Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „	. 90 „
Posamezna številka .	4 „
Za Jugoslavijo ....	2 Din
Gorica, soNta 8. junija 194G
V PRIČAKOVANIH DRUGEGA SESTANKA ŠTIRIH ZUIVAKJIH MINISTROV V PARIZU
mc oec zflDLflCeoflnufl !
LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA KLIČE PO PRAVIČNI REŠITVI - PRIKLJUČITVI K JUGOSLAVIJI
Primorsko ljudstvo, ki se je četrt stoletja in še več borilo proti fašizmu ter v večletni borbi proti okupatorju pokazalo svojo žilavost, stoji danes ravno tako pripravljeno, da brani tiste pravice, za katere je šlo v boj. Nerazumljivo se zdi preprostemu človeku, da se mu v tej takozva-ni »prosvitljeni dobi«, v stoletju ljudskih pravic kratijo pridobitve, za katere so se žrtvovali naši najboljši možje in fantje.
Saj primorsko ljudstvo zahteva samo to, kar je njegovo, kar je bilo vedno naše, stoletja že. Obljube državnikov velesil, ki so bile slovesno dane v času, ko so
se naše mlade brigade borile proti silnemu sovražniku, pač ne smejo biti samo obljube, ki jih prvi veter odnese. Vsled tega je bilo naše primorsko ljudstvo do dna užaljeno, ko je videlo, kako krivično so se tolmačila poročila medzavezniške komisije in črtale meje, ki bi hotele razdeliti Julijsko krajina. Z zaskrbljenostjo je sprejemalo poročila, ki so prihajala iz Pariza, z upravičenim o-gorčenjem je poslušalo govore zapadnih ministrov, ki nočejo razumeti našega položaja. V takšnem stanju bi se marsikaterega oprijelo malodušje, drugi bi mogoče klonili. Mi tega ne poznamo in ne bomo nikoli poznali.
Tudi soriško ljudstvo obtožuje temne sile svetovne reakcije
Zavedamo se, da smo že tolga stoletja na tem ozemlju, da je to zemlja naših očetov in dedov, ki jo obdelujemo s težavo, a vendar z vso ljubeznijo. Mimo nas je šlo že toliko gorja, a tudi veselja. Vse naše življenje se je zoblikovalo skozi ta stoletja: strnjeno na svoji zemlji je preživelo razne državne formacije, a ostalo je zvesto svoji grudi. Skupno z vsem primorskim 1 tujstvom se naša Goriška globoko zaveda svoje zgodovinske bitno-sti in svoje naravne pravice.
Spričo nerazumevanja odgovornih političnih činiteljev na za-padu dviga goriško ljudstvo svoj glas v protest proti gorostasnim trditvam, k; sn jih ti odgovorni' ministri zaporedoma in brez pomislekov -pl et ali v svoje govorance v zbornicah. Nobenega razumevanja niso pokazali za liud stvo, ki se je borilo tudi na strani zapadnih zaveznikov za sveto stvar, za svojo zemlio. za avo m življcnie. Kot mati. ki brani z golimi rokami svojega otroka e nevarnosti, tako je tudi goriško ljudstvo v svoji volji obtožilo vse tiste temne sile svetovne reakcije, ki mu hočejo kratiti pravico do tc zemlje. S hvaležnostjo v srcu pa pošilja bratski Sovjetski zvezi in njenemu predstavniku, zunanjemu ministru Molotovu priznalna pisma in brzojave. Pošilja jih podpredsedniku zvezne vlade Jugoslavije, tov. Edvardu Kardelju, ter zastopnikom Julijske krajine, ki sc nahajajo v Parizu. Vsem tem zvestim zagovornikom naše edino prave črte pošilja zahvalna pisma ter jim prisega zvestobo do groba.
Soška dolina, Kras in Vipavska, naša Brda in Gorica z njeno okolico so na številnih shodih n, zborovanjih glasno povzdignili svoj glas. Dan za dnem, neprenehoma prihajajo resolucije, protestna pisma in zahvale našim prijateljem. Pošiljajo jih množice, ki so se iz lastnega nagiba zbrale, pošiljajo jih organizacije in društva.
Iz okrajne konference prosvetnih delavcev iz mirenskega okraja je bilo odposlano odprto pi^mo predsednika PNOO-ja za Prmorje in Trst, tov. Francetu Bevku:
Priznanje našemu predsedniku
»Z današnje konference, kjer smo zbrani učitelji, prosvetni referenti in zastopniki • vosvetnih društev mirenskega okraja, Vam izrekamo najtoplejšo zahvalo in priznanje za vse napore, s katerimi se morate boriti tudi kot slovenski pisatelj.
Vemo, da bomo našli v Vas stalno oporo in ne samo kot v predstavniku našega najvišjega od ljudstva izvoljenega foruma, marveč tudi kot v predstavniku prosvetnih delavcev Julijske krajine.
Obenem Vam obljubljamo, da bodo dosledno in zavestno iz.vedeni vsi sklepi današnjega zborovanja, ker se zavedamo, da se tako borimo za priznanje in dosego naših pravic«.
Ne boste rezali na dvoje živo telo Julijske krajine!
S temperamentnimi resolucijami se oglašajo tržaški delavci in furlanski kmetje in vsi izjavljajo enodušno, da so nesprejemljivi in nenaravni vsi predlogi, ki bi skušali prerezati na dvoje živo telo Julijske krajine ali pa odtrgati veliko pomorsko mesto Trst od njegovega zaledja.
Primorsko ljudstvo je pripravljeno boriti sc do končne zmage za uresničenje svojih pravičnih zahtev.
Na konferenci »Sindikalne zveze pariške pokrajine« je v imenu Enotnih sindikatov Julijske krajine spregovoril tov. Alessandro Destradi:
»Tovariši delavci! Prinašam vam bratske pozdrave Enotnih sindikatov Julijske krajine. V imenu 32.000 organiziranih delavcev v Trstu, ki so po večini Italijani, ter v imehu junaškega tržaškega proletariata bi vam želel povedati par besed o naših pravičnih zahtevah.
Menimo, da je odločujoči čini-telj volja ljudstva. Ogromna večina tržaških Italijanov in ,vsi zavedni delavci hočejo združitev z Jugoslavijo. Delavci se čudijo, da gredo pri razpravljanju o tem preko volje ljudstva. Ta volja je posledica gospodarskih in zemljepisnih pogojev, rezultat izku-
šenj, ki smo jih doživeli v ostri borbi za osvoboditev. Trst služi, kakor je vsem znano, svojemu zaledju, predvsem pa jugoslovanskim deželam. In zares je Trst, dokler je bil povezan s svojim zaledjem, napredoval, razvijal se kot trgovsko in industrijsko središče. Sedaj so ustvarjene vse možnosti za. nadaljnji razvoj, ker je današnja Jugoslavija napredna država. Nasprotno je Trst, dokler je bil ločen od svojega zaledja, padal iz ene gospodarske krize v drugo. Delavci imamo pravico, da o tem govorimo, ker smo morali vseh 25 let fašistične okupacije trpeti . lakoto in brezposelnost in zapuščati- svojo domovino, da smo mogli zaslužiti kruh zase in za svojo družino.
Kdor dela proti zemljepisnim in gospodarskim činiteljem, ne bo povzročil samo gospodarskega propadanja Trsta, marveč želi prav tako napraviti iz Trsta odskočišče za nova vojna izzivanja. To, da je bi! Trst v posesti Italije, je eden izmed glavnih razlogov fašističnega napada. Za italijanski fašizem Trst ni bil cilj, marveč izhodišče za pripravljeni napad na Srednjo Evropo in Balkan.
Italijani zelo dobro vemo, da
za nas Trst ne pomeni popolnoma nič, če bi bil odrezan od svojega zaledja, zemljepisni in gospodarski činitelji ter volja ljudstva pa dokazujejo, da mora Trst pripasti Jugoslaviji. Naglasiti mòram, da tudi internacionalizacija Trsta tega problema ne rešuje. Tisti, ki daje Trst Italiji, nudi italijanskemu imperializmu priliko za obnovitev njegovih napadalnih teženj. Odtod izvira želja, da bi se Trst internacionalizira!, kar bi dalo enako možnost svetovnemu imperializmu.
Gospodarski in zemljepisni činitelji, volja ljudstva in interes svetovnega miru narekujejo, da mora postati Trst del Jugoslavije kot sedma federalna republika. To vam pravim kot tržaški Italijan in izjavljam to v imenu delavcev in večine Italijanov. Prepričan sem, kakor so prepričani vsi delavci, da bo samo pnvi'na rešitev vprašanja Trsta priporno-gla k vzpostavitvi miru v tem delu sveta in bratstva med narodi«.
