PROSVETA Sto-ybarxm. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrWnlik! hi eprsvalikl prosUHt Nil Utadal« A?«. offui 9t nkured več tedni, ker ao nastopili »roti ierifu, ko je hotel pometa-j iz kompsnijških kolib več itavkarskih družin. Prvi pride pred sodišče Alfred [loffman, ki je vodil zadnjo starko in trije lokalni voditelji. A-[o bodo «poznani krivim, pride »tem pred sodišče najmanj 60 itavkarjev. V naaprotnem alu-laju je možno, da bo, država opu-itila prosekucijo ostalih obtožen-*v. Aretiranih je bilo okrog 180 itavkarjev. •*< Zagovorništvu se je pridružil udi dr. John Randolph Neal iz inoxvilla, fenn., ki je zaslovel iri zagovarjanju profesorja fcopesa v famoznem "opičjem" irocesu. American Civil Liber-.ies unija je najela odvetnika A. LI. Johnsona, tekstilna unija pa rhomas A. Jonesa, oba iz Ashe-rillt, N. C. : Kljub temu, da je obtožnica tadvse. absurdna, obstaja radi ipa karolinške justice možnost la bodo obtoženci spoznani kri- *vi" je ¿t enega^do'petnajst prišlo največ ra nočnega streljanja In J»enjs »krog delavskih stano- *iaj. N'a piki imajo 4 posebno Bili ki je prevzel od Hoffma- * vodstvo stavke in katerega ««ijo delavci ponoči in podne- ' "tekli teden so se njego-4?u ^anovanju dvakrat prfbli-J* »očlle sence. Zadnje čase ^«naju stavkarji več podpore ^cerkvenih |judl kot od etro-*»nih unij. OSEI MILIJONOV MATER NA Dvsrsisl asi ni dražbi visi Sodnijaka prepoved je ustavna le, ako je naperjena proti delavcem I profitov, katere eo gromadile jcAdarske korporacije pod obstoječo carino, ki je v veljavi od leta 1922. .Scjpator Ashurst iz Arizone je sporočal senatu, da je v zadnjih šestih letih napravilo osem jeklarskih korporacij na podlagi dohodninskega davka skoraj eno milijardo dolarjev čietega profita. Dobiček teh družb je od leta 1922 znašal ne manj kot 980 milijonov dolarjev. Vendar se ni jeklarskemu trustu videl dovolj velik. Hotel ga je zvišati potom povišanja carine, za kar ata ae velelobiat Grundy in senator Reed jako trudila. Novo pričo potrjojojo, | da ja fooRoy aodolioa Mož, ki Je vrgel bombo v Sen je že mrtev 'tonka nI tsI Nr» > ork.—Beeeda "union * »rtela z naslova Internetio-r «m Bank, ki je bila do C ** »H V poeeeti Interna-** '-«dies (Garment Workers ¿ï n'eus- i-tanoviteljlee. Te jT^'je ae je združila s neko Z?*' »'*»ke in je v privatnih ^ k dvt leti. Dayton, O. — Frank O. Ste-vene, ki se nahaja v tukajšnjem zavodu starih vojakov, je izjavil 8. novembra, da lahko pri seže. da je Lewis "Lew" Smith, bivši Clevelandčan, ki je le mrtev,,vrgel bombo med parado sa vojno pripravi J enost v San Franclecu leta 1916, redi katere Je Tom Mooney, delsvski vodja, danee v zaporu. BeHnlre, O. — Mrs. George Monroe, ki stanje v tukajšnji bližini, je 8. novembra povedala, da je njen pokojni brat Lewis Smith tista oeeba, ki je vri " bombo med parado vojne pripravljenosti leta 1916. Smith je njej priznaš, da je on krivec ln da Mooney nI imel z njim nobene zveze. Zvezni Justični depart ment je bil Informiran o tej stvari. i • . Dele sv. Wm*tagten — Delo zvezne vlade narašča, narašča tudi število zveznih uelužbencev. Koncem zadnjega fiskalnega leta je bilo v zvezni službi $87,666 oseb ali 18,960 več M pred enim letom. V to število eo uključeni le "civil service" uslužbenci, namreč tleti, ki so nastavljeni na podlagi zmožnosti In ne radi dat Radi potrebe za vzdrževanje družine St. Louis, Mo.—Robert Kelso, ki je aktiven v dobrodelnih organizacijah, je na shodu povedal lepo oblečenim poslušalcem, da si služi kruh okrog osem milijonov mater v Združenih državah. Delajo v tovarnah, po uradih, v trgovinah in opravljajo hišna dela pri premožnejših slojih. Poleg tega opravljajo hišna dela na svojih domovih. Povedal je tudi, da obstoji največja otroška delinkventnost (potepanje in rezultati potepanja) v revnejših distriktih, predvsem pri družinam, katerih mateee so zaposlene izven doma in otroci prepuščeni sami sebi. Govoril je tudi o problemu starih in revnih ljudi. V Združenih državah je okrog pet milijonov oeeb obojega spola v starosti nad 66 let, ki so za življenje odvisni od sorodnikov, prijateljev ali od dobrodelnih organizacij. Starostna podpora bi bila velika uteha tem ljudem, in je edini sistem, potom katerega je možno zadovoljivo rešiti ta problem. Sotitofji M ZMOT* Moeee, jo jo z "jaokaool" etarogardiet Is New Je tako naeval Washington, D. C.—Zadnji petek je bila krasna debata v senatni zbornici. Senator George H. Moees, starogardist iz New Hampshire in predsednik senatnega kampanjskege odbora republikanske stranke, je imenoval uporne farmaiiake in progresivne senatorje z zapade in severoaa-pada — kot so Norris, Borah, Brookhart, Shipstead, La Follet-te, Blaine itd.—"sinovo divjih oslov" (sons of wild jackasses). Razkačeni progresisti so nato padli po Moseeu In ga neusmiljeno obdelovali. "Volild si to zapomnijo ln nove volitve eo pri hodnje leto," Je vpil Wheeler iz Montane. Moees je isrekel omenjene besede pri neki večerji v četrtek zvečer. BH je zelo hud radi Brookhartovega razgaljenjs znanega mokrega banketa v Vil lard hotelu, kjer so bili nekateri senatorji pogoščeni z žganjem To razgaljanje Je povzročilo, da se zdaj noben eenator In kon-grešnik ne upa več nikamor na goetijo. Rdeči križ podpira belogardist* Washington.—-Na apel ameri-žkegs poslanika v Harblnu, Mandžurija, je ameriški rdeči križ poslal dva tisoč dolarjev podporo belogardietičnlm beguncem. ki so se po ruski revoluciji naselili ob ruski meji Mandžuriji. Poelanlk pravi, da je potreba med begunci izredno velika in da eo po večini prizadete ženske, otroci In starčki. Državni department Je nazr nil, da s tem ne mieli podpirati ali pa dajati zaščito belogardl stom. v New Yoffce. New York.—Pri sednjlh mestnih volitvah so dobili kandidat-je komunistične stranke od pet do šeet tisoč gleeov. W. Weinetone. kandidat sa župane, je prejel ¿622 gtaeov; Otto Hall kandidat sa kontrolorje, je dobil 6660 glasov; Harry M. Wieks fra^L^« » predsednike okraje Manhattans, je preji« 6796 gle-sov In Fred Bledenkapp. kendl predeadnlka okraja političnega pripadništva. I Brooklyna. 2446 gtaeov. .m New Orleane, 4- Po mnenju Southern Pacific Aelesniške družbe je sodqijska prepoved le takrat dobr^, ako je naperjena proti delavcem. Ako je naperjo-na proti podjetqfkom, tedaj je gotovo nekaj nepitavnega; ako ne sodnijska prepoved, je pa neustaven s vezni ipkon. Zadnjo spomlad je sveeni sodnik Hutoheeon iedal sodnijsko prepoved proti Southern Pacific Železnici na aplikacije unije že-lezniških kjerkov. Vzrok prepovedi zo bili poakusi družbe, da zlomi unijo potom takoavane kompanijslfe unije. Sodnijska prepoved, a katero je sodnik zadušil kompantjiko unijo, je bila potrjena po prid vnem sodišču. Proti tem odlokom je sedaj druflba vzela prkiv na najvišje zvezno sodišče. Njen argument je, da je del zveznega zakona za izravnavo delavskih sporov neu staven, ker po družbinem mnenju kongres nfea moči, da bi podjetnikom vati se k bijanje s Vpražanje te di sé srnama važnejši pa bo posluše-unij za rae-organiaacij ske prepove-važnim in še ok najvišjega sodišča, ker vtebuje to sporno vprašanje zelo važen princip. Vlada oo — -(F. P.)—V teku ao priprave za najobširnsjš! študij otroškegs življenja. Hoo-verjeva administracija pravi, da bo to najobeeftnejša naučna preiskava, ki je bMa že kdaj stor jena po katerikoli državi. Na načrtih za Študij delajo če nad tri meeeca. V akcijo so zainteresirane poleg administracije razne orga nisaclje. fitudij bo vršilo petsto * pedal isto v in bo trajal naj manj eno leto. Razdeljen bo v mnogo sekcij, izmed katerih se bo vnaka nanašala na gotovo fazo. Ako bo izveden načrt, bo prišla pod mikroskop zdravnikov in sociologov ves dražba današnje Amerika, ker se vprašanja na katere -todo skušali dobiti odgovor, tičejo vseh elojev in delikatnlh socialnih problemov. Kadar bodo zbrali in naučili materija!, se bo vršilo splošno zborovanje vodilnih krogov dežela z namenom, da ae izdelajo priporočila za pospešitev zdrzv-Ja in otroškega blagoetanja. Za to akcijo je odgovorna neka oee ba, ki Je Hooverju v ta namen izročila pol milijona dolarjev. Zaallšanje še iti končano. Washington. — Zaelišenje c Flethead Indijski rezervaciji, k se vrši pred zvezno elektrarnkp komisijo še nad en teden, še nI končano. Boj zs razvoj vodnih sH na rsaervaclji se vrši med Rooky Meuntain Power kom penijo, fclj Je podružnica trusta elektrike In Inženirjem Whee-lerjem. Zaelišenje opasujeU Chariee Rassell. soUdtor komisije in Wm. V King njen giev ni računovodja, ki sta trn v pet elektraraklm magnetom ter nasprotnika taktike glavnege taj nika komisije B^nnerja. LIBERALIZIRA-NJE DRŽAVNEGA DEPARTMENTA Stlmaon je dovolil vstop tudi političnim izgnancem la Nikaragve Waahington.