     
P 47 (2019/2020) 3 7
Revolucija na področju oken
P L̌
Odboj na steklu
Svetloba v prozornih snoveh potuje počasneje kot v
vakuumu. Če je c hitrost svetlobe v vakuumu in c′
hitrost svetlobe v snovi, je n = c/c′ lomni količnik
snovi. Za zrak je lomni količnik praktično 1, za na-
vadno steklo okrog 1,5, za vodo 1,33. Ko svetloba
zadene mejo dveh prozornih snovi z lomnima količ-
nikoma n in n′, se del svetlobe odbije. Pri pravoko-
tnem vpadu na mejo dveh prozornih snovi je delež
odbite svetlobe enak [1, str. 472]
(n−n′
n+n′
)2
.
Na meji zrak-steklo je tako delež odbite svetlobe
enak (1,5− 1)2/(1,5+ 1)2 = (15)2 = 0,04. Tako se pri
pravokotnem vpadu na vsaki meji zrak-steklo odbije
kake 4 % svetlobe. Na meji zrak-voda pa se odbije
približno ((1/3)/(7/3))2 = 1/49 vpadle svetlobe, to-
rej približno 2 %.
Bolj ko svetloba na tako mejo vpada poševno, večji
je delež odbitega valovanja. To opazimo na vodni
gladini, ko je sonce nizko nad obzorjem.
Šipa ima dve meji steklo-zrak, tako da se na eni
šipi odbije približno osem odstotkov pravokotno
vpadle svetlobe. Narcis v starogrški pripovedki se
je torej v vodni gladini precej teže občudoval kot
nekdo, ki uporabi štirikrat močnejši odsev na šipi.
Nekaj svetlobe se v šipi tudi absorbira. Koliko, je
odvisno od debeline šipe in kakovosti stekla.
Na skladovnici oken na sliki 1 opazimo, kako se
svetloba izgublja ob prehodu skozi plasti stekel in
kako se zmeraj bolj zeleno obarva. Vzrok za ze-
SLIKA 1.
Zelenkasta barva stekla in naraščajoče izgube svetlobe pri pre-
hodu skozi več šip
leno barvo so primesi železa v steklu. Če privza-
memo, da običajna štiri milimetrska šipa absorbira
dva odstotka pravokotno vpadle svetlobe, potem ta
šipa prepušča približno 90 odstotkov pravokotno
vpadle svetlobe. Čim več je šip, skozi katere potuje
svetloba, tem manj je pride skozi.
Dobijo pa se tudi šipe iz zelo čistega in zelo pro-
zornega stekla, tako da se v njih absorbira le zelo
malo svetlobe. Skozi dve taki tanjši šipi pride pri
pravokotnem vpadu približno 0,922 vpadle svetlobe,
torej, če zaokrožimo navzdol, kakih 84 odstotkov.
Delež svetlobe, ki pride skozi tri take šipe, je pribli-
žno 0,923, kar je, zaokroženo navzdol, 77 odstotkov.
www.dmfa-zaloznistvo.si
     
P 47 (2019/2020) 38
Zasteklitve
V Sloveniji že dolgo uporabljamo dvojno zasteklitev.
Okna lahko imajo dvojna krila, vsako krilo pa enojno
steklo. To so tako imenovana škatlasta okna. Razmik
med šipama je od decimetra do več decimetrov. Po-
zimi so med krili pogosto polagali po meri narejene
blazinice, da bi omejili vdor hladnega zraka skozi
reže med krili in okvirjem. Druga možnost je krilo z
dvema stekloma v razmiku nekaj centimetrov. Krilo
je z izvijačem ali kako drugače mogoče razstaviti. To
so tako imenovana vezana okna. V obeh primerih je
menjava razbite šipe enostavna in poceni. Steklar
odreže potrebno velikost, nato pa je potrebno imeti
le še nekaj kita in zatičev. Steklo je bilo pred pol
stoletja in več rahlo valovito, tako da pogled skozenj
prinese nekoliko deformirano sliko. V hudi zimi se
na notranji strani zunanje šipe pojavijo ledene rože,
ko vodna para iz stanovanja skozi reže pride v vme-
sni prostor in zamrzne na zunanjem steklu.