Tako se vse slovansko - itali-iansko demokratično ljudstvo Julijske krajine enotno, oglaša ter terja samo svojo s krvjo priborjeno pravico:
Hočemo K Jugoslaviji I
D mladinskem tednu
Mladina goriškega okrožja se zaveda, da ni ustvarila v tem letu vse tisto, kar si je v svojih srcih začrtala.' In ne po svoji krivdi! Če so ptici peruti prestri-žene se pač ne more dvigniti visoko pod sinje nebo, ne more tekmovati z enakovrednim drugem. Kako rada bi se pridružila bratom iz Jugoslavije, mladini Like in Drvarja.
Delo in sklepe III. kongresa mladine Jugoslavije pa mora tudi goriška mladina do vseh podrobnosti proučiti. A ne samo mladina, vse naše ljudstvo se mora seznaniti z delom in zaključki kongresa. Obveze, ki so bile sprejete, posegajo globoko v vse naše družbeno, politično in gospodarsko življenje.
Ena izmed najvažnejših nalog, ki si jih je zastavil kongres, je kulturna izgradnja vseh naših mladinskih organizacij in potom teh vsakega posameznega člana. Druga skeleča točka pa so naši porušeni domovi in neobdelana polja družin, katere so izgubile očete in sinove v borbi za svobodo. Nam najbližja in najbolj pereča točka je misel nas vseh: Kedaj bomo prikliučeni k Jugoslaviji. To našo srčno željo, da se že skoro združimo z brati naše mlade države Jugoslavije so vsebovala vsa pisma, ki so bila odposlana tov. Bevku, maršalu Titu, svetovni federaciji antifašistične mladine in drugim. Vse delo, ki smo ga izvršili in ga te dni izvršujemo, se je začelo pod geslom: »Priključitev k Jugoslaviji«.
»Mladinski teden« je pokazal smeri za še nadaljna tekmovanja, za temeljito učenje in za skrbno vsestransko vzgojo. Ta teden nas je zlasti zbližal z našo primorsko skupino, ki je skupno z delavnimi
brigadami na mladinski progi, ki rako udarniško izpolnjuje obljubo dano maršalu Titu, našemu velikemu zaščitniku.
Mladina goriškega okrožja se je v prvem dnevu tedna zbrala na množičnih sestankih, dà sestavi načrt delovnega tedna. Sestala se je vaška mladina, mladina iz mesta ter mladi delavci in dijaki. Vsem se je poznala odločna volja, da hočejo ustvarjati ter obnavljati in tako prikazati delovni načrt v. svojem okolišu. Takoj drugega dne so pričeli te obveze izpolnjevati. Mladina iz mesta je odšla v porušeni Komen. 485 mladincev in mladink je prijelo za kramp in lopato ter pomagalo čistiti ruševine. Mladina iz vasi pa si je poiskala delo doma. Marsikateri materi se je odvalila velika skrb. iz srca, ko je videla mladino na delu na polju ali vinogradu. Mladi prostovoljci so se zavedali njih naloge: treba je obdelati vsak košček zemlje, da bo v jeseni dovolj pridelka. Mnogo poškodovanih hiš je bilo očiščenih ter čez 5320 kvadratnih metrov zemlje obdelane. Poročila, ki nam prihajajo iz Ivanjigrada, Ladre, Kanala in drugod nam pričajo o velikem razumevanju naše mladine za potrebe splošnosti.
Tudi na prosvetnem polju imamo za zabeležiti že prve uspehe. Mladina po vaseh je prejela večje število koristnih knjig in časopisja. Dijaštvo je odšlo po o-krajih ter predava in pomaga pri vzgoji mladine. Pripravljajo se kulturne prireditve, ki bodo s temi zaključile mladinski teden.
Naše delo je zadobilo nov polet in hočemo ga nadaljevati s podvojeno silo. Naša vroča želja je, da čim manj zaostanemo
za našimi tovariši iz Jugoslavije. Ko bo Julijska krajina priključena k Titovi Jugoslaviji nočemo, da bi naša mladina ji bila v breme, ampak pokazati hočemo, da smo pripravljeni s še večjo silo in srčnostjo ustvarjati dobrine pri izgradnji naše mlade države.
Predsedniku
IlIGDSlOVUliSHE UMIDE
Josipu Brozu-Titu
Ko proučujemo III. kongres USAOJ-a se nam zdi, da Vas slišimo kako nam govorite, zdi se nam, da so Vaše blage očetovske oči obrnjene na nas.
Tudi mi smo zvedeli za nove naloge mladine, katere si je zadala na III. kongresu.
Znano nam je kako moramo delati, kako se boriti, da bomo končno z vami pri vas.
Nas ni strah ponovne borbe, vse raje nego ponovno suženjstvo.
Hočemo, da boste tudi vnada-Ije, Rot do sedaj naš dragi voditelj, zato vam kličemo:
Živel naš veliki Maršal Tito!
Živela Primorska v Titovi Jugoslaviji!
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
ZAMJK Ivanji grad okraj Komen.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Mihail Ivanovič Kalinin
je preminul
Ta teden je prišla do nas vest o smrti tovariša Kalinina, dolgoletnega predsednika Vrhovnega organa Sovjetske zveze.
* * *
M. I. Kalinin je bil eden izmed ustanoviteljev in voditeljev Komunistične partije in sovjetske države. Rodil se je 8. novembra 1875 v vasici Večnaja Trojica v nekdanji tverski guberniji (danes Kalininska oblast) kot sin kme-tiških starišev. Sel se je učit za kovinostrugarja v tedanji Petrograd (danes Leningrad). Ko je imel 18 let je bil delavec v tovarni »Stari arzenal«. Zaslovel pa je kot delavec Putilovih zavodov. Postal je voditelj revolucionarnega in naprednega krožka delavskih revolucionarjev in tako eden izmed prvoboriteljev za pravice petrograjskega proletariata.
Carska policija ga je začela preganjati. Zaprla ga je in poslala v pregnanstvo, najprej v Tbilisi, nato v Revai. V vseh teh krajih je neprestano vzgajal delavstvo za politično in revolucionarno borbo.
Prišlo je leto 1905. Kalinin se je vrnil v Petrograd (bila je ravno revolucija) kot član delavskega sovjeta. Postal je vodilni član' kovinarskega delavstva. Že tedaj je bi! eden najožjih sodelavcev velikega Lenina.
Ponovno preganjan in zaprt je bil tik pred prvo svetovno vojno (1. 1912.) ko je postal sotrudnik glasila Komunistične partije »Pravda«.
Po revoluciji L 1917. je bil izvoljen za predsednika mestnega sovjeta v Petrogradu. V Centralni komite ruske Komunistične partije je prišel 1. 1919. in istega leta je bil izvoljen za predsednika Centralnega izvršnega komi-teta sovjetov Rusije. Leta 1922 čob nastanku naziva »Zveza sovjetskih 'socialističnih republik«) na je bil izvoljen za predsednika Izvršnega centralnega komiteta Zveze sovjetskih socialističnih republik.
#
V januarju 1938, po preureditvi vrhovnih organov Sovjetske zveze, je bil Mihail Kalinin na prvem zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR izvoljen za predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta SZ.
Pokojni Kalinin je skupno z Leninom in Stalinom gradil Komunistično partijo, aktivno sodeloval in vodil revolucijo ter postal eden izmed najvidnejših voditeljev mlade sovjetske države. Dobrih petdeset let svojega življenja je posvetil borbi za osvoboditev delovnega ljudstva. Polnih sedemindvajset let je požrtvovalno delal na odgovornem položaju voditelja vrhovnega organa SZ — za izgraditev in utrditev socialistične domovine in zveze delavcev, kmetov in inteh-gentov.
Veliki in zaslužni sin bratske Sovjetske zveze si je pridobil s svojim požrtvovalnim delom ljubezen in spoštovanje ‘ne samo vseh sovjetskih narodov, marveč vsega naprednega človeštva. Ne le za narode Sovjetske zveze.
Vsi po vrsti so govorili zapadni zunanji ministri. Nazadnje se jim je pridružil še Churchill. Do sedaj so ostali vsi zakrknjeni na francoski črti v vprašanju, ki se nas direktno tiče — to je o pripadnosti Julijske krajine in Trsta.
Sredi tega meseca se zopet snidejo zapadni zunanji ministri z Molotovom. In zopet je treba razčistiti pojme o statistiki, v kolikor jo je podal Bevin o Trstu. Govoril je o italijansko - slovenskem prebivalstvu v Trstu v raz-% merju 10 proti 1 v korist Italijanov. Kakšno pretiravanje! Razmejitvena komisija se je v svojem delu opirala na statistiko (ljudsko štetje) iz leta 1910 in še to štetje je bilo izvedeno na škodo Slovencev, pa naj bo. Po tej
V Franciji so na novo izvolili ustavodajno skupščino. Volitve so bile v metropoli (nacionalno ozemlje), v Severni Afriki in v prekomorskih krajih.
Kar se tiče razdelitve mandatov (poslancev) veljajo do sedaj sledeči rezultati:	Komunisti in
«orodne skupine 150 mandatov; socialisti 125; zveza levice 48; re-nublikansko ljudsko gibanje 163; umerjeni 25; republikanska stranka svobode 37; razni 23.
Ljudsko demokratsko gibanje (MRP) je kot najmočnejša skupina prijavilo kandidaturo dosedanjega zunanjega ministra Bi-daulta za bodočega ministrskega
V nedeljo, dne 7. t. m., ko smo bili zbrani na velikem jugoslovanskem shodu, da protestiramo proti spletkam, ki se iznašajo zaradi našega Primorja, za katerega zahtevamo, da se priključi naši materi Jugoslaviji, smo prejeli tvoje pismo z dne 18.2. t. L, ki smo ga težko pričakovali.
Predstavljaj si našo radost ko smo zagledali tvoje črke, kajti tukaj se je že od leta 1943. širil glas, da si umrla v goreči hiši. Nismo mogli verjeti svojim o-čem. Solze radosti in veselja so polzle po naših licih. Nekoliko smo vedeli, kaj ste morali prestati ali kaj takega je bilo za nas res nekaj novega. Uboffa sestra, kaj vse so delali s tabo in z drugimi. Kako ste vse to prenašali in s kakšnim velikim upanjem v bodočnost in slovansko vstajenje ste kljubovali vsemu. Tvoje pismo smo takoj pokazali stoti-
marveč tudi za vse jugoslovanske in slovanske narode, ki jim ni bil le zvest prijatelj, marveč tudi branilec in zaščitnik, bo o-stal Mihail Ivanovič Kalinin vzor za nadaljno utrditev velikih pridobitev.
VrhovHi sovjetu ZSSR
Ob smrti junaka borbe za boljše življenje narodov tovariša Kalinina, se tudi goriški antifašisti pridružujejo sovjetskemu ljudstvu, ki se klanja spominu svojega velikega sina.
Bil je vzW vztrajnosti in po-žrtvovali\osti ljudstva in svobode narodov — kot tak bo ostal naš učitelj v dneh, ko se borimo za naše pravice.
Vzgled njegove visoke predanosti stvari delovnega ljudstva nas bo vodil v naših naporih za dosego popolne osvoboditve.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Gorica, dne 6. maja 1946.
Okrožni odbor SIAU.
statistiki ie prebivalo v Trstu 118.959 Italijanov in 59.319 Slovencev in Hrvatov, torej v razmerju 2 proti 1, Če je pozneje uspelo fašizmu pregnati Slovence, ne sme to služiti Bevinu kot argument proti nam.
Zakaj pa Bevina ne zanimajo stvari, ki so odločilne važnosti kot n. pr. vprašanje slovanske zemlje kot last in posest — izključno Slovencev v Slovenskem Primorju in Hrvatov v Istri. To pa izvira iz kompaktne naseljenosti slovanskega življa v Julijski krajini. Italijanski živelj ima tod samo jezikovne otoke. •
Kako radi pozabljalo zapadni 'ministri na 48.000 padlih nartiza-nov Julijske krajine na strani zaveznikov — za Jugoslavijo.
O vsem tem bo treba znova in znova govoriti v Patizu.
predsednika. Ni pa izključeno, da bo, če bo obnovljena prejšnja koalicija, še nadalje ostal predsednik vlade socialist Gouin, kajti vprašanje je, ali bodo pristale levičarske stranke na to, da postane Bidault, ministrski predsednik. To bomo videli koncem prihodnjega tedna.
* * *
Izidi volitev po številu oddanih glasov pa so sledeči:
2. junija leta 1946 je bilo vpisanih 24,678.826 volivcev, od katerih je glasovalo 20,322.581, to je v odstotkih 82,4.
Komunistična partija je dobila 5,145.325 glasov ali 25,98°/».
nam ljudi, ki so se čudili junaštvu, s katerim si prenašala to strašno trpljenje. Posebno stavek. kjer si pisala, da si prinesla s seboj našo »sveto zastavo«, je nekaj posebnega. Znamenje, da ste se vsi borili zanjo, za našo svetinjo, za našo boljšo bodočnost. Vsi so nam častitali, da imamo tako hrabro in tako narodno zavedno sestro, oziroma mater in jaz sem vedno z največjim ponosom pristavila: »Dokler ima narod take žene, ne bo izginil«. Res je nekaj posebnega, ko praviš, da se nisi izdala pred nobenim sodnikom. Gotovo je bilo v tvojo zadevo zapletenih več naših rojakov in ti jih nisi hotela izdati. To je strašna žrtev že tako priletne žene, ampak tudi dokaz visoke kulture in zavest odgovornosti napram svojim najbližnjim in svojemu narodu.
Strašno na« Boli srce, ko mo-
Socialistična stranka je dobila 4,187.747 glasov ali 21,IJ6/».
Narodno republikansko gibanje je dobilo 5,559.213 glasov ali 28,210/»:
Zveza republikanske levice — radikalni socialisti, demokratsko-socialistična zveza odpora, mladi republikanci in razne manjše liste pa so dobile skupno 2,299.963 glasov to je 11,04°/».
Republikanska zveza — neodvisni republikanci in razne desničarske liste 1,066.384 glasov ali 5,39°/».
To pot so bile v Italiji dvovrstne volitve. Glasovnice za monarhijo ali republiko so bile zaznamovane kot referendum, o-stale pa kot državnozborske.
Pred časom so bile v Italiji občinske volitve. Že tedaj se je pokazalo močno republikansko gibanje, dasiravno niso bile volitve za republiko.
Sedaj pa je bilo uradno objavljeno iz Rima, da se je pri nedeljskem glasovanju večina italijanskega narpda izrekla za republiko (pravzaprav je južna Italija glasovala za monarhijo, severna pa za republiko).
Sprva so rekli, da bo italijanska vlada objavila izid glasovanja šele v četrtek, 6. junija, a pohiteli so en dan prej, tudi če ni bil rezultat prav točen.
Po uradnih ugotovitvah je glasovalo za republiko okoli 12 milijonov Italijanov in Italijank, za monarhijo pa blizu 10 milijonov.
V severni Italiji je položaj napet in italijanski vojni minister je napovedal stroge ukrepe vlade zoper one, ki bi kakorkoli skušali motiti javni red in mir.
Kralj Umberto (pravzaprav ie bil kralj le 22 dni) je sklenil, da
Pred tednom se je vrnil iz Jugoslavije bataljon »Unità«, se-stoječ iz 600 italijanskih ujetnikov, ki so si po 8. septembru 1943, razkropljeni in zapuščeni, izbrali edino pravo pot: k partizanom. V bratskem sodelovanju z jugoslovanskimi tovariši so se pridružili neenaki borbi z okupa-toriem, dokler'se jim ni oosrečilo zrušiti železni obroč nacifašistov ter ga dokončno zlomiti.
V Rgnctkab so sr razšli ti fantje, zagorelega in. zdravega ,bra za, resni ter oblečeni v nove sive obleke s peterokrako zvezdo na čepici. Njih komisar je izpovedal: »Nismo mogli prejeti lepšega priznanja za naše sodelovanje v osvobodilni borbi, kot ono, ko so nas ob odhodu jugoslovanske
ramo slišati take grozote. Že prej je prišlo nekaj pisem, a nobeno ne pove prave slike našega dragega Rihemberka. Ti nisi pisala niti ene besede o Angelini družini, a si ravno nanjo naslovila pismo. Ona ga je vsaj petkrat prečitala, da bi dobila kaj novic o svojih, a zastonj. Kadar pišete, povejte kai o vseh ali vsaj o sorodnikih, da bomo vedeli, kako je z njimi. Povem ti, da sem čital tudi pismo Vere Mohorjeve, ki je tvojemu precej podobno, samo pozna se, da si ti že v letih, a ona je mlada. Ona pravi, kako so se vsi borili in da če ne bo tako, kakor vsi želite, da bodo znova prijeli za orožje, medtem ko ti praviš, da se boste izselili, V tem se vidi, da vsi neizmerno ljubite svojo sveto zemljico in svobodo. Mi smo vsi zdravi. Poldetu se je rodib že tretji sin Karel. Seveda smo medtem tudi mi imeli razne ne-prilike, posebno Maks, ki je moral 1200 km. daleč za kruhom na polje, a drugi smo se brez večjih nesreč prerili naprej. Tudi drugi \
Republikanska stranka svobode je dobila 1,299.537 glasov ali 6,57“/».