—(F. P.)— Llbe, raliziranje državnega depart> menta z ozirom na Vstopno dovoljenj^ raznim zunanjim političnim izgnancem se lahko pri" Ate v a med najznačilnejše polir tične pojave Hooverjeve administracije. Zrcalo liberalisiranja je vidno v tem, da je poleg grofu Karolylju aedaj Stimson dovolil vstop tudi petim politič« nlm iagnancem iz Nikaragve. Med temi je delavaki voditelj in liberalec Salomon de la Sel< va, ki je bil prominenten v gibanju Panameriške dravsko federacije. V njegovem interesu je Intervenirala pri dršav-nem departmentu Ameriška delavska federacija, v prid oeta-lim Štirim pa American Civil Liberties unija. Ostali trije od osmih izgnancev iz Nikaragve niso vlošlH prošnje za vstop*. Za nove tendence v departmentu je veliko odgovoren prvi pomožni tajnik J. P. Cotton, katerega je za to meeto priporočil genijalni diplomat Dwight Me* row, ameriški poslanik v Mehiki, ki je največ pripomogel, ds je ameriška vlada opustila arogantno taktiko napram Mehiki. ■Pbmen te nove tendence Je možno pravilno ceniti le tedaj, ako se vpošteva oakosrčna tu Hkrajno reakcionarna taktika državnega dopartmenta zadnjih osem let. V tem ozlru sta Hug-, hes in Kellogg ^kreditirala d v^čeh vsake «vfrffiotfufel osebe, pa bil Amerikanec ali kake druge narodnosti. , Istočasno je tudi delavski de pertinent naznanil, da ne misli deportirati Armando Borghlja, katerega želi dobiti Mussolini v svoje kremplje. Borghl je bil svoje čase diktatorjev oboŠeva-lec, kl se je tekom čaea spremenil v njenega nasprotnika. Italijanski poslanik v Bosto nu je Borghlju odvzel potniški list. Proti nJemu je bila nato izdana deportacijska tiralnica, katero Je delavski department sedaj preklical. Borghl agltirs med ameriškimi Italijani proti Mussollnljevemu režimu. Ta Je ie preakrbljen sa boiič Chicago—litter Supenaki atar 60 let, je še preakrbljen sa letošnje božične praznike. Peter, ki je še več mseecev bres dela In bres sredstev aa življenje, je bil te dni obsojen na 30 dni zapora, ker je ukradel nekaj evlnca. "Trideset dni je premalo," Je protestiral Peter. "Dobro» pa 60 dal," je popravil aodnlk. "Zakaj pa?" "Zdaj aem bree skrbi, da bom Jedel ne božič," je pojea-nll Peter. KROJAŠKA UNIJA PREGLE-BUJE TEREN Cleveland, Buffalo, Ht. I/Hila bodo poeorlšča bodočih nasko-kov krojaške unije. Strojniki ee branijo Waahington—V uniji mašinl-stov se vrši splošno glasovanje, da-li naj organizacija še v IxmIo-če obdrži tednik "Ubor," ki ga v gievnsm isdajajo železničar-«ke unije. List izhaja v Wash-Ingtonu in Je, razen političnih smernic, Jako dobro urejevan. Prejemajo ga tudi člani unije strojnikov, za kar plačajo 60 centov na leto iz skupne blagajne. "Labor" je politično flasilo železničarjev; na splošno je progresiven, vendar pa nasprotuj«» akciji za ustanovitev delavZke stranke. _ Franriia bo nsstU» iteasAka na« rionalkste Pariz, 9. nov. — Tardieuje-va vlada si Je pridobila veČino v zbornici z tem, da Je oblJubMa levičarskim strankam eoclelne reforme, desničarjem Je pe u-godila, lua je naznanila, da fran-coeke čete ostanejo v PorenJu toliko čaea, dokler Voungov re-perečijvki načrt ne stopi v ope racijo. To Je klofuta aa aemšk« nacionalista, ki forelrajo v Nemčiji plebiscit za odklonitev Voungovegs načrta. Pol mllljoao zoNiaJ- Uk vtlad Doloma 7 ^ Cikaškl odvetnik ln špekuUtor Izginil: panika med lnveatorjl New York. — James J^RIor-dan, predsednik County Trust kompanije in intimni prijatelj Al Smltha, bivšega governerja v New Yorku, se je v soboto u-strelll. Vzrok: na borzi js izgubil ogromne vsote denarja. Star Je bil 47 let Chicago^—Louis L. Gottlieb, odvstnik s delnicami ln drugimi vrednoetniml papirji, ki Je Imel pisarno na 1672 N. Halsted st., je zadnja dni vzel francosko slovo. Njegova pisarna je bila zaprta in Got ti tabs ni nikjer. Z nJim vred je Izginila tudi njegova tajnica, miss Clara Shapiro. Policija ga pridno Išče, ko Je bila obveščena, da se za Gottliebs zanima več ducatov njegovih kiten tov, ki zo kupili od nje-ga delnice, zadolšitice in razne druge vrednoetne note v eku irt vsoti veš kot pol milijona de-iarjev. Mnogi njegovi *lnvet-torjr so kmalu dognali, da so njihove vrednostns listine nič-vrsdni duplikatl. Kolikor se Je Izvedelo, Je Gottlieb izgubil stotisočaks na borzi in potem zi Je hotel pomagati z nečednimi transakcijami, ki pa niso mogle ostati dolgo skrite. gléio potlwomlkoY Podpiral bo Ameriko In Anglijo s namenom, da dobi mastno posojilo • London, 9. nov,—Danss Je prišla vssi, da Js Italija spremenila stališše In da bo podprla V*. Ilko Britanijo in Združene drža-ve na prihodnji mornaričnl konferenci v Londonu. Mussollnl, ki js bil doslsj proti odprevi sub-marlnov, bo na konferenci podprl zahtevo Amerike In Anglije, da se podmornlki totalno odpravijo. Kaj Je Mussolinlja privedlo do tega, nI natančno znano, vsekakor pa namerava dobiti v Ameriki In Angliji novo posojilo, ki bi težko prišlo, če bi nasprotoval anglo - ameriškemu razorožitve-nemu programu, širijo Kanada. — A J. Thomas, ein angleškega ministra James Thomaaa, je naetopil službo pri Ontario Hidro-Elart-rte komisiji kot inženir. Bil Je upoelen v tehniškem oddelku Kanadske državne železnice več let. Avti abIM 16 Ctkažanov Chicago. — Včerajšnje nedr-I Je je bila spet slab dan sa mo-toriete. Ker je deževalo In so bile ceste opolzl«. Je bilo veliko fctavilo kolizij In 16 oseb js bilo ubitih, mnogo po rs njenih, ftt*-vilo mrtvih v tem letu Je s Um na rast I o na 644 v okraju Cook. Varava senca sope! straši. Washington.—Zsdevs političnega boeea Phlladelphije glede sonetnega stolčka pride def i niti vno pred senat, ko se otvori prihodnje redno zssedanje meseca decembre. Do tega sporazuma je prižio med demokrati In progresivnimi republikanci. Da bo Varcju odviet msndat. ki ga nI nikdar nastopil, je skoraj gotovo. Vere Je bH "izvoljen" senatorjem leta 1926 potom velike korupcije, sa kataro Je stara garda potrošila dva ln po milijona dolarjev. Menke v Nemčiji pokajo Berttaf 9. nov.—Ta teden eo in. banke propadle v Nemčiji, > Izgube znašajo več milijonov 'mark. New York.—(F. P.)—Z dosega popolne zmage v Philadelphia jI Amalgamated Clothing Work-em unija sedaj obrača oči proti sai>adu. Buffalo, Cleveland In 8t. Louie zo mests, v katere vrte Amalgamated svoje organizato-rične sile. Pod mikroskopom organiza-toričnega štaba so razmere v krojaški industriji teh mest, ki so edini večji kraji, katerih unija še ni oevojlla. V delu so načrti sa večji naskok teh neunij-skih trdnjav. Kdaj se priklopi-jo uniji, je le vprašanje časa, ker Amalgamated ne bo prej mirovala, da organizira vso Industrijo moških dblek. Da se to zgodi, nI o tem nlkake-ga dvoma, ker Amalgamated je do danee premagala še vsako neunijsko trdnjavo, katero je pričela reeno naskakovatl. Da sna nazkakovati In pridobiti de-lavzka zroe, priča to njena viharna, bojevita in čudovita zgodovina. Pred enim letom je imela v Philadelphljl manj kot tisoč članov, Zadnji mesec je bik) tam prodanih 10,800 članskih znsmk. V dobrih treh mesecih Je organizirala vze velike ln manjše to-varne v tem meztu, razen tiatih, ki se skrivajo po kleteh ali na Ktrešjttt. 0 Philadelphljl Je splošno mnenje, da ne bo ar organizirana. Danes Je skoraj etoprodentno v "uniji kljub desetletnemu upiranju. Med tem Časom, namreč tekom flladelfljake kampanje, je Amalgamated vodila organIzato-rične boje tudi v drugih meetlh. V Syraousu (N, Y.) Js organi-sirala Waahdougal kompanljo, ki uposluje 600 krojačov. V tem meetu In v Buffslu Js več krojaških tovaren, ki so sbe-žale pred unijo, največ is Ro-chesterja, V Cincinnati ju, ki Je bil do leta 1926 neunljekl center, Je v teku stavka pri R-B Clothing kompanlji. Orgartlslranl krojači pri Naah Tailoring kompanijl so sklenili zbrzti $60,000 velik stavkovni sklad In bodo v ta namen prispevali 10 odstotkov plače toliko časa, da bo U vsota zbrana ali do«dsr se R-B kom-penija ne poda. Ko se to zgodi, bo Cincinnati stoprocentno v unljeklh vrstah. Duh Amalgamated Je aapopa-den v sledečem pasosu: "Nekdaj so rekli, da ne bo nikdar mogoče organizirati židovskih krojačev; poglej Jih danes. Zatem so neverjetni Tomaži rekli, da Italljsnl niso pristopni do or-gsnlzacljs. Slučajno tvorijo veliko večino filadelfijsklh kroja-čsv Italijani In njihovi tukaj ro-Jeni otroci, ki so se v ravnokar dovršeni kampanji izkazali lz-borne bojevnike," Je fHosoflral organizator. "Ako unija nastopa agreslv-no in inteligentno, lahko organi-sira delavce katerekoli narodnosti: Italijana, Jude, Amerikan-ce ali kake druge narodnoeti. Prodno so pripravljeni doprine-sti prvotne žrtve Jih mora unija gotovo prepričati, da Jim bo or-gsnizarljz koristila." Kkaploslja v tovarni; pet detav-cev mrtvih Klyrla, O. — Pet delavcev — med temi ene žensks — Je bilo raztrganih na kosce zadnjo sobo. to, ko Je eksplozija plina rasnea-la tovarno Timme Spring Co. v Umi meetu. Kden delavcev si Je prižgsl cigareto In povzročil eke-pkwijo v prostora polnem plina. Mrtvi dels vel so: W. H. Slmp-soa, UhiIs Butcher, John Reple, Mike Swets in Margaret Ottman. PKOSXfTX PROSVETA . THE KNIJCHTENMEffT GLASILO IM LASTNINA »LOVSMSO NABO VMS rooros- Nt JBDKOTS Org mi 9t amé kr llw UtfMW NaitMMl BMMTH IMMT NsMtolMt m z^rt^o« írt»'t <»«»«• ta é» 94 m m tato. m m uh ml. «im fcut mai m chimme ta otam* un m «ta tato. «s.7» «• »h tato; m la» •toil l»r Um UnJtoS Stout («M** CkU**o> pm im*, i Mumm» amé Cum» ff JS pm iw, t»„i*u «matrim »>•» to M in tota. A4».rtUM rato« «a Mmim ■ U» I« «Ä I PROBVÄfA U174I StortS UvMata K«, Chl««e* or TMS rtoKEATio mass art to to yrimm <0*. SUM), i va« to • to« k to «a« IM M Protestni glasovi _______I Norman Thomas, »ocislietlčnl kandidat za župana v New Yorku. Je dobil 174,081 glasov — več kakor kateri prej in J i kandidat njegove stranke v zgodovini največjega meeta v Ameriki. Kapitalistično čssoplsjs premaguje evoje presenečenje in ae tolati s pojasnilom, da ao to "protestni glaeovl nezadovoljnih volilcev, ki' niso zanesljivi." Resnica pač je, da to niso čisti socialistični glasovi, kajti stranka nima niti desetine toliko članov v New Ko je lani Thomss kan- didiral za predsednika Združenih držav, je dobil v svojem mestu okrog 60,000 glsaov. Kljub temu pa ne more nihče reči, da Je letos Wall Street volil aociallsta; walletreetskl glssovl so psdll ns skodsllco demokrsU Wslkerjs. Tho-maaa ao volili izključno delavci — oni dslavcl, ki navsdno volijo republikance, toda letos js bU republiksnaki ksndidst Italijan U Guardia, ki ni ugajal niti Italijanom, toliko manj pa do-mačim delavcem. Volilca ni težko dobiti, veliko težje ga Je obdržati. Slovcnaki delavci, ki smo le kaplja v nmerižkem morju, niamo poklicani, da bi učili strsnko v New Yorku kaj naj adaj stori, ds obdrži v ash teh 174,981 volilcev ns svoji strsnl. To je dolžnoat odgovornih, voditeljev. V črno pa toliko, ds blstvpns moč delsvake stranke nI v protestnih glsaovlh, temveč v prepričanju član-atva. Gies ls prepričanje je vreden 10,000 glasov Iz protesta, ki bodo prihodnjič na raspolsgo drugemu "dobremu" kandidatu. Veliko boljši z delavskega stališča je volilni izid v Readingu, Pa. Tam je socialistična uprsvs na krmilu žsdvs leti in «laj so JI volllcl dali v roke vso mestno sbornico. Tsko kompletne kontrole še niso Imeli delsvel v nobenem drugem smoriškem mestu kot imsjo danes v Readingu. Razmeroma je v Readingu veliko več prepričanosti in zsvsdnosti med delsvel kot Je v New Yorku. Razlika med obema mestoma ni samo v velikosti, msrvsč tudi v značaju pre-bivslstvs. Dočim Je socislistično gibanje v New Yorku večinoms v rokah žtdov — demo- < kretsko ps v roksh Ircev — Je v Readingu izključno v roksh tipičnih Američsnov anglosaškega pokoljenjs pomešanega z davno ho-landsko in nemžko krvjo. Druga razlika —• ln ta odločuje — Je, da ao aoclaliati na čelu meata Readinga obenem voditelji delavskih strokovnih unij v meatu. Tsm so sdbisliatl najprej pridobili ns avojo atrsn unije, osi roma ao orgsnizirsll delavce strokovno, pred no so jih popeljali v mestno vlado. To Je prava pot. edina pet, ki vodi do zmage. Do-lavske unije — ne vše, vendar v dobrem številu — v New Yorku ao politične dekle tamanit-akih demokratov. To je razlika. Zmaga v Readingu ae rasširi ns vso Ameriko, kadar bodo delsvake strokovne unije po vsej deželi včlanjene v delavakl atrankl a aoci-allatičnim programom. Dokler nt tega, bo atranka dobivala le protestne glaaove v Izoliranih krajih, ki koncem konca nič ne pomenijo. Organizacija, ki sloni na izobrazbi in prepričanju svojih Članov, šteje. Vse drugo j« pena. ki nič ne šteje. V zaprašenih arhivih okrajnega aodišča v Cotumbusu, lnd...so našli dve etari obtožnici, ki sta značilen dokument avoje dobe. Dva moža sta bila obtožena umora ln obtožnica očita obema, da ju je hudič zapeljal v zločin, ksr nista imela Boga pred očmi." Kljub temu, da Ju js hudič ta peljal, sta bils morilca obsojene v smrt ln obešena. Hudiča niso mogli nikdar prijeti in obeeiti 1 par sto let morda najdejo dokumente v Severni Kar«,lini t« dvajsetega »toletja. ko je hudič še vedno hodil po Ameriki In zapeljal delavna, da n0«o hoteli prleefl na aveto piamo v (.Antoniji! Takrat šele ae bodo ree amejali. Pisec teh vrstic atsvl koetl svo)<*a rojatvs. da *ez dvesto let bo atari In ogabni hudi* že davno mrtev in pozabljen. Glasovi it Kjer Je življenje. Um ao at ranke. Tudi zraku ao. odkar je bil ksnajden aeroplan. Baaovčev koncert sll, Ps. — Dne 2. novem-je g. Banovec imel koncert v rdu. Koncerta nisem hotel uditi, ker a« mi je zopet nudila prilika ališsti alovenako pesem. V Girardu je že stars na-vsda, ds se vsaka priredba prične eno uro pozneje kot je rečeno. Ta navada Je že stars vsč let in Izgleda, da Je ne bodo o-pustili. Vsled toga sem imel veliko čass zs p^aovor s svojimi prijatelji, s katerimi sam se sešel ns koncertu. V Girardu sem nsšel svojega starega prijatelja J. Matekovicha, ki Je prišel iz oddaljene Gowands, N. Y„ ds sliši našega pevce. Rszume se, da svs imela veliko gradiva zs pomenek. Upam, da se še snl-deva ob slični priliki. »Jaki iz Bessemerja so bili Lkoncertu zastopani polnošte-i Vsaj tako ae js izrazil mr. ič. To je lepo In naši ljudje erja so lahko ponosni na svojo zavednoet. Navzoči so bili tudi rojaki iz Youngstowna, VVsrrena in nekaj Jih Je prišlo odo iz Clevelands. Girsrdčanov je prišlo na koncert le neznatno Ittvilo; to so bili tisti, k! navad-no possčsjo vse kulturne prired-bev Bilo je res, kot Je rekel prl-j a tel j Preveč, da so bile zunanje nasslbins zastopane s 76%. To-re> ni nič čudnega, ker je prijatelj Anžiček v nekem dopisu kritiziral GfrardČane, da se slsbo u-dsležujejo prireditev v svoji naselbini. Njegove kritiks Je bils ppravičens, kajti vedno se ne more računati na zunaj ne goste. Koncert je bil imsnltsn. Ba-novec nas js očarsl takoj s prvo pesmijo "Kje je moj mili dom" tako, da je bi 1(4 rosno marsikatero oko. V petjfl ln kretnjah je bil izvrsten, pa naj je pel naše narodne pesmi ali selekcije iz oper. Arije iz oper je morsl ns navduženo odobravanje ponoviti. Ko je prišel na slovenske narodne pesmi, nas Je s svojim nastopom v narodni noši še bolj priklenil nass. Psi jih je tako milo, 4s »mo ga kar strme poslušali. Kretnje pri pesmi "Ko so fantje proti vaai šli" ln melodija so nas tako prevzele, da smo bili s srcem in dušo v domovini. "Sem fantič is zelenegs S ta j erja" naa je navdušila, da smo se iz srca nsamsjall. Pesem "Pod okence pridem" je bila tako živa, da ae je /naraikater! spomnil, kako je v starem kraju hodil va-Kovat. Jaz sem si pri ti pesmi priklical v skomin dogodek, ko sem šel prvikrat klicat sosedovo Francko in ssm pri tem ubil o-okno, drugi dan so me ps msti pretepli s brezovko. Od takrat sem moral spati v zapečku toliko čaaa, da ml je oče rekel: "Sinko, čas Je, da greš v Ameriko." In res aem šel, tega je Že 19 let, vendar ml js pri tej pesmi slika živo stopila pred oči, ko sem se spomnil, da bi bila Frsncks lahko takrat rekla, da je "en msček bil. ki Je miške lovil." FraackJ je ps bils poštena, kot so navad no nsšs kmečka dekleta, pa aem morsl poalstl dolar lz Amerika ss razbito šipa Upam, da je bil g. Bsnovec zadovoljen v Girardu ln ds je bil tudi finančni uapeh povoljen. Le Akoda, ds Js čaa tako hitro potekel ln Je bilo potrebno odriniti proti domu. Ko aem prišel domov, je bilo že pašno. Spomnil aem se ns clevelsndaks rojake, ki ao vebu-dili toliko nspotrebne senzacije radi neke gramofonske plošče. Itad bi vodel. kakšna je tiata plo-LžČa, rsdl katere js bilo toliko jigrsžsnjs. Uredniku "A. D." prav nič ne prietoja njegovo "moralno" stališča, ker Je on še veliko žkodoval slovenskemu narodu. Spomni aa lahko ns njegovo delo za čsas svetovne. vuil ne. ko Je tožarll rojake, ki niso bili njegovega mnenja, pa ae bo videl v zrcalu ln morda bo tudi spoznal, ds je nsjboljs. sko pusti drugo ljudi pri miru. Frank Kramar Popravek Aahurn, III. — V mojem dopl-au z dne 8. nov. naj ae glasi, de rudarji prejemajo 9le od tone, m. pa 88c. Za dnevno delo ae plečuje 86.95 In 88.10. Toliko v popravek, da ne bo kakšnega nesporazuma med čitatelji. John H Naše priredbe Pueblo, Coló. — Društvo št 42 JtiKJ je pred par tedni uprizorilo tri igre enodejanke. Kot je isgiedsio, js bilo občinstvo zelo zad<*yoljno z njimi. Oglasila ato se pa kritika v Prosveti, "Orlov" v št. 261 in "Nsročnlk" v žt. 268. Sicer ksr sta U dva pisáis, ni rsvno kritiks, izgU ia ps, da nočeta dati gotovim ljudem priznanja. "Orlov" Je zelo skop s svojo pohvalo igralcev in pravC da so bile res le za smeh in krstek čas, "Naročniku" ps ni bilo jasno, da je gospa Pelka glavna vloga. Sicer je res, da so bils Igre za kratek čas, saj to tudi žele tukajšnji rojaki, kajti tuga imajo tako dovolj, ne da bi hodili gledat žaloetne igre v dvorano in ss pri teh jokali. "Naročnik" bi bil lahko etvar bolje opisal kot jo js. On namreč piše, da sta v Igri "V posredovalnici" ga. Cešsrek in Lena Zadremal glavni vlogi. Ree je, da sta ti dvs vlogi najbolj smešni, tsm pa šs ni rečeno, ds sta glsvni. Glavna vloga js ga! Pelka/kf je bila v rokah ga. Vidic in jo je prav dobro pogodila. Ostale vloge so skoro vse enake, ene slabše, druge boljše r vsi igralci ne morejo nikdar dobiti dobrih humorističnih vlog. razen ako bi ae dobilo tako Igro, v kateri bi imeli vsi igrslci smešne vloge. Težava je v tem, da pravijo o osebi, ki ima nehvaležno vlogo, da ne zna Igrst, tega ps ne vedo, , da je bilo ustreženo tistim, kj si rsdl nabrusijo pete. Ako se ozremo na zgodovino društva "Ddmovina," moremo priznati, da se lahko marsikaj napravi, če je volja za delo Društvo lastuje svojo dvorano, moderno opremo, močno blagaj no in ima najvišje število članstva v naselbini. Pokazalo se je na banketu, da vlada zanimanje za to društvo, ker takega zadovoljstva nisem videl ie dolgo čass. Da je vse lepo izpadlo, gre Zasluga marljivemu oskrbniku dvorane John Garborju in pri prsvljalnemu odboru, ki sta vse tako lepo uredila, da je bil vsak zadovoljen z banketom in programom. -Josip Ujčič. LISTNICA UREDNIŠTVA Radovednež, Pitcairn, Pa.: V zadevi se obrnite na okrajne oblasti, kjer boste dobili potrebne informacije. Demantl In biseri na nohtih.— V Londonu so si izmislile dame iz "vieoke" družbe novo modno nbrost: namesto da bi ai nohte v bodoče atrlgle ln oskrbovale, kskor ae spodobi, si jih bodo pustile rsstlj ds postanejo dolgi kakor tlgrovi kremplji takrat pa si jih bodo spollrsle ln jim vtis-ulle v sredino demsnt sli biser. V Parizu, kjer so ljubosumni, da so jih v Londonu prehiteli s tem "izumom," eo ps rekli, da ga ne sprejmejo Pač pa bodo skušali od tam uvesti neksj novega v svet: barvanje in Isklrs- Ë nohtov v aklsdu s bsrvo obli. Tsko bi morsk dsme avoje ite celo po večkrat na dan i>rebervsti, kollkorkrst bi ae pač pfeoblekle, n. pr. zjutraj helijO-tropsko. popoldne vijoličsato. zvečer temnomodro. Caaa sa to Jlno bržkone ne bo manjkalo. Drago pohištvo. — V Parizu ao prodali na javni dražbi zbir-ko kneza Moekovakega (pravnuka maršala Neya), pri čemer eo dosfgli neverjetne cene. Tako eo ptodall kompletno spalnico znamenitega igralca Talme sa 270,-000 fr. Spalnica js kdelans preprosto, s ls plemenitega lsss (ci-tronovins. mahagoni). Se višjo ceno ps Je dosegel poasmesen kos in sicer okrogle mizica, ki jo Je naročil Napoleon L 1806. Nabavila al jo je država za ceno 400.000 frankov la Jo bo raaata-vila v malmalaonakem gradu, kjer Je videti mnogo drugih spominkov ns velikega Korslčana. Ns Francoskem so se spomnili 100 letnice, odkar se je rodil nekoč prav tako alavni kakor plodouti pisatelj časniških romanov Ponaon du Terrail. Imenujejo ga ustvaritelja te vrat3 romanov, čeprav so že prej posamezni pisatelji, kakor Eugene Sue in celo nesmrtni Defo?, objavljali švoja dela v nadaljevanjih, no, v takšni meri, kakor Ponson du Terrsil, ni delsl tega pred njim nihče. Bil je ljubljenec publike in njegov gentleman-ropar Rocambole, tip, ki so mu ga potem posnsli mnogi drugi pisatelji, je postsl s svojimi s-vanturami vsakdanja duševna hrana najširših mas. Mnogo listov je živelo samo na račun du Terrallovih romanov in tako je eden med njimi za časa, ko je objavljsl takšen roman, dvignil svoja naklado od 10,000 izvodov na tedaj nezaslišano višino 219, 000 izvodov. Ze to dokazuje, kakšen pomen imajo romani "pod črto." . Delavnost Ponsopa du Terral-la je bila prav tako neverjetna kakor njegovi uepehi. Dočakal je samo 44 let, a je v tem času napisal okoli 260 del. Prvi roman je objavil, ko je imel 19 let, potem pa jih ni in^l nikoli manj nego pet "pod roko." Seveda ni utegnil paziti pri tem načinu dela ne na slog ne na vsebino. Pre-čestokrat se mu je zgodilo, da mu je junak, ki ga je bil nekoli ko poglavij prej pošteno^umoril, nenadoma od mrtvih vetal in doživljal nove avanture. Na svoji pisalni mizi je imel pisatelj zato cele ducate voščenih figur, ki so predstavljale posamezne osebe v romanu. Zaljubljence je predstavljal moder trak, ranjence rdeč, mrtvece rumen itd., no, pa vseeno se je še zmerom doetikrat zmotil. Kar se pa tiče sloga, b lahko navedli celo knjigo takšnih stavkov, kakršen je ta: "Njegove rake so bile mrzle in vlažne kakor kačje" ali pa: "Ah —-je vzkliknil v portugalščini.' ZDRAVLJENJE RAKA BREZ ŽARKOV IN OPERACIJ V avstrijski javnosti in strokovnjaških krogih vzbuja v zadnjih časih mnogo debate nova metoda zdravnika dr. Salz-borna v trgu Bockfliessu, ki zdravi svoje ns raku bolne pa-cijente brez žarkov iq operacij. Vsak pondeljek in četrtek se javi pri njem 40—60 oseb, ki so jih klinike obsodile • večinoma med neoodravljive in ki so po dveh, treh mesecih ozdravljene, kakor trdijo same. Strokovnjak pa v tem pogledu še niso podali končne izjave. Zanimivo je, da sprejema Salzborn v zdravljenje samo takšne pacijente, ki se lahko Izkažejo o svoji bolezni s spričevalom kakšnegs drugega zdravnika ali klinike, v težjih slučajih tudi z roentgenogramom. Zdravi pa s pomočjo zdravila neznane sestave in z dijeto. To zdravilo, ki ga tvori kakšnih dvajset kemičnih snovi, pijejo bolniki pri njem, ker ga ne daje na dom, in sicer s žlico, s čajem ln prepečencem, ki jih prineeejo « sami k ordinaciji, torej dvakrat na teden. Dijeta pa sestoji iz čajs s prepečencem, mlečnih in močnatih jedi (čistega mleka malo) in vseh vrat juh s rumenjaki. Msss mslo (10-42 dkg vsak drugi dsn), zelenjsve ln jsje dosti, slkohols ln nlkotins pa nič. Kskor poročajo, namersvsjo dr. Salsborns pozvati v Bueno« Airss, da bi tam preizkušal učinke svoje metode. » PONDELJEK, 11. Noy Clevelandtke opazke Bcleii Toee PošgerUan 3» let star, 10 let prssidsl v Ječi. Pred berlinskim eodiščem je stal že večkrst predkasnova-nl 39 letni Harry Gross, mož. ki js presedel nad polovico evoje-ga življenje v zaporih. Zagovarjati ss je moral zaradi vloma v neko stanovanja, kjer Je v družbi nekegs tatu odnsssl 26.000 mark gotovine. K obravnavi Je Ml pritegnjen tudi sdravnlžki veščak, ki js isjavil, da izhajs obtoženec is pljensks rodbine. Njegov oče in ded sta umrle v blssnici, kamor ju Je bil spravil alkohol. Edina izjema je Ml neki stric, ki Je Ml evojčaa spovednik cesfrjs Franca Jožefa in Je posneje postal škof. Po teh rsskritjih Je aodnl dvor sklenil, ds ss bo o v aem tem prepričal ln Je rssprsvo odgodil. Letošnja Hallowe'en noč stane mesto f velond 8600 dolarjev. Te noči m, |„V)eie 1 ne gasilske postaje sedemnsjst lažnih ^ alarmov" in vaak stane približno pet »to dol jev. Na Balkanu je kaj takega nemoči meri kancem se pa naj brž še "fejst 2di" | Imajo tako nadebudno mladino, ki zna ¿g in škodovati kar na debelo. Radm.den a kdaj bo "prosvitljena" Amerika dulu slovo surdniro in žkodljivim tradicijam, pod^ nim od naših davnih pradedov, ]>rimitiv barbarov? Hallowe'en ln podobni prMnj iz dobe primitivnih barbarov pač n. Spadai našo dobo 1 Clevelandske občinske vojitve so konij Po izjavah časopisja sodeč, bo večina v prit njem mestnem svetu republikanska in bo nažer Hopkins najbrž "šel." Izmed štirih venskih kandidatov v četrtem distiiktu ni nobeden izvoljen. Slovenska "narodna" po ka v Clevelandu je torej doživela občuten in služen fissko. Če se naši "rodoljubi" do hodnjih volitev ne spametujejo, tedaj lahko čunamo na osem slovenskih kandidatov v i tem distriktu—in Če ne bo drugače, i>„va p jaz in Mike prijavila kandidaturo. Se m čutiva sposobna za koncilmansko službo. Glede "novega" čudeža, ki se je rodil v boru A. S.: Ta "čudež" ste prerano razgfa v javnost. Ni se namreč zgodil! Kajti A je bil prazen tudi takrat, ko ga je Tone (v Minn.), prazen kot sodi v mojem "kevd pred tremi tedni, praznota je zvenela iz n; preje (to je zvedel od tistih, ki so ga brali ] njim!), praznota ga odlikuje tudi zdaj, ki več ne bere. (Bo spet "nov" čudež, a?) 1 nem oziru pa mu vseeno ne morem očitati" znote"; namreč kar se tiče obogatevanja slo ske kulture s 'krepkimi iarszi, zavijanja, 1 umnosti in klevetsnjs. V tem oziru A. 8 prazen. Clevelandski "rodoljubi," ki so menili iz njih govori narod, so dobili zasluženo ki to v obliki članka v "javnem forumu" En pravnosti od 6. nov. Pisec članka je mr. Ja A. Siskovich. Njegova "kritika o 'kriti moralistov" je stvaren in pravičen odgovo "kritike" naših farizejev, ki so s tako ve "padli" po naših pevcih, g. S. Banovcu in gi Ropasovi ter Be s tem sami sebe neznansko mirali. Radoveden sem, kdo neki se zdaj na prsa z "Mea culpa, mea maxima culi Bodi kdorkoli že—koristilo tako ne bo. " venga" po emrti ne pomaga. Pomlad v antarktiki Kakor javlja radiopostaja Byrdoveg> borišča "Little America," se je zadela ogli v antarktičnem ozemlju nova pomlad. S< pokukava Izza ledenih obronkov in na sev strani je jasno Videti lesket vgda antarktiči morja. Poveljnik Byrd je začel preurejati U1 šče. Prvi so se prikazali izpod snežnih 1 pov psi, ki niso utrpeli pozimi nobene škode prav je včasih mraz jako občutno pritiskal nje so že postavili kolibe na prostem, da 1 pomehkužijo, kajti ni več daleč čas, ko bo t nastopiti drugo etapo prodiranja proti juin tečaju, etapo, ki jiaj prinese dokončen ui ekspedicije. Vodiči psov bodo takoj začeli nlratl živali. } Kakor psi, so dobro prezimila tudi le Pred krstkim so jih pregledali strokovnji Byrdom na čelu. Ugotovili so, da »o pop< ms nepoškodovana. Zdaj je v Byrdovem t rišču še vedno 44 stopinj pod ničlo, tods I peratura ae naglo dviga. Ekspedicija « pripravlja na pohod proti tečaju in upa, i bo mogočo dovršiti pot v petih etapah. "Little Americo" in južnim leča jem bo p« ljenlh pet postaj ln sslog s hrsno, katerih ^ nja bo oddaljena od tečaja 600 km. P» < začeli najprej prodirati s sanmi proti h kraljice Maud. Ameriško življenje 81. Stoj, procesija, mačka grf! Na križišču Michigan avenije in 0 ceste Je zelo živahen predmet Avt» drv« in tjs in paasnti so vodno zs petami drm gemu. Policaj Anton Schmidt. ki .aka. V mnoge trafike na mestnih periferijah so bili že iavršeni vlomi, pri katerih so bili deležni ponavadi majhnega plena v obliki cigaret, cigar in takega kovanega drobiža. Včeraj ponoči je bil izvršen predrzen vlom v trafiko Mihaela Pika na Kralja Petra cesti v našem mestu. Vlomilci so udrli v trafiko iz poleg lešeče drvarnice čevljarskega mojstra Potekala, kjer so iztrgali ključavnico In »rabili zid. Iz zidu so potegnili kakih 16 opek in napravili odprtino, skozi katero so aa splazili v notranjost trsfike. Sicer so tostran odprtine naleteli na stelažo, ki so jo morali prevrniti, kar pa ni povzročilo mnogo ropota, saj je padla na papir. 8te-laža je bila namreč polna šolskih zvezkov, papirja, kuvert, razglednic in drugega, kar se je raztrosilo po tleh, ki Jih je trafikant prav Istega večera namazal z oljem, tako da Je mnogo papirja uničenega. Vlomilci eo po->rali velike množine Cigaret vseh vrst, cigar, tobaka, galanterija, kovanega drobiža, 100 Italijanskih lir, 20 šilingov, 60 srebrnih kron, za nad 6000 Din poštnih znamk in blizu 2000 Din kole-kov. Izginili eo vlomilci brez sledu. Policija je uvedla obširno preiakavo, da. izsledi vlomilce, ki so morda lati, ki so izvršili v teku zadnjega meseca že 8 velike vlome sredi CeUa. Vsa škoda okradenega trafikanta znaša 17,000 Din, ki pa Je menda vsa krita z zavarovalnino. V Zagrebu je v zadnjem času zavladala pravcata samomorilska epidemija. . NI dneva, da bi ne bil zabeležen vsaj en samomor. Dne 28. oktobra so bili izvršeni trije samomori. Z ocetno kislino se Je zastrupil 18 letni mesarski vajenec Svetogar Ilič. tjegovo dejanje so kmalu opazi-I in ga spravili v bolnica, kjer so mu nudili prvo pomoč In mu tako rešili življenje. Mnogo težje se je zastrupil čevljarski pomočnik Anton Petričič. Kar nI imel a talnega zaslužka, Je prenočeval po hlevih. Končno pa se Je tega ciganskega življenja naveličal in Je brtkone sinoči Izpit večjo količino ocetne kisline. Zjutraj so ga našli nezaveetnega v bližini nekega predmeetnega hleva Prepeljali eo ga sicer v bolnico, vendar pa ni prišel več k tavesti in je umrl. S plinom pa ae Je zadušila 20letna služkinja Genovefa Bukšlč. V bolnici so o zopet spravili k zavesti. Ker se poslužujejo samomorilci v Zagrebu v zadnjem času najbolj ocetne kisline, Ja notranje ministretvo odredilo, da se bodoče v Zagrebu ne eme prodajati nad 16 odet. oeetna kislina M8Š8 kakor doslej, mar s «v da Jo Je smatrati za strup, ki ga smejo prodajati samo pooblaščeni prodajalci. < rROBVKTl MM kol zdravilo Že v minulih stoletjih se jo pristni čebalni med rabil kot zdravila Ker ae ni ohranilo navodilo kako se med rabi v posameznih slučajih obolelosti, je u-mevno, da je pri napačni uporabi naravnoet presenetljiv. Veljalo je mnogo poizkusov, da za moremo danes v posameznih slučajih obolelosti dati navodila aa rabo medu kot zdravila, omejimo se aamo na boleani, ki so bile naravnost čudovito o-sdravljepe v tolikih slučajih, da je domišlja ali sugestija Izklju čena. H Med kot pomirjevalno sredatvo za ii\ ČevJe pri pomanjkanju mirnega spanja Vzemi vzak večer ko si še legel v posteljo po 8 kavlni Žlici nerazredčenega npdu, najsi bo tekoč ali še strjen in sicer hladnega, neugretega. Ne savši m«du takoj, ampak zadrži ga toliko časa v ustih, da ae razgraja na te-ieano toploto in s slinami dobro pomeša. Pri nekaterih osebah u-činkuje kura ša prvi večer, pri salo razdraženem Živčevju ša le po nekaj dneh. Najboljše učinkuje cvetlični (pomladni) med. Opozarjamo ona oeebe, ki aa izogibajo aladkorja, ker se bftje, da bi odebelele, 4p med na debeli kakor aladkor, nasprotno razkraja ono tolŠčo, ki jo kri odlaga na neljubi način na poea-mesna mesta človeškega telesa. Med kot sdravUo proti vnetju aluanic v uetni votlini in temu vnetju aledašemu nahodu V slučaju vnetja ustna votline jajaljejo bolniki med zmešan v vroči lipov čaj, kar je popolnoma napačno, V«ed vročine čaja izhlapa eterična olja la medu, vročina pa ša bolj raadraši še i-tak «vnete 4)užitke, zato ni čudilo, da izoetane vsak učinek. Ako hočemo potolažiti vnetja sluznice, moramo vzeti med neraared-čen, in* ga zadrftavati čimdalje v ustni votlini, predno ga zavšlje-mo, saj tli želodec vnet, Ampak ustna votlina. Najbolj prliperen za ta namen ja ffomladnl med, a ga na kali vzeti več nego knvlno žlico v presledkih po 8 url, ker je med močno hršnilo, ki bi v veliki množini zavžit prekomerno obremenil arce. Popolnoma umevno ja, da osebe. ki vŠlvajo redno vsaki večer «Razredčen med kot tolašllo živ čevja, ne poanajo vnetja sluznic v ustni votlini. Med kot krepilo po prestani bolezni Med Je hranilo, ki so ga čebele že prebavile in je naravnoet neverjetno prdb*yljiv človeškemu želodcu, flazven InvertiranegH sladkorja vaebuje med tudi šele. 10 in drage znovi, ki zo potnfcne za okrepčanje organizma po prestani bolezni ali pri šibkih otrocih. Tu pridejo najbolj v po-štev temne vrste medu. Na črni kruh namazan teman med krepi neverjetno naglo oalahaio človeško telo. V ta namen se vzame redno le nerazredčen med, ki se ga namaže na kruk la toliko, da ne kaplja is kruha. Izgovor, da po medu zobje bolijo, ne drži. Resnici odgovarja, da med izčiati votlini nagnitih zob, vsled česar prida žlvee v do-tiko z zrakom in «grada zaboli. To Ja dobrohoten opomin, naj se podamo k zobozdravniku, da zaceli ranjene zobe v preveliko našo korist. Mad kat zdravilo pri abate*ja še- lo**, pljuč, črev, objan fig mehurja Med tam, ko aa rabi med pri prej oplaanlh obolenjih nerazredčen ^ vodo ali kako drugo pijačo, ki pa ne eme biti toplejša nego telesna toplota. V U namen služi najbolje na premrzla, postana Voda. V navadno čašo se vlije postane vodo, vzame kavino žlico medu, ki sa ga toliko časa maša, da ae poginoma raztopi. Opomniti ja treba, da se med sila nerad topi v vodi In Ja treba nekoliko vstrajn<«tf In potrplje. nja. da sa med popolnoma razdeli v vodi. V nobenem slučaju a* ae sme preti rs vati in navadna čaša je dovolj aa množina za odraslo oeeho in naj aa Jemlje v razdobju vzaj t ur. Po izkušnjah učinkuje vzak med zdravilno v teh slučajih obolenja, vendar Je zdravilna mat posameznih vrst medu pri raanih Obolenjih različna. Za oboleli šelodec je najboljši ajdov med, za pljuča pomladni ln hojev med, aa Čreva, oblati in mehur pa Ja najboljši vlaoko poletni med pravega kostanja, ki mu primešamo polovico ajdovega. Pripomnimo, da je z medom 0-slajena voda najoenejša in najbolj osvežujoča breaalkoholna pijača. Edino na kislq jedi, n. pr. «alato ni priporočljivo piti take z medom oalajane vode, kar to preneee la malokateri želodec. Med kot šlvilo v pecivu 2e prednamcl zo cenili pecivo oelajeno z modom. Med tem, ko obtešl z sladkorjem oelajeno pecivo tudi zdravi šelodec, prenese 1 medom osiajeno pecivo tudi šibkejši šelodec. Vzrok Je, da medu pred uporabo ne prevrojo. Med se mora* vsaj četrt ure Izpostaviti vrenju, treba pa Ja paziti, da ne vzkipi kakor mlsko, potem ohladiti In Šale nato po-rabiti. NI treba posebno poudarjati, da gre v ta namen krona ajdovemu medu izmed vaeh vrst medu, K sklepu le nekoliko besed o redllnoati, lastnostih in nakupu medu. Med šivlll zavzema med nsj-odličnejše meato, saj Ja dogna-no, da vsebuje med štirikrat toliko redilnlh snovi kot ttealmlr TetmaJer: Med Je gosta tekočina In teh ta 11 zrelega medu 1800 do 1480 gramov- Takoj po vraanju (od-jemanju) Je med člat In proao^ ren, barva je lahko avetla kakor pri olivnem olju, rdečkasta ali temna, kakršna je pač vrata. Med se mora hraniti v dobro zapitih posodah, ker Je salo higro-skopičen, na vzame sa vlage Iz sraka In začenja klsatl na površini, V dobro zaprti posodi se med sčaaoma strdi, odtod ime strd in sicer, ako ja bil zrel, se ves strdi, ako ni bil dovolj zrsl pri od jemanju, sa la deloma strdi. Med, ki se izpostavi v stekleni posodi več dni solne o, se nerad strdi. Strjen med se napravi vadno lahko tekoč, ako ss v zaprti posodi Izpostavi solncu ali segreje na ta način, da se postavi zaprto posodo s medom v toplo vodo In polagoma (tekom 24 ur) med steče brez škode na kakovost. Ako se pa med nsglo ugreje na 60 aH vaš stopinj, Izgubi veliko na okusu In vrednosti. SMEANICE "Tvoja Ja ¿rendar rekla, da bo oetala šest tednov pri materi na (kirenjekem. Pa vidim, da se ja čez teden dni vrnila." "Seveda. Meni Je bilo le doHf čas po njej, pa JI tega nieem hotel povedati. Zato eenr takole naredil: Vaak dan aem pošiljal sa njo "Slovenca." Is veake številke líate pa aem praj Izetrlgel kako novico. Pa ja postala tako radovedna, kake so tista novice, ki jih pred njo skrivam, da se Je brž pripeljala domov." e • "Kaj ne, da Je mnogo problemov, katere ekušejo polarni raz-iskovale! razrešiti?" Ja vprašal nepoučen radovednež. "Da. mnogo Jih je," Je odvrnil veššak. "In kateri izmed teh Je glavni T "Kako se bodo vrnili." IflflMiBn uunp mVVbII hMC I Neki vojvoda ja kruto preziral svode podanika, slasti limeta. • "Samo z korobačem po njlhl" bilo ja njegovo gnalo. Baš Ja zla vil svoj štirideseti rojstni dan. Plemetvo ee Je po o-blčaju zbralo, da mu častila. Zabava Je bila ša v polnem teku, ko nenaduo stopi sluga ln prijavi kmeta, čfš, da stoji pred vrati ln hoče s vso silo noter. Nosi • seboj baje prevzáno veat aa vojvoda. "Mar Ja ponorel ali kaj I Kaj ne ve, da Imam goeteT Pa če Še noei vašno vest, naj vttopi) Vsaj slišali boste, prijatelji, kake kmetavze Imam! Glavo stavim, da bo prtšzl s prošnjo t naj mu bom mlloeten I No, baš pravi Čas prihaja I" govoril Je vojvoda gostom. Komaj Je ta beeede izrekel, še vstopi v dvorano kmet, oblačen, s radostjo v licu. Globoko se prikloni KoaiMMii ln ozta» ne pred vrati. "Kaj hočeš?" vpraša fg voj voda vas basen. "Vaša milost," začne kmet, "slišal sem, da ste izgubili prstan, ki je bil mnogo vraden ln vaši milosti sa čudo drag." "Da bil Je to dragocen spomin, ki sem ga izgubil nakje na lovu/' potrdi vojvoda. "Morda kaj veš o nJem?" Namesto odgovora kmet Izvleče izza pasa prstan, ki Ja vas blestel od dragih k a meno v. "Naj pogleda vaša mlloat, ako ja morda to oni prstan I Ako Je, proalm, pustite me mlloetno, da grom," proel kmet. Vojvod« skoči in krlknet "Da, t? je on t A kje si ga do-bil?" , "Našel sem ga." "A kJsV' "Na potiL ki vodi k vašemu dvorcu. Med dvema kamanomz je bil, zato šam ga vam bril pri- neeel." Po teh besedah aa nakloni In gre. "Kam hočeš I Kaj na vaš sa moje beeede? Rekel sem, da oni, ki prinese moj prstan, bo prejel veliko nagrado," ga sadršuje vojvoda.1 "Oprostita, tega nisem vedel, ker bivam daleč cd ljudi." "Ne govori, kakor da nečeš nagrade! Besedo bom držal." "Prosim, samo svojo dolžnost sem storM...." govoril Ja kmet proetodušoo. "Meni ja to vsaano," vrne vojvoda, "hočeš denarja ali kaj dru-gega?" "Ako vaša milost dopusti, da isbirsm, prosil bi za nekaj drugega," reče kmet in pri tem napravi tak obraz, da se gosti niso mogli vadržeti smeha. ■Kako nggruáo torej želiš?" vpraša vejvoda. "Prosil bi sa pet In dvajeet vročih z debelo palico. .." zaprosi kmet In pri tam šaljivo trap-Ue z očmi. Val prasnejo v gromovK smeh. Vojvoda ee je komaj našel ln ra-kel kmetu: Išči drugo nagrado, sleer bom moral misliti, da pri tebi pl vee v redu..." "Prav zatg, ker imam sdrava pernat, hočem pet In dvajset vročih. ker od teh ne bom nosil ni-ti ene," odgovori kmet. "Kaj f' ee čudijo goeti. "To je namreč takole: Ko eem prišel na dvorišče in proeil vratarja, naj me pueti k vem, me nI puetll, dokler mu nisem obljubil četrtino nagrade, ki bi jo naj dobil aa najdeni prstan. A ko je drugi sluga zvedel za to, me tu^i on ni pustil naprej, dokler nieem tudi njemu obljubil četrtino nagrade. Pred veinimi vrati je bilo še strašneje: tu me je sadlial upravitelj ln nt ml dal naprej, dokler mu nieem oblju* bil polovico cele nagrade. In tako meni ne ostane nič...." Ko je kmet to Izrekel, ja za-l>učala burja ameba. "To si sijajno izvedel, prijatelj", vzklikne vojvoda. "Kar so zahtevali, naj jim bol Ker si pošteno rzadelll tem sanikamešem, naj vsak svoj del prejme i" In takoj ukaše vojvoda, da za "nagrada" razdeli, in še za raztegne ječanje alug, ki eo prejemali — nagrade.... Kmetu pa da vojvoda daaet dukatov, ker se ja pokazal tako vallkaga In modrega; ln še po-sova ga, naj aede k mizi med golte; in ta je vaški modrijan s svojimi dovtlpl ln domislicami na la tfbaval, ampak jim je po-kaaal tudi to, da prlprostl kmet nI bedast, zato mu je teško, ako gospoda š nJim ravna kakor • suš njem mu Ta dogodek Je tako močno de-loval na vojvodo da Ja tega kmeta vzel v svoj svat In od takrat posta! največji kmečki prijatelj. Na oarinl: "Kaj Imate seboj ?" "V velikem kovčegu Imam s ženo gramofon In potrebne plošče. V malem kovčlču pa Je obleka, parilo ln potrebščine, ki Jih dva osebi potrebujeta na po-Milicah." e • "Zakaj pa ima U Američanka na avojem avtomobilu tak drog za aaztavo?" — "Iz aentlmental-noatl; kadar njen avto koga povozi, da potegniti zaatavo na pol droga." Rojaki, tudi letoe razpošiljam na vae kraja domača euhe klo-baae, šunka, plačata, šelodoa in danke po 88c funt, poštnine prosto. Se vam priporočam za obi-la naročila. PRID JAZBEC 1181 B. 48 Street, Cleveland, O, NA PRODAJ PO NIZKI C K NI moja pat ataabvaajske hiša, *amo m blok ih Oak Park »V poatajo v Austin. Stara pet let. Gorkota na soparo. Vsako stanovanja Ima po Iti rt sobo s "Men Parlor sobo." Mrestov los vso skost. Tile kopelnteo. Garala sa 4 kars. Dohodki s* IMeo. Cona poslopju jo umo 988,600. Takoj so sahtova le M,Š00. PeklNUte lastnika ne teloion BuoHd lflfta. Last-nik. —(Adv.) KLOBASE Zopet so tu prava domača klobase, ravnotako kakor sta jih oče In mati doma delala. Cena ja 08c funt. Denar aa naj pošlje 1 naročnino, Poštnina plačana. Pišite nas JOAEPH LESKOV AR 888 High Street, Kacine, Wla. HI.OVKN8EA NARODNA POD- I »ORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije to še llat Praavala 88 kartell» lar potrebna agitacije ave jih šrnštev la ¿ianetva to evojlh ras« er gen Isa* lj to ijp d pb0svs9x V «Mtlk cieiih S r M. DMtejmtfJ: zločin in kazen Sedel Je Ae ravnotsm ns poetoljl, še vedno »vit v odejo; avečs ni bila prižgana in akoil okno Je giedal beli dan. "Mora me Je tlačila vso noči" Jezno ae Je dvignil, čuteč, da Je ves rsxbit; kosti eo gs bolele. Ns dvorišču Je ležsls tak mizo. Samokrea in beležnlca ata ležaU pred njim, poleg komolca. Zdramljene muhe eo ee apuščale na nedo-taknjeno teletino, ki Je ie vedno stala na mizi. Dolgo jih Je gledal in Jih začel naposled loviti z desnico, ki je bile prosts. Trudil se je ns vse kriplje ne da bi se mu poerečilo vsaj enkrat. Ko ae Je zavedel in zalotil aamega sebe pri zanimivem opravilu, se Je zdrznil, vete! in odločno odšel iz sobe. Minuto kasneje je stal ie na ulici. Gosta, mlečna megla Je letala nad mestom. Svidrigajlov ee je napotil po potokom ln blatnem lesenem trotoarju proti Mali Nevi. V duhu Je gledal ponoči naraslo vodo Male Neve, Petrov otok, mokre stezice, mokro travo, mokro drevje in grmlčje — ln oazsdnje — tisti grm!. . . Nejevoljno je začel motriti hiše, da bi mislil na kaj drugega. Na ceeti ni bilo videti niti pešca niti izvoščk* Trudne in umazane so bile svetlorumene hišice z zaprtimi naoknicaml. Hlad in vlaga sta se oprijemala vsega njegovega telesa ln začenjalo ga je zebsti. Zdsjps-zdsj js obetajal pred napisi branjarij in ssdnih trgovin in pozorno prebiral vsakega izmed njih. In te je bilo konec leeenega trotoarja. Nahajal se je pred veliko kamenlto hišo. Umazan, premralen psiček mu je stekel čez pot. Na trotoarju Je ležal človek v plašču, pijan do no-zavestl. SVidrlgajlov ga je pogledal ln šel na- prej, nico. Naenkrat Je zapazil na levi visoko straž- "Ha!" Je pomislil Svidrigajlov, "tudi tukaj Je prostor zame, čemu bi hodil v Petrov park? Zgodilo se bo vsaj pred uradno pyičo .. ." SkOro bi se bil naemohnil tej svoji misli ; krenil Je v —sko ulico. Tam je stala tista velika hiša s stražnico. Prod zaprtimi velikimi vrati hišo je stal ln ee s hrbtom naslanjal nanje majhen možiček, zavit v siv vojaški plašč in s bakreno grebenasto čelado na glavi. Na njegovem licu Je ležala tista vekovečna vsiljiva bolest, ki ss je tako klalo zajedla brez Izjeme v vse obraze žldovskogz plemena. Obadva, Svidrigajlov in Ahll, sta nekaj časa molče motrila drug drugega. Ahilu ee Je< naposled zazdelo čudno, da stoji človek, ki ni pijan, tri korake daleč od nJega ln strmi vanj pa ne reče ničesar. "Ceea ličete tukaj T je iapregovoril, ne da bi ee ganil i mesta ali izpremenll svbj položaj. "Ničesar, dragi moj. Dofcro jutro ti voščim!" je odgovoril 8vidrlgaJlov. 'Tu ni kraj za to." "V tuje kraji? ptojdem, bratec moj." "V tuje kraje?" "V Ameriko." "V Ameriko?" 8vidrigajlov je potegnil aamolcres is žepa in napel petelina. Ahll je dvignil obrvi. "Kaj pa počenjate? Tu ni kraj za take Šale!" "Zakaj pa nor "Zato, ker ni." "Dušica, to Je meni vseeno. Kraj mi ugaja; ako ta bo potem kdo kaj Izpraševal, povej mu, da sem se odpeljal v Ameriko. Nastavil al js samokres na e!" Je vzkliknila Pulherija Alekaan-drovna iii mu segla v besedo, "ti si gotovo misliš, da te bom takoj začela izpraševati po stari ženski navadi; ne boj se! Zdaj sem se že privadila tukajšnjega življenja ln vidim, da Je v resnici bolje tako. Enkrat za vselej sem uvidela, da nikakor ne morem presojati tvojih misli in zahtevati od tsbš računa. Bogvekakšne stvari, kakšne mieli in načrti se porajajo v tvoji glavi; ali naj te pri tem drezam in vlečem, o čem da razmišljaš? ... Ah, moj Bog!... Kaj se vendar homotam kakor prismojena? . . . Veš, Rodja, Dimitrij Prpkopič mi Je prineeel članek, ki si ga priobčil v časopisu; čitam ga že tretji krat. Kar zastrmela sem, ko sem ga zagledala; vidiš, neumnica, sem el mislila, vidiš, kaj dela! Tu imaš rešitev vse stvari! Učenjaki so vsi takšni; morda mu gredo ravno kake nove misli po glavi, jas pa ga motim in trt>in-> čim. Mnogo, dragi moj, seveda ne razumom, ko borom; eicer pa to ni nič čudnega:- kje bi jaz razumela!" "Pokažite mi članek, mamica!" Razkolnikov je vzel llet in povržno pregledal svoj spis. Najsi je bilo še tako malo prikladno njegovemu razpoloženju in položaju,* vendar je navdalo tudi njega tieto čudtfo, gren-kobnoeladko čuvstvo, ki ga okusi vsak pisatelj, ko prvič vidi nntienjeno svoje delo. Vrhutega je treba tudi pomlelitl, da je imel šele triindvajset let. To je trajalo par trenutkov. Ko pa je prečital nekoliko vrstic, se mu je zmračil obraz in strašna bolest ga je pograbila za srce. Mahoma se je spomnil vse duševne borbe poslednjih mesecev in e srdom in z nejevoljo je vrgel članek na miza "In vendar, Rodjz, četudi sem neizobražena, vendar sodim, da boš v kratkem času oden izmed prvih naših učenjakov. Pa so se dmnili misliti o tebi, ds se ti je zmešal um! Hahaha! Ali ne veš, da eo mlelill tako? Ah, kje morejo takšni nizki črvlčki sploh razumeti, kaj eo pravi um! In celo DunJIca, celo Dunjlca je malone Že verjela — saj pravimi # (Dalje prlhošaJM.) Haass Zsttsrstrom: DOBRODELNOST MoJ prijatelj Bldell ae je vrnil a avojega potovanja ter sedel aedaj na svojem starem pro-atoru v kavami. Mottal aem, ker nisem vedel povedati nlčeaar novega in Bldell je tudi molčal. Skoraj ven svet Je ie videl, pa ni vedel nlčeaar povedati. •'Ali al dot i ve I kaj poaebne-ga?" "8koraj nič. Noki pregovor potnam, ki je resnttnejAi od vseh drugih: vsaka atvar Je zabavna le toliko, kolikor jo sam napraviš zabavno. Človek doživi le to. kar hoče. Prišel aem ba* Iz Monte Caria. Nič niaem dobil, ker apW* nisem igral. Kdinl način, da človek ne izgubi. Stanoval aem v hotelu Kvropa. Imenitno, v vaakem osiru. Tsm ao «laso-vali prav za prav aaml milijo-narjl, ne taki kot tu doma, temveč reanlčni. z mnogimi milijoni. Morgan, Kothahild. Pord In drugi najtežji. Hrečsvali «mo m-pri zajutreku, «e poadravill, g», vorill o vremenu In akušali drug drugemu odpustiti, da «ploh ek-«Utiramo. Nekega dne nem ae oddaljil iz ■vofega običajnega okoli*« in staknil v bltftnjl ulici malo ka-vamo. ki je nisem prej še nikdar videl. Vstopil sem. Sedel je tu že neki mlad mož. Začela sva govoriti In čaa nekaj čaaa aem poznal njegovo življenje. Star je bil 25 let, ruski dijak Is boljže družine, in valed revolucije v izgnanstvu. Slzbo Je živel ter "bil pripravljen na vsa Spomnil sem se milijonarja v hotelu ln v trenutku ml je padla v glavo sijajna, misel, ds bi pomagal mlademu možu. "Denarja potrebujete", aem reke), "tu je dovolj bogatih ljudi. Napravili bomo sbirko. Napravili bomo polo — napisal bom kot prvi svoje Ime s 2000 franki — teh ne boste dobili — ln potem ne bo mogel nihče Iv med milijonarjev napisati manj. Ugotovila sva polo in napisal *em prvi: Ivan Bldel, 2000 frankov. Nato se Je vpisal Rotschlld. nato Ford, nato Morgan ln nato vsi drugi. Napravili ao to brez (MMM«bnega navdušenja, bolj Is «tare navade. Mladi Ru« je dobil »kupaj »000 frankov in to nl bik» malo." Nastal Je molk In nato je rekel RidHI. Naslednjega dne aem ae izae- III It hotela." . "Zakaj r "Rotachild Je tfišel tudi t zbl-ralno polo za nekega Rusa — in ve* kot enega al nisem mngal privoščit» ANEKDOTE General Mopau, Napoleonov naaprotnik. je bil na glasu kot Izboren atrateg — pri umikih. V neki družbi je dejal Napoleon "Gotovo, Moreau je pomemben general, toda podoben je bobru." — "Kako to?" oo vprašali ce-•arJe. "Tako, da tudi o bobru ne ču-jemo nič, prodno nieo udarili po njem." . Pred aovrašnikom je zaprosil mlad čAatnik maršala JBessiei as za dopust, ds bi obiskal svo-Joga "bolnega" očeta v bližnjem mestu. Maršal Je mladega člo* veka spregledal In dejal: "Le pojdite. Vidim, da posnate s poved, ki%>ravi: "Spoštuj očeta In mater, da boš dolgo živel na semlji." Napoleon je vprašal nižjega čaetnlka, koliko let mu Je. "Tri deset. air,H Je odvrnil ta "In niste svsnsirsll ns višje mesto r "2sl de ne. veličanstva Imel sem smola" — "Ce Je taka pn kar tmdajte oaUvko." je dejal Napoleon, "kajti častnikov smolo ne morem rsblti." AS •«• fte aarWIM Sac Iri)«« »Hlatelja «g M-M «a aa mat Vazo? Ivan: ZAVESE Doktor Clrikov je ravno poo-bedoval. Brezbrižno je kadil smotko in pil benediktinca, ki mu ga je prinesla služkinja. Kar zasliši na luiic ropot kočije, ki je obetala pred njegovo hišo. Brž jo vstal in pogledal skozi okno. Videl je, kako je nekdo naglo akočil iz kočije, odpri vrata v hišo, malo pozneje je slišal, da je nekdo potrkal na vrata in v sobo je vstopil mlad siromašen uradnik. "Cesa želite?" je vprašal zdravnik. Spoznal Je v njem Sandova, u-božnega.uradnika v gradbenem ministrstvu. "Gospod zdravnik, moji ženi je zelo slabo," je izpregovoril vee poten in preplašen Sandov. "A kaj Ji Je?" Je vprašal zdravnik s prisiljenim, zdravniku primernim mirom in spustil oblak dima proti stropu. Sandov mu je pojasnil, da čuti bolna žena bolečine v lakotnici; zbolela da Je že pred tremi meseci in da neprestano leži. Cirikov si je resno pogladil barvano gosto brado in vprsšsl: Ta ste poklicali kakega zdravnika?" "Da, bila sta pri nJ«j 0. in R," Cirikov se je namrdnil: "In sedaj ste se končno spomnili tudi mene!" Pogledal ga jo strogo, skoro prežimo, kot bi mu s tem hladnim pogledom hotel reči: "Tako, sedaj me Iščeš, ko je že skoro prepozno!" "Pomagajte mi, gospod Cirikov, vi ste moje zadnje upanje. Rešite mi ženo, mlada je še!" je s proeečlm glasom govoril San-dor in razburjen pogledal senv tertja na stensko uro; sekunda se mu je zd^Ta kot ura. Zdravnik je pomislil nekoliko in rekel: "Dobro. Pridem in pogledam. A ¿asa imam na razpolago le četrt ure, ker potem ordi niram sam doma." . • jftm V kočiji ie zdravnik iapraže-val Skndova, s čem eo zdravniki sdaavili bolno ženo. Jz njegovega govora ja spoznal qekaj stvari, ki so ee mu sd*le napačne in se je namrdnil. Jtfi mogel prikrivati nekoga nemira, vendar Sandov tega ni opo*il ker mu ni gledal v obraz. Gledal je v duhu mlado ženo, ki jo ja strašna bolezen vrgla na bolniško posteljo, kako ga pričakuje v#a bleda, usahla. Tekom treh mesecev je potrošil za zdravnika in adravila ves s težavo prihranjeni denar ln si vrhutega vzel H predujeme na plači od treh mesecev. Nevede je po-4 tipal v žep Jn se spomnil, da je denarnica prazna, a Cirikovu bi moral — kot sta ee dogovorila — takoj plačati pet lovov. Na Čehi so ee mu pojavile potne ksplje. Potrla ga je ta misel in preslišal je zdravnika, ki ga je dvakrat vprašal po isti stvari, a ie ni dobil odgovora. Kmahi je obetala kočija pred nizko hišo, v kateri je stanoval Sandov. Na železni postelji je nepremično ležala mlada, bolna, a še vedno lopa žena. Obraz se ji je nagubal od bolačin, oči so ji bile globoko upadle in izražale brezupno žalost la strah. Skozi nje js gledala trpsča duša, kot nevidni duh neusmiljene smrti skozi stekleno okna Svetil« so se ji od žalosti. "Pomagajte ml, gospod doktor!" Je šepnila e modrimi ustnicami; tiha da jI trepet ustnic ne bi povzročil prevelikih bolečin. - "Zena je v veliki nevarnosti," je brezobzirno rekel možu odrsv-nik ln dodal: "Pa saj nl čuda, saj doeedaj nl imela nobene prave nege, ker ste klicali k nji same maznča". Sandov jo stsgnll roke, kot da se mu hoče Izviti. „ "Doktor, rešite ml ljubljeno žena Imam tri male otroke, najmanjši je star kcsnaj tri mesece. Dajte, rešite ja di ne oetanejo sirote." Zajokal ja "Ne bodi ženska, kaj boš lokal," mu je rekel sdravnlk. "ženo ti morem rešiti samo s operacija na morda se posreči, a gotovega ti no morofp obljubiti." Sandov ae je skoro zgrudil, tako ga Je potrla ta Izjava "Ali res ne gre drugače T Je proseče vzkliknil a glasom drhtečim od strshu. "Rekel sem vsm. ds Js trebs operacije ln sicer najkasneje jutri," je odločno nadaljeval sdra-vnik In vssh klobuk. "Gospod doktor, prnalm. počakajte še nekolika" * "Verjetnost, da rešim vaši ženi življenje, ki je tako važno za vas in vaše otroke, je komaj pet-deaetodstotna — a še to samo z operacijo. Brez nje je gotovo izgubljena" Sandov je pristal na operacijo. • « Tista junijska noč je bila izredno krasna, tiha, svetla in nebo je bilo vse posejano i zvezdami. Lahni vetrič je pregibal akacije na Cirikovem vrtu, katere so obsevali žarki luči, ki je gorela v obednici. Doktor je z družino ravno povečerjal; naslonil se je na okno, prfitgal smodko in raztresen opazoval zvezdnati nebesni svod. "^aročil si mi, naj te jutri kmalu zbudim, ali ne?" ga je vprašala žena. Bila je črnoUsa, ljubezniva, lepih kretenj in oči polnih miline, ljubezni in blage krotkosti. Vzela je dete, ki ji je zaspalo na prsih in ga dala služabnici, da ga položi v posteljico. « "Vsekakor ob šestih." "A zakaj tako kmalu?" "Operiral bom Sandovo ženo." Razložil ja je njen položaj. "Pa upaš, da jo rešiš?" "Na, ure so ji že štete!" Žena ga je začudeno pogledala: "Pa to je tudi moja obrt. .. Jaz se preživljam s prakso in ne s sentimentalnostjo. Kam pa pridem, Če' pustim danes tega, ker hoče ostati zdrav tudi brez zdravil, tretji dan tretjega, ker upa, da bo lafako umrl tudi brez operidje, soj po operaciji mu je smrt itak' gotova itd. Naši otroci bi umrli od lakote.... Ali si prinesla račun od Popova?" "Da; petsto levov za zavese." "Ravno prav, vidiš na ta dolg sem mislil, ko sem jo zagledal. Mislil sem si: plačaj ga ln sem se pogodil s Sandovim za operacijo za 500 levov. Dal ml je pismeno pogodbo. Umrla bo pa tako ali tako gotovo." Noč jo bila čudovita. Cirikov je imel zelo neprijetne sanje. Simjal je, da so mu za morci ukradli kirurgično orodje, ga ogledujejo in se zbadajo njim v telo ter se smejejo Cirikov! pogodbi za operacijo San-dove Žene; a,lz pogodbe teče kri. Orodje so nru vrnili šele, ko jim je povedal, da ga bo jutri nujno rabil pri neki operaciji. Ko se Je zdravnik zjutraj prebudil, je z zadovoljstvom opazil na mizi.nedotaknjeno škatljo s kirurgičnim orodjem — ki mu pa ni bilo več potrebno. Bog se je ponoči usmilil San-dove žene. ' (Iz bolgarščine prevel A. D.) V šoli — Povej mi, Janeaek, katera Žival je*človeku najbližja. ' — Ne vem, ali bi smel to povedati, goepod učitelj. — Kar povej. — Bolha, gospod učitelj. 10 Piece Cosmetic Set $1.97 Thia 1« a Famous Vivani Set and includes Face Powder, $1.00, Rouge, 75c, Tissue Cream fl.00, Depilatory, $1.00, Facial Astringent. $1.76, Bath Salt, $1.00, Toilet Water, $1.26, Perfume, $2.7$, BriUiantine, 75c, Skin Whitener, 75c. Total Valu«, $12.00. Special price, $1.97 for all ten pieces u> introduce the line. Send ho money but elip coupon. Nam« .....•,«•*...• Address ........«.<< Scad seta parcel poet C. O. Tour money promptly refunded II not satisfied. • Baa Vaa 6S0-5tk Aveaae. New Tart .........i Thé Laxative Ton Chew like Gum — PONDEUEK, ii.NOf For prevention against gvm Infections, use Zonite, the new powerful antiseptic. Also gaards against colds, coughs and mora serious dia-aasas of aoas and throat. » KII1S fUIS ■ITOB MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRASLE. AU STE NAROČENI NANJ? ' 0 * 1 P7 1 BRACES UP A WEAK STOMACH Naredit« 3-dievio peaksiaje ZASTONJ Želodčna narodnost so ■ peana po enem ali pa več simptomih. Pri «ni opebi se spozna po nOvoljno-sti in potrtosti in so edina «namenja. Med tem ko drugega boli glava in ima hude bolečine. Nekateri spijo pa se zbude vseeno utrujeni, drugI pa n« morejo spati. V devet ic destih slučajev Želodčne (slabosti, so vzrok nepre- bavnosti in sabaaanosti č revea, kisanje ostale hrane vsled lenih organov. Trinarjavo grenko vino vam ojača vsa prebavne organe in jih nalahko prisili na odvajanje in vreditev želodca. Celo ikrobno hrano prisili k hitremu odvajanju. nlM m* , rw+ i3an>3^ POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Triner Co.( Dept. 28, 1888 So. Ashland Avenue, Chicsjo, IIB» Poiljlte ml sastonj, poštnino plačano, 8 dnevno poskuinjo »tekle« Trinerjevega grenkega vina. Ime w 04 kar prvikrat oeUtaH U I pU An i poakaa prrt par tedni, m iil «a ttaofe pridrutlk» milijonom, oaia najdejo aadovoljttVo v k«lifornlj*aa nu In adravllnik Mllltlh. mIo prt* najvarnaji« In na jaspe» nejte •redstvo. Na odlaiajte. Umvei piti« • dnevno poakoano ateklenlco m*« prosto. Storit« to takoj. Vrltk» *M .............................................................. Ulica. SPREJEMA VSA V • TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA • 1 rabO« « ragelict In škode,* vidtnioe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, elovaikem, čeikem, nem-jkem, angleškem jeziku In drugih vodstvo tiskarne aphjká na Članstvo &njpj* da tbkovinb naroča v svoji tiskarni «oljsko dolo prve vrsto. Vse pojasnili d&Js vodstvo tiskarne s. n. p. j. pfelntery JtS7-Ct So. Lawadale A CHICAGO, ILL. TAM f DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA