^^^Tn^AUCI/l I ICT*"
Naročnina za Jugoslavijo:	g||	MmlffiBr	wBL ®68 BS[ MS	f&Uffl	^BSk E^flRk BS	K«	§|§	>3Sk	EM	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za Ino-	n	WW»	JM	W$$B	-&«	IM	83»	Wft H JM	H	Gregorčičeva ulica 23 TeL
aemstvo: 210 din), zakleta	SEH	gg	^MwEma	MBMr	WKB	SMBb M VHh, BIS	MMMMBMI Ha mHmffl	M	25-52. Uprava: Gregor.
90 din, za •/, leta 45 din, EP EF	čičeva ul. 27. Tel. 47-6L
mesečno 15 din. Tedenska ^	Rokopisov ne vračamo. —
Plača In toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino• industrij o, obrf in denarništvo nlcl v Ljubljani St. 11.953. Izhaja SL9TS&	Ljubljana, petek 22. detembra 1939	Cena	K	1*50
Vsem naročnikom, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike
„TRGOVSKI LIST“
Za obrambo miru
Vodno nove dežele zajema plamen vojne in vedno manj je dežel, ki bodo letos mogle uživati lepe božične praznike v miru ter v srečnem družinskem krogu. Oni pa, ki jim bo dano, da bodo tudi letos deležni dobrot velikega božičnega oznanila miru med ljudmi, bodo še prav posebno spoznali visoko vrednost miru, ki je največji blagoslov za človeštvo.
Ni pa zadosti, če se ljudje samo zavedajo velike vrednosti miru. temveč morajo spoznati tudi svojo dolžnost, da mir z vsemi silami branijo in da store tudi največje žrtve, da obranijo svoji deželi mir. Zlasti je nujna takšna odločnost v časih, ko moramo računati tudi s tem, da nam more prihodnje leto prinesti še nove preizkušnje in nove napore, da obvarujemo svojo deželo pred vojno.
Mir je ena največjih dobrin za človeštvo, vsako visoko vrednoto pa je treba braniti tudi z visoko ceno. Zlasti pa se takšna dragocena pridobitev ne more braniti z malodušnostjo. Kdor hoče uživati mir; mora biti pripravljen za njegovo ohranitev tudi nekaj storiti in nekaj žrtvovati. Kdor na to ni pripravljen, ta naj tudi ne računa, da mu bo mir ohranjen. Ni zakona na svetu, ki bi ljudi obvaroval pred vojno, če se sami ne znajo ali nočejo varovati. Mir si mora ustvariti vsak ali pa naj z njim ne računa. Takšna je resnica.
Če kdo od zunaj vidi. da ni tvegano kršiti mir, se najbrže tudi ne bo obotavljal, da izvede «voje namere, pa čeprav bi moral seči po orožju. Če pa vidi, da je apel na orožje tvegan, da s tem apel ne bo zadel le na odpor prebivalstva, temveč da bo nanj udaril organiziran odpor v eni misli strnjenega naroda, potem bo že samo to spoznanje rešilo mir. In danes bolj ko druga leta, ker vidimo danes, da more tudi maloštevilen narod, če je odločen in strnjen, nuditi tudi čezmerno močnemu napadalcu uspešen odpor. Niso mali-narodi kar naprej obsojeni na poraz, temveč zmago so izgubili takrat, če so izgubili glavo, če so se izneverili sami sebi.
In glavo izgubi narod, ki se vdaja vsem mogočim tujim vplivom, ki ceni prišepetavanje bolj ko konkretna dejstva, ki pozablja na svojo lastno osnovno misel in ki nima polnega zaupanja v lastno moč in silo. Danes so te slabosti naravnost ataka na mir in zato je treba te slabosti zatirati z vso odločnostjo in sistematično. Mi uživamo mir, mi vidimo njegovo visoko ceno, mi smo deležni njegovih dobrot, zato moramo tudi biti odločeni, da mir branimo na vsak način in brez ozira na druge.
Prva obramba miru je v visokem mišljenju ljudi, v pripravljenosti njih požrtvovalnosti, v volji njih odpora in ta obramba je odvisna samo od njih samih. Ni tuje sile, ki bi mogla to obrambno silo vreči, če se ji ljudje sami ne izneverijo. Dobro si treba zato zapomniti, da je najprej od nas samih odvisno, če si bomo ohranili mir ali ne.
Prav nič se ni treba bati pogle-
da v bodočnost in naj bi bili oblaki še tako črni. Bati se je le lastne malodušnosti, lastnega strahu in lastne neodločnosti. Te napake podirajo obrambo miru. Že celo pa se ni treba bati jmgleda v bodočnost našemu narodu, ki vidi v svoji preteklosti tako blesteče zglede lastne silo.
Še preden je nastala sedanja draginja, je bil položaj državnih in zasebnih nameščencev težaven, da so bile zahteve po zvišanju službenih prejemkov popolnoma utemeljene. Zato je tudi slovensko trgovstvo na svojih občnih zborih ponovno zahtevalo njih zvišanje. Še mnogo težji in obup-nejši pa je poslal zlasti položaj nižjih nameščencev, ko je zaradi vojne in cele vrste drugih razlogov nakrat nastala silna draginja in se je podražilo celo blago, ki ga imamo v izobilju. Nič čudnega ni zato, če je postal klic proti draginji nad vse močan in da je zato tudi vlada smatrala za svojo dolžnost, da nekaj ukrene proti draginji. Nedvomno je imela vlada tudi najboljšo voljo, da s svojimi ukrepi pomaga ljudstvu in da vsaj omili draginjo, če ju »uijattjiii razlogov že ne more popolnoma zatreti. Vlada bi s svojimi ukrepi tudi dosegla uspeh, če bi vse te ukrepe izdala s sodelovanjem praktičnih gospodarskih ljudi. To pa se ni zgodilo in posledica se je tudi takoj pokazala, da so zadeli izdani ukrepi večinoma v prazno, namesto da bi zagrabili tam, kjer se draginja v resnici povzroča.
Ti ukrepi pa so se izkazali kol neučinkoviti tudi zato, ker so izvirali iz stare primitivne miselnosti, kakor da se dela draginja v detajlnih trgovinah in kakor da bi edinole »profitarstvo« trgovcev-detajlistov povzročalo draginjo. Iz takšne miselnosti se sicer more roditi demagoška hujskanja proti trgovcem, nikakor pa ne učinkovito delo proti draginji. Praktične izkušnje so to tudi v polni meri dokazale.
Ce se hoče draginja res prijeti, potem jo je treba prav zagrabiti in zato je treba objektivno najprej ugotoviti elemente, ki povzročajo draginjo in nato nastopiti proti tem elementom. Kateri so ti elementi, vedo najbolje praktični trgovci in zato je tudi naravno, če se je na seji glavnega odbora Zveze trgovskih združenj spregovorila tako jasna in objektivna beseda o draginji in protidraginj-
V volji, da vsi skupno in vsak zase krepimo svojo obrambo miru, moramo letos preživeti božične praznike, da si s tem zagotovimo, da jih Itouio enako v miru doživeli tudi prihodnje leto.
Ta volja mora utrditi našo slogo, mora okrepiti naše gospodarstvo, mora dvigniti našo obrambno moč
skih ukrepih, da no moro več bili dvoma o tem, kako se more draginja omiliti. S tein pa je tudi že pokazana prava pot v bodočnost in zato ima seja glavnega odbora Zveze tudi javen pomen. Upajmo, da bodo to spoznali tudi pristojni krogi in se v prihodnje ravnali po teh ugotovitvah.
*
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj je bila v petek
in mora podrediti vse sile vzvišeni misli: obrambi miru. Tudi samo z lastnimi silami moremo in tudi moramo izvesti to obrambo in da bomo to dosegli, je odvisno le od nas in naše zavednosti ter požrtvo-valnosti.
Prebredli smo že celo vrsto nevarnih trenutkov, prebredli bomo
Ih. t. in. v Celju v Narodnem domu. Seja je bila odlično obiskana in so bila na nji zastopana skoraj vsa združenja.
Sejo jo otvoril predsednik Vidmar in po pozdravu navzočnih pozdravil zlasti predsednika trgovskega odseka zbornice Albina Smrkolja in tajnika dr. Plessa ter imenoval za overovatelja zapisnika gg. Beljaka in Snoja.
Nato je podal naslednje poročilo.
tudi nove nevarnosti, če bomo zvesti samim sebi in svoji narodni misli. Z optimizmom in vero v svoj narod praznujmo božično praznike in svoji deželi bomo mir obvarovali tudi v bodoče. Ta optimizem jo tudi utemeljen na krepkih podlagah, na močni armadi in na dobrih odnošajik s sosedi.
ke židovske veletrgovine neovirano dan za dnem pošiljajo trgovcem cenike s povišanimi cenami.
Proti kartelom se ni nič storilo!
O tem lepo pišejo sTrgovačke Novinec iz Beograda:
»Nihče ni nastopil v zaščito domačega gospodarstva na način, da bi izvedel kontrolo nad karteli. Nihče ni razmišljal o tem, kako veliko korist imajo karteli, ker se ni pravočasno oskrbela država s potrebnim blagom in so s tem dobili karteli veljavo vsemogočnega monopola. Nihče ne ovira teh monopolov pri njihnem neprestanem dviganju cen. Namesto tega smo se vrgli na malega trgovca, ki ne more prodati blaga ceneje, kakor ga bo moral jutri kupiti, da bo založil svoje skladišče. Ta trgovec se bori za vsakdanji kruh, ta ne more dati blaga po isti ceni, po kateri ga je nabavil, ker nima razpoložljivega kapitala, da bi ga mogel investirati v naslednje nabavke, ki so se že znatno podražile. Bilo bi pa to tudi popolnoma netrgovsko postopanje, ki bi moralo dovesti trgovca v bankrot.«
Hujskanje javnosti proti trgovcem draginje no bo ustavilo, niti omililo, ker je ti niso krivi. Malenkostni prestopki nekaterih nesolidnih trgovcev se obešajo na veliki zvon, zabavlja se čez ves trgovski stan in se išče v takih stvareh rešitev draginje. Z demagogijo se ruši gospodarski položaj trgovca in s tem domačega gospodarstva, ker se mu brani, da bi prodajal za ceno, za katero bi lahko kupil novo blago.
Pri sedanjem položaju je nujno potrebno, da se trgovcem omogoči s cenenimi krediti izpopolnitev izpraznjenih zalog, ker se bo sicer draginja bistveno povečala.
Glede dela Zveze
po seji ožjega odbora bi omenil, da smo izvršili sklepe seje ožjega odbora. Zveza je poslala vsem združenjem po seji ožjega odbora 1 okrožnico in prepis zahtev slovenskega gospodarstva, osrednji lesni odsek 2 okrožnici in osrednji odsek s tekočimi gorivi eno okrožnico.
Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je zaradi predvidene omejitve prodaje bencina in ostalih tekočih goriv sklical javni sestanek vseh prizadetih organizacij in posameznikov. Sestanka so se udeležili predstavniki oblasti in uradov ter številni zastopniki prizadetih organizacij. Po poročilu predsednika odseka Laznika in tajnika odseka Kilerja ter po daljši debati se je sprejela resolucija, v kateri so prikazani razlogi, zakaj je prišlo do današnjega stanja in v kateri so orisane posledice,
Poročilo predsednika Staneta Vidmarja
Omejevanje izvoza po državah zaradi zagotovitve domače preskrbe. je povzročilo pri nas pomanjkanje dovoza surovin.
Morski transport je deloma po-jBnluuma~.jjxi
zavarovanja neverjetno dvignile, Ker se vagoni v vseh državah v veliki meri uporabljajo za vojaške namene, je nastalo pomanjkanje vagonov in se je zato tudi suho-zenmi promet z železnico zelo omejil. Upoštevati je treba še promet z motornimi voziti, ki je skoraj v vseh državah zelo omejen. Vse to je tudi v inozemstvu vplivalo na cene, ki rastejo z dneva v dan. Posledice vsega tega pa čutijo naše tovarne, ki so morale dvigniti cene svojim proizvodom, veletrgovci pa cene kolonialnemu in drugemu uvoznemu blagu. Prišlo je do zastoja in zadreg v mnogih strokah, do pomanjkanja blaga itd.