Kmečka stranka je dobila 160.951 glasov, preostalim strankam pa je šlo 11.295 glasov.
V primeri z zadnjimi volitvami je Komunistična partija Francije napredovala v tem, da je prejela večje število glasov kot zadnjič. Socialisti so izgubili. Nara-stli pa so (na škodo socialistov seveda) glasovi oddani za MRP (ljudsko' demokratsko gibanje).
bo takoj zapustil Italijo. Baje namerava odpotovati z družino na Portugalsko ali v Egipt k očetu.
Po govoru, ki ga je imel papež na predvečer glasovanja, so vatikanski krogi pričakovali, da bodo potekle volitve za državno obliko Italije tako, da bo ostala
monarhija. Sedaj so poparjeni.
* « *
Glasovi za posamezne stranke fdo sedaj so znani sledeči rezultati za stranke, za število poslan-
cev se še ne ve): demokristjani	8,912.355
socialisti	4,674.977
komunisti t	4,287.054
nar. dem. zveza (liber.) 1,529.710 uomo qualunque	1,198.499
republikanci	996.811
nar. blok svobode	630.40?
akcijska stranka	332.794
rep. dem. koncentr.	94.244
unionist, gibanje	71.841
krščanski socialei	51.673
ostale nevezane liste 828.122
« * *
12. junija se bo vršil v Rimu (Montecitorio) svečani obred proglasitve republike v navzoč-
nosti doplomatičnega zbora ter predstavnikov italijanskega in tujega časopisja.
oblasti in prebivalstvo tako prisrčno in hvaležno pozdravili. Ko smo zapuščali jugoslovansko ■' mlio, k' :e bdn nriča borb naših in svobodoljubnih narodov smo čutili, da naše žrtve niso bile zastonj; saj so vodile do svobode in samostojnosti jugoslovanske države Pričakujemo, da bo tudi naša domovina zna’a ceniti ta naša prizadevania in da bo upoštevala to našo borbo na Gk način, kakor jih je jugoslovansko ljudstvo«.
Komisar bataljona se je obrnil do svojih borcev: »Sedaj, ko se vrnete v naročje svojih družin, katerih niste videli štiri leta, ne pozabite sadov osvobodilne borbe. Z vso vztrajnostjo in povezanostjo deiajte na to, da zdrobite
Rihemberčani so še vsi živi, samo nekateri so se strašno postarali. ■
Ko je bila 6. aprila 1941. napadena Jugoslavija, nas je srce zabolelo, a nismo ostali križem rok. Takoj smo organizirali pomoč naši domovini, ker smo vedeli, kot praviš ti, da bo treba velikega petka, da pride vstajenje. Z vsemi Jugoslovani smo delali vedno skupaj in še posebej za našo drago Primorsko. Iz 15 društev, ki jih imamo Primorci v Argentiniji, smo organizirali »Odbor za jugoslovansko Primorje«, ki se je zanimal za vsa naša vprašanja in hotel dopovedati Argentiniji in vsemu svetu, da je Julijska krajina jugoslovanska zemlja in da morajo tam vladati njeni lastni sinovi v veliki Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Vedeli, smo, da se nam ne bo nikdar več povrnila, če izgubimo to priliko. Zato smo ob vsaki priliki pošiljali brzojavke in razne protestne note v London, Moskvo, Washington in na druge
zadnje ostanke fašizma, ki bi hotel vse vaše prizadevanje uničiti. Borite se še nadalje za svobodo in za ugled italijanskega delovnega ljudstva«.
Ob prihodu teh borce v njih domovino Italijo nam nehote prihajajo v spomin zlonamerna poročila gotovih reakcionarnih listov, ki so govorili o nas? mladi Jugoslaviji, da ima zaprti vojne ujetnike in partizane v taboriščih smrti, ob slabi hrani, raztrgane in razcapane. Ta zlobna natolcevanja in blatenja vsega tega kar je našega, je brez dvoma slabo vplivalo na svojce teh vračajoči» se borcev in na vso italijansko javnost. Ti vojaki bataljona »1 -nità« so sedaj ovrgli vso to namerno zlobno politiko ter postavili v pravo luč resnično stanje bratskega sodelovanja vseh de^ mokratičnih sil za osvobojen j e izpod nacifašističnega jarma. Vračajoči se partizani vidijo v fašizmu edinega krivca, ki ie dovedel njih domovino Italijo na rob prepada in vsled tega bo veljala njih borba vsem odkritim in skritim silam, ki bi hoteli ponovno pahniti delavske množice v nesrečo in pogubo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<>♦«
LaMa industrija ZSSR
v tulili nove petletke
Razširjenje množične proizvodnje blaga za široko potrošnjo predstavlja eno najvažnejših in temeljnih nalog petletnega načrta za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva v ZSSR. Pri reševanju te naloge je poklicana lahka industrija ZSSR, da odigra odgovorno vlogo.
Do konca nove petletke mora doseči proizvodnja obutve 240 milijonov parov letno, iogavic pa 580 milijonov parov. Od te ko i-čine morajo napraviti podjetja lahke industrije 175 milijonov ■ parov obutve in 500 mikjoiio^ oarov nogavic. Poleg tega je v letu 1950. predvidena proizvodnja perila in to 100 milijonov parov perila ter 24 m d J .mr, v trikotažnih proizvodov.
Popolnoma se mora obnoviti lahka industrija v ukrajinski, beloruski moldavski, litvanski in v drugih sovjetskih republikah, katere so trpele zaradi ;>vraž.ii-kovčga navala.
Velike naloge obstojajo v področju izboljšanja kvalitete proizvodnje. Sovjetsko ljudstvo želi nositi dobro in elegantno ob’eko in obutev. Pred vojno so se izdelovale relativno v manjšem obsegu tanke ženske nogavice visoke kvalitete, medtem ko se bodo do konca petletke takšne nogavice izvrševale skoraj v desetkrat večjem številu kot preje. Povečalo se bo število vrst obleke. Že letos bodo proizvajale tovarne za obleko okoli 100 novih modelov čevljev.
konference. Teh brzojavk je bilo na stotine. Nazadnje pa smo poslali v London na ONU velik album 10.000 naših podpisov, da hočemo pripadati Jugoslaviji in da morajo biti Trst, Gorica in Istra vključeni v meje naše domovine Jugoslavije. Ta knjiga s podpisi je bila izročena komisiji za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo v Londonu, preden je šla v naše kraje, kar se je zgodilo, kakor poročaš, tiste dpi, ko si ti pisala. Tukaj smo čitali, da so bile vse naše vasi v zastavah, čeprav šo morali plačati v Trstu nekateri naši rojaki ta svoj narodni ponos s svojim življenjem. Tudi zaradi tega smo tukaj protestirali in rotili oblasti, naj bodo z našim narodom, ki je toliko pomagal jrri uničevanju nacifa-šizma, dobri in prijazni, seveda nismo naleteli na naklonjena srca, ali delali smo in napravili vse, kar je bilo v naši moči. In.e-li smo zveze z našimi v Egiptu in severni Ameriki ter v drugih državah. Koliko je naš primorski odbor napravil za našo stvar, ti
POLITlČm PREGLED
Po gonorih Byrsiesa, Bšdaialfa in Beufna
ffolitue o Franciji
PISMO IZ ARGENTINI JE
Draga sestra Francka, Polde in ostali!
Italilanshe uolitve
Držaona oblika Italije - republika
imiJAlfSKI UJETNIKI IN PARTIZANI
S« SE VRNILI IZ JUROSLiVIJE «lunedi" in «Voce libera“ sta prejela zasluženo klofuto
Ob smrti kanonika Valentinčiča
Ravnokar smo zvedeli, da je v četrtek ob 11. uri zvečer nenadoma preminul v Gorici stolni kanonik
msgr. Ignacij Valentinčič
Pokojnik se je rodil 3. julija 1867 v Morskem pri Kanalu, v duhovnika je bil posvečen dne 8. septembra 1890, opravljal je dušnopastirsko službo v Volčah, Št. Viški gori in Renčah; v Komnu je bil za dekana.
Dne 1. decembra 1921. je bil imenovan za stolnega kanonika v Gorici. Lansko leto, ob priliki odhoda nadškofa Margottija je upravljal škofijske posle.
Bil je občepriljubljen vsled svojega mirnega značaja in poštenja ter se je v vseh letih svojega službovanja izkazal vnetega zagovornika našega ljudstva. Kot značajen Slovenec je s simpatijo pospremljal naše osvobodilno gibanje. Pod fašizmom je imel razne neprilike od strani takratnih mogotcev, ki so ga preganjali.
Pogreb bo danes - sobota - ob 10. uri zjutraj.
Blagega pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu!
Lahka mu domača zemljica!
Glas iz mesta in z dežele
Gorica
Prvo sv. obhajilo
V	nedeljo, 26. maja, ob 8. uri je ÌdìIo po 32 letih prvo sv. obhajilo slovenskih otrok v Gorici. V stolnici, ki je bila vsa pregr-njena in okinčana s cvetjem, je pristopilo k obhajilni mizi 110 otrok iz slov. osnovne šole Šolski dom in čez 40 iz Malega doma.
Kako so bila vsa srca ganjena, ko so naši malčki v materinem jeziku molili, peli in jim je preč g. katehet govoril v slovenskem jeziku. Goriške slovenske mare-re ne bodo pozabile tega dneva in se iz vsega srca zahvalijo vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je vse tako slovesno in v redu izvršilo. Zahvalijo se preč. g. katehetom, ki so otroke talco vestno pripravili, g. voditelju Močniku, ki se je res požrtvovalno zavzel in pripravil prvoobha-jencem zajtrk in učiteljicam, ki so se žrtvovale za svoje učence. Prav srčna hvala vsem!
Slovenske matere.
Mladinska prireditev
Ob zaključku mladinskega tedna v soboto 8. t. m. ob 21. uri priredi dramski krožek iz Solkana Vodopivčevo opereto »Kovačev študent«, ter italijanski kulturni krožek enodejanko A Glc bova: »Zadnje srečanje«, v dvorani Ljudskega doma. Igral bo šempeterski orkester.
Solkan
Gostovanje pionirjev
V	nedeljo 2. junija, so prišli pionirji iz Kostanjevice s svojim učiteljem na čelu v Solkan. Ob peti uri popoldne so imeli v dru-
jaz sedaj ne morem povedati. To naj presodi domovina in pozne je zgodovina. Tajnik tega odbora je bil ves ta čas tvoj brat Andrej. Polde, Rado, Maks in drugi Rihemberčani so sc pa ukvarjali z drugimi stvarmi, da bi bila pomoč vam, ki ste dali vse in pretrpeli strašne muke, čim izdatnejša. Zbirali smo ne samo denar, ampak tudi obleko, zdravila in druge stvari in dobili smo že nekatera poročila, da ste že nekaj tega blaga prejeli. Ko i o pa zveza z našo domovino bc'j-ša, bo vsakdo nekaj poslal svojcem. Veliko ne bo, ker tudi tu ni blagostanja ali bratski pozdrav bo prišel v vsako družino. Saj nismo pojedli niti koščka kruha, niti popili požirka, ne da bi bila naša misel pri vas, ki ste tako -strašno stradali in trpeli vsa mogoča preganjanja v fašističnih taboriščih, kjer so delali z vami razne poizkuse, tako, da je bila čaša našega trpljenja do vrha napolnjena.
To sem ti pisal, draga sestra, da boš vedela, da smo vedno mislili na vas in da je tudi v tu-
štveni dvorani kulturno prireditev. Program je bil pester in je obsegal pesmi kot himne, deklamacije »Pozdrav Titu«, ki jo je invaiala 4 letna pionirka, »Legija smrti«, katero je spesnil in deklarmra! učitelj iz Kostanjevice, trodejanko »Desetnik in si-rotica«, ki je bila prav lepo podana. Tu moramo posebno pohvaliti dobro voljo vseh malih igralce'7. Pionirji so zapeli nekaj pesmi kot »Po Koroškem in po Kranjskem« in »Mi se nismo u-klonili«.
šolkanci so bili zelo hvaležni malim igralcem, ki se niso ustrašili dolge poti in so nudili tako nriieten nedeljski popoldan. Želeti bi bilo, da bi jim solkanski pionirji vrnili obisk in tako pokazali tudi željo po čim tesnejšem zbližanju med vsemi pionirji.
Naj omenimo še lepo gesto, ki «n 'o pokazali dragi gostje iz Kostanjevice s tem, da so poklonili 'tel izkupička za sklad Jožeta Srebrniča.
V
Standrež
Prireditev
Prosvetno društvo »O. Župančič« je v soboto priredilo lepo predstavo. Sodelovali so pionirska skupina prosvetnega društva 'n pevski zbor Odreda JA.
Prvi so nastopili pionirji z o-troško igro s petjem v treh dejanjih »Desetnik in sirotica«. Igra je na splošno dobro uspela, kljub velikemu pomanjkanju oderske opreme. Mali igralci, ki letos prvič obiskujejo slovensko šolo, so pokazali marljivost, sposobnost in veselje do igranja. Pionirska skupina bo lahko postala v kratkem — če ne bo zanemarje-
jini ostala naša narodna in človeška dolžnost nedotaknjena. Mnogokrat sem si želel biti v vaši bližini in se boriti za našo sveto stvar, a ker se nisem mogel na bojnem polju, sem pa tu užigal in vzbujal kakor vsi drugi rojaki narodno zavest.
Ko mi boš odgovorila, te prosim, piši mi kako je pri vas sedaj s časopisi in kdo je v naših vaseh na površju. Pozdravi vse znance, posebno pa one, ki imajo tukaj koga od svojih, povej jim, da nam je vsem dobro in da se bomo no večini vrnili takoj, ko bo mogoče, ker tujina je le tujina. Pozdravi tudi Mohorjeve in jim povej, da mi je Marička dala brati njih pismo, ki sem ga dal našemu časopisu v objavo. Posebno lepe so Verine besede, ki tako nazorno pričajo, da je bila naša mladina na svojem mestu in čista, za kar gre zasluga tudi staršem. Povej vsem, da smo čutili z vami in da bi vam silno radi pomagali.
Zdravstvujte! Smrt fašizmu — svobodo narodu!
na — dobra igralska skupina za naš mali oder. Otroci so se dobro naučili svojih vlog, ki so jih tudi precej dobro podajali. Šibkejši so bili v mimiki. Tudi pevske točke in baleti so želi uspeh. »Male pritlikavce« in »Gorske vile« je občinstvo ob koncu vsakega dejanja dolgo aplavdiralo.
V	drugem delu predstave je nastopil pevski zbor Odreda JA s pestrim sporedom slovenskih, makedonskih in istrskih narodnih ter partizanskih pesmi. Odlični zbor je prebivalstvo iz Štan-dreža nagradilo z burnimi aplavzi.
Domači orkester pa je med odmori igral slovenske narodne in partizanske pesmi, da je ta lepa predstava potekala v kar naj živahnejšem in pestrem razpoloženju.
Komen
Združeni v borbi združeni v obnori
V	nedeljo, 2. junija, se je zbralo v Komnu že ob 7. uri zjutraj 600 mladincev iz raznih vasi o-kraja, veliko število mladine iz sežanskega okraja in Opčin ter slovenski in italijanski tovariši iz Gorice, da s skupnim udarniškim delom pomagajo pri obnovi porušenih domov Komna. Skupine so prihajale na delo z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo, pojoč vesele pe srni. Godbe so svirale ter spremljale krepke mladince na določena mesta, kjer je bilo treba očistiti ruševine.
Z nedeljsko udarniško akcijo, ki je imela tako velik uspeh, so naši mladi ljudje pokazali, da kakor so sledili narodom Jugoslavije v štiriletni borbi, tako jim sledijo danes pri obnovi domovine. Pokazali so, da tudi v coni A, dasiravno še ne svobodni, vendar ne zaostajajo in da zdiu-ženi slovenski in italijanski antifašisti deloma pristopajo k obnovi porušene Primorske.
s
Dol pri Doberdobu
Volitve
Tajne volitve v krajevni odbor SIAU so v naši vasi izpadle izvrstno. Novoizvoljeni odbor SIAU, ki mu je ljudstvo izrazilo svoje zaupanje, je sestavljen iz preizkušenih antifašistov še iz leta 1922, iz bivšega borca IV. armije JA ter iz tov. Antonije Vižintin, ki je darovala svojega moža na oltar domovine.
Ljudstvo je volilo z zavestjo, da je SIAU danes glavno orožje proti ostankom fašizma in da bo novoizvoljeni odbor pravilno vodil vaščane v dokončni borbi proti tistim fašistom in imperialistom, ki so nas 25 let tlačili in zatirali, do naše popolne narodne in socialne svobode. Prepričani smo, da nam bodo naše pravice kmalu vrnjene in da bodo kmalu začrtane pravične meje, ki bodo vključile celotno Julijsko krajino s Trstom v Jugoslavijo. Naše meje morajo potekati tam, koder je tekla kri naših borečv, tam koder segajo grobovi naših najboljših sinov in ruševine požganih domov.
Grgar
Pravična ljudska sodba
Tuk. okrajno narodno sodišče je obsodilo Stanič Julija na tri leta prisilnega dela z odvzemom svobode. Imenovani je izvršil več tatvin v našem okraju ter prizna! tudi tatvino na škodo lastne nečakinje, ki stanuje v Prvačini.
Prebivalstvo je sprejelo sodbo z zadoščenjem na znanje in se oddahnilo, da je spretni zlikovec za nekaj časg na varnem in se bo naučil mogoče med tem poštenega dela.
Tudi zadeva proti Šuligoj Ivanu iz Lokovca, radi črnoborzijan-stva in žaljenja narodne oblast’.. ki se je končala z obsodbo na osem mesecev prisilnega dela z odvzemom svobode, je bila od prebivalstva odobravana.
Tako poravnava naše narodno sodišče kazenske prekrške z več ali manj milimi in strogimi kaznimi in žanje s tem odobravanje ljudstva, ki v svojih narodnih sodnikih vidi prave predstavnike pravičnega ljudskega sodstva.
Tudi pri obnovi našega oteraja se dela, in sicer v tekmovalnem tempu. Obnova si je zadala nalog v teku še tega leta obnovi :i vsaj za zasilno stanovanje, večie število hiš. Pri tem delu bo sodelovalo vse prebivalstvo prostovoljno z udarniškim delom.
Kambreško
Šola in Se marsikaj
Gorska vasica Kombreško nima mnogo prebivalcev, pa si vendar lahko šteie v čast, da ima kar dve učni moči, če powiislimo, da marsikje nimaio niti ene. Zavezniška vojaška uprava je tja poslala učiteljico, ko so si vaščani sami že poskrbeli učitelja. Ljudstvo ga je takoj vzljubilo, ker se i e zanimal za vse resne zadeve na vasi. Pripovedovali so mu ra-devolie kako je, kaj manjka in kaj jim je vojna uničila. On jim ie dami nasvete in nomoč. Ker je prestal mnogo let v zaporih in internacijah, so mu vaščani radi nriskoUh' na oomnč. da bi po tolikem trolienm lahko dostojno zaživel med njimi.
Kot nalašč ie prišla kmalu nato v vas še učitelirca, katere prva skrb je bila. kie bo ples. Vaščani so dali razumeti ZVU, da nimaio potrebe nie. ker ie že dovoli učitelj. Kljub temu je ona ostala, učitelj pa ie ostal tak or e-koč zopet na cesti — brez J izbe. Pozneje mu ie ZVU dovolila samo privatni pouk. Ljudje so mu šli na roko. mladina ie lepo očistila in pobelila prostore v stanovanju dobre 'aščanke in pripravila dostojen prostor za šo-
Ko je pisal Simon Rutar ob koncu preteklega stoletja knjigo »Beneška Slovenija«, je posvetil posebno poglavje kulturnim delavcem iz te dežele in omenil med njimi tudi Ivana Trinka. Od tedaj je preteklo pol stoletja in delo Ivana Trinka je med tem zelo narastlo in ustvarilo njegovim ožjim rojakom in vsem Slovencem nove kulturne vrednote.
Ta mesec bo slavil Ivan Trinko svojo biserno mašo. Novo mašo je zapel 20. junija 1886. in je nato 60 let neprestano razsipal bogate darove dvema domovinama, Sloveniji in Italiji. Slovenci in Italijani ga cenijo in ljubijo Njegov lik se je počasi dvigal na meji med dvema plemenoma, slovanskim in latinskim, in je v 83 letih prerasel vse druge na beneško-slovenskih tleh.
Sprva je kazalo, da ga latinska kultura popolnoma omreži in se, kakor mnogi, ki jih Rutar omenja, uveljavi kot zgolj italijanski vzgojitelj, pisatelj in pesnik. A njegova ljubezen do vsega domačega, prav posebno do domače besede, ga je na tej poti pravočasno tako prešinila, čia se je v 16. letu z mladeniško vnemo posvetil slovenščini in jo v kratkem tako obvladal, da je v njej lahko dajal duška svojim pesniškim mislim in čustvom. Veliko je k temu pripomogel beneško - slovenski ljudski pesnik Peter Podreka, ki ga je na novi poti srčil in podpiral.
Z 20. letom se je začel Trinko oglašati s pesmimi, pravljicami, razpravami in članki v glavnih slovenskih mesečnikih in je to delo nadaljeval do današnjih dni. Pesmi se mu je nabralo do konca preteklega stoletja za celo knjigo, ki je izšla leta 1897 v Gorici z naslovom »Poezije«. Z njo se je Trinko uveljavil kot prvi in najvažnejši pesnik Beneške Slovenije. Njegove strune zvenijo v sozvočju z Jenkovimi in Gregorčičevimi in dokazujejo nespor-
lo. Sedaj učita oba. Pri učitelju je vsak dan več otrok medtem ko jih ima učiteljica samo pet, to pa so otroci tistih redkih staršev, ki niso naklonjeni ljudski stvari in se zato izločajo iz vaške skupnosti.
Log Čezsoški
Poroka
V	naši vasi sta se poročila tov. Vilma Berginc — Volga, bivša tajnica okraj. odb. mladine za Bovško, in kapetan JA, tov. Alojzij Mavrič — Oton.
Novoporočenca sta se ob tej priliki spomnila vojnih sirot in v ta namen darovala 1900 lir.
Želimo jima obilo sreče v zakonu!
Vrsno
Naša prireditev
V	prelepi planinski vasici, ki jo je veliki pesnik Simon Gregorčič tako ljubi! in opeval krasote njenega planinskega raja, je prosvetno društvo »Maks Skočir« imelo v nedeljo 30. maja svojo prvo večjo prireditev. Igralci so prav dobro podali trodejanko »Tri sestre«. Samo pri nekaterih, ki so prvič nastopali na ljudskem odru, se je pojavila lahka nesigurnost v nastopih. Pionirki Lojzka in Jelka sta lepo podali recitacijo »Kuharica« ki sta jo morali na željo občinstva ponoviti. Tudi pionir Ivan je dobro naštudiral šaljivi prizorček »Doktor Hudopisk«. Režirala je učiteljica M. Černe, kateri gre tudi zahvala za dobri uspeh prireditve.
V	Vrsno so prišli ta dan tudi ljudje iz doline. Godba iz Idrskega ie na vasi in med odmori i-grala vesele koračnice, kar je povzročalo razigrano razpoloženje med udeleženci.
Za sklad društva je bilo nabranih 3000 lir.
no narodno enotnost vsega našega ozemlja do Bele, Tera, Nadiže in Idrije (Judrija). V času, ko se od nikoder ni obetalo beneškim Slovencem odrešenje, se je med njimi jasno in zvonko oglasila slovenska vila in opozorila Slovence in Slovane, da tam stokajo bratje v suženjstvu, a nikakor ne mislijo umreti.
Ivan Trinko je naslednja leta do prve svetovne vojne krepko podpiral vse domače kulturne težnje svojih rojakov, zasledoval je pazno politični in kulturni razvoj Slovenije in raztegnil polagoma svoje zanimanje na vse slovanske dežele, prav posebno na Rusijo. Prešernove besede: »Največ sveta otrokom sliši Slave« so ga tako prevzele, da je navezal tesne slovstvene stike s Čehi, Poljaki in Rusi. Prevajal je iz njih slovstev v Italijanščino in pisal za njih mesečnike o svojih ožjih rojakih. Njegov pogled je bil stalno in napeto uprt na vzhod. Na žapadu se je uveljavljal zlasti, kadar je bilo treba zavračati napade na Slovence in Slovane, popravljati z italijanskimi polemičnimi spisi kriva mnenja o nas in čistiti nejasne italijanske pojme o slovanskih kulturah. Premnogi italijanski in furlanski duhovniki ga imajo v prav dobrem spominu kot profesorja italijanščine in filozofije, v še boljšem pa kot profesorja slovenščine.
Konec prve svetovne vojne je bil za beneške in primorske Slovence veliko razočaranje. Zmaga fašizma je pomenila zanje narodno smrt, ki jo je fašizem domišljavo napovedal kot končni smoter svoje politike v Beneški Sloveniji in na Primorskem. Ni nesreče brez sreče. Italijanska a-neksija Primorske je prinesla beneškim Slovencem precej .nove moralne opore. Mussolini je koval narodno smrt Slovencem, Trinko pa je množil kulturne stike svojih rojakov s Primorci in
POMEN IVANA TRINKA ZA NAŠ ZAPAD

je iz skupne nesreče izbil marsikatero kulturno pridobitev zanje. Navzgor se je zameril, navzdol pa se je še bolj zasidral v srce svojega ljudstva. Črni prefekti so ga strašili s konfinacijo, ljudstvo pa je poslušalo njegove nasvete in je rado prebiralo, kar mu je Trinko nudil svojega in domačega. Njegova knjiga »Naši paglavci« je krožila in še kroži po beneško-slovenskem pogorju. Njegova slovenska slovnica za Italijane je širila in še širi naš jezik med našimi zapadnimi sosedi, njegova »Storia della Jugoslavia« je bistrila in še bistri zmedene italijanske pojme o Srbih, Hrvatih in Slovencih in u-
stvarja ugodno ozračje za mirno sožitje. Manjših Trinkovih spisov o raznovrstnih vprašanjih je dolga vrsta in bi združeni dali debelo knjigo.
Ob tej priliki je treba prav posebej poudariti, da je Trinko vselej pričakoval rešitve in svobode od vzhoda in je brž spočetka pokazal globoko umevanje za visoke in najvišje smotre O-svobodilne fronte. Kakor Župančič in Finžgar v središču je Trinko na zapadu z živim zgledom o-značil pravo smer v teh najvažnejših dneh slovenske zgodovine za svoje stanovske tovariše in za vse kulturne delavce.
A. Budal.
0 ruskih filmih in predstavah
Dvajset in več let nismo smeli ničesar slišati o Sovjetski zvezi. Posebno države kot Italija m Nemčija so prikrivale ljudsvtu pravo stanje, ki vlada v Rusiji. Nasprotno prikazovale so podvig ruskega človeka ravno v nasprotni luči. Za nacifašistične oblasti je bil tam sam nered, zapori, taborišča, kri ...Cerkev je bila preganjana, duhovniki in škofje so viseli na kandelabnh, visoka, z električnim tokom napeta žica je obkrožala vso ogromno državo od Poljske pa tja do Vladivostoka. Tako in podobno so pisali fašistični lisb. Tisti redki izmed nas, ki so lahko kaj več zvedeli bodisi po radiu ali po ilegalno krožečih brošurah, «o si pa lahko napravili vso drugo sliko. Nacifašistične države so imele pač svoje vzroke, da so prikrivale demokratičnemu 'judstvu pridobitve in podvig nove Rusije, Odkar pa smo bili osvobojeni smo imeli priliko, da 'ahko vidimo in slišimo ter se tudi sami prepričamo o velikem n ipr alku v Sovjetski zvezi. Literatur i vseh vrst nam prihaja v roke, ruski filmi se predvajajo, predstave nam prikazujejo ljudi n dejanja, o katerih nismo še pred leti ničesar vedeli in kar vsa je bFo za nas prava španska vas
Tudi mi Primorci smo imeli priliko videti nekaj ruskih filmov. Kdo se ne spominja filma »Pastir Kostja« ali »Lenina 1918« ali pa »Boj za Ukrajino« in »Parado mladosti«? V1:'.n, ki jih odnese gledalec so pac za nas vse, ki smo bili pitam skoz; dvajset in več let z italii inskimi in amerikanskimi filmi, neizbrisljivi. Kolika sila pred rajanja! Umetniško naravna igra prvih igralcev ter ogromnih množic ljudstva so edinstveni, kar bi zastonj iskali v kino dvoranah za-padnih držav. Tu je vse naše. Prepričevalno, naravno in tako mogočno, da človeka kar prevzame.
Pred nekaj dnevi so imeli Ljubljančani in v prvi vrsti mladina priliko slediti krasnim prizorom Garbatove drame: »Mladost očetov«. Dramo so predvajali v ljubljanski drami. Igra nam prikazuje junaške, mlade komsomolce, ki so pred četrt '•toletjem v času velike ruski revolucij* vrgli jrarolo v svet: »Stopaj, sto paj pogumno, mladi pro'etarec! Stopaj, tvoja je zemlja, tvoja jc svoboda, tvoja je oblast!«
Kakšna čudovita mladina! Vse staro se je preživelo. Naprej silijo mlade moči. V novi svet. V boj gredo za izgradnjo mlade sovjetske republike. Vsa senti-. mentalnost je za njimi; pozabiti morajo na domačijo, na svoje drage. Hrepenenje po lepi bodočnosti jih žene naprej do cilja. Nezlomljiva vera in pogum jim kažeta pot do novih zmag, da bo »novo življenje čudoviti, lepo. Tudi zemlja bo lepa. pokrivala jo bodo sončna med:, vrtovi, parki in dvorci. Dv-r ci umetnosti, Dvorec kulture, Dvorec dela«. Njih borba je odločni, na; ko padajo vedo, da ne umirajo zastonj, temveč da zapuščajo svojim potomcem velika dela in krasno bodočnost ob kateri
bodo poznejši rodovi še črpali sokove ljubezni, ki so jo stavib vanjo.
V »Mladosti očetov« se srečata dve pokolenji. Stare borce iz let velike revolucije vidimo ponovno in v pravkar minuli domovinski vojni. Sedaj pa niso več sami. Ramo ob rami se bojujejo tudi njihovi sinovi in hčere. In ta mladina, ki je zrasla v že uresničenem socializmu je ponosna na mladost svojih očetov. Ko gleda naša mladina te čudovito lepe slike, ko se druži izkušenost starih borcev za svobodo z mlado stnim podvigom mladih sil. nam prihaja v spomin naša lastna borba, ko smo ravnotako s ponosom in živo vero v naše osvo bojenje črpali v »Mladosti oče tov« nove vire za dokončno zmago nad temnimi silami, ki so nas hotele zasužnjiti.
Mladina naše Primorske, ki se ie pridružila delovnim brigadam ljudske republike Jugoslavije gradi v mladostnem zanosu progo med Brčkim in Banovini. Ta mladina ie in bo še pokazala svoje delo pri izgradnji in obnovi naše težko prizadete domovine. Preustvarila bo življenje; zaveda se, da je »Mladost očetov« tudi naša mladost ter vseh onih »ki se bore, da delavni dnevi bi radostni bili in lahki«.
VSE ZA OBNOVO
Delovni svet za Goriško organizira v nedeljo, dne 16. t. m. cd 8. do 13. ure prostovoljno deio za čiščenje ruševin v Renčah. Ob 16. uri se bo vršila kulturna prireditev s pestrim programom.
Poziva se prebivalstvo gori-škega in mirenskega okraja. Ja se v čim večjem številu odzove klicu požganih in uničenih domov ter s prostovoljnim delom pri obnovi pokaže razumevanje do žrtev naci-fašističnih požigalcev. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
PRVI PLANINSKI TABOR
NA NANOSU
Slov. planinsko društvo v Gorici priredi izlet na Nanos v dveh skupinah s kamioni do Vipave, od tu peš na vrh.
Prva skupina ima odhod v nedeljo dne 9.VI. ob 16. uri s Travnika, se udeleži kresovanja in ta-borenja na Nanosu. Za te udeležence je priporočati toplo obleko. Druga skupina odpotuje v ponedeljek dne 10. VI. ob 5. uri zjutraj istotako s kamioni s Travnika. Povratek za vse je v ponedeljek zvečer.
Prijave sprejema trgovina Ro-lich - Corso Verdi št. 5.
Prevoz tja in nazaj znaša lir
120.
♦ * *
Slov. planinsko društvo opozarja, da je predvideti velik naval za prevoz š kamioni, zato svetuje naj se udeleženci poslu-žijo tudi ajdovskega vlaka, ki odhaja iz goriškega južnega kolodvora v nedeljo popoldne ob 17.20 in v ponedeljek zjutraj ob 4,05. Od ajdovske postaje do Vipave je preskrbljena zveza s kamioni, ravno tako nazaj iz Vipave v Ajdovščino.
„Glas mladih64
štev. 2
Izšla je 2. št. »Glasa mladih« z navdušenimi besedami Župančičevimi ob začetku »Mladinskega tedna«, z važnejšimi deli majskega pisma slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki, z obširnimi podatki o tekmovanju dijakov v vzhodno - primorskem okrožju, o mladinski progi Brčko-Banovi-či, o ljubezni do znanosti v 237. šoli, s pestrimi, resnimi in šaljivimi prispevki v vezani in nevezani besedi z vseh šol slovenskega Primorja. Ta številka še žive-je priča, da so primorski dijaki potrgali vse vezi, ki so pod fašizmom vklepale njih materino besedo, in se v svojem organizacijskem in kulturnem izživljanju uvrščajo v prelestne brigade celokupne Slovenije. Konec šolskega leta je najprimernejši čas za udarništvo v šoli, v društvu in v listu. Na delo!
oi3z;crR?sTiiv
Izšli sta 1. in 2. štev. »Obzornika« mesečnika za ljudsko prosveto z bogato vsebino in teča-iem ruskega jezika.
»Obzornik« lahko naročite pri knjižničarju prosvetnih društev ali pri Okrožnemu odboru Slovenske prosvetne zveze za Trst, via Carducci 6-III s. 3, za Gorico v Ljudskem domu v Gorici.
Prodaja se tudi v knjigarni Štoka in Sodobni založbi v Trstu.
Prvi dve številki staneta lir 40.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
RAZGLAS
Mestno županstvo v Gorici opozarja, da je prepovedano voziti s kamioni in vozovi po korzu Predsednika Roosevelta in kor zu G. Verdi, od križišča pri ulici Manzano, do križišča pri ulici Mameli.
Kamioni in vozovi bodo smeli voziti po teh korzih, v kolikor je nujno potrebno, samo v primeru da morajo naložiti ali razložiti blago v stavbah, ali v primeru, da jih je treba pustiti v garažah ali shrambah, ki imajo edini vhod v teh ulicah.
Mestno županstvo opominja tudi, da so kazni za kršitev pravil o kroženju sedaj desetkrat večje kot prej in da ni mogoče kršitve uravna z rfeposrednim plačanjem globe, temveč bodo vse naznaniti sodniji, ki bo ravnala po določilih čl. 506 zakonika o kazenskem postopku.
DAROVI
D. Agnjel - Breginj je daroval L. 1.000 za partizanske sirote.
Katoliška tiskarna daruje lir 1.000 kot prostovoljni prispevek za naše sirote od udarniškega dela nameščencev.
Mladina Volčjigrada daruje za sirote padlih 200 lir. — Posnemajte jih!
II počastitev spomina msgr. Valentinčiča
daruje neimenovani duhovnik za vdove in sirote 500 lir; za otroške kolonije 500 lir.
ZA POČITNIŠKE kolonije
so darovali:
Aktivisti zapadnega kvarta v Gorici 545 lir, tovariši, aktivisti in nameščenci iz Ljudskega doma 4457 lir.
KOTLE IZ LITEGA ŽELEZA
PRODAM
6 kotlov od IZ in II litrov po 60 lir za kg. kotli od 8 litrov po 3SD lir za kos. Nadalje imam v zalogi jeklena kopita po SOD lir za kos.
Doma me dobite po šesti uri zvečer
CUMALDI (Humar) RUDOLF
Ločnih pri Gorici, št. 469
BOHÙN:
CDomotožj E
Nazaj na Kras v zasanjane doline, kjer v dragi šmarnice duhtè opojno, tam dušo potolažil bi osojno, objel na grobu pušpan, v vrtih rožmarine.
Moj dom je tam, kjer tiho spe vojaki, za staro, novo pravdo blaženi junaki.
Bolj Komna ljubim jaz pepel, brezzvočne razvaline, kot vsp palače mestne, zvoke mandoline.
DROBNE NOVICE
*	Ljudske oblasti v Sloveniji vodijo še nadalje neizprosen boj proti špekulantom. V zadnjem času je kriminalni odsek oddelka za notranje zadeve mesta Ljubljane napravil preiskave pri trgovki Rot Ani ter pri Peteline Josipu iz Ljubljane, kjer so našli ogromno množino skritega in neprijavljenega blaga. Oba prideta pred ljudsko sodišče.
*	Mesto Vladimir v Sovjetski zvezi, znano po svojih sadovnjakih polnih višenj in drugih dreves, je dobilo naslov »Zeleno mesto«. Letošnjo pomlad so zasadili več kot 25.000 sadik lip, jeseni in smrek ter okoli 30.000 sadnih dreves ter divjih rož.
*	Po petih letih zopet otvorjen muzej A. M. Gorkega. Vidno mesto zavzemajo rokopisi umetniških del Gorkega in pisma, ki so mu jih pošiljali njegovi prijatelji.
*	Letos bo v Sovjetski zvezi otvorjenih 45 turističnih domov in taborišč. Nudila bodo prostor za 40.000 turistov.
*	V teku petletke bodo višje medicinske šole ZSSR dale 95000 novih zdravnikov, tako, da bo podvojeno število zdravnikov, ki danes delajo v bolnicah ministrstva za zaščito zdravja ZSSR.
*	Od leta 1946 do 1950 bo v Sovjetski zvezi izobraženih 60000 specialistov z visoko izobrazbo. Na dopisovalnih tečajih industrijskega instituta v Moskvi študira 4.000 oseb, ki živijo v raznih predelih Sovjetske zveze.
*	Češka delegacija bivših političnih ujetnikov potuje v Nemčijo, da bi omogočila prekop tru-pel oseb, ki so pomrle po nemških koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali pa ki so bile ustreljene.
*	Ob priliki aretacije majorja SS oddelkov von Helmuta, ki je bil pomočnik Martina Bohrman-na je ameriška policija našla veliko količino zlata v vrednosti 50 milijonov avstrijskih šilingov.
*	V Grčiji še nadalje polnijo ječe z demokratičnimi elementi ter skušajo na vse mogoče načine odstraniti svoje politične nasprotnike.
*	Vojaško sodišče v Varšavi je pričelo s procesom proti 13 članom takoimenovane »organizacije Poljske« in »Narodne Sile zbrojne«. Vsi so obtoženi sodelovanja v ilegalni organizaciji.
*	Kljub težkim posledicam vojne kaže gospodarsko življenje Poljske velik napredek. Državni proračun, ki jc že v januarju 1945. leta temeljil na kreditu e-misijske banke, jc imel že jeseni istega leta 60°/o pokritja, a v januarju 1946, finančnemu ministru sploh ni bil več potreben kredit emisijske banke radi vse večjih dohodkov in kreditnih operacij. Tudi na polju industrije
so doseženi veliki uspehi. Ravnotako se boljša kmetijstvo. Obstoji nada, da bo setev v letu 1946. boljša, kakor v prefektih letih. Poljska je dosedaj sklenila dvostranske trgovinske pogodbe s sledečimi državami: Sovjeisko zvezo. Švedsko, Norveško, Dansko, Rumunijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Švico. Pogajanja z drugimi državami so v teku.
*	Na sestanku predstavnikov britanske vlade in britanskih do~ minionov so se ti slednji izrazili proti centralizaciji zunanje politike za ves imperij.
*	Pevski zbor in folklorna sku pina Jugoslovanske armade sta dosegla v Parizu ponovno velik uspeh. Številni poslušalci so navdušeno pozdravljali partizanske pesmi.
*	Zavezniška policija v Pulju je našla v ulici Galileo neko radijsko postajo, ki je bila v direktni zvezi z radijsko postajo »Venezia Giulia« in ji je dostavljala vesti o »pravem« stanju v Julijski krajini. Ta radijska postaja je širila gorostasne laži o jugoslovanski vojaški upravi ter mesece in mesece blatila vsa prizadevanja naših oblasti. Aretiranih je bilo več oseb.
*	V Pulju ne smejo Starši dajati otrokom slovenskih imen. To je nov dokaz, da izvajajo pristojne oblasti neofašistične zakone.
*	V.Bulgariii so proslavili na svečan način tisočletnico ustanovitve rilskega samostana. Slovesnosti je prisostvovalo nad 100(1 Costov, med njimi tudi moskovski in vseruski patriarh Aleksej.
*	V Sofiji se je vršil prvi kongres bolgarske antifašistične mladine. Otvoritvi so prisostvovali regent Todor Pavlov, ustanovitelj Domovinske Fronte Georgi Dimitrov, predsednik vlade Ki-mon Georgijev in drugi. Navzoča je bila tudi Cola Dragojčeva, glavna sekretarka Domovinske fronte, ki je podala med drugim historijat ustvarjanja mladinskih političnih organizacij.
*	V Rumuniji je bila objavljena odredba, v smislu katere so vsi državljani od 21. do 60. leta starosti obvezani, da po dva dni letno delajo za popravilo mosto-7, cest in tovarn, ki so bile poškodovane za časa vojne.
*	»Daily Worker« glasilo komunistične partije Velike Britanije objavlja članek, v katerem je rečeno, da britanski fašisti zopet poskušajo, da bi se vgnezdi-li v vzhodnem delu Londona, ki je bil med vojno težko poškodovan radi bombardiranja. Nadalje piše: »Fašisti zopet delijo letake in prirejajo zborovanja na prostem. Zasuli so ulico z letaki, na katerih je pisano: »Židje nas preganjajo, tujci odjedajo kruh Angležem«.
„Prl spetem Križnimi'
GORICA - Raštel štev. 35
-vam nudi veliko isebero sandalov solidnega domaCega izdelka In vsakovrstnega obuvala. Ima vedno v zalogi tudi platnene Čevlje za telovadbo.
HAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KR,ST,JAN BAVDAŽ - Za t odgovarja: ALOIZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, „Ljudskl dom“ pritličje — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S. sk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici - Najemnik: «Primorski dnevnik«