SLOVENIJALES VČERAJ, DANES OKROGLA MIZA ZSMS Zdrave poslovne usmeritve Kdo med prebivalci naše občine ne pozna velike poslovne stavbe z napisom Slovenijales na njenem vrhu, okusno urejenega Prodajnega centra in ploščadi pred njim, streljaj od Gospodarskega razstavišča? Najbrž ni občana, ki vsaj površno ne bi poznal rezultatov tega uspešnega kolektiva. V našem glasilu smo že spomladi zabeležili, da se je delovna organizacija Slovenijales trgovina v skladu z zakonom o podjetjih reorganizirala v mednarodno podjetje. Od tedaj pa do jeseni, natančneje do 1. oktobra, pa se je marsikaj spremenilo tudi v smislu vsebinske preobrazbe poslovanja in v zvezi z imenom. Prvega oktobra je namreč Slovenijales trgovina spremenila ime. Na osnovi rezultatov raziskave -Slovenijales v očeh jugoslovanske iavnosti« so se odločili, da bodo odslej samo Slovenijales, mednarodno podjetje za trgovino, inženiring, proizvodnjo, zastopanje in konsignacije, brez dodatka trgovina. Od 1. oktobra naprej vodijo svoje celotno poslovanje kot holding korporacija izključno na kapitalskem principu. Kapital vlagajo v tri osnovna področja. Prvo področje so konzor-C|jt. predstavništva in podjetja v tujini, katerih bodisi, da so lastniki »Vredni nevenljivega spomina« Slovenijales pripravil razstavo o Navju V Mednarodnem podjetju Slovenijales so se odločili, da širši javnosti predstavijo enega naših največjih kulturnih spomenikov - NAVJE. Projekt bodo uresničili skupaj s Kulturno Informacijskim centrom Križanke in številnimi strokovnjaki, katerih znanstveno In strokovno delo je tesno povezano z Navjem, njegovo zgodovino, nastajanjem in oblikovanjem. Razstavo pripravljajo v dveh delih: zgodovinskoliterarni del v Galeriji Slovenijales, vse tisto, kar je pomembno za arhitek-turno-urbanistično ureditev in vse, kar je tesno povezano z delom našega velikega rojaka Jožeta Plečnika pa v Kulturno informacijskem centru Križanke. Razstavo bodo odprli v četrtek, 26. oktobra, ob 12. uri v Galeriji Slovenijales in ob 18. uri v Križankah. Odgovor Slovenijalesa na vprašanje, zakaj taka razstava, je Kratek: »Želimo, da Navje ostane neokrnjeno, nepozabljeno in urejeno tako, da bo vsem nam v ponos.« To naj bo tudi Povabilo na ogled razstave. META VERBIČ ~ 'o pomeni, da imajo 100% delež kapitala - ali pa imajo v njih 'ozen večinski delež kapitala. Drugo področje je matično podjetje rjn«nj° in notranjo trgovino, proizvodnjo in inženiringom. Tretje POdrotje je novost v našem gospodarsktem sistemu. To so joint »enture podjetje v Jugoslaviji. Doslej sta ustanovljeni dve taki jtedjetji, v nafirtu pa imajo še nova. Prva od ustanovljenih je mešana °ružba Slovenijales D.R F. (družba za financiranje In razvoj), ki je do JeKe mere zamenjala dosedanji SOZD Slovenijales. Kapitalski vlo-Zek matičnega podjetja je 62%, kar pomeni bistveni vpliv matičnega Podjetja na upravljanje družbe. Naloge družbe so kapitalsko vlagajte v industrijo, finančno-depozitne-kreditne transakcije in sveto-'šlna dejavnost - Consulting - po naročilu. Drugo ustanovljeno joint venture podjetje pa je Družba za proiz-vodnjo lesnoobdelovalnih strojev Slovenijales C.M.S. . ^a ta podjetja so do neke mere samostojna. Poslovna finančna 'n Kadrovska politika pa ostajajo v rokah korporacije. nejSe v ejmkrajsom easu dosegati čimvečji dobiček in s ten M'ert>enitlti družbeno lastnino. hen ede na ,eiave v našem gospodarstvu (hiperinflacija, finančna lahk 'pl'na< Padao kupne moči in še kaj) tudi Slovenijalesu ni Prev Vendar, kot pravijo, se počutijo dovolj močne, da jih bodo ine5|veli, ne samo zaradi nove organiziranost, ali pa tudi zaradi nje Pru* 8ve Poslovne usmeritve, ki temelji na močnem in trajnem Množično podpisovanje listine Podpisovanje Temeljne listine Slovenije 1989, ki je Potekalo predzadnji teden septembra s širšo akcijo °A,alis,iCne zveze in sindikatov, je bilo v bežigrajski °ocini kar množično. Samo v petek popoldne in soboto opoldne so aktivisti SZDL na sedmih stojnicah zbrali koraj 1400 podpisov, skupno v vsej akciji pa je do 25. aptembra listino na terenu (po krajevnih skupnostih, ovojnicah in v družbenem centru) podpisalo 6725 Očanov, v bežigrajskih organizacijah združenega dela Ve 6355 zaposlenih, v celoti torej več kot 13 tisoč. » .ndar se s septembrsko akcijo podpisovanje ni kon-zhr ii 0 25 9 80 iz Krajevnih skupnosti sporočili, da so Drl3*'še 124 POdP'sov, kar 176 občanov pa je do konca dn ,edr|a prišlo podpisat listino v občinski A rfoeni center. Tu in po krajevnih skupnostih lahko nteresirani občani še naprej podpisujejo listino. L. A. Kakšen šolski sistem želimo? V sklopu predkongresnih razprav je Občinska konferenca Zveze socialstič-ne mladine Ljubljana Bežigrad organizirala okroglo mizo pod pomenljivim nalovom »Kakšen šolski sistem želimo« Osnovno izhodišče okrogle mize so predstavljali predkongresni dokumenti ZSMS za 13. kongres, ki bo v začetku novembra v Portorožu. V delu okrogle mize so sodelovali predstavniki Zavoda za šolstvo, pedagoškega inštituta, ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter člani ZSMS. Udeleženci so v razpravi obdelali celotno paleto teoretično možnih izhodišč za učinkoviti šolski sistem. Soglasni so bili ob ugotovitvi, da tretja postindustrijska revolucija postavlja svet v soodvisnost, ki se je v Jugoslaviji pogosto še ne zavedamo. Vstop v to »revolucijo« zahteva vitalno mlado generacijo, katere razvoj poteka skladno in omogoča intelektualno dominacijo. Zahteva po intelektualni družbeni dominaciji pa zahteva vsekakor tudi ustrezni šolski sistem. Tako zahteve družbenega razvoja pa zahtevajo od nas spremembo osnovnega pristopa do reform. Reforme v socializmu so postale administa-tivni dekret, ki se ukvarja z resolucijami in političnimi dokumenti brez ustreznih koncepcij in izdelane strategije. Zato reforma vzgojno-izobraževalnega sistema ne more biti nekaj oddvojenega od družbe, pač pa sestavni del temeljnih družbenih reform. Znotraj reforme vzgojnoizobraževal-nega sistema bi morali v osnovni šoli pospeševati diferencirani razvoj nadarjenih, celoten osnovnošolski sistem pa usmeriti v ustvarjalno izobraževanje, ki bo dajalo odgovore tudi glede usmerjanja v nadaljnje poklice. V srednjem izobraževanju se moramo zavedati, da sta problema integracije in deferencijacije v stalnem ravnovesju. Le-to je potrebno zato zagotavljati tudi preko fakultativnega izobraževanja, ki zagotavlja integracijo splošnega in strokovnega izobraževanja za bodočnost. Sedanji vzgojno-izobraževalni sistem smo pogosto »reformirali« samo do te stopnje, ob strani pa smo pustili visoko in višje šolstvo. Tako deljeno »reformiranje« ne more zagotavljati uspehov, zato je v sklopu celovite družbene reforme leto potrebno opraviti tudi na nadaljnjih stopnjah študija. Fakultetni študij je potrebno postaviti v vlogo priprave za delo, visokošolski študij pa v vlogo priprave za znanstveno delo. Ob vsaki reformi se moramo zavedati, da sodobna družba ne sme priznati stagnacije znanja, kajti »staranje« znanja je vse