Delež svetlobe, ki pride skozi tako dvojno zaste-
klitev pri pravokotnem vpadu, ocenimo z 0,92, torej
približno 81 %.
Že leta 1930 so v ZDA izumili »termopan« steklo.
Dve šipi sta ob robu prilepljeni na aluminijasto le-
tvico – distančnik – širine kakih 10 mm (v ZDA sta
po mojih izkušnjah šipi pogosto bili še bliže skupaj),
med njima pa je suh plin. Nekateri so verjeli, da je
med šipama vakuum, a je to seveda nemogoče, ra-
zen če so med stekloma precej na gosto nameščene
prozorne opore, ki kljubujejo brutalni sili zunanjega
tlaka. Okna so dobila tudi gumijasto tesnilo. Kon-
strukcija je enostavnejša in imamo pol manj dela s
čiščenjem v primerjavi s škatlastimi okni. Ledene
rože so praktično izginile. Toplotna izolacija pa se
ni izboljšala – zaradi premajhnega razmika med ši-
pama in aluminijaste letvice. Aluminij je namreč ze-
lo dober prevodnik toplote. V mrzlem vremenu se
na steklih in tenkih okvirjih še zmeraj pojavlja kon-
denz in z njim povezane težave – plesni, gnitje lese-
nih okvirjev.
Okna nam dajejo dnevno svetlobo. Pozimi je prije-
tno in koristno, ko nas sonce skozi južna okna greje.
Poleti je tega gretja pogosto preveč, še posebno pri
strešnih oknih; zunanja senčila so nujna. Notranja
senčila so bolj ali manj neučinkovita pri zaustavlja-
nju toplote, še posebno, če so temna. Dobra rešitev
je nadstrešek: visoko poletno sonce ne more v sta-
novanje, nizko zimsko sonce pa nas greje. Ob oblač-
nem in mrzlem vremenu tudi skozi južna okna lahko
izgubljamo toploto. Te izgube ni lahko oceniti.
Toplotni tok skozi homogeno ploščo debeline d in
s površino S lahko izračunamo po formuli
Φ = λS T − T
′
d
= λS∆T
d
, (1)
kjer je λ koeficient toplotne prevodnosti, T in T ′ pa
sta temperaturi na obeh straneh plošče. Za staro
stavbo s pol metra debelimi stenami iz polne opeke
(λ ≈ 0,7 W/mK, enako kot za steklo) dobimo tok
Φ = (1,4 W/m2K)S∆T . Če je znotraj 22 stopinj in
zunaj −8 stopinj Celzija, je ∆T = 30 K in je toplo-
tni tok 42 W/m2. Skozi 100 kvadratnih metrov take
stene izgubljamo ravno toliko energije, kot jo dajeta
dve pečici z močjo 2,1 kW.
Beton ima λ ≈ 1,3 W/mK; železobeton približno
1,5 W/mK. Oba materiala prevajata bistveno bolje
kot opeka.
Toplotni tok skozi 20 cm debelo toplotno izola-
cijo z λ = 0,04 W/mK je (0,2 W/m2K)S∆T . Pra-
vimo, da je koeficient toplotne prevodnosti take izo-
lacije 0,2 W/m2K. Pri ∆T = 30 K skozi vsak kvadra-
tni meter stene s tako izolacijo izgubljamo manj kot
6 W, torej neprimerno manj kot skozi debelo neizo-
lirano steno iz prejšnjega primera.
Denimo, da imamo dvoslojno okno z razmikom
d =16 mm med šipama. Toplotna prevodnost zraka
je približno 26 mW/mK (milivatov na meter Kelvin).
Po formuli (1) bi za toplotni tok dobili približno
(1,6 W/m2K)S∆T . V resnici je skoraj dvakratnik te
vrednosti.
Zdi se, da je potrebno samo povečati razmik med
šipama, pa bo toplotni tok manjši in izolativnost še
večja. Ampak brž ko povečamo razmik, se poveča
tudi konvekcija. S tem pojmom opišemo dogajanje,
pri katerem se zrak spušča ob notranjosti mrzle šipe
in vzdiguje ob notranjosti tople šipe. Ta krožni tok v
zračnem sloju med šipama poveča transport toplote
s toplejše šipe na hladno. Skrivnost izolacijskih ma-
terialov, kot so kamena volna, ekspandirani polisti-
ren (stiropor). je ravno v tem, da so sicer skoraj sam
»zrak«, ampak konvekcija je praktično eliminirana.
Ker je zasteklitev prozorna, moramo upoštevati
še sevalne izgube, ki so zelo pomembne. V mrzlem
vremenu brez sonca dolgovalovno infrardeče seva-
nje tople notranjosti prenaša energijo v mrzlo zu-
nanjost. Tudi radiatorji vsaj tretjino svoje toplote
     
P 47 (2019/2020) 3 9
oddajajo s sevanjem, zato je napačno, če jih prekri-
vamo. Črno ali sivo telo pri sobni temperaturi rela-
tivno največ sevanja oddaja pri valovni dolžini okrog
10 mikrometrov, praktično ves izsev pa je na obmo-
čju od 5 do 50 mikrometrov.
V vročem vremenu prav tako ne želimo, da zuna-
njost seva toploto v ohlajeno notranjost.
Za dvoslojno zasteklitev, polnjeno z zrakom, naj
bi optimalna debelina zračnega sloja znašala dva do
tri centimetrov in koeficient Ug celotne toplotne pre-
vodnosti take zasteklitve naj bi bil okrog 2,9 W/m2K.
Črka g pomeni glass, torej zasteklitev.
To vrednost lahko znižamo, če namesto zraka
uporabimo žlahtna plina argon (toplotna prevodnost
je precej nižja kot pri zraku in znaša približno
18 mW/mK) ali kripton (10 mW/mK). Argon sesta-
vlja približno en odstotek Zemljine atmosfere in ga
je torej več kot dovolj. Zdaj je tudi poceni. Krip-
ton je dražji in bolje izolira. Optimalni razmik med
šipama za argon naj bi bil približno 16–18 mm, za
kripton pa je 10–12 mm. Po evropskih normah naj
bi iz zasteklitve letno uhajalo manj kot en odstotek
polnitve. Nevarnost, da bo večji del plina ušel, je
zaradi boljših materialov še manj verjetna, kot da
»spusti« klasični termopan. V tem primeru v zaste-
klitev pride okoliški zrak, ki ni nikoli povsem suh;
zato med šipama pride do kondenzacije vodne pare.
Med šipama je včasih sicer snov, ki absorbira vlago –
silikagel, a ta ima omejeno kapaciteto.
Nizkoemisijski nanosi
Pred trinajstimi leti je avtor tega članka dal zame-
njati okna. Na sliki 2 imamo odsev sveče v enem od
teh oken. Sveča je na zunanji strani zasteklitve.
Kot pričakujemo, dobimo pri dvojni zasteklitvi šti-
ri odseve. Eden od odsevov pa je bistveno drugačen.
To je zato, ker je na notranji strani ene od šip (tiste,
ki je bliže notranjosti) nizkoemisijski nanos, angleško
low emissivity coating, kratko low-E. Gre za izredno
tanek sloj, ki je skoraj prozoren za vidno svetlobo in
za večino sončnega sevanja, odbija pa zelo velik de-
lež dolgovalovne infrardeče svetlobe. Očitno po fo-
tografiji ta nanos odbija tudi mnogo večji delež rdeče
svetlobe kot navadna steklena površina. Kot smo že
rekli, je sevanje notranjosti v glavnem na območju
od 5 do 50 mikrometrov. Nizkoemisijski nanos de-
SLIKA 2.
Odsevi sveče na dvoslojni zasteklitvi z nizkoemisijskim
nanosom
luje kot zrcalo za tako dolgovalovno infrardeče seva-
nje in izredno zmanjša izgube zaradi sevanja.
Nizkoemisijski nanos je danes skladovnica večje-
ga števila (tudi 12) slojev. Posamezni sloji vsebu-
jejo cink, kositer, titan in okside teh kovin, navadno
tudi srebro. Nekateri od teh slojev (npr. srebro) so
občutljivi, tako da jih imamo zmeraj v zaprtem pro-
storu med stekloma. Sloji so tudi izredno tanki, tako
da bi jih s čiščenjem hitro poškodovali in odstranili.
Nizkoemisijski nanosi so produkt zapletene znano-
sti ter visoke tehnologije in imajo lahko precej raz-
lične karakteristike. Skupna debelina teh nanosov
je precej manjša kot valovna dolžina vidne svetlobe,
ki znaša nekako od 0,4 mikrometra za vijolično sve-
tlobo do 0,7 mikrometra za rdečo svetlobo.
Nizkoemisijski nanosi so povzročili pravo revolu-
cijo. Vse take zasteklitve imajo tudi polnitev z ar-
gonom ali celo kriptonom. Standardna dvoslojna za-
steklitev z argonom ima pri nas Ug = 1,1 W/m2K,
s kriptonom pa se ta vrednost zniža na Ug = 1,0
W/m2K. Taka zasteklitev je torej neprimerno boljša
     
P 47 (2019/2020) 310
kot termopan. Nekatera podjetja vrednost za Ug in
morda še kake druge podatke o zasteklitvi odtisnejo
na distančnik med šipama.
Po evropski normi mora biti že kako desetletje za
vse nove izdelke na tržišču Ug ≤ 1,3 W/m2K. Torej
imajo čisto vse zasteklitve na tržišču nizkoemisijski
nanos in polnjenje z žlahtnim plinom. Celo v ZDA,
kjer je energija poceni, ima več kot 90 odstotkov no-
vih zasteklitev nizkoemisijski nanos. Zanimivo je,
da so šipe v ZDA večinoma tanjše – trimilimetrske,
kljub ekstremnim vremenskim pojavom v nekaterih
delih te države.
Faktor g prehoda celotnega sončnega sevanja je za
dvojno zasteklitev z nizkoemisijskim nanosom na-
vadno okrog 63 %. Tolikšen delež sončne energije
torej pride skozi zasteklitev. Sončno sevanje na niz-
kih nadmorskih višinah je v glavnem na območju od
0,28 mikrometra (UVB svetloba) do 2,5 mikrometra.
Prepustnost vidne svetlobe merimo s faktorjem
LT = TV = τv , kjer LT pomeni Light Transmission.
Za zgoraj omenjeno standardno dvoslojno okno z
nizkoemisijskim nanosom je LT približno 78 %. Kot
prej, ta podatek velja za pravokotni vpad svetlobe.
Ta okna imajo tudi dvojna ali trojna tesnila in zato
dobro dušijo hrup.
Toplotne izgube skozi okna lahko dodatno zmanj-
šamo s trislojno zasteklitvijo. Trislojna okna
še bolje dušijo hrup. Tipične vrednosti so
Ug = 0,7 W/m2K, g = 50 %, LT = 72 %. Taka
zasteklitev torej prepušča nekaj manj svetlobe in ob-
čutno manj sončne toplote kot dvoslojna. Na sliki 3
vidimo odsev sveče na taki zasteklitvi. Sveča je spet
na zunanji strani.
Odsev na notranji šipi je enak kot pri dvoslojni za-
steklitvi. Sklepamo, da gre za enak nanos. Odsev na
zunanji šipi pa je drugačne barve in je torej tudi na-
nos drugačen. Iz podatkov o prepustnosti sončnega
sevanja sklepamo, da ta nanos odbija ne samo dolgo-
valovno, ampak tudi nekaj kratkovalovnega infrarde-
čega sevanja, in tako prepušča manj sončne toplote.
Eden od možnih razlogov za to je, da proizvajalec ni
želel, da se srednja šipa na soncu preveč segreje in
posledično raztegne. Srednja šipa je namreč toplo-
tno zelo dobro izolirana od okolice.
Danes lahko kupimo več tipov troslojne zastekli-
tve z Ug = 0,5 W/m2K, torej z zelo dobrimi izola-
tivnimi lastnostmi. Posebna izvedba, ki jo lahko na-
SLIKA 3.
Odsevi sveče na trislojni zasteklitvi z dvema nizkoemisijskima
nanosoma
ročimo tudi pri nas, ima pri Ug = 0,5 W/m2K celo
g = 60 % in LT = 77 %. Tak izdelek prepušča veliko
sončne toplote in zelo velik delež svetlobe – povsem
primerljivo s standardno dvoslojno zasteklitvijo. Na-
rejen je iz zelo čistega stekla, tako da je absorbcija
svetlobe in drugega sončnega sevanja v steklu mini-
malna.
Morda se sprašujete, zakaj ne bi uporabili štiri-
slojne zasteklitve? V tem primeru lahko sonce moč-
no segreje plin med osrednjima stekloma, saj ni ve-
liko možnosti za odvajanje toplote. To lahko pov-
zroči netesnost ali celo lom stekel. Potrebne so po-
sebne tehnične rešitve z ekspanzijsko komoro, lu-
knjicami za izenačevanja tlaka vmesnih prostorov.
Slovenski podjetji Reflex in Trimo [2–3] sta za fasa-
dne elemente obnovljene poslovne stavbe v Oslu na
Norveškem izdelali in montirali celo šestslojno za-
steklitev z Ug = 0,3 W/m2K, g = 24 % in LT = 38 %.
Ta zasteklitev odlično izolira. Je pa očitno precej
temna: prepušča pol manj svetlobe kot standardna
dvoslojna zasteklitev in je podobna sončnim očalom.
Prepušča le slabo četrtino sončnega sevanja, tako da
     
P 47 (2019/2020) 3 11
senčila niso potrebna. Pri razvoju so sodelovali naš
Zavod za gradbeništvo in dve norveški ustanovi.
Že trislojna zasteklitev je bolj problematična za
spremembe temperature in zunanjega zračnega tla-
ka. Vsebuje namreč približno dvakrat toliko plina
kot dvoslojna, tlačna razlika pa obremeni le zunanji
šipi, ki se bolj ali manj vbočita ali izbočita. Zgodilo
se je že, da je vbočeno steklo koncentriralo odbito
sončno svetlobo in stopilo plastiko na sosedovi hiši
ali avtomobilu. Razlike v nadmorski višini nad 300 m
med krajema izdelave in montaže oken je menda že
potrebno upoštevati. Če živimo na nadmorski višini
800 metrov in naročimo okna pri podjetju, ki je na
višini 200 metrov, bo skrbno podjetje taka okna na-
polnilo z manjšim tlakom; takim, kot je v povprečju
na 800 m.
Kvadratni meter štiri milimetrskega stekla ima
prostornino štiri kubične decimetre. Pri gostoti
2,5 kg/l to tehta 10 kg. Dvoslojna zasteklitev tehta
tako 20 kg na m2, troslojna pa 30 kg/m2, kar je
veliko. V ZDA znani laboratorij Lawrence Berkeley
poskuša v partnerstvu z industrijo spraviti v mno-
žično proizvodnjo lahko trislojno zasteklitev 3 /10
Kr /1/10 Kr/3. Stranski šipi sta trimilimetrski in
imata nizkoemisijski nanos. Srednja šipa je iz kalje-
nega stekla in debela le en mm, polnitev je s kripto-
nom. Tudi okvirji teh oken naj bi zelo dobro izolirali.
V Evropi poskušajo s formulo 3/2/4, ki je le malce
težja od standardne dvoslojne rešitve s šipama de-
beline štiri mm.
Stekla z zaščito pred soncem
Poslovne stavbe iz težko razumljivih razlogov še
zmeraj projektirajo z ogromnimi zasteklenimi povr-
šinami. Zunanja senčila (močne žaluzije, rolete, pol-
kna, nadstreške) mnogi arhitekti zaradi videza od-
klanjajo, čeprav so pravi blagoslov za zaposlene, ki
bi brez njih živeli v »topli gredi«. Tako obstaja trži-
šče za zasteklitve, ki odbijajo več kot polovico sonč-
ne toplote. Taki nanosi navadno vsebujejo srebro in
odbijajo tudi precej vidne svetlobe; torej zatemnijo
notranjost. Dobimo lahko, recimo, rahlo temno dvoj-
no zasteklitev z Ug = 1,1 W/m2K, g = 27 % in
LT = 52 %. Sprejemljivejši novejši različici sta dvo-
slojno Ug = 1,1 W/m2K, g = 36 % in LT = 65 % in
troslojno Ug = 0,7 W/m2K, g = 32 % in LT = 58 %.
V vsakem primeru je tudi v poslovnih prostorih
cenejše, za bivanje neprimerno ugodnejše in ener-
getsko bolj varčno, če zasteklene površine zmanj-
šamo in uporabljamo navadno trislojno (v toplejših
delih Primorja pa dvoslojno) zasteklitev ter robustna
zunanja senčila, ki jih veter ne bo polomil ali raztr-
gal. Za osvetlitev delovnih površin zasteklitev pod
tem nivojem ne prinaša skoraj nič, poveča pa niha-
nja temperature v prostoru.
Okna do tal in obenem sive stene in/ali črni stropi,
ki »požirajo« svetlobo, so primeri zmage mode nad
interesi uporabnikov in zdravim razumom. Po ugo-
tovitvah znanega psihologa Antona Trstenjaka temni
stropi delujejo depresivno. Kako bomo ob takih ne-
premišljenih rešitvah zmanjšali ogljični odtis?
Distančniki, okvirji, vgraditev
Mnoga steklarska podjetja žal še zmeraj uporabljajo
aluminijske distančnike med šipami. Pri naročilu
moramo izrecno zahtevati boljše distančnike. Ner-
javeče jeklo neprimerno slabše prevaja toploto kot
aluminij in je tako inoks distančnik mnogo boljša re-
šitev. Danes večinoma uporabljajo plastične distanč-
nike (reklamirajo jih pod vzdevkom warm edge, topli
rob), ki še bolje izolirajo. Aluminijski distančniki v
mrazu povzročajo zarositev okrog roba stekla, tudi
pri trislojnih oknih, kot je izkusil avtor tega članka
(ki mu v trislojno zasteklitev kljub zahtevi niso hoteli
ali znali vgraditi boljših distančnikov). Posledica so
lahko alge in plesni. Tudi sicer aluminijaste letvice
opazno poslabšujejo izolativnost oken.
Izgube zaradi distančnika lahko ocenimo tako, da
dolžino distančnika pomnožimo z linearnim koefici-
entom ψg toplotne prevodnosti distančnika in raz-
liko ∆T temperatur. Koeficient ψg znaša za alu-
minij okrog 0,08 W/mK, za nerjaveče jeklo okrog
0,04 W/mK, za plastiko od 0,02 do 0,035 W/mK.
Okenski okvirji so tudi danes šibka točka oken, če-
prav so širši in debelejši kot včasih. Njihov koeficient
toplotne prevodnosti Uf (tu f pomeni angleško be-
sedo frame, torej okvir) je pri plastičnih in lesenih
izvedbah navadno od 1,1 do 1,5 W/m2K, pri speci-
alnih izvedbah še manj. Prerez plastičnega okvirja
ima obliko nekakšnega satovja. Votle, bolj ali manj
pravokotne celice tega satovja imenujemo komore.
Več komor navadno pomeni večjo debelino in boljšo
     
P 47 (2019/2020) 312
izolacijo. Pogosto ena od komor vsebuje jekleno oja-
čitev, ki nekoliko poslabša izolativnost, a poveča tr-
dnost okvirja.
Aluminijasti okviri so najmočnejši, najdražji, a
najbolj prepuščajo toploto. Primerni so kvečjemu za
poslovne in industrijske stavbe in sprejemljivi le, če
imajo prekinjen toplotni most. To pomeni, da je okvir
sestavljen iz dveh kovinskih delov, zunanjega in no-
tranjega. Spojena sta recimo tako, da sta pritrjena
na plastični večkomorni profil, vendar je med njima
vsaj centimeter oddaljenosti. Za take okvirje znaša
Uf navadno od 1,7 do 2,2 W/m2K, pri specialnih iz-
vedbah še manj.
Potem imamo pri okvirjih še kombinaciji aluminij-
les in aluminij-plastika, kjer je aluminij seveda na
zunanji strani.
Več slovenskih proizvajalcev izdeluje okna, ki so
prestala zahteven postopek certifikacije za uporabo
v pasivnih hišah [4], z Uf < 0,8. Tako vrednost dose-
žejo z debelimi lesenimi ali plastičnimi okvirji. Pla-
stični okvirji imajo komore, zapolnjene z izolacijsko
peno. Tudi leseni okvirji imajo velike utore ali vo-
tline, napolnjene z izolacijo.
Oznaka Uw je koeficient toplotne prevodnosti za
celotno okno (angleško window). Pri pasivni hiši mo-
ra biti Uw < 0,85. Izgube skozi okno so tudi pri
pasivni hiši nekajkrat večje od izgub skozi odlično
izolirano steno, zato so okenske površine na severni
strani take hiše minimalne ali pa jih sploh ni. Na
južni strani pa ima taka hiša velika okna in zunanja
senčila.
Primer.
V zidni odprtini velikosti 123 cm × 148 cm (kar je
približno 1,82 m2) imamo trislojno okno. Okvir ima
širino 12 cm. Steklena površina je 99 cm × 124 cm,
torej približno 1,23 m2. Izgube skozi steklo so pri
trislojni izvedbi z Ug = 0,7 W/m2 enake 1,23 × 0,7
≈ 0,86 W/K.
Skupna dolžina aluminijastega distančnika je
4,46 m, izgube skozenj pa 4,46 × 0,08 ≈ 0,36 W/K. (Z
uporabo boljšega distančnika bi to vrednost zmanj-
šali za 50 do 75 odstotkov.)
Površina plastičnega petkomornega okvirja z je-
kleno ojačitvijo je približno 0,59 m2. Pri Uf = 1,3
W/m2K so izgube skozi okvir približno 0,77 W/K,
kar je primerljivo z izgubami skozi steklo! Skupne
izgube so 1,99 W/K. Če to delimo s površino zidne
odprtine, dobimo Uw ≈ 1,1 W/m2K. Z boljšim di-
stančnikom bi to vrednost znižali za deset do pet-
najst odstotkov na 1,0 ali celo 0,95. Čim manjše je
okno, tem večji je vpliv okvirja in distančnika.
Kamnite okenske police dobro prevajajo toploto,
torej so toplotni mostovi, in zato niso priporočljive.
Okna morajo biti vgrajena tako, da je zunanja stran
poravnana z zidom in vsaj nekaj centimetrov okvirja
prekritih z izolacijo fasade. Tako zmanjšamo toplo-
tni tok skozi zid okrog roba okvirja. Teoretično še
bolje je, če je okno v izolaciji, a je to teže izvesti.
Danes reže med oknom in zidom lahko povsem za-
tesnijo s trajnoelastičnimi trakovi (temu se reče RAL
montaža).
Če je ena od šip debelejša, se izboljša zvočna za-
ščita. Eden od vzrokov za to je, da ima debelejša šipa
drugačne lastne frekvence. Sestav debele in tanke
šipe tako mnogo teže pride v resonanco s kakim zu-
nanjim zvokom. Tudi sicer debela šipa bolje duši
zvok.
Kaljeno steklo je odpornejše na udarce. Še moč-
nejše so težke in debele lepljene šipe s sestavo
steklo-plastika-steklo v raznih variantah (enojna,
dvojna . . . plastična folija, razne debeline stekla). Le-
pljena zasteklitev lahko ščiti pred vandalizmom in
vlomilci. Plastika v taki zasteklitvi tudi absorbira ul-
travijolično svetlobo, kar je pomembno za muzeje in
galerije, saj UV svetloba povzroča bledenje barv. Vse
to je na razpolago v kombinaciji z nizkoemisijskimi
nanosi, ki jih je mnogo laže nanesti na steklo kot na
plastiko.
Kljub temu, da je avtor članka pri zamenjavi oken
naredil nekaj napak in pred trinajstimi leti nekate-
rih njegovih upravičenih želj niso mogli ali hoteli
uresničiti, zamenjave ne obžaluje. Nova okna pri-
našajo večje udobje: neprimerno boljšo zvočno za-
ščito, zaradi trojnih kakovostnih tesnil ni več pro-
dora vode ob nevihtah in v bližini okna je v mrzlem
vremenu prijetneje, ker je notranja šipa sorazmerno
topla. Južna stran se manj pregreva; pozimi je račun
za kurjavo manjši. Ob gradbeni adaptaciji je staro
termopan okno bilo povsem zaroseno, novo okno
zraven pa suho. Zdaj so na voljo še boljše rešitve
in izvajalci imajo več izkušenj.
         
P 47 (2019/2020) 3 13
Nekateri prisegajo na »naravno« ventilacijo starih
netesnih oken skozi reže med oknom in okvirjem ter
razpoke med okvirjem in zidom. Te ventilacije pa
ni mogoče kontrolirati. V hudem mrazu, pri moč-
nem vetru je take »naravne« ventilacije preveč in so
izgube energije velike, da ne govorimo o mrazu in
prepihu. Trgovine za domače mojstre že desetletja
dobro prodajajo razna tesnila, s katerimi ljudje po-
skušajo zmanjšati to neobvladljivo »naravno« venti-
lacijo.
Tudi povsem tesna okna omogočajo zelo učinko-
vito zračenje: le nekajkrat na dan jih je potrebno za
nekaj minut na stežaj odpreti, po možnosti več oken
naenkrat, tako da imamo prepih. To je prava in zaže-
lena naravna ventilacija. Seveda pa moramo s kakim
stolom ali s čim drugim fiksirati vsako od oken, da
jih prepih ne zaloputne ali celo razbije. V vročinskih
valovih lahko prostore ohladimo ponoči z zračenjem
skozi odprta ali nagnjena okna, če seveda ne živimo
v vročinskem otoku sredi mesta, kjer se zaradi pre-
gretih stavb in asfalta zrak pogosto tudi ponoči ne
ohladi kaj dosti.
Če hočemo zmanjšati vlago v stanovanju, moramo
večkrat na kratko prezračiti takrat, ko je zunanja
temperatura precej nižja od notranje. Mrzel zrak na-
mreč ne more vsebovati dosti vodne pare. Odpiranje
kletnih oken v toplem vremenu je pa velika napaka,
ki bo za posledico imela mokre stene kleti.
Literatura
[1] J. Strnad, Fizika 2. del, Elektrika, Optika, DMFA
– založništvo, Ljubljana 2014.
[2] A. Kralj, M. Drev, M. Žnidaršič, B. Černe,
J. Hafner in B. P Jellede, Investigations of
6-pane glazing: Properties and possibilities,
Energy and Buildings 190, 2019, 61–68, do-
stopno na www.sciencedirect.com/science/
article/pii/S0378778818331554, ogled 5.
12. 2019.
[3] Quadruple glazing, dostopno na en.
wikipedia.org/wiki/Quadruple_glazing,
ogled 5. 12. 2019.
[4] Pasivna hiša, dostopno na sl.wikipedia.org/
wiki/Pasivna_hiŽa, ogled 5. 12. 2019.
×××
Križne vsote
Naloga reševalca je, da izpolni bele kvadratke s
števkami od 1 do 9 tako, da bo vsota števk v za-
porednih belih kvadratkih po vrsticah in po stolpcih
enaka številu, ki je zapisano v sivem kvadratku na
začetku vrstice (stolpca) nad (pod) diagonalo. Pri tem
morajo biti vse števke v posamezni vrstici (stolpcu)
različne.
4 17
11
12 4
6
13 9
4
11
3
14
9
7
̌ ̌ 
417
11
38
124
6
15
139
4
31
11
47
3
14
293
9
621
7
16
×××