Pri prvem pomanjkanju blaga — potrošniki so najprej občutili pomanjkanje blaga pri kavi in rižu — je naše ljudstvo zašlo v vojno psihozo in je iz strahu pred nadaljnjim pomanjkanjem blaga pričelo kot blazno nakupovati vse življenjske potrebščine. Trgovci tega navala na svoje zaloge niso vzdržali in so zaloge mnogih vrst blaga pošle. Tudi veletrgovci in tovarne niso mogli ustreči silno povečanemu povpraševanju. To je povzročilo med potrošniki še večji naval na trgovine. Pomanjkanje
pa je vzbujalo zopet sum, da trgovci skrivajo blago itd.
Že iz zgoraj navedenih dejstev jo jasno, da so se cene mnogih predmetov morale dvigniti. Pri
nf.UaU.iMwm.lu xulp Izmetih, ki so monopol karte-omejen. Pristojbine za transport ,ov) še cene deloma dvignile
so se zaradi visokega pomorskega
tudi neupravičeno. Ogromno povpraševanje je pa zlasti dvignilo cene kmetijskim proizvodom. Pri žitu ima za dvig cen mnogo zaslug nesrečna politika Prizada, ki bi sicer lahko nastopal kof regulator žitnih cen.
Vojna psihoza jo dalje vplivala tudi na kreditne razmero v trgovini. Plačilo vnaprej, takojšnje plačilo, odpoved vsakega kredita, takojšnje plačilo starih terjatev, ustavljeni popusti, vse to se je hipoma zvalilo na trgovca-detujlista. Znani sklepi zagrebške konference, s katero naj bi se to zlo ublažilo, se le slabo izvajajo, ker tudi industrija sama ne vzdrži zahtev svojih dobaviteljev. Sedaj pa prihajajo še razni načrti, ki kredit trgovca še bolj ogrožajo.
Za zatiranje draginje je izšlv posebna uredba, o kateri bomo danes še posebej govorili. Sedaj le omenim, da se zdi; da mislijo oblasti, da bodo draginjo zatrle z ukrepi proti trgovcu-detajlistu. Po sedanjih razsodbah bi človek mislil, da draginjo povzroča to, če kak trgovec ali obrtnik nima na vsakem predmetu listka s ceno. To je pač najbolj birokratično pojmovanje draginje! Povrh pa proti-draginjska uredba ne velja za banovino Hrvatsko. Karteli in veli-
Novoletna številka »Trg. lista**
bo cel teden v rokah
vseh slovenskih trgovcev
Industrialci vele-
stikov s slovenskimi
trgovci, grosisti, denarni zavodi, vsi, ki iščete poslovnih
trgovci, ne zamudite izredne insercijske prilike, ki jo vam nudi
novoletna številka „Trg. lista**
Inserate za to številko v povečani nakladi, sprejemamo samo do vključno
— 28. decembra 1.1. ———
Objektivna	beseda
in o protidraginjskih
Seia glavnega odbora Zveze trgovskih združeni
Jih povzročila omejitev pro-paje bencina. O tem je tudi mnogo pisalo dnevno časopisje. Do pmejitve uporabe bencina pa je #seeno prišlo. Na konferenci gospodarskih krogov v Beogradu, katere se je udeležil tudi g. Laznik, je pojasnil viceguverner Narodne panlce dr. Belin, da je omejitev prodaje bencina nujna, ker Narodna banka nima na razpolago Hovolj deviz. Smatramo, da se za nvoz tekočih goriv mora najti po-prebna količina deviz, ker gre pri naši malo razviti motorizaciji za sorazmerno zelo male izdatke, a pa velike državne prejemke.
Osrednji lesni odsek je imel sejo |v sredo 13. t. m. v Celju, na ka-Iteri je sprejel važne sklepe v zaščito lesne trgovine (o katerih poročamo na drugem mestu).
Nato je podal tajnik dr. Pustišck (poročilo o
akciji slovenskega trgovstva za obmejno šolstvo
Akcija se je popolnoma posrečila, kakor kaže naslednji pregled prispevkov združenj:
Darovala so združenja:
člani odbora so toplo apelirali na združenja, zlasti pa na vse predsednike združenj, da poskrbe, da bodo združenja vedno točno plačevala zvezno doklado. Zveza je bojna organizacija trgovcev, ki ne more uspešno delovati, če nima potrebnih sredstev. Trgovci imajo za vse mogoče organizacije denar, samo za svojo lastno ne. To je silno žalostno! Marsikatero zelo potrebno akcijo mora Zveza opustiti samo zato, da varčuje, da ima denar za tekoče izdatke.
Vprašanje zvišanja zvezne doklade v korist obmejnega šolstva se odloži.
V zvezi s plačevanjem zvezne doklade pa se je sprožilo tudi vprašanje raznih nabiralnih akcij, ki se vse obračajo na trgovca in katerih je danes že toliko, da jih trgovec enostavno več ne zmore. Treba je delali na to, da bi se vsi prispevki trgovcev osredotočili pri združenjih in bi nato združenja razdeljevala prispevke posameznim organizacijam.
Zelo velika debata pa se je razvila zaradi vprašanja
	din
Brežice		500*—
Celje-mesto . .	4000"—
Celje srezi . . .	1000*—
Črnomelj ....	1600 —
Dol. Lendava .	1905 —
Kamnik ....	2200 —
Kranj		5500’—
Krško		120'—
Laško ......	4200'—
Litija		200 —
Ljubljana ...	17000*—
Ljutomer ....	7600'—
Imgatec		500'—
Maribor ....	13250'—
Murska Sobota.	8000*—
Novo mesto . .	2509 —
Ormož .....	200*—
Ptuj-mesto . . .	1000*—
Ptuj-okolica . .	1580 —
Radovljica . . .	1000*—
Slov. Bistrica .	1000*—
Slovenj Gradec	1969*—
Sv. Lenart . . .	5000*—i
Škofja Loka . .	500 —
Skupaj . . ,	82333*—
Da se je izvedla vsa akcija, je bilo treba mnogo dela. Z odobravanjem je seja odobrila to poročilo.
JZvišanje prejemkov zaseb nih nameščencev
Predsednik Vidmar poroča, da pe je s podpredsednikom Verbičem ter tajnikom dr. Pustiškom udeležil ankete, ki jo je sklicala banska uprava na predlog Delavske zbornice zaradi zvišanja plač lasebnih nameščencev. Glavni odbor je poročilo predsednika odobril ter po krajši debati sklenil: Sprejme se predlog ankete, da se tvišajo minimalne mezde na tr dinarje, da pa se to mora izvest:
» vsej državi. Zveza trgovskih Združenj se pridružuje apelu an kote, da se zvišajo plače državnih b> samoupravnih nameščencev. Prenizko plačevanje trgovskih pomočnikov Zveza obsoja ter je za določitev minimalnih plač trgovskih pomočnikov, vendar pa na/ pe predhodno zaslišijo prizadete stanovske organizacije, j V zvezi s tem priporoča Zveza Vsem združenjem, da zboljšajo plače tajnikov združenj. Glede nameščencev Zveze pooblasti glavn pdbor in predsedništvo Zveze, da pkreneta potrebno.
Glavni odbor pa tudi naglasa, Ida bi bila draginja mnogo manj Ba, če bi direkcija za prehrano in Prizad bolj učinkovito intervenirala na trgu. Najbolj so se podra lili baš oni pridelki, ki jih imamo fr državi v izobilju.
Finance Zveze
O finančnem stanju Zveze je poročal blagajnik Pavel Fabiani Dpominja združenja, da bolj red bo plačujejo svoje prispevke, ker drugače ne more Zveza izpolnje »ati svojih nalog. Nato poroča o ■oveni proračunu ter predlaga d« ostane isti ko lani. Tudi drugi
koledarjev, ristorna in raznih nagrad odjemalcem
V debati, v katero je posegla cela vrsta članov odbora, se je med drugim ugotovilo:
Vse to dajanje nagrad ima na sebi nekaj noreelnega, dostikrat pa je že kar umazana konkurenca. Posebno težko je prizadet mali podeželski trgovec, ki nima tega izkupička, da bi mogel dajati tako bogate nagrade kakor razni fa-brični konsumi, katerim ni treba skrbeti, kako bodo plačali eventualne deficite, ker bo te gotovo plačala tovarna oziroma delavci. Posebno težke so bile pritožbe proti konsumom Trboveljske pro-mogokopne družbe, ki dajejo svojim odjemalcem že 6 do 7 odstotkov ristorna. Še bolj se je začudil glavni odbor, da je bila zaradi teh ristornov izvršena intervencija pri TPD brezuspešna. Zakaj ti kou-sunii že med letom ne znižujejo cene, če imajo ob koncu leta v resnici tako velik dobiček?
Tudi novoletni koledarji so samo grda razvada. Po pravici se
je naglašalo v debati, da bi moral biti tudi v tej zadevi mestni trgovec solidaren s podeželskim. V nekaterih združenjih se je posrečilo z globami darovanje koledarjev odpraviti. Ugotovilo se je, da imajo združenja tudi pravico disciplinsko kaznovati člana združenja, če se ne ravna po sklepih združenja.
Na vsak način bo treba prihodnje leto posvetiti temu vprašanju prav veliko pažnjo, ker so vse te nagrade v ostrem nasprotju z načeli solidne trgovine. Ce se more zadružna in konsumna misel držati samo z ristorni, potem je pač njena tako hvalisana idejna sila na zelo slabili nogah. Ali pa zadružna ideja v nabavljalnih zadrugah res velja samo 3 do 6 odstotkov?
Na koncu debate je bil sprejet sklep, da priporoči glavni odbor Zveze vsem združenjem, naj na svojih občnih zborih sprejmejo sklep, da se opuste vsa mesečna in letna darila. Zveza bo poslala o tem vsem združenjem posebna navodila.
Draginja in protidraginiska
uredba
Zveza proti ukinitvi začasnih skladišč sladkorja pri finančnih kontrolah. Ta skladišča so bila za trgovca velika dobrota in ni za njih odpravo nobenega utemeljenega razloga.
Legitimacije za trgovcc-sejmarjo ter nakupovalce lesa bo založila Zbornica za TOL Nakupovalcem hmelja ni treba imeti legitimacij, ar ni pravilno. Zveza bo zaradi tega intervenirala.
Glede solnih knjižic se sklene, da se naj te ne odpravijo.
Sklene se, da bo pri hod n in glavna skupščina Zveze trgovskih združenj v Novem mestu.
Sklene se tudi, da protestira Zveza, ker se dobi v zadnjem času le debela sol.
Ugotovi se, da je nastalo pomanjkanje soli v nekaterih krajih tudi zato, ker so se kmetje silno založili s soljo. V nekaterih krajih se je prej prodalo 4 do 6 vagonov soli, sedaj pa kar 40.
Sprejet je bil tudi predlog, da intervenira Zveza pri TPD, da ne bo prodajala cementa vsakemu zasebniku po isti ceni ko trgovcem.
Glavni odbor je razpravljal še o nekih manjših vprašanjih, nakar se je razvila daljša debata še o dveh vprašanjih: o krošnjarstvu in nakaznicah ua moko in koruzo.
Zaradi aktualnosti tega vprašanja je le naravno, če se je o tej točki razvila posebno živahna debata, katere uvod je tvorilo naslednje poročilo predsednika Vidmarja.