hitrejše. Sodobna družba se temu lahko izogne le s šolskim sistemom, ki zagotavlja kontinuirano izobraževanje, praktično do upokojitve. Predlagali so tudi, da se idejo o privatnih šolah, ki že sedaj, ne bi pa smeli dovoliti, da pademo v drugo skrajnost zgolj konfesionalnih šol. Vsekakor pa je potrebno zagotavljati diferenciacijo šol, kajti nikakor ne morejo biti vse enake že iz narave življenja. Vsekakor pa bo tak pristop možen, ko bomo imeli določene osnovne standarde znanj in idej. Te standarde pa mora postavljati stroka, ne pa ideologija. Nenazadnje tudi večpartijski sistem zahteva tak pristop, ki bo navkljub spremembam partij zagotavljal kontinuiteto šolstva, kar pa bo verjetno možno šele, ko bo dosežen konsenz o nacionalnem programu. Na podlagi tega konsenza bo možno postaviti mehanizme, ki bodo zagotavljali konstantnost sistema izraževanja. Trenutno so, po mnenju udeležencev okrogle mize, največje ovire za posodobitev izobraževalnega sistema v zakonskih osnovah, ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da želijo nekateri organi zadržati trenutni status quo. Nenazadnje, ne bomo mogli govoriti o stabilnem šolskem sistemu, če mu ne bomo zagotovili tudi stabilen vir financiranja. To pa bo možno takrat, ko nekatere službe ne bodo pisale izvedbeni aktov in odločale o financiranju s pozicij ohranitve lastnega položaja, pač pa s pozicij zagotavljanja stabilnega sistema. ZBOR Ljubljana, 24. oktobra 1989 Lato XXIX, »tov. 8/377 OBČANOV GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD v... • ri 4 I **"‘*«'' *' '»v——1 ZADNJA VEST Preložena seja občinske konference ZKS Bežigrajski komunisti niso opravili predvidenih nalog na seji občinske konference, ki je bila sklicana za soboto, 14. oktobra. Zaradi nesklepčnosti so jo morali preložiti, in sicer na ponedeljek, 23. oktobra popoldne. Ker smo redakcijo časopisa morali zaključiti že prej, bomo o poteku seje podrobneje poročali v naslednji številki. Za predsednika občinskega komiteja ZKS je bil izvoljen Franc HOČEVAR, za sekretarko predsedstva pa Angela MURKO-PLEŠ. EX TEMPORE RAŠICA 89 Stran 2 OTVORITEV ČISTILNE NAPRAVE Stran 3 NAGRADA ZA IMP KLIMA Stran 4 ODLOMEK IZ KNJIGE »UPORNI BEŽIGRAD« Stran 5 GRADNJA UČNIH DELAVNIC Komaj je minilo pat metecev, odkar ao dala vel SCT ob Vojkovi caatl lačall graditi za In-vaatltorja, Zavod za usposabljanja slušno In govorno prlza-datlh, proizvodna prostora za njihovo tiskarno oziroma za calotno grafično dejavnost zavoda, ta sa vidijo straha novh učnih delavnic. Gradnja bo dokončana do januarja prihodnjega lata. Okoli 150 delavcev gradi glavno proizvodno halo In prizidek. Skupna uporabna površina bo 7387 kvadratnih metrov. Proizvodna hala bo zgrajena po montažnem sistemu, drugo pa klasično. foto: IVAN ŠUČUR KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH v KS Bežigrad - pred Commercem na Einspielerjevi; v ponedeljek, 30. oktobra 1989, ob 14. uri. v KS Šentjakob Podgorica - pri Kraljevi domačiji: v ponedeljek, 30. oktobra 1989, ob 15.30 v Gramozni jami: v torek, 31. oktobra 1989, ob 10. uri. v KS Boris Kidrič - pri spomeniku padlim krajanom: v torek, 31. oktobra 1989, ob 11. uri. na Črnučah - pred grobnico narodnih herojev na novem delu pokopališča: v torek, 31. oktobra 1989, ob 12.30. v KS Dol - pri spomeniku padlim v NOV pred OŠ Franc Ravbar: v torek, 31. oktobra 1989, ob 16. uri. v KS Stožice - pri partizanski grobnici: v sredo, 1. novembra 1989, ob 10. uri. na Zalah - pri spomeniku talcev: v sredo, 1. novembra 1989, ob 15. uri. 24. OKTOBRA 1989 ■KAKO JE BILO, KAKO NAPREJ- 7. september — dvojni praznik Za šest krajevnih skupnosti ljubljanskega Posavja je 7. september krajevni praznik, za vseh devet pa tudi spominski dan na oboroženo akcijo mladincev leta 1941, ko so tu in v takoimenovani Ljubljanski pokrajini gospodovali italijanski fašisti. O tem, kako bo vsako leto vseh devet KS počastilo skupni spominski dan, imajo zapisano v »listini«, kako pa bo KS počastila svoj krajevni praznik pa je bolj ali manj odvisno od volje in denarja v posamezni KS. Čeprav živimo v težkih časih so tudi letos društva in organizacije ali sveti KS ta dvojni praznik počastili z različnimi prireditvami. Žal ne v vseh KS. Opaziti je, da se v ta namen skoraj nič ne dogaja npr. v KS Ivan Kavčič-Nande in KS Jože Stembal, medtem ko sta KS Urška Zatler in 7. september najbolj domiselni in aktivni. Zanimivo je, da so te štiri KS v novih naseljih, kjer so med NOB bile njive in travniki. Takšno voljo do počastitve tega dne, kot jo imajo obe KS v naselju BS-7, bi pravzaprav pričakovali od tistih KS, ki so v času NOB bile naseljene vasi, kot na primer Ježica in Stožice. Pa ni tako, toda prav lahko bi bilo še slabše, zato bi bili krivični, če bi glede na sedanje družbene in gmotne razmere kogarkoli kritizirali. Nekatere zadeve, ki ne povzročajo veliko stroškov, pa bi vseeno lahko opravili npr. v tistih KS, ki jim je 7. september tudi krajevni praznik. Lahko bi sklicali slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti ali vsaj razširjenega sveta KS. In kaj bi počeli na takšni seji? Predsednik bi lahko povedal, kako se počuti v tej svoji funkciji, koliko in s čem mu krajani oziroma društva in organizacije pomagajo, ali pa ne, pri opravljanju nalog, ki jih KS ima. Čestitali bi si praznik in si zaželeli to in ono. Morda bi koga pohvalili in mu s tem izrekli priznanje. Nenazadnje, lahko bi sprejeli sklep o dopolnitvi krajevnega statuta, da je 7. september tudi njihov skupni spominski dan. Ta naloga je namreč zapisana v II. listini o skupnem praznovanju spominskega dneva, listini, ki so jo KS podpisovale lani in letos. Na razširjeno slavnostno sejo sveta KS so se letos spomnili v KS Stožice. Ni kdo ve kako uspela, saj jih je od 30 vabljenih prišlo le 10, toda vseeno je bilo lepo in še nekaj: opravili so svojo statutarno dolžnost do krajevnega praznika. Druga pobuda, ki se še vedno ni ures- ničila, je predlog odbora medvojnih aktivistov OF rajona Ježica, da bi vseh 9 krajevnih konferenc SZDL ustanovilo skupni odbor za podeljevanje Septembrskih priznanj, katere zdaj podeljuje odbor MAOF. Sest KK SZDL je že imenovalo svoje delegate v ta skupni odbor, tri in sicer: KK iz KS Ivan Kavčič-Nande, iz KS Urške Zatler in iz KS To-mačevo-Jarše pa tega, kljub urgencam, še niso storile. Pri teh priznanjih, v načelu, ne gre za podeljevanje priznanj »starim« aktivistom temveč, kot že podnaslov pove (NAJ, NAJ v letu...), za tiste krajane, ki imajo dovolj moči in volje, da so v tekočem letu opravili veliko delo ali dosegli velik uspeh. Taki pa so lahko, razen izjem, predvsem mladi jjudje. Odklanjanje ali zavlačevanje imenovanja delegata v skupni odbor zato ni razumljivo. Letos je nprt odbor MAOF takšna priznanja podelil vsem učencem in učenkam osnovnih šol Franceta Bevka, Danile Kumar in Milana Šušteršiča, ki so vseh 8 razredov končali z odličnim uspehom. Bilo jih je 52, izjemno pa je letos takšno priznanje dobil tudi Silvester Čebulj, nosilec Partizanske spomenice 1941. In kako bomo 7. september praznovali drugo leto? To, da je letos za dve prihodnji leti, v skladu z določilom II. listine prevzela organizatorske dolžnosti skupnih nalog KS Urška Zatler, nam daje trdno upanje, da slabše ne bo. Ob upanju pa je treba reči, da je bilo tudi zadnji dve leti dobro in zato je prav, da z javno zahvalo izrečemo priznanje KS Tomačevo-Jarše, ki je bila^skupni organizator pretekli dve leti. STANE KOMAN RAZSTAVA KERAMIKE NA ZRMK Na dober odziv /e naletela razstava keramike, ki je na ogled v razstavnem prostoru Zavoda za razslkavo materiala In konstrukcij na Dimičevi 12. Razstavlja osem članov skupine keramikov, ki smo jo bežno predstavili v prejšnji številki občana: Lučka Dražumerlč, Tomaž Pavčič, Marja Prelovšek, Mlljanka Simčič, Snežka Sotlar, Dubravka Urban, Alenka Vidergar In Danica Žbontar. Predstavljajo nakit Iz keramike, keramične posode In plastike. Razstavljeni Izdelki so potrdili ambicije skupine, ki sl prizadeva ustvarjati čim boljšo umetniško keramiko. Vsekakor pa je tudi uporabna vrednost razstavljenih Izdelkov posebna kvaliteta razstave. Avtorji so obljubili, da bo takšnih razstav še več; povabili pa bodo medse tudi prijatelje Iz Zagreba In drugod, kjer je ta umetniška zvrst dobro razvita. Ob tej priložnosti velja povedati, da se članstvo v skupini keramikov, ki delujeta v okviru Zveze kulturnih organizacij Bežigrad, širi. Zato k sodelovanju vabijo še vse tiste, ki se še niso odločili; zbirajo se vsako prvo sredo v mesecu v Bežigrajski galeriji. Pridite si ogledat razstavo (odprta bo do 6. novembra) In na srečanje keramikov. M. P. — Foto: F. P. Pestro za Teden otroka Za nami je Teden otroka, ob katerem je občinska Zveza prijateljev mladine za predšolske otroke - male šolarje organizirala ogled lutkovnih predstav »Korenčkov palček« Svetlane Makarovič v Lutkovnem gledališču na Krekovem trgu 2. Otroci iz vrtcev in osnovnih šol so prejeli barvne krede ter s svojimi slikami popestrili okolje v šoli, vrtcu ali krajevni skupnosti. Nakup sta financirala ZKO in ZPM občine Bežigrad. V oktobru so organizirali obiske v živalskem vrtu za učence prvih razredov osnovnih šol in cicibane. Šolam so namenili nekaj sredstev za nakup didaktičnih igrač. Za zaključek Tedna otroka - za Bežigradom so ga raztegnili kar na cel mesec oktober - ZPM pripravlja razstavo, ki bo odprta 7. novembra ob 10. uri v avli Družbenega centra za Bežigradom pod naslovom Otroci si želimo. Na razstavi se bodo predstavili najmlajši iz VVO Ciciban, Jelka, Mladi rod in Rezke Dragar. A. Ž. Aktivni pionirji Pionirske organizacije na bežigrajskih šolah delujejo s polno paro. Organizirane so bile pionirske konference in izvoljena nova vodstva. Pionirji bežigrajskih osnovnih šol so svoj praznik in dan pionirjev Slovenije, 29. september, preživeli kar se da pestro, tako kot se za člane najmnožičnejše otroške organizacije tudi spodobi - po otroško. Za Bežigradom je 6.800 pionirjev, med nje bodo za dan republike sprejeli 800 cicibanov. Tudi pionirji, ki delujejo v različnih krožkih interesnih dejavnostih, so že pričeli z delom. Mesec oktober so posvetili temi Solidarnost, kjer gredo v širšo akcijo za pomoč prizadetim. Pionirski odredi so si tudi zadali nalogo za prodajo priponk pod naslovom Otrokom najboljše. Prodajajo jih v svojem okolju, vendar praviloma ne vrstnikom, temveč v dogovorih z osnovnimi organizacijami sindikata po delovnih organizacijah, ki so ali pokrovitelji, ali pa le delujejo v njihovem šolskem okolišu. Za Zvezo prijateljev mladine je pomembno, da se pripravlja na republiški posvet o nadaljnjem delu v luči ustavnih spememb ter nove organiziranosti. Zveza pripravlja za vse predstavnike pionirskih odredov osnovnih šol pionirsko šolo, ki bo v drugi polovici novembra. A ^ Ex tempore Rašica 89 Lep jesenski dan je bil na Rašici in njeni okolici, ko se je zbralo stoosemdeset mladih likovnikov in mentorjev na tradicionalnem ex-temporu. Slikarsko srečanje, ki ga organizirata Muzejska zbirka NOB in galerija Čeneta Štuparja, je v spomin na dan, ko so nemški okupatorji do tal požgali Rašico in v spomin na delovanje Rašiške partizanske čete; udeleženci pa se tudi družijo ob likovnem ustvarjanju in uživajo v naravnem okolju vasi nad Ljubljano. Letos so prišli na rašiški ex-tempore učenci in dijaki iz domžalskih, kamniških in ljubljanskih osnovnih in srednjih šol in prijatelji iz občin Med-veščak (Zagreb) in Palilula (Beograd). S Črnuč sta jih na Rašico odpeljala avtobusa Elme in GP Bežigrad. Gruče deklet in fantov z risalnimi listi, barvami in čopiči so bile razstresene po travnikih, dvoriščih in obronkih gozdov. Nastajale so zanimiva likovna dela, naslikana z mlado, včasih manj drugič bolj, izkušeno roko. Vaščani so se že navadili na vsakoletne obiskovalce in jim radi pomagajo pri njihovem delu. Slike, ki so nastale na ex-temporu, bodo razstavljene na treh razstavah v Galeriji Ceneta Štuparja na Črnučah in na razstavah v Beogradu, Zagrebu in Skopju. M. P. OD SKICE DO LUTKE Tudi letos so v Bežigrajski galeriji pripravili razstavo »Od skice do lutke«. To je že tradicionalna razstava, na kateri predstavljajo slovenske likovnike, ki se ukvarjajo z likovnimi zasnovami za lutkovne predstave ali pa sodelujejo tudi pri njihovi končni izvedbi. Tokrat so povabili Tomaža Kržišnika, ki ga poznamo tudi kot Ilustratorja, slikarja, grafičnega oblikovalca, scenografa... Lutke In skice so Iz treh predstav, ki so bile uprizorjene v lutkovnem gledališču Ljubljana In Lutkovnem gledališču Jože Pengov iz Dravelj. Na ogled je okoli 50 grafik, risb In fotografij In več kot 30 lutk In scenskih elementov. Razstava bo odprta še do vključno sobote, 4. novembra, vsak dan razen sobote popoldan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. M. B- Mlade ustvarjalce smo zmotili le za trenutek. Niso se dali preveč odtegniti od dela pri svoji slikarski vnemi. Takole prijetno je bilo povsod, kjer so se utaborili mladi. Za slikarsko stojalo jim je služila stolica, motivov p> tako In tako nikoli M manjka. Foto: F. GRAB SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon (061) 320-241, telex 31 -130,31 -184 yu etehna - proizvodnja glasbil in učil — trgovina na debelo, skladiščenje in transport - zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije — trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški ELEKTROTEHNA. 24. OKTOBRA 1989 Program neodvisnih sindikatov Slovenije bo v središču obravnave kongresnih dokumentov članov predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Bežigrad na njihovi 33. redni seji. Na njej bodo obravnavali še teze za novi statut Zveze sindikatov Slovenije. V gradivu je med drugim zapisano, da Neodvisne sindikate Slovenije - sindikat članstva - našo novo podobo in politiko, gradimo na načelu: razvijamo novo vlogo sindikata v tržnih pogojih gospodarjenja; kar je v našem delu dobrega in uspešnega, ohranjamo, izpolnjujemo in posodabljamo, kar je preživetega in slabega, zamenjamo z novim. Po tem se ravnamo od razširjene seje - od tez, o katerih smo se dogovorili - tako nastaja tudi ta program. Smo za demokratičen socializem, ki bo vsakemu delavcu, delovnemu človeku in občanu - ustvarjalcu materialnih in duhovnih dobrin zagotovil ekonomske in sindikalne svoboščine in pravice«. V sindikatu se zavzemajo, da gospodarsko učinkovit in socialno uspešen Neodvisni sindikat Kar je preživetega in slabega zamenjajmo z novim razvoj temelji na samoupravnih in sa-moupravljalskih pravicah, da bodo zaposleni podjetje imeli za svoj dom. Razumejo jih kot pravico in odgovornost odločanja zaposlenih o temeljnih vprašanjih njihovega ekonomskega in socialnega razvoja' in tudi kot svobodo in odgovornost poslovnih ljudi in njihovih teamov, da kot podjetniki ustvarjajo in kreirajo, vodijo in sprejemajo poslovno politiko in odločitve podjetja. Tak razvoj in gospodarjenje naj bi temeljila tudi na ekonomskem priznanju in konkurenci dela, znanja, sposobnosti in inovativnosti, podjetniškem na- činu gospodarjanje ter enakopravnosti in konkurenci vseh oblik lastnin na vseh področjih, ki za nas ni razprodaja družbenega kapitala, temveč njegovo oplajanje. Zavzemajo se za odprtost in svobodo gospodarjenja, organiziranja in načrtovanja, da bo uveljavljeno načelo: toliko konkurence in svobode, kot je mogoče - toliko načrtovanja, kot je potrebno za obvladovanje tržne stihije. Sindikat priznava samo takšno zasnovo gospodarskega in družbenega razvoja, ki izključuje politiko iz podjetja, ker v njem vidijo samo sindikat in gospodarjenje. V razpravi o tezah za novi statut Zveze sindikatov Slovenije si bo Občinski svet prizadeval za zmanjšanje (za tretjino) članov svojega sveta. Glede sindikalne organiziranosti, ki mora izhajati iz zainteresiranosti in potreb članov, da bi večje panoge imele odbore in pododbore dejavnosti, naj bi dva takšna odbora imela sedež za Bežigradom. IVAN ŠUČUR 329-041/272 i,i? da bi v akcijo “oljšanje varnosti v c< nem Prometu za cest-vključili čim večje število udeležencev v prometu, ker bomo le s skupnimi napori lahko dosegli zastavljen cilj, to je 10% zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu smo organizirali ODPRTI TELEFON Vse delovne ljudi in občane naše občine pozivamo, da nam sporočijo svoje pripombe na obstoječe razmere v cestnem prometu ter predloge za izboljšanje varnosti na naših cestah. Prisluhnili vam bomo vsak ponedeljek med 8. in 12. uro na telefon štev. 329-041 int. 272. kubičnih metrov vode. Pridobijo še okoli štiri tone čistega boraksa, ki ni zgolj odvečni izdelek, temveč je surovina, ki omogoča nadaljnji ravzoj kemije borovih spojin. S proizvodnjo boraksa je Belinka nadomestila uvoz te surovine. Načrtujejo tudi izvoz boraksa, saj je tako pridobljeni boraks zelo čist in izpolnjuje zahteve po najvišji kakovosti. Letna količina proizvodnje je odvisna od proizvodnje natrijevega perborata in razpoložljive odpadne vode in se bo gibala med 1000 — 1200 ton letno. Boraks uporabljajo steklarska in kemična industrija, proizvodnja emajlov, lepil, škrobnih proizvodov, kovinska industrija, tekstilna industrija, farmacija, zdravstvo in kozmetika. Prva razmišljanja o čistilni napravi segajo v leto 1979. Do leta 1982 so tekle raziskave o odpadnih vodah, ki vsebujejo borate, obenem so preizkušali druge postopke prečiščevanja. V tem letu so se skupaj s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo odločili za posto- °t> otvoritvi čistilne naprave je govori! direktor tozda Belles int. Drago ‘■Iput. Foto: I. S. OB DNