti samo dviganje in ohlajevanje zračnih gmot in vodnih hlapov v nji, še ni vedno dovolj, da bi začelo deževati ali snežiti. Da oblak lahko začne izločevati padavine, morajo tiste drobne vodne kapljice, ki oblak sestavljajo, zmrzniti. Da pa vodna kapljica zmrzne, ni dovolj le, da se zrak ohladi do ledišča. Kapljica mora ob nekaj trčiti, šele potem se spremeni v trdne kristale. 5e le ob tem trdnem jedrcu kapljica zmrzne, postane kristal, to je led. V zraku je takih »jedrce vedno dovolj — prah, saje in podobno. Ti ledeni kristalčki se dvigajo vse više in postanejo snežinke. Ko potem padajo navzdol, poleti nad zemljo odntrznejo v toplem o-zračju in padejo na tla kot do/. Če so pa ledeni kristali predebeli se ne morejo staliti in dobimo točo. In ko so meteorologi (vremenoslovci) dognali, kako se v oblaku tvori drž, so tudi odkrili, kako v ozračju . umetno stvoriti oblak in ga prisiliti, da bo iz sebe »iztisnil« dež. Treba je v višjih zračnih plasteh, kjer je temperatura pod lediščero, ra/pršiti jedrca, okrog kate- rih se zbero vodne kapljice in stvorijo oblak, zatem je pa treba oblak posuti z umetnim ledenim prahom, da kapljice zmrznejo. Za ledeni prah uporabljajo drobce ledu iz ogljikove kisline ali pa srebrov jodid. Kajpak je bilo treba prehoditi dolgo pot, se pravi, narediti polno poskusov. Oglejmo si tak umetni oblak, iz katerega se je ulil dež. Sejanje dežja Nekega lepega jutra 1952 so bili na nebu nad Soecaro v Novi Mehiki (ZDA) le majhni oblački (glej sliko 1), kumulus se imenujejo. Po enem teh oblačkov je letalo s posebnim razpršilnikom raztrosilo srebrov jodid. Čez nekaj minut je bleščeči beli vrh oblaka spremenil barvo v sivo. Cez 20 minut (slika 2) se je oblak že zelo povečal in spremenil obliko. Rastel je dalje in po 73 minutah postal velik hudourni oblak, iz njega je pa začelo deževati. Tretja slika je bila posneta 130 km od mesta, kjer je letalo posejalo srebrov jodid. Tako daleč se je oblak raztegnil, čeprav so pred 73 minutami posejali po njem le majhno količino cenene kemikalije. Pravzaprav nismo dobro rekli: oblaček se ni raztegnil, ostal je, kjer je bil, pač pa se je razširila po ozračju oblačnost, ki jo je povzročil jodid. Kemikalija, ki jo je letalo poseralo, ni pr?»v nic povečala količino vode v ozračju, dala ji je le dru- Mamica, preberi, prosim/ Tako muhasto vreme imamo, kajne, cicibani? Pomlad bo skoraj ie mimo, vi pa je še praznovali niste. Kaj pa če bi to naredili v nedeljo 6. junija? Ste zadovoljni? No, prav! Naredili bomo, kakor telite. V nedeljo dopoldne ob desetih bo za vas odprto novo igrišče v parku nad zgornjo Loko v Novem mestu. Le pridite in si oglejte nov vrtiljak, gugalnice in konjičke! Pa ne gugajte se preveč, sicer vam bo slabo in popoldne ne boste mogli v Ragov log. Tam bodo ob treh nastopili cicibani iz otroškega vrtca. Morda bodo tam postavili tudi nove hišice, v katerih bodo prodajali kaj sladkega za vaše ielodčke. Le pridite pogledat! Kaj boste pa oblekli? Vas bomo tudi letos videli kot pisane cvetke in lahke metuljčke, ali pa boste podobni ptičkom? Prav gotovo boste lepi kot vedno in tako dobre volje, da boste razveselili tudi nas. Druitvo prijateljev mladine v Novem mestu Naročnike opozarjamo, da Je naš novi tekoči račun pri MESTNI HRANILNICI v Novem mestu, in ima številko 616-H-T-24 gačno obliko, drugačno stanje. Pred »sejanjem« so bili to nevidni vodni hlapi in zelo drobne vodne kapljice, vidne kot oblak. Okrog razsejanih delcev srebrovega jo-dida pa so kapljice začele zmrzovati (srebrov jodid ima isto kristalno sestavo kot led), se spremenile v snežinke, snežinke so rasle in zaradi teže začele padati navzdol, se nad zemljo stalile in padle na tla kot dež. Nekaj kilogramov za celo Evropo Ta zanimivi poskus, s katerim so pooblačili nebo in »priklicali* na zemljo dež, obeta za bodočnost marsikaj. Poskusi se stalno nadaljujejo, v čedalje večjem obsegu. Sejanje dežja nemara ne bo še tako kmalu vsakdanja zadeva, kaže pa, da ie človek krepko posegel tudi v elementarno dogajanje narave in da bodo umetni oblaki lahko že kmalu močno vplivali na dvig svetovne gospodarske proizvodnje, kajti sejanje oblakov, to se pravi korist in uporaba tega sejanja, je mnogo večja kot samo pridelovanje dežja. Hkrati je to sejanje zelo poceni. Analiza je pokazala, da koncentracija 0,25 miligramov srebrovega jodida na en kubični kilometer že zadostuje za dež. Za posejanje 10.000 kvadratnih kilometrov (približna površina Kranjske) je dovolj za 1 dolar srebrovega jodida; za celo Evropo bi potrebovali le nekaj kilogramov. (Slike in podatki po reviji »Življenje in tehnika«) Prihodnje leto nam bo dajala opekarna v Zalogu trikrat več opeke zahvala in oznanilo P. n. posestnikom vinogradov v Trški gori pri Novem mestu, kateri so tudi letos za smodnik, potreben za streljanje proti toči, z večjimi alt manjšimi zneski prispevali, podajam podpisani za prošlo leto 1901 sledeči račun: Dohodki: Stncjški-1. januar: Ostanek iz leta 1910 15.33 K 13. januar: Strelcema pri cerkvi na Trški gori in na Cavzarjevem vrhu za leto 1900 26,—- K 22. junija: Za zaboj smodnika 21$2 K 23. junija: Vinščak kmet. šole g. Jurij Pelko nabral od posestnikov vinogradov na Trški gori 77.40 K 27. junija: Gospod Dr. Josip Suppan v Ljubljani prispeval 23.— K 14. julija: Za vožnjo smodnika v Trško goro g. Windischerju 1.80 K 16. julija: Za popravo strelišča na Cav~ zarjevem vrhu 17.80 K 17. julija: Za užtgalni lanc in žveplenke 1.76 K 13. avgusta: Za zaboj smodnika 20.80 K 18. avgusta: Za uiigalni lanc —.32 K 25. avgusta: Za smodnik pratežnine 1.15 K 8. decembra: Strelcema na Trški gori in na Cavzarjevem vrhu za l. 1901 26.— K Skupaj toraj 115.73 K 117.45 K Po odbiteku dohodkov od stroškov, pokaže se primanj-klaj 1K 72 h, kateri znesek je šola na Grmu plačala. — Po-tem takem ne preostaja za letošnje streljanje iz prošlega leta čisto nič; vendar so p. n. posestniki vinogradov v Trški gori že letos toliko prispevali, da znaša vsota skoro toliko, kolikor lanska. Za to zahvaljujem se prav lepo. Na Grmu, dne 10. maja 1902. R. Dolenc (»Dolenjske Novice« «ev. M — IS. maja 1902) Med podjetji v novomeškem okraju, ki bodo dobila investicijski kredit iz fonda za pomoč gospodarsko zaostalim okrajem, dobi tudi opekarna v Zalogu pri Novem Ce že postavljajo. Gradi jih gradbeno podjetje Tesar iz Ljubljane. Pravzaprav bi moralo biti po pogodbi vseh šest sušilnih lop gotovih že do 1. maja letos, pa je malo ver je- Do 100 vagončkov gline nakopljejo vsak dan v Zalogu. Zaloge gline so takorekoč neizčrpne mestu 32.500.000 din. S to investicijo se bo proizvodnja zidakov dvignila skoraj za trikrat, znatno se bo povečala proizvodnja strešnikov, obenem pa bodo pričeli s proizvodnjo votlakov in stropnikov. Samo z majhno preureditvijo stroja so letos povečali proizvodnjo zidakov za eno tretjino. Na mesto dveh reže stroj sedaj tri opeke hkrati, tako da je zmogljivost stroja sedaj do 30.000 zidakov v osmih urah. Z nekaterimi novimi delovnimi mesti pri dobavi gline bi se zmogljivost stroja še povečala. Zaloge kvalitetne gline pri opekarni so v resnici neizčrpne, potreba po opeki pa je velika, zato je prav, da se z investicijami dvigne proizvodnja. Težave opekarne so bile ves čas sušilnice. To jih je tudi letos oviralo, da so prvič zakurili peč šele okrog prvega junija. Vlažno in mokro vreme je bilo krivo, da se je opeka v starih sušilnicah sušila še počasneje kot običajno. Nove moderne sušilni- Lep občni zbor Muzejskega društva \ Novem mestu Občni zbor, ki ga Je po dolgem času imelo novomeško Muzejsko društvo v ponedeljek, 17. maja, je bn pravzaprav lep in pomemben kulturni veter. Skoraj polno zasedena dvorana (prišlo je zlasti veliko starejših Novomeščanov) je pričala, da je bil občni zbor dobro organiziran in zanimiv, saj je marsikoga privabil prav najavljeni program in je bil običajni administrativni potek, ki smo ga vajeni na vseh občnih zborih, zgoščen in kratek. Dosedanji predsednik Muzejskega društva Bogo Komelj je dal pregled triletnega dela druStva, od zadnjega občnega zbora, in kdor je mislil, da Je društvo spalo, je moral spremeniti svoje mnenje, saj je odbor lahko pokazal na nekaj lepih uspehov svojega dela. Ker pa se prizadevanje takega društva ne dotika direktno vsakdanjih nalog in potreb, je javnosti pač manj mano. Poročilu so sledile volitve novega odbora ln predsednika; v novi poslovni dobi bo vodil društvo Karel Mahorčtč. Društvo Je tudi nekollkanj razširilo svoje delovno področje in se poslej imenuje; Dolenjsko muzejsko društvo v Novem mestu. Temu, administrativnemu delu občnega ztoora, Je sledil drugi del: predavanje in predvajanje filmov. V klenem predavanju Je ravnatelj tehnološkega muzeja LRS Franjo Bas strokovno ln vendar lepo po domače orisal namen in pomen muzejev ter muzejskih društev. Muzeji niso, kot so bili nekoč, le shrambe zgodovinskih predmetov in kulturnih spomeni- kov nasiti pradavnih ln davnih prednikov, ne samo zbirališča nekdanjih ali tudi nedavnih dob, temveč žive, družbene ustanove kot šola ali ljudska prosveta, kjer se naš človek izobražuje, imajo pa to odliko, da je v njih pouk povsem nazoren, zato pa tudi naj-oolj učinkovit, pa naj gre za zgodovinsko, prirodoslovno, umetnostno, tehnološko ali kako drugo snov ali pa za pregled zgodovine naše narodnoosvobodilne vojne. Predavatelj je skratka predstavil muzej in delo muzejskih društev lz zornega kota, kakor ga marsikdo poslej ni bil vajen. Pokazal Je njegov živi, družbeni In vzgo-jeslovnt pomen. Bila Je to, kot pravi pregovor, prava beseda na pravem mestu. Po predavanju Je novomeški rojak, akademski slikar Božidar jakac predvajal nelcaj svojih filmov, posnetih na ozki trak, še v pionirski dobi naše filmske »industrije«, saj Je prvi: Novo mesto, bil posnet 1928. leta in je bilo Novo mesto sploh prvo od naših mest, ki Je prtilo na filmski trak. Nekaj prisrčno toplega Je v teh, danes že res starih filmskih dokumentih, ki nam oživijo tako. kot to more le film, nedavno (v nekem smislu pa že davno) Življenje dolenjske metropole, Jakac je bil seveda vse v eni osebi; režiser, snemalec, razvijalec »direktor podjetja«, predvajalec in tudi finanstrati Je moral sam. Posnemal Je svoje filme pač lz ljubezni do rodnega mesta, toda z očesom umetnika ln s tehnično spretnostjo, ki ji za takratni čas res lahko damo čast. Danes, po tolikih letih in po času. ki je OX tudi v Novem mestu preskočil malone za celo stoletje, so vsi trije njegovi starejši filmi (Novo mesto, Odkritje spominske plošče pisatelju Puglju in Izlet v dolino gradov) dragocen dokumentarni spomin, in lep spomin. Kot v slikah, je Jakac tudi s svojo kamero združil čut za realnost z liriko in poezijo kraja (tihi kotički z igro senc, odsevi sonca ln luči na Krki, nevihta nad mestom itd.). Videii smo staro mestno godbo, sokole v kroju, zanimive novomeške »tipe«. Prav tako nam Je Jakac ohranil na traku nekaj naših velikih, zdaj že rajnih kulturnih ustvarjalcev; Otona 2upančiča, Santla, Ante Debeljaka, Mirana j Jarca, Nika Pirnata, Jožeta Gre-goriča in druge, ki Jih Je ujel na svoj trak v Novem mestu, v zadnjem filmu (lz leta 1940) nam Je pokazal Metliko, posneto že na modernejši način — v Agfa-colo-ru, torej v barvah. Izredno lep film, iz katerega diha čar belokranjske zemlje in zanimive posebnosti staroslavne Metlike. Gledalci, zlasti starejši Novome-ščani, so bili hvaležni slavnemu rojaku, ki jim je za nekaj časa pričaral nekdanjo podobo njihovega mesta. S. FARUK IN ČAST Nedavno je bil neki dunajski list objavil, da je mlado, lepo dekle Li