Predsednik Vidmar o draginji
K uredbi o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije je Zveza poslala svoje spreminjevalne predloge na pristojno mesto. Zveza na to še ni prejela odgovora. Pač pa je prejela odgovor na svojo vlogo beograjska trgovinska zbornica. Trgovinsko ministrstvo odgovarja na vprašanja, ki povzročajo v uredbi največjo nejasnost in največje šikaniranje. Na vprašanje, kaj maj se prav za prav razume pod »drugimi predmeti nujne potrebe« po točki 6 čl. 1 uredbe, odgovarja ministrstvo, da se bo to vprašanje ugotovilo z jjudikaturo, torej pravnim potom. Na najvažnejše vprašanje, če sme trgovec prodati zalogo po zvišani ceni, če poskoči cena nekemu blagu, odgovarja ministrstvo, da bo tudi to vprašanje konkretno rešila judi-katura, in to ne samo tako, kakor to ustreza interesom trgovcev, marveč tudi tako, kakor to ustreza
pravičnosti in interesom potrošnikov.
Precej slični so odgovori zaradi delovanja protidraginjskih odborov in dovoljenega čistega dobička. Uredba, ki ima tako stroge kazni, je prav v svojih najbolj kočljivih vprašanjih nejasna in prepušča odločitev v vsem judikaturi, kar je pa seveda zvezano za posameznega trgovca z velikimi stroški. Zaradi nejasnosti je tudi izpostavljen šikaniranju, da ena oblast tolmači predpis tako, druga pa zopet drugače.
Javnost je zaradi draginje seveda vznemirjena. Že v svojem poročilu sem omenil kdo je povzro-nrrrj drffgtn.ie m Ij^tfrsemoraTa draginja zatirati. Ker pa odjemalec čuti težo draginje le pri svojem trgovcu-detajlistu, padajo vsi očitki neprestano na trgovca-detaj-lista. K temu jo mnogo pripomoglo tudi časopisje. V takih trenutkih šele znamo prav ceniti vrednost svojega stanovskega glasila. Naše lokalne oblasti so se pod vtisom javnega mnenja vrgle na birokratično izvrševanje predpisov protidraginjske uredbe. Po razsodbah v »Službenem listu« dravske banovine vidimo, da je skoro edina pregreha slovenskega trgovca v tem, da je pozabil ali ni označil vsega blaga s cenami.
Obiektivne ugotovitve debate
Po poročilu se je razvila vsestranska debata, ki bi bila zlasti koristna za one, ki danes rešujejo silno komplicirani problem draginje z enostavnostjo in brez zaslišanja praktičnih ljudi na terenu, kakor da bi šlo za najbolj enostavno zadevo na svetu.
V debati se je na podlagi konkretnih dejstev ter praktičnih izkušenj ugotovilo med drugim naslednje:
Draginja je tako silno vplivala zlasti iz dveh razlogov: Prvič zato, ker so se najbolj podražili za življenje najbolj potrebni predmeti in drugič, ker se je to zgodilo v času, ko je bilo vse ljudstvo zaradi vojne psihozo že itak nevarno vznemirjeno. Na ta dva glavna elementa vse draginjske krize pa se ni protidraginjska uredba niti najmanj ozirala. Tako se je silno podražila moka, podražili so se vsi deželni pridelki, podražili so se bencin, kvas, špirit in ti celo z dovoljenjem državne oblasti. Vse življenje se je zaradi tega silno podražilo, in predvsem zaradi podražitve teh predmetov so prišli socialno šibkejši sloji v težave. Protidraginjska uredba ni pa niti najmanj nastopila proti tem podražitvam, temveč je podražitev
deželnih pridelkov celo izrečno od določb uredbe izvzela.
Napaka je bila tudi v tem, da ni nastopila uredba proti draginji na viru, kjer se dejansko določajo nove cene, temveč šele pri izlivu, ko se morajo prodajalci ravnati po diktatu onih, ki so na viru in ki edino določajo cene. Nič se ni slišalo in nič se ni videlo o kakem nastopu proti kartelom, temveč so se njim nasprotno dovolila vsa zahtevana zvišanja cen. Naravno je, da se zaradi tega tudi ni moglo zajeziti dviganje cen.
Iz zunanjih vzrokov so se podražili tudi vsi predmeti, ki jih uvažamo iz tujine. Ta draginja bi se mogla kljub temu omiliti, če bi se gledalo na to, da se povečajo zaloge blaga v državi. To se pa ni storilo, temveč se je z odklanjanjem deviznih dovoljenj celo onemogočalo tovarnam, da si nabavijo zadosti surovin in veletrgovcem, da dopolnijo svoje zaloge. Prav tako pa se ni niti najmanj priskočilo na pomoč trgovcem, ko so jim bili čez noč odpovedani vsi krediti in ko so se njim dobavni in plačilni pogoji tako poostrili, da je bila podražitev predmetov neizogibna.
Druga temeljna napaka pa je
bila, da je izšla protidraginjska uredba v nepravem času, ko je bila vznemirjenost ljudstva že na višku in ko bi bila velika pomirjevalna akcija posebno priporočljiva. Protidraginjska uredba je zato vznemirjenje še povečala, pri )em pa storila trgovstvu to težko krivico, da ga je predstavila kot onega velikega krivca, ki je kriv vse nesreče, čeprav je notorično, da je bil tudi trgovec žrtev onih, ki so bili na viru in ki so mogli vse neljube posledice višjih cen in razburjenih časov prevaliti na trgovca. Vsa protidraginjska uredba je pisana saino proti trgovcem in zato je vrgla na trgovstvo odi], Hi gn nase nnclonnlno
in solidno trgovstvo ni nikdar zaslužilo. Vedno je bilo zvesto z narodom, sedaj pa naj trpi za krivdo drugih, večinoma nenacionalnih elementov!
Kako neutemeljena je protitr-govska ost v protidraginjski uredbi, je pokazalo tudi njeno izvajanje, pa čeprav se niso trgovci niti najmanj pardonirali. In vendar nismo čitali o obsodbah trgovcev in vse obsodbe, ki so se izrekle, so se izrekle le, ker ni imel ta ali oni trgovec označenih cen. Vsa oficialna protidraginjska akcija se je prav za prav reducirala na označevanje cen predmetov. Zato se tudi ni čuditi, če cene še naprej skačejo.
Trgovstvo zato apelira na vse pristojne oblastj in tudi na časopisje, da vsa ta dejstva upoštevajo in da zatirajo draginjo pri viru, predvsem pa, da pomirjevalno vplivajo na javnost, da se bo ta pomirila in ne sama povzročala dviga cen s histeričnim nakupovanjem vsega, kar ji pride pod roko.
V zvezi s tem vprašanjem se je govorilo tudi o novi finančni in gospodarski politiki ter sta dala podpredsednik Verbič in pa tajnik dr. I*less razna zelo poučna in koristna pojasnila.
Slovenski gospodarski program
Na podlagi sklepa zadnje seje glavnega odbora Zveze je sestavilo tajništvo Zveze po vzorcu hrvaške spomenice načrt slovenskega gospodarskega programa. 0 tem načrtu je že razpravljal ožji odbor Zveze ter ga odobril. Načrt se je razposlal tudi vsem združenjem, ki so ga večinoma tudi že odobrila. Nekatera združenja so poslala tudi dodatne predloge ter se je zato pooblastil ožji odbor, da dokončno redigira ta načrt.
Predlogi združenj
Soglasno se sprejme predlog Združenja Ptuj-mesto, da se izreče
Krošnjarska nadloga ne preneha
Zbor. svetnik Kastelic je pokazal tri vzorce blaga, ki ga je prodal krošnjar noki ženi za 1200 din in ki je vredno največ 700 din, po kateri ceni se tudi vedno dobi v trgovini. Krošnjarji delajo podeželskemu ljudstvu s svojimi pretiranimi cenami silno škodo. Zna-ilno je tudi to, da kljub navijanju cen po krošnjarjih, zanje protidraginjska uredba nc velja. Nujno potrebno je, da se tudi od krošnjar-ev zahteva, da se ravnajo po določbah protidraginjske uredbe oziroma da oblasti svoje nadzorstvo izvajajo tudi nad krošnjarji.
Veliko nejevoljo je tudi izzvala vest, da se zopet izdajajo
nakaznice za moko.
Neštetokrat se je že dokazalo, da so nakaznice na moko in ko-uzo za tako imenovane pasivne kraje popolnoma ponesrečena iznajdba. S temi nakaznicami naj bi se omogočila revnejšemu prebivalstvu nabava hrane po zmanjšani ceni. Dejansko pa revnejši sloji nimajo od teh nakaznic nič, ker nimajo toliko gotovine, da bi kupili kar cele vreče. Kupujejo to cenejšo moko in koruzo le bogatejši ljudje in je zato vsa ta socialna akcija popolnoma zgrešil i svoj namen. Dogaja pa se tudi, da prodajajo občine to moko še d raže ko trgovci, dostikrat pa se izrabljajo te nakaznice tudi v strankarske in demagoške namene. Stvar je slaba v vsakem pogledu in tudi mora biti. ker občine sploh nimajo skladišč, da bi se mogla akcija z »uputnicami« posrečiti..
Že je vse kazalo, da so ti tehtni argumenti komr > te nakaznice vendarle odpravili, sedaj pa prihajajo nakaznice zopet na dan. Pa ne, da so jih "orodili glasovi o
bližnjih volitvah?
Na seji glavnega odbora Zveze se je ugotovila potreba, da vsi li-govci in združenja zbirajo podatke o tej akciji in naj podatke nato pošljejo Zvezi, Zbornici in »Trg. listu«, da bo mogoč boj proti nakaznicam na podlagi konkretnih primerov.
Podpredsednik Verbič je še pozval vse trgovce, da oglašujejo v »Trgovski list« in da zlasti zahtevajo od sv jih dobaviteljev, da in-serirajo v »Trgovski list«. Na ta način bodo najceneje pomagali »Trgovskemu listu«, ki je popolnoma njihov list, vedno pripravljen z vso odločnostjo braniti interese trgovcev in slovenske trgovine, a tudi vsega slovenskega gospodarstva.
Po nekaterih pojasnilih in po nekaterih manjših vprašanjih je predsednik Vidmar zaključil res uspelo sejo.
Politične vesti
Italijanska kraljevska dvojica je
z velikim spremstvom obiskala papeža Pij a XII. Sprejem kraljevske dvojice je bil zelo slovesen. Papež je v svojem govoru zlasti naglasil zasluge ital. kralja in cesarja za mir ter za vero. Blagoslovil je kralja in kraljico v želji, da bi še nadalje mogla obvarovati svojemu narodu notranji in zunanji mir. Svečani obisk ital. kraljeve dvojice je napravil v Italiji zelo močan vtis. Papež bo vrnil obisk 28. t. m. Po 1. 1870. bo to prvič, da bo papež osebno vrnil obisk.
Turško zunanje ministrstvo demantira vse vesti o poslabšanju odnošajev med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Tudi obisk predsednika Turčije v obmejnih krajih ni bil v nobeni zvezi z mednarodnim položajem.
Iz Moskve se poroča, da se bodo na osebno intervencijo Stalina zn.va začela pogajanja s Turčijo, ker hoče Stalin doseči dobre od-nošaje s Turčijo.
Na zadnji seji vrhovnega sveta zaveznikov v Parizu se je govorilo tudi o finsko-sovjctski vojni ter ugotovilo, da bi bil ogrožen ves skandinavski polotok, če bi padla Finska, življenjskega pomena za Anglijo pa je, da sta Norveška in Švedska neogroženi. Zato ni izključeno, da bodo zavezniki nudili aktivno pomoč Finski. Nekateri listi v zvezi s tem tudi že poročajo, da bo Anglija napovedala Sovjetski Rusiji vojno. Nekateri francoski listi že zahtevajo, da Francija pretrga vsak stik s Sovjetsko Rusijo.
Da se okrepi stališče francoske vlade, namerava izvesti Daladier rekonstrukcijo svoje vlade v tem smislu, da bi pritegnil v svoj kabinet tudi socialiste.
Med angleško in italijansko vlado je bil dosežen sporazum o izvaja-Mu angleške blokade proti Nemčiji. Za Italijanske ladje bodo določene posebne izjeme ter bo mogla Nemčija do neke mere izvažati svoje blago skozi Italijo.
Kanadski ministrski predsednik King je poslal pariškemu listu »Jour Echo de Pariš« pismo, v katerem poroča, kakšno pomoč bo nudila Kanada zaveznikom. Predvsem treba omeniti, da bo dala zaveznikom ves potrebni živež in ves železni material, ki ga potrebujejo zavezniki. Poleg tega bo postala glavno vežbališče za letalce. Vsak mesec bo mogla dobaviti 2003 letal ter dati tudi potrebne pilote. Udeležila pa se bo vojne tudi aktivno in prva divizija Kanadcev je že v Evropi. Kanada bo podpirala zaveznike tako dolgo, dokler ne bo vržena sedanja nemška vlada in dosežena zmaga zaveznikov.
Hitler je odpotoval na francosko fronto, kjer bo prebil božične praznike.
Pri kancelarju Hitlerju je bil posvet vseh poveljnikov nemške oborožene sile z maršalom Goringom na čelu. O seji ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo.
Švicarski listi poročajo, da so nastala med maršalom Goringom in zun. ministrom Ribbentropom velika nesoglasja zaradi zavezništva Nemčije s Sovjetsko Rusijo. Velika večina višjih nemških oficirjev da soglaša z maršalom Goringom.
Poročila z zapadne fronte poročajo zopet, da ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov.
Šef nemške tajne policije Himm-ler je prišel v Rim. Oficialni namen njegovega prihoda je ureditev izselitve nemške manjšine iz Južne Tirolske. Nekateri listi pa so mnenja, da je namen njegovega prihoda v Rim tudi ta, da pripravi teren za sestanek Hitlerja z Mussolinijem.
Francozi poročajo, da so francoske vojne ladje zopet potopile dve nemški podmornici. Eno je potopi! francoski rušilec »Sirocco«, ki je dosedaj potopil že dve podmornici.
Poveljnik nemške oklopnice »Admiral v. Spee« Heinz Langsdorf se je ustrelil s svojim službenim revolverjem. Pustil je pismo, v katerem pravi, da hoče deliti usodo svoje ladje. Samomor je odložil samo za toliko časa, da je bila vsa posadka ladje v varnosti.
Urugvajski parlament je odobril stališče urugvajske vlade glede nemške oklopnice »Admiral v. Spee«.
Fincem se je posrečilo z novo vojno taktiko, da napadajo v malih motoriziranih oddelkih, ustaviti sovjetsko ofenzivo na severu. Sovjetske čete so se morale z veli kimi izgubami tu celo umakniti.
Na karelski ožini so pri Salli dosegli Finci veliko zmago, ki jo potrjujejo tudi nevtralni opazovalci. Nekatera poročila govore o celih sovjetskih polkih, ki so jih uničili Finci. Bili so tudi veliki letalski boji, katerih se je udeležilo okoli 200 sovjetskih letal Finci trde, da so sestrelili 20 letal.
Sovjetsko poročilo je kratko ter govori le o manjših bojih.
Stalin je praznoval v četrtek svojo šestdesetletnico. K rojstnemu dnevu mu je čestital tudi Hitler. Namera poveljstva sovjetskih čet, da bi mu za šestdesetletnico poročali o veliki zmagi nad Finci, se ni posrečila.
Moskovski radio je objavil poziv, da je treba streti sabotažo trockistov v vojnih tovarnah. Trockisti tem podpirajo Mannerheimovo
kliko. Radijsko poročilo je nagla-šalo, da se bore sovjetski vojaki na Finskem za osvobojenje tovarišev in zato se jim s sabotažo ne sme zabadati nož v hrbet.
V italijanski senat so bili imenovani tudi štirje Albanci, med njimi predsednik albanske vlade Verlazzi.
Na finski fronti se udejstvujejo tudi že italijanski in španski letal-
ci. Veliki oddelki švedskih prostovoljcev odidejo te dni na finsko bojišče.
Švedski parlament je sprejel zakon o obvezni delovni službi, ki velja za vse švedske državljane od 17. do 70. leta.
Japonska vlada je sklenila, da •odpravi blokado na reki Jangce. Svoj sklep je že sporočila britanski vladi.
1/1023	$0332223£3
Sela osredniega Besnega odseka pri Zvezi
trgovskih združeni
Preteklo sredo je bila v Celju seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj. Seja je podala jasno sliko o stanju naše lesne trgovine, ki se je v primeri s prejšnjimi meseci zboljšala, ki pa še dolgo ni dosegla onega razmaha kakor pred leti. Na seji je bilo [»danili tudi polno predlogov, kako bi se stanje lesne trgovine še zboljšalo. Poudariti je treba pa tudi to, da na pravo zboljšanje ni računati, če ne bodo lesni trgovci tudi več storili za svojo organizacijo. Ni organizacije, ki bi mogla uspešno delovati, če ji člani ne dajo zadostnih sredstev.
O stanju na lesnem trgu je podal
predsednik Škrbec
krajše poročilo, v katerem je navajal:
Medtem ko je poslovanje na zunanjem trgu zelo živo, je notranji trg slab. Zaradi zaključka gradbene sezone se celo v Beograd malo proda. Tako v notranji kot v zunanji trgovini pa povzroča mnogo težav pomanjkanje vagonov. Po precejšnjem zastoju izvoza lesa v Francijo in Anglijo se je pričelo zopet živahnejše povpraševanje iz teh dveh držav. V Italijo izvažamo čedalje več in to pri primernih cenah. Zelo ugodno je vplival na izvoz lesa v Madžarsko prevzem madžarskega kliringa po Italiji s pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Sedaj pridejo našr izvozniki v primernem času do plačila. Izvoz v Nemčijo je zastal zaradi prenizkih cen. Nujno je, da se cene lesa za Nemčijo čimprej zvišajo. V splošnem pa moramo reči, da se je položaj v novembru in decembru za lesno izvozno trgovino zboljšal.
Opozoriti moramo naše člane, da zaradi negotovosti na svetovnem trgu ne delajo prevelikih sklepov. Poročati moram tudi, da so mnogi naši trgovci napravili velike zaključke z italijanskimi firmami, ki še niso imele uvoznih dovoljenj. Sedaj je precej sporov med dobavitelji in izvozniki, ker izvozniki ne prejmejo denarja in ne morejo plačali. Zaradi tega priporočam članstvu, da pri vsaki pogodbi zahteva in ugotovi, če ima kupec uvozno dovoljenje.
Seja strokovnega odbora za gozdne proizvode v Beogradu bo verjetno šele v začetku januarja, ko bo začela poslovati izvozna direkcija. (Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.)
Tajnik dr. Pustišek poroča o delu Osrednjega lesnega odseka Po zadnji seji je razposlal odsek pet okrožnic, v katerih obvešča člane o vseh važnih spremembah in dogodkih v lesni trgovini. Odsek je odgovoril na vprašanja mnogih posameznikov. Izvršeni so bili sklepi zadnje seje odseka.
Nato so bili sprejeti naslednji predlogi:
Zbor. svet. Gorjane predlaga, da se brezpogojno izvaja sklep, da se zahteva plačilo v kliringu vnaprej, da torej dobi prodajalec od kupca predplačilo (kliring anti-cipat).
Gg. Borlak in Stainpah priporočata v pogodbi klavzulo o storni-raniu kupčije.
Skušal se bo izvesti predlog ormoške sekcije, da se pritegnejo k pogajanjem z Nemčijo tudi slovenski lesni eksperti. Pogajanja z Nemčijo bodo verjetno v januarju.
V daljši debati se je splošno po-
udarjala potreba, da se prispevki za lesno sekcije plačujejo v redu in točno. Predlogi, kako bi se dohodki sekcij [»večali, se bodo skušali izvesti.
Predlog o ustanovitvi samostojnega združenja lesnih trgovcev se priporoči članom v pretres.
Sklene se, da se lesni trgovci opozore, naj ne sklepajo prevelikih zaključkov, ker bi imeli pri ev. padcu cen silno izgubo.
Ker se mnogi uvozniki ne drže točno svojih obveznosti, se sklene:
Lesni trgovci naj dovolijo pri starih [»godbah inozemskim uvoznikom, ki še niso predložili izkaza o prejetem uvoznem dovoljenju, niti blaga plačali in odpoklicali, naknadni termin 14 dni, da vse to store; če tega uvozniki v roku ne store, naj se [»godbe stornirajo.
Proti šušmarstvu
Daljša debata se je razvila tudi zaradi šušmarstva v lesni trgovini, ki je v težko škodo tudi našemu gozdnemu gospodarstvu, kakor je ugotovila Ljubljanska sekcija .lugoslov. gozdarskega združenja. Predloga sekcije (»Trgovski list« je ta predloga v celoti objavil) se sprejmeta in tudi drugi predlog glede nujnosti gozdarske naobrazbe za nove lesne trgovce.
Šušmarstvo je pri nas silno razvito. G. Veršec omenja, da izva-žajo šušmarji zlasti doge v Nem-
čijo. Cele hrastove gozdove so že posekali. Oblasti bo na to odsek opozoril.
Tudi železniška direkcija v Ljubljani kupuje les od šušinarjev. Odsek bo naprosil direkcijo za njene nakupne pogoje.
Drugi predslogi in sporočila
Legitimacije za lesne nakupovalce so sedaj s sklepom bansko uprave obvezno. (Odobravanje.)
Kontrola cen so soglasno odkloni.
Lesni uvozni monopol se v Italiji ne bo uvedel.
Sodišče se naprosi, da imenuje izvedence za les na predlog lesnih sekcij, ker se sedaj dostikrat dogodi, da so sodni izvedenci laiki v lesni trgovini.
Gleda naj se na to, da se bodo vajenci lesne stroke redno prijavljali.
Omejitev prodaje bencina je zelo zadela trgovce, ki so prevažali les z avtomobili po cestah, vzporednih z železnico. Prevoz z železnico je dražji in neprikladnejši.
Odsek bo skušal doseči izdajo kart za bencin, ker bo potem vsak prosto razpolagal s količino bencina, ki jo dobi.
Ko so se obravnavala in pojasnila še nekatera druga vprašanja, je predsednik Škrbec zaključil sejo.
Liubliana v številkah
Iz Statističnega letopisa mesta Liubliane
Ljubljana ima 17 katastrskih občin, ki imajo skupno 6538 ha 19 a in 5 m’ površine. Največje je Trnovsko predmestje, ki ima 1697 ha 56 a 5 m2, najmanjše predmestje pa Krakovsko predmestje z 22 ha 70 a in 15 m*. Drugo največje predmestje je Karlovško, ki ima nad 1116 ha, drugo najmanjše pa Ljubljana mesto s 36 ha in 20'5 a. Od predmestij imajo površine: Udmat 88 ha, Stepanja vas 218, Dravlje 486, Zg. šiška 693, Moste 395 in Vič 656 ha.
V Ljubljani (brez priključenih okoliških občin) je bilo (navajamo le ha) stavbišč 159 ha, vrtov 314, javnih nasadov 3, cest in trgov 184, travnikov 2203, njiv 499, gozdov 212, pašnikov 29, vod 85, dvorišč 53, pokopališč 24, skupno 3829 hektarjev.
Mestnega sveta je bilo 441 ha, od česar odpade na stavbnča 13 ha, vrtove 29, ceste in trge 178, travnike 117, njive 36, gozdove 37, itd.
Poklicna sestava prebivalstva
(Po statistiki 1. 1931.)
Vseh oseb, ki služijo, je bilo 35.302, vseh vzdrževanih oseb pa 24.464. Od teh je "bilo (prva številka služeči, druga številka vzdrževane osebe):
v kmetijstvu, gozdarstvu in ri-barstvu ter živinoreji 735, 807, v industriji in obrtu 9616, 6251, v trgovini, kreditu in prometu 6500, 7132,
v svobodnih poklicih, vojski 7386, 5353, ostali poklici 8338, 4921, med temi je bilo rentnikov iu upokojencev 3998, 4324.
Iz dravske banovine je bilo 8001 °/t prebivalstva (iz Ljublja-
stanovanje pride torej ena kopalnica.
Tujski promet
Zelo poučne so številke o tujskem prometu. Te številke prepričujoče dokazujejo, da stori Ljubljana mnogo premalo za tujski promet in da je bil odpor gostil-ičarjev in hotelirjev proti davšči-i na prenočišča več ko upravičen.
1933. stalno pada in 1. 1938. smo imeli tako malo prenočnin ko še nobeno leto prej. To je naš naj-asnejši dokaz, da Ljubljana kot tujsko mesto nazaduje, zelo nazaduje in da se za tujski promet stori mnogo premalo. Manjka samo še statistika o potovanjih Ljubljančanov in videli bi, da smo glede tujskega prometa naravnost nedopustno deficitni.
ne same 34'53 %>, iz ljubljanske okolice 9'25 °/o), iz Italije 11'31u/o, Avstrije 2'94 °/o in savske banovine 1*49 °/o. Iz drugih držav in banovin je bilo manj ko 1 odstotek. Več ko vsak deseti prebivalec Ljubljane je torej iz Primorja.
V prvih povojnih letih je bilo vedno več umrlih ko novorojenih. V zadnjih letih pa se je to stanje zboljšalo in 1. 1938. je bilo 1112 živorojenih, umrlih pa 846, da je znašal naravni prirastek 266 oseb (1. 1939. le 135, 1. 1936. 177, 1935. le 30, 1. 1934. pa je bilo celo 21 več mrtvih).
Zgradbe in stanovanja
Takoj po vojni gradbene delavnosti skoraj ni bilo, saj sta se 1. 1919. sezidali le 2 hiši z 2 stanovanji. Stavbena delavnost se je nato večala in dosegla 1. 1922. vi šek z 90 hišami in 168 stanovanji. Znova je oživela stavbena delavnost šele 1. 1926., ko je bilo sezidanih 92 hiš z 207 stanovanji. Višek je nato dosegla 1. 1928. s 162 hišami in 453 stanovanji ter leta 1931. s 155 hišami in 496 stanovanji. Nato je začela padati in se zvišala šele 1. 1936., ko je bilo sezidanih 140 hiš s 460 stanovanji, leta 1937. 135 hiš s 450 stanovanji ter lani 103 hiše s 394 stanovanji.
V hiše je bilo Investirano leta 1919. in 1920. po 4'3, 1. 1925. 43'5 milijona din, največ 1. 1933 ko so dosegle investicije 62,2 milijona din. Nato so padale »n se Šele 1. 1936. zvišale na 53,5, nato pa padle 1. 1937. na 45,3, 1. 1938. pa na 36,2 milijona din.
Vseh hiš je bilo v Ljubljani 1 1931. 3322 z 12.705 stanovanji. 1. 1938. pa 6493 hiš z 20.981 stanovanji. Vsa ta stanovanja so imela le 4.326 kopalnic. Na vsako peto
Tako nam navaja letopis nasled-		
nje številke:		
Bilo je:		število
leta	tujcev	prenočnin
1931	48.035	139.150
1932	66.885	105.942
1933	75.828	280.972
1934	54.748	136.598
1935	60.013	151.557
1936	51.783	105.019
1937	55.542	96.596
1938	52.572	90.408
Število prenočnin		torej od leta
Sprememba postne tarife v notranjem prometu
Z odločbo poštnega ministra z dne 15. decembra 1939. se je spremenila poštna tarifa v notranjem prometu takole:
I. Za dopisnice s sliko (razglednice) zasebne izdaje, s katerimi
e o božiču, Novem letu in Veliki noči voščijo prazniki, z največ petimi besedami ali petimi udoma-•enimi začetnimi črkami, se plača taksa din 0'50, in
II. za tiskane posetnice v odprti ovojnici, s katerimi se pošilja jo voščila ali čestitke, izraz sožalja, zahvale ali drugi izrazi pozornosti oziroma vljudnosti, z največ petimi udomačenimi začetnimi črkami, se plača taksa din 0'25, z več ko petimi besedami pa taksa 1 dinar.
Ce se v isti odprti ovojnici pošilja več tiskanih posetnic raznih pošiljateljev za istega prejemnika, so takšne pošiljke zavezano plačilu pisemske takse.
Pošiljke iz točke L se morejo oddajati na po«to po znižani tarifi samo v času 10 dni [»red in 5 dni po navedenih praznikih. Med dovoljeno število besed se ne štejejo datum, kraj oddaje in natančnejši naslov pošiljatelja.
Vajenska šola kovinarske zadruge »Plamen«
Kovinarska zadruga »Plamen«, ki je naslednica Prve žebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici vzdržuje od leta 1936. trirazredno kovinarsko strokovno šolo. Letos je prvič dovršilo šolo 16 va jencev, vsi z dobi im uspehom. Zadruga »Plamen« torej v polni meri izpolnjuje svojo dolžnost do vajencev, za kar je treba izreči vse priznanje.
Kinknrzi - poravnave
Uvedeno jo poravnalno postopanje o premoženju trgovca Romana Zajelšuika v St. Jerneju pri Ločah. Poravnalni sodnik Andrej Levstek, poravnalni upravnik odvetnik dr. Franjo Macarol v Slov. Konjicah. Narok za sklepanje poravnave dne 16. januarja ob 9. uri pri sodišču v Slov. Konjicah, rok za oglušitev do 11. januarja.
Uvedeno je bilo poravnalno postopanje o premoženju trgovca Andreja Bohinca v Medvodah. Poravnalni sodnik Baričevič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Kobal v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 24. januarja ob 9., rok za oglasitev do 15. januarja.
Denarstva
Pravilnik o izplačilu izseljenskih vlog
»Službene novine« z dne 15. decembra so objavile naslednji pravilnik o izplačilu izseljenskih vlog:
§ 1. — Hranilne vloge izseljencev pri onih domačih denarnih zavodih, ki so prišli v konkurz v času od 1. januarja 1925. do 3. februarja 1931., se bodo izplačale iz državnih sredstev po pogojih, navedenih v tem pravilniku.
§ 2. — Vlagatelji-izseljenci morajo predložiti Poštni hranilnici kr. Jugoslavije v Beogradu prijave z naslednjimi listinami: vložno knjižico ali sodnim sklepom, če je bila vložna knjižica predmet sodnega uničenja, potrdilom o državljanstvu ter potrdilom o izseljenstvu najkasneje do 31. decembra 1940.
§ 3. — O vseh prijavah za izplačilo izseljenskih vlog po predpisih tega pravilnika sklepa posebna državna komisija treh članov, ki jih imenuje finančni minister. V tej komisiji so po en zastopnik finančnega ministrstva, Postne hranilnice in ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Vsakemu članu se mora istočasno imenovati tudi namestnik.
§ 4. — Državna komisija izdaja po pregledu vloženih prijav ter potrebnih dokazil končne sklepe o izplačilu izseljenskih vlog. Ko ugotovi, da so dani zakonski pogoji za izplačilo, izračuna komisija vlogo in dogovorjene obresti do otvoritve konkurznega postopka.
§ 5. — Izseljenske vloge po čl. 1. tega pravilnika izplačuje Poštna hranilnica v Beogradu, ki bo izdajala vlagateljem svoje hranilne knjižice za zneske, ki jih bo priznala državna komisija.
Po teh hranilnih knjižicah bo plačevala Poštna hranilnica isto obrestno mero, ki jo plačuje sicer svojim vlagateljem, in sicer od dneva izdaje hranilnih knjižic.
§ 6. — Ce je bil konkurz nad premoženjem nekega denarnega zavoda po čl. 1. tega pravilnika že odpravljen s sklepom pristojnega sodišča, se izplačujejo izseljenske vloge teh zavodov vlagateljem iz državnih sredstev po odbitku že plačanega zneska konkurzne mase.
§ 7. — Konkurzna sodišča, ki vodijo konkurzni postopek ali ki so ga vodila in je ta že zaključen, morajo dajati v kratkem sodnem roku svoje odgovore in sporočila, ki jih bo od njih zahtevala drž. komisija za izplačevanje izseljenskih vlog v zvezi z izplačilom teh vlog.
§ 8. — Vso pravice vlagateljev, katerih terjatve bodo plačane po tem pravilniku, preidejo na državo ter se bo v vsem uporabljal postopek o prijavljanju sodišču, ki je predviden v čl. 7. zakona o izpla čilu izseljenskih vlog pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Beogradu ter pri nekaterih drugih bankah, s tem, da se bo sama Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije v Beogradu prijavila pristojnim sodiščem in da se njej izplačajo terjatve po tem pravilniku
Sodišču se ne bodo prijavljale te terjatve, če je konkurzno postopanje nad premoženjem denarnega zavoda, čigar vloge naj se iz plačajo, že zaključena s pravnomočnim sodnim sklepom.
§ 9. — Predpisi zakona o izplačilu izseljenskih vlog z dne 31. ja nuarja 1939. ko tudi pravilnika o delu državne komisije za izplačilo izseljenskih vlog z dno 16. marca 1931., v kolikor niso spremenjeni s tem pravilnikom, se morajo uporabljati tudi pri izplačevanju vlog po tem pravilniku.
§ 10. — Ta pravilnik stopi v ve Ijavo z njegovo objavo v »Službe nih novinah« (kar se je zgodilo 15. decembra 1939.).
•
Zaupanje v denarne zavode se Je rrnilo. Tako poročajo iz Maribora, da je komaj 1 odstotek vlagateljev
Krošniarii se organizirajo
V liubliani se je ustanovilo Društvo krošniariev
Pri nas je res že vse mogoče In tako smo brali pred dnevi v listih, da je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor društva krošnjarjev, ki naj brani »pravice« krošnjarjev. Brali smo nadalje, da je banska uprava pravila tega društva že potrdila. Krošnjarji bodo torej v bodoče nastopali organizirano in morda bodo v kratkem dosegli tudi to, da bodo imeli obvezno združenje za posel, ki je le v neznatnih odstotkih legalen!
Imamo razumevanje za pravice vsakega stanu in niti enemu stanu ne ugovarjamo, če si hoče ustanoviti svojo organizacijo. Toda organizacija krošnjarjev? Ali je ta sploh mogoča?
Če bi se organizirali krošnjarji, ki prodajajo izdelke svojega domačega obrta, bi bila takšna organizacija razumljiva, čeprav ne ravno potrebna, ker tem krošnjarjem nihče na svetu ne krati njih stare pravice, da prodajajo svoje izdelke, kjer le morejo. Samo ti pa so tudi pravi krošnjarji, zaradi katerih so bili izdani tudi vsi krošnjarski privilegiji.
Tudi to bi še razumeli, če bi ustanovili svoje kroshjarsko združenje dalmatinski krošnjarji, ki so vsaj v tem pravi krošnjarji, da svojo krošnjo sami nosijo, da v resnici krošnjarijo. A tudi ti dalmatinski vrošnjarji bi težko ustanovili svoje društvo, ker brez tega ravno tako nemoteno prodajajo vse, kar le morejo, prepovedane in neprepovedane reči. Tudi dalmatinski krošnjarji si svoje organizacije gotovo ne bi ustanovili, ker kaj bi jim organizacija, ko pa imajo tudi brez organizacije vse, kar potrebujejo.
Zato tudi ti pravi krošnjarji prav gotovo niso dali pobude za ustanovitev krošniarskega društva, temveč oni nepravi, ki opravljajo vseskozi nelegalen posel in ki se le skrivajo za hrbtom revnih ribniških, kočevskih in dalmatinskih krošnjarjev.
To so oni krošnjarji, ki prodajajo samo inanufakturno blago, ki prevažajo to blago z avtomobili po deželi, ki imajo v Liubliani in drugih mestih svoja skladišča in svoje prave trgovine, ki zaslužijo dostikrat v enem dnevu yeč ko legalni trgovec ves mesec. Ti krošnjarii so edino mogli biti ustanovitelji krošnjarskega društva, ker ti potrebujejo neko legalno oporo za svoj posel, pa naj bi bila ta opora še tako malovredna.
V tein pa je tudi vsa gorostas-nost ustanovitve krošnjarskega društva. Krošniarjenje z manu-fakturnim blagom je po zakonu sploh prepovedano. Ta, ki ta prepovedani posel opravlja, na si ustanavlja z dovoljenjem oblasti društvo, ki naj brani njegovo »pra-vieo«. ki pa je v resnici v nasprotju z zakonom!
Prepovedano je nadalje, da uporabljajo krošnjarji avtomobile in da prevažajo svoje blago v vozilih. Ti krošnjarji, ki to zakonsko določilo vedoma kršijo, pa si ustanavljajo sedaj društvo, ki naj ščiti njih »pravico«, ki je v nasprotju z zakonom!
Prepovedano je nadalje kroš-njarjenje v obmejnih krajih. Sedaj pa si ustanavljajo svoje društvo
krošnjarji, ki to prepoved kršijo, da jim društvo ščiti »pravico«, ki je sploh nimajo, ki je niti imeti ne morejo, ker je v nasprotju z zakonom.
Morda pa so si krošnjarji ustanovili društvo zato, da bi varovali svoje pravice kot davkoplačevalci? Tudi to je izključeno, ker tudi brez krošnjarske organizacije itak ne plačujejo nobenih davkov.
Kje so torej razlogi, da se je ustanovilo društvo krošnjarjev? Še zanimivejše pa je vprašanje, da se je ustanovitev takšnega društva dovolila!
Zavedati se je namreč treba, da danes cvete krošnjarstvo samo zaradi krošnjarjenja manufakturne-ga blaga. Tako krošnjarjenje pa je prepovedano. Vendar si ne moremo misliti, da bi se ta tako jasna vsakdanja resnica mogla prezreti.
Tik ob oni črti, ki loči legalnost od nelegalnosti, se gibljejo zlasti krošnjarji z manufakturnim blagom. Kje so vendar le najmanjša jamstva, da se bo vedno spoštovala črta, ki loči legalnost od nelegalnosti!
Pri tej priliki pa moramo naglasiti še eno dejstvo. Pred poldrugim letom je minister za trgovino dr. Vabauič na velikem ljubljanskem kongresu javno in slovesno obljubil, da bo v kratkem izdal uredbo o krošnjarjih, s katero bo zlasti krošnjarstvo z ma-nufakturnim blagom odločno prepovedano. Ta obljuba je bila kasneje trgovcem ponovljena.
Sedaj pa naj namesto krošnjarske uredbe dobimo društvo v zaščito krošnjarjev?
Na ta način se pač ne pospešuje domača nacionalna trgovina, na ta način se tudi ne more napraviti red v našem gospodarstvu. Manjka samo še to, da se oficialno izreče, da protidraginjska uredba za krošnjarje ne velja, ker dejansko zanje itak res že ne velja.
Marsikaj smo že doživeli, vendar pa smo obstrmeli, ko smo či-tali, da se ustanavlja društvo krošnjarjev.
Takšno božično darilo slovenski trgovci res niso zaslužili!
je, kakor zatrjujejo, že prijavljena patentnemu uradu.
Ako so vozila opremljena za pogon z zemeljskim plinom, potem se vse omejitve glede porabe bencina ali nafte nanje ne nanašajo in občina bo imela vedno dovolj metana na razpolago za pogoni avtobusov.
Prihodnia Številka .TRGOVSKEGA USTA* zide v petek 29. decembra kot NOVO-LETNA ŠTEVILKA.
Vsak slovenski trgovec
vošči svojim odjemalcem in znancem srečno novo leto
v novoletni številki .Trgovskega lista*.
Novoletna številka »Trgovskega lista« bo zato
pravi seznam zavednih slovenskih trgovtev.
20 letnica	Dr
za ženski obrt
V proslavo svojega jubileja je priredil Drž. zavod za ženski domači obrt v Ljubljani krasno razstavo svojih izdelkov, ki najzgovorneje dokazujejo, kako veliko delo je opravil zavod v teh 20 letih pod vodstvom svojega v vsakem pogledu odličnega ravnatelja Boža Račiča.
Bila je že resna nevarnost, da se lepi ženski čipkarski obrt zaradi krošnjarjev popolnoma uniči in to bi se tudi zgodilo brez intenzivnega, preudarnega in ekonomičnega dela zavoda.
Na neštetih razstavah doma in v tujini je dokazal Drž. zavod za ženski domači obrt, da more uspešno konkurirati tudi z najboljšimi podobnimi zavodi in podjetji v tujini. Na marsikateri razstavi so samo prvovrstni izdelki zavoda rešili čast našemu imenu.
Poleg tega je zavod dokazal, da je tudi v velikansko gmotno pomoč našemu ljudstvu. Pokazal pa je tudi, kako bi se mogli naši dohodki od čipkarstva še znatno dvigniti, če bi se zavod podpiral tako kakor treba. Žal pa je tega razumevanja bilo na odločilnih mestih za zavod dostikrat zelo malo, mnogo premalo. 20 let dela zavoda je bilo zato v veliki meri izpolnjeno v boju za obstoj.
Ob jubileju visoko zaslužnega zavoda želimo zavodu in njegovemu odličnemu voditelju Božu Račiču, da bi v bodoče našla več razumevanja pri odločujočih čini-teljih, da bi se naše čipkarstvo in druga ročna dela domačega ženskega obrta mogla popolnoma razviti. Ne samo zavod, temveč vse naše prebivalstvo bo od tega ime lo korist.
dvignil svoje odpovedane vloge v višini nad 50.000 din. Pa še ta odstotek tvorijo večinoma samo tujci, ki so vedno kazali- svoje nerazpoložen j e do našega naroda.
PAB je zopet začela dajati kmetovalcem manjše kredite brez ln-tabulacije proti dvem do trem dobrim porokom. Posojila pa daje samo za nabavo kmetijskih strojev.
Nemška banka bo dala v promet
kovance po 50 pfenigov iz aluminija namesto dosedanjih niklja-stih, ker se nikelj potrebuje za vojne namene.
Švedska narodna banka Je sklenila, da zviša diskontno mero od 25% na 3%.
Tudi dieslovi motorii
na zemeliski
Zanimiv poskus mestnih podietii v Mariboru
Nezadostna preskrba naših avtomobilov in motornih koles z bencinom in nafto dela zlasti avtobusnim podjetjem velike preglavice. Res je, da se uredba o omejitvi pogonskih sredstev le malo tiče avtobusnih podjetij, temveč v glavnem le privatnikov, toda podjetja bodo sama morala omejiti vožnje, če ne bodo dobila na razpolago dovolj bencina.
Mestna podjetja mariborska se že delj časa bavijo s poskusom, ali se ne bi tudi pri dieslovih motorjih dal uvesti pogon z zemeljskim plinom, ki ga je na Hrvat-skem dovolj na razpolago. Že svoj čas smo poročali, da je avtobusni promet pri nekaterih starejših vozovih dal naprave nekoliko preurediti, kar je le ntalo stalo. Več voz je poslej vozilo z metanom, kar se je prav dobro obneslo in
so bili tudi pogonski stroški znatno manjši. Ko so mestna podjetja poslednja leta nabavila nove avtobuse na pogon z nafto, se je to tudi izvrstno pokazalo v praksi, ker so stroški takisto znatno nižji. Dieslovi motorji pa so doslej imeli to napako, da se niso dali preurediti za pogon z metanom.
Podjetja so delala poskuse z iznajdbo enega Bvojih nameščencev. Dala so en avtobus preurediti, kar je tudi v tem primeru zvezano le s par tisočaki izdatkov, in z njim vozijo že nekaj časa. Voz je premeril že na stotine kilometrov brez najmanjšega defekta na motorju ali sploh na vozilu. Motor nikakor ne trpi in se prav nič ne pokvari. Na podlagi tega poskusa bodo dala Mestna podjetja mariborska sedaj polagoma opremiti večje število voz s to pripravo, ki
Višje mezde v Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode
V obratih Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. so bila te dni završena mezdna pogajanja glede prilagoditve delavskih zaslužkov naraščajoči draginji. Podjetje je priznalo k dosedanjim mezdam izredne draginj-ske doklade v iznosu din 4'— za vsako delovno osebo in delovni dan, odnosno v iznosu din 2'— za vsakega vajenca in delovni dan. Draginjske doklade so izplačljive od 1. decembra naprej, razen tega se je zagotovila od novega leta dalje okroglo ICO delavcem in delavkam uvrstitev v skupine z višjo urno mezdo.
S temi poboljški so se vnovič povečali proizvajalni stroški, ki so od izbruha vojne sem zaradi 20 do 30% porasta cen celuloznega lesa, celuloze, kaolina, klobučevine in sit, zaradi 50% porasta cen različnim barvam in mazilnim sredstvom in 115% porasta cen kolo-foniji že dosedaj skoraj od dneva do dneva naraščali.
Soli še vedno manjka
Časopisi pišejo, da soli ne bo zmanjkalo. Navajajo tudi, koliko
soli pridobimo doma, koliko je dobimo iz tujine in koliko je potrošimo. Iz vseh teh podatkov pa sledi, da imamo soli dovolj.
Prav lepo se berejo ta zagotovila, toda nam trgovcem na deželi ni s temi zagotovili nič pomaga-no, ker je dejstvo, da soli primanjkuje. Kaj pomaga, če se nam zatrjuje, da je soli zadosti, ko pa pošljemo voznika po sol, pa pride prazen nazaj, ker soli ni. Tako se e meni dogodilo, tako se je zgodilo tudi drugim, ki so poslali po sol v Radovljico.
Pomanjkanje soli zadene zlasti sedaj ljudi prav zelo. Kmetje koljejo sedaj prešiče in zato nujno potrebujejo sol. Mi trgovci pa jim ne moremo dati nili toliko soli, da bi je imeli dovolj za jed.
Ne pišite, da je dovolj soli, temveč dajte jo nam!
Zaposlitev manjša ko lani Po podatkih 0UZD.
V novembru je bilo pri OUZD zavarovanih 64.734 zavarovancev in 36.906 zavarovank, skupno torej 100.740. V primeri z lani je padlo število zavarovancev za 559, zavarovank za 525, vseh za 1.084.
Odstotek bolnikov se je povečal, namreč za 246 bolnikov ali za 0'27 %.
Povprečna zavarovana mezda je
neznatno padla. Pri moških se je zvišala za 0'23 na 28'34 din. pri ženskah pa je padla za 0'52 na 1972 din.
Celotna zavarovana mezda je padla za 29.990 na 2,544.407 din.
Vseh zavarovancev je bilo:
.etn)
1030	zavarovancev	diferencial
avgust	108.401	+ 3.985
september	101.687	—2.285
oktober	98.857	— 3.982
november	100.740	—1.084
Naprodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Davčni svetovalec
Upoštevanje izdatkov za prejšnja leta
Gosp. P. K. v M. — Vprašanje: V prijavi za pridobnino sem uveljavil izdatek za obresti prejšnjih let, katerih v prejšnjih letih nisem mogel v celoti izplačati. Davčna uprava tega plačila ni priznala in ga je enostavno črtala, dočim je reklamacijski odbor plačilo le deloma upošteval s teni, da mi je nekoliko znižal odmerno podlago, češ da nisem obdačen po knjigah. Ali bi mogel zaradi tega vložiti tožbo na upravno sodišče oziroma ali bi taka tožba imela kaj izgleda na uspeh?
Odgovor: Odbitki se morejo po zakonu o neposrednih davkih uveljaviti le od verodostojno dokazanega kosmatega dohodka, to je le v primeru, če davčni zavezanec predloži prijave po knjigah in se davčni odbor prepriča, da so knjige in računi verodostojni. Ako knjig niste predložili, je imel davčni odbor po čl. 57. 1. c. pravico, da je ocenil čisti dohodek po prosti presoji, upoštevaje višino vložene glavnice in opravljenega prometa, kakor tudi možni dohodek po vseh konkretnih činjenieah po krajevnih in splošnih pogojih. Ako ne delate z lastnim denarjem, kar dokazuje, da plačujete obresti in ste plačilo teh obresti posamezno in poimenoma izkazali in dokazali, je bila dolžnost davčnega odbora, da to činjenico upošteva pri oceni Vašega dohodka v smislu čl. 57. 1. c. Ker davčni odbor tega dejstva ni primerno upošteval, ga je moral upoštevati reklamacijski odbor. V kakem obsegu je to storil, je treba, da se prepričate, preden se odločite vložiti tožbo, z vpogledom v odmerne spise, iz katerih mora biti razvidno, ali in v koliko se je reklamacijski odbor oziral na to dejstvo in koliko nižff-^js Tuto ocenit dohodke. Brez vpogleda v spise, da se prepričate, kako zadeva stoji, nima smisla, da vložite tožbo.
Posebno zaračunavanje skupnega davka
Ind. — Vprašanje: S posebnim Zaračunavanjem skupnega davka imamo neke težave, ker ga prejemniki blaga v računih kratko-malo črtajo. Ali bi se dalo ogniti temu posebnemu zaračunavanju?
Odgovor: Zakon o skupnem davku je v tem pogledu jasen. Določa, da mora skupni davek posebej zaračunavati vsak davčni zavezanec, ki je dolžan ob priliki kake na-bavke plačati skupni davek. Po tem zakonu (§ 3., odst. 3.) prejemnik nabavke ne sme od cene, ki jo je dobavitelj dostavil v račun, odbiti onega zneska, ki se mora plačati kot davek za nadaljnjo prodajo ali predelavo dotičnega predmeta. Vendar je prepovedano (odst. 4. § 8.) posebno zaračunavanje v računu za blago, katero ni zavezano skupnemu davku. Po tem zakonskem določilu ne sme skupnega davka ne glede na to, da ga
plača posebej, zaračunati niti oni, ki ni dolžan voditi knjige opravljenega prometa, ker nima nad 500.000 din celoletnega prometa. Razen tega ni treba davka v ra-
čunu posebej zaračunati, ako je kupec potrošnik, to je oseba, ki kupuje blago za svojo potrošnjo. Za stranko, ki črta oziroma ne plača poleg faktičnega zneska tudi
skupnega davka, ni nikakih drugih sankcij, kakor civilna tožba, kajti zakon o skupnem davku ne navaja za tako dejanje nikakih sankcij.
Trgovec v današnjih
V neki tuji strokovni trgovski reviji beremo naslednje misli, ki veljajo tudi za naše kraje!
Trgovec v današnjih časih ima vse polno težav — pa kdo jih nima! V težkih časih rastejo težko-če. V nasprotju s slabimi časi, ko velja vsa skrb trgovca in obrtnika, kako bo našel odjemalce za svoje blago, je danes njegova glavna skrb, kako bo dobil blago. Prodaja zadeva danes na manjše tež-koče, ker je za velik del blaga povpraševanje večje kakor pa ponudba.
Bilo pa bi napačno, če bi zaradi tega trgovec mislil, da mu ni treba več skrbeti za odjemalce, ker more vendar več prodati kakor pa ima blaga. To mnenje je celo prav zelo napačno! Trenutne spremembe so le kratke veljave in noben dober trgovec ne bo delal tega, kar je pravilno samo za trenutek. Res dober trgovec misli vedno tudi na bodočnost. Kajti vsak izgubljen odjemalec pomeni v normalnih časih omejitev prometa, kar nujno škoduje trgovini.
Kaj naj. torej stori trgovec v današnjih časih? Trgovec, ki tudi sam proizvaja in ki je mogel pridobiti za svoje blago zaupanje odjemalcev, naj gleda na to, da si svojo znamko ohrani. Tudi če ni mogoče, da bi proizvedel določene predmete v zadostni količini, naj vendar gleda na to, da si obrani svoje dobro ime. Trgovec mora gledati na to, da ohrani pri odjemalcih vedno svež spomin na svoje blago. Isto velja tudi za predmete, ki jih trgovec prodaja kot kvalitetno blago. Na vse načine mora gledati na lo, da je njegovo blago Se vedno boljše kvalitete ko blago konkurence.
Vsak trgovec mora gledati v občevanju g strankami na to, da si ohrani zaupanje in naklonjenost svojih odjemalcev. Vsaki želj j odjemalca naj skuša ustreči, da dobi odjemalec zavest, da mu v tej trgovini v resnici hočejo dobro postreči. Ce mu pa v teh ča-
sih ne morejo tega dati, kar bi želel, potem mora dobiti odjemalec prepričanje, da tudi v drugi trgovini tega ne bi dobil, ker bi se v njegovi trgovini gotovo potrudili, da mu ustrežejo.
Predvsem pa si naj zapomni vsak trgovec, da je v občevanju z odjemalci zlasti potrebno zaupanje. V današnjih dneh ljudje že celo nimajo radi onih, ki kar naprej obupujejo. Ljudje danes radi slišijo vzpodbudne besede. Ce ima trgovec lastne skrbi, naj te ne naloži še na odjemalca. Ljudje slabe volje tudi slabo kupujejo. Stara izkušnja uči, da se bodo prav gotovo vrnili v trgovino kupci, katere je spravil trgovec v dobro voljo. Ljudje z dobro voljo so vedno priljubljeni, čemernih obrazov pa nihče rad ne gleda. Stara izkušnja pa pravi tudi to, da laže premaga težave tisti, ki se jih loti z veselim obrazom in pogumom, kakor tisti, ki se jih boji. K smejočemu trgovcu pridejo tudi odjemalci dobre volje,
ta pa najbolj vzpodbuja k kupčiji.
In kako je z vabljenjem ljudi? Naj bodo časi še tako težki, trgovec, ki noče likvidirati svoje tr govine, mora vedno misliti na to, kako bo privabil kupce. Nikdar ne smejo biti izložbe zanemarjene, ker izložbeno okno je vizitka tr govca. Nič ne de, če ni v trgovini novega blaga ali če je marsikatera vrsta blaga že pošla, izložba mora vendarle biti v redu. To velja tudi za deželo.
Ena najlepših lastnosti dobrega trgovca je, da je vedno postrež-ljiv svojim odjemalcem, da je ved no prijazen in da vedno sproti pridobiva in si ohranja njih zaupa nje. Ce so časi težki ali slabi, če se zasluži lahko ali s težavo, dober trgovec ne bo nikdar zmanjšal svoje pozornosti do odjemalca. Kajti tako si pridobi stalne odje malce in zveste prijatelje, na katere se more zanesti tudi v res slabih časih.
Praktiini
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci pooust!
SPLCŠHfl TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 33
Zapišite si, kar ste govorili z odjemalcem po telefonu!
Na telefon vas pokliče odjemalec in vi govorile z njim na široko o drugih stvareh, čisto na kratko pa morda opravite poslovno zadevo. Niste še prav končali telefonskega pogovora, že čaka na vas potnik, odjemalec ali vaš pomočnik, da se nekaj pogovori z vami. Zelo mogoče je, da boste zaradi teh pogovorov sploh poza-trfTt, Kar vam Je prej' naročtt ■ vn&- vireii. rerr odjemalec. Jezili se boste, morali boste še enkrat vprašati odjemalca, kaj je prav za prav naročil — kako nerodno in kakšna nepazljivost do njega. Vse te neprijetnost bi si prihranili, če bi imeli pri telefonu zvezek ali blok, na katerega bi takoj zapisali, kar vam je bilo naročeno po telefonu.
Te beležke pa vam bodo morda kdaj tudi zelo koristile, če bi se na primer dogodilo, da bi odjemalec kasneje naročilo preklical ali ga sploh utajil. S svojo telefonsko beležnico boste z lahkoto dokazali, da ste postopali pravilno in da je bilo blago od odjemalca v resnici naročeno.
vse druge. Ameriški trgovec pa inserira, zelo mnogo inserfra. Ne zato, da bi dajal z iuseratom kakemu listu podporo ali ker se mu smili akviziter. Takšnih sentimentalnih ozirov ameriški trgovec ne pozna. On inserira, da priporoči svojo trgovino, da opozori ljudi na svoj proizvod, da poveča krog svojih odjemalcev. V Ameriki so tudi že davno računsko ugotovili, da sc inserati splačajo, če se seveda inserira pravilno in v zadostni
Dobave - licitacije
Napačno mnenje o inseratu
Pregovor pravi: En Zid za devet kristjanov, en Grk za devet Zidov, en Armenec za devet Grkov in en ameriški trgovec za 9 Armencev. Z drugimi besedami se pravi to: glede trgovske sposobnosti poseka ameriški trgovec
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. decembra ponudbe za dobavo jermen, vrvi, krede, do lomitnega peska in granita; do 3. januarja za dobavo električnega pribora, kotlovnih cevi, kopalne kadi; do 10. januarja za dobavo bombaža in krp, jamskega stavbe nega lesa, opeke ter jelovega jam skega lesa.
Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 28. decembra ponudbe za dobavo manesmanovih cevi, rudarskih sekir, konopljene vrvi; do 2. januarja za dobavo električnega materiala ter bomba-žastega materiala (belih krp itd.).
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 29. decembra ponudbe za dobavo stekla, klingerit plošč, azbesta, ebonita in dr.
LICITACIJE Centralna direkcija drž. rudar, podjetij v Sarajevu sprejema do 29. decembra ponudbe za dobavo električnih prižigalnikov.
Pri Zavodu za izdelovanje vojne obleke v Zemunu bodo naslednje licitacije: dne 3. januarja ustni licitaciji za dobavo kocev za konje
Prof. inž. Friderik Degen:
Denar
(Konec)
V naših krajih oziroma v naši državi se pojavijo kovanci v pokrajinah bivše Avstro-Ogrske v istem času kakor v Avstriji oziroma Ogrski sami. Srbi pa so dobili prve kovance leta 1868. in to iz bakra po 10, 5 ter eno paro. Kovanec ene pare se je tudi imenoval poreska para (davčna para). Seveda so krožili v teh krajih tudi razni tuji kovanci, kakor zlate turške lire, Napoleon dor, tolarji Marije Terezije in avstrijski cekini. S posebnim zakoiiom od dne 30. oktobra 1873. je bila uvedena enota dinar, čeprav so prvotno mislili na ime srbljak. Pozneje ih
to leta 1878. pridejo po posebnem zakonu o novcu v promet zlati ter srebrni dinarji v relaciji latinske denarne unije z novčno mero 3444‘44. Latinsko denarno unijo, t. j. dogovor držav iz leta 1875., so tvorile države, ki so sklenile kovati kovance na bazi novčne mere 3444,44. To se pravi, da se je nakovalo 3444,44 zlatih kovancev, a srebrnikov pa 222 2/» iz enega kilograma čistega zlata oziroma srebra.
Leta 1883. je dobila sedanja naša Narodna banka (tedaj banka kraljevine Srbije) pravico do izdajanja bankovcev s 40% kritjem. Prve bankovce je izdala banka leta 1885. Vse do danes ima ta naš privilegirani denarni zavod top-a-vico, katero je ponovno dobil leta 1920. in pa leta 1931. Prvotno je zahteval zakon 35% kritje (25%
v zlatu iu 10% v devizah), danes pa le 25% kritje, to je 20% v zlatu, a pet odstotkov v devizah in to po načelu 26,5 mg zlata za en zlati dinar. Narodna banka ima danes oke'> devet in pol milijarde dinarjev bankovcev v obtoku in za iste ima nekaj nad tri milijarde zlate podloge. Kritje je tedaj okoli 30%, kar prekoračuje predpisano kritje.
Kovanec pa izdaja država v lastni režiji, in to v smislu zakona iz leta 1937. Ko bo izvršena popolna izmenjava starih kovancev, bo v prometu 1.362,000.000 kovancev, od tega za 800,000.000 srebrnikov po 50 ter 20 din ter za 562,000 0(10 desetakov ter drobiža iz niklja, aluminija, broma ter bakra.
Zlato je postalo prva kovina za denarno kritje. In vendar se oglašajo v zadnjem času razni ekonomski pisci, ki zavračajo trdilev, da
je le zlato sposobno za podlago kritja bankovcev. Tega misije;.ja so zlasti razni nemški ekonomi ter zlasti ameriški gospodarski pisatelj !rwing Fisher, ki se zavzema za tako zvano manipulirano valuto, to se pravi za valuto, kateri naj bi ne služilo zlato za >od-lago, temveč razne druge vrednote. sedaj te, sedaj one. katere bi bile od časa do časa bolj primerne. Slično stališče zavzemajo Nemci, tembolj, ker jim silno primanjkuje zlata. Oni so mnenja, da zadostuje namesto realnega kritja državni kredit na podlagi celotnega narodnega premoženja. Res je sicer, da je danes kritje itak minimalno in sloni itak celoten denarni sistem na kreditu države, vendar pa bo zlato gotovo ostalo še naprej najprimernejše sredstvo za kritje bankovcev.
m za ijuai, materiala in prmora za izdelovanje obleke za rezervne oficirje; dne 15. januarja bo ofert-na licitacija za dobavo konopljenega platna naravne barve; dne
16. januarja bo ofertna licitacija za dobavo parjene bukovine; dne
17. januarja pa za dobavo okovov, vijakov m žebljev.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zunanja irpvja
Vlada češko-moravskega protektorata je centralizirala ves uvoz svinjske masti, slanine in svinjskega mesa, ki prihaja iz Jugoslavije ter bo to blago uvažala edino Ceška-moravska zveza kot osrednja zadružna organizacija. Ker so naši izvozniki dosedaj mogli svobodno izbirati komisionarja, je prišel v Beograd naš trgovinski delegat v Pragi dr. Jurak, da se o tem dogovori z našimi odločilnimi krogi.
Narodna banka je izplačala po češko-moravskem kliringu 20. decembra nakaznice s št. 12.013 z dne 16. novembra 1939.
Švica je popolnoma ustavila uvoz naših svinj, ker naše svinje ne ustrezajo švicarskemu okusu, ki je navajen na mesnate svinje. V bodoče bo Švica krila vso svojo potrebo na Danskem, s katero je že sklenila potrebni dogovor.
Turška gospodarska komisija je dokončala svoja londonska pogajanja. Z uspehom pogajanj je zelo zadovoljna.
V Romuniji se je ustanovilo novo podjetje za proizvajanje elektro-litičnega bakra v Bajamaru. Kapaciteta novega podjetja bo zadostovala za kritje domače potrebe.
Vsak, kdor ima več ko 2 kilograma bakra, ga mora v Italiji prijaviti, nakar ga bo država odkupila. Kdor ne bi bakra prijavil, bo strogo kaznovan.
Italijanska žetev tobaka se ceni na 0 4 milijona metrskih stotov, s čimer je baje pokrito 93% domače potrošnje.
V Moskvo je prišla nemška gospodarska misija, ki jo tvorijo zastopniki gospodarskega, kmetijskega in zunanjega ministrstva. Namen pogajanj nemške delegacije je, da bi se povečali trgovinski odnosa ji med obema državama, zlasti da bi dobila Nemčija večje količine njej potrebnih surovin. Nevtralni opazovalci pa menijo, da se ta cilj ne bo dosegel, ker so zaradi vojne s Finsko lastne potrebe Sovjetske Rusije zelo narasle, na drugi strani pa tudi sovjetski transport ne bi prenesel večjih pošiljk.
V palestinskih pristaniščih je sedaj 5 in pol milijona zabojev s pomarančami in limonami, ki čakajo na kupce. Zaradi vojne je izgubila Palestina kot trg srednjo Evropo in sedaj še skandinavske države.
Ameriški izvoz je po velikem dvigu v prvih dveh vojnih mesecih v novembru močno nazadoval ter
padel od 323 na 287 milijonov dolarjev. Zlasti je padel izvoz bombaža, tobaka, žitaric, sadja in koruze. Izvoz v Anglijo je padel od 51-9 na 31 milijonov dolarjev. Izvoz v južnoameriške di-žave se je dvignil samo za 4%, kar pomeni veliko razočaranje. Letalskega materiala so izvozile U. S. A. v novembru po dvigu prepovedi izvoza orožja za 6 7 milijona dolarjev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
la so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
barva, plesira in 70 U U lir O h kemično snaii Lb I 44 IM UH 0|)lekc kiobuhe
itd. Sbrobi in svellolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgnva ni. 3
Telefon 5t. 22 72.
Doma in po svetu
Več radikalnih voditeljev, ki so bili izvoljeni v novi akcijski odbor, ki ga sestavlja minister dr. Lazar Markovič, je objavilo v beograjskih listih izjavo, da so bili izvoljeni v odbor brez svojega pristanka in da še nadalje priznavajo za voditelja radikalne stranke samo Aco Stanojeviča.
Slovenska skupina radikalov, ki jo vodita dr. Dinko Puc in dr. Korun, je izjavila, da je sklenila, da ostane v sporu med dr. Lazarjem Markovičem iii vodstvom stranke popolnoma ob strani in se zato tudi ne bo izjavljala o sklepih in delu ene ali druge skupine, dokler spor med obema skupinama ne bo likvidiran.
Za predsednika državnega sveta je bil imenovan dr. Živko Jovanovič, predsednik apelacijskega sodišča v Skopi ju, za člana državnega sveta pa dr. Teodor Peičič in dr. Vladimir Pertot.
Dnevnik »Jugoslovenski Lloyd« je spremenil svoje ime v »Jugosla-venski L!oyd«.
V Zagrebu je začel izhajati slovenski tednik pod imenom »Nova ljudska pravica«, ki bo glasilo Zveze delovnega ljudstva Slovenije.
V Budimpešti je umrl dr. Ivica Frank, ki je ves povojni čas živel v emigraciji. »Hrvatski dnevnik« mu šteje v zaslugo, da se mu je večkrat nudila ugodna prilika za vrnitev, če bi nastopil proti dr. Mačku. Tega pa ni hotel storiti. Njegovo politično stališče pa je dovolj znano, da ni treba posebej navajati, kako škodljivo je bilo njegovo stališče za naš narod.
Na občnem zboru organizacije zagrebških mestnih nameščencev
se je ugotovilo, da je vseh nameščencev okoli 1300. Od teh dobiva 860 plačo pod 2000 din mesečno, od 2000 do 3000 din pa okoli 300 nameščencev. Zagrebški mestni nameščenci so zato zelo zadolženi ter je zarubljenih njih plač za 7,5 milijona din. Zahtevajo kot prvo pomoč 13. plačo, nato pa zvišanje plač.
Zagrebška policija je začela S
sistematičnimi racijami čistiti Zagreb od nezaželenih elementov. Do-sedaj je aretirala že okoli 300 oseb, ki so bile deloma poslane v njih domovinske občine, deloma pa oddane sodišču zaradi raznih deliktov, ki jih imajo na vesti.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je kupila v Zagrebu palačo na Zrinjevcu, v kateri je kavarna »Zagreb«, za vsoto 5,315.000 din. Kavarna bo obratovala še nadalje, nekatera stanovanja pa bodo pre-
DOSPELI SO NAM NAJNOVEJŠI
radijski aparati AEG Union
OGLEJTE SI JIH V NAŠI TRGOVINI
..ELEKTROINDUSTRIJA11 i
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 13
TELEFON 23-14
Zaloga elektr. strojev, aparatov, instrumentov in vsega elektro-inštalacijskega materiala
7. Kette.
LJUBLJANA
Aleksandrova 3
m&ške modt
Vedno zadnje novosti svetovnih modnih centrov
Cene in postrežba solidna
urejena v poslovne prostore zavarovalnice.
Na ozemlju donavske banovine je določena z odlokom bana donavske banovine minimalna mezda na 3 din, za delavce izpod 18 leta pa na 2 50 din.
Banovina Ilrvatska je kupila od Drž. hipotek, banke palačo bivšega Hrvatskega seljačkega doma na Strossmajerjevem trgu za 9 61 milijona din. S tem bo v palači definitivno ostala Moderna galerija.
Francozi poročajo, da so Nemci nasedli vestem, da čakajo nemško oklopnico »Admiral von Spee« pred pristaniščem velike bojne ladje zaveznikov. V resnici sta bili pred pristaniščem samo mali križarki »Achilles« in »Ajax«, od katerih pa je bila ena precej poškodovana. Bilo je verjetno, da bi nemška oklopnica mogla zmagati v boju s tema križarkama.
Veliki nemški potniški parnik »Columbus«, tretji naj večji nemški trgovski parnik, ki ima več ko 32.000 ton, je njegova posadka sama potopila, ko je spoznala, da ne more uteči neki angleški vojni ladji. »Columbus« je natovoril v Vera Cruzu 10.000 parov čevljev za nemško armado in velike količine petroleja. Mislil je, da bo mogel uteči Nemčijo, ker je upal, da so vse angleške vojne ladje odšle zaradi oklopnice »Admiral v. Spee« v južni del Atlantskega oceana. Posadko ladje je rešila neka ameriška vojna ladja.
Nemška petrolejska ladja »Arau-ca« (4300 ton) se je zatekla v ameriško pristanišče Everglades na Floridi, ker jo je zasledovala neka angleška vojna ladja, ki se je sedaj zasidrala pred pristaniščem.
Nemška križarka »Bliicher« je bila po angleškem torpedu precej poškodovana, kakor poroča »Neue Ziircher Zeitung«.
V Baltiškem morju so sovjetske vojne ladje potopile že dva nemška parnika.
V Baltiškem morju se je potopil nemški parnik »Gneisenau« z 900 potniki. Med njimi so bili tudi nemški izseljenci iz baltiških držav. Vzrok potopitve še ni popolnoma razjasnjen.
Nemške oblasti so zaprle 50 uglednih Čehov, ki so bili člani češko-ruskega društva. Aretiranih je bilo tudi 10 višjih oficirjev bivše čsl. armade.
Poveljnik angleške podmornice »Uršule«, ki je potopil nemško podmornico ter nemško križarko tipa Koln, se je vrnil s svojo podmornico , v Anglijo.
6v«4l Bo rt»»». "'rt « 3 unimi 1»© iujth
mili, ki so. bile naplavljene na švedsko ozemlje.
Dohodki Sueške prekopne družbe so začeli zopet rasti- ter so znašali v septembru 0 38, v oktobru 0 48 hi v novembru 0 5 milijona funtov.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/0! 1 Vsi drugi pa se mučilo in delaio brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
I
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. za«. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
■X
Nudi po Izredno nizkih čcnali: Salda konte, štra-ce, iournaie, šolske zvezke, mape, od jemal ne knjižice, risalne bloke Itd.
vrv
tistega as rdeCIml srci,
našo naibolišo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Ustanovljeno 1850
Zaloga «»«h vrat »tekla, porcelana m keramike. Stavbno *n umetno tle« klat sivo. Specialna zaloga •n okvirien e slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
Primerna
priporoia
Božična darila A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA
muiumi
tj/JbcLL /JLfLOAj2M/<xJo -čn. #w<iJlyo ste 50 fot
ŠMOL-pasfo
Proizvod:
UNI0 družba, Maribor
Manufakturna veletrgovina ".‘.‘.«1«.
F. Hrehoric
LJUBLJANA
Tyrleva cesta 28
Varaždinska
INDUSTRIJA SVAE D. D.
Varaždin
TELEFON ŠTEV. 159
VIS
BRZOJAVI:	VIS
Naši proizvodi: krepdešin, krep-maroken, krep-saten, žoržet, modne svilene tkanine, svila za podlogo, šali, rute iz naravne in umetne svile KUPUJTE DOMAČE BLAGO!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pleas, urednik Aleksamfef Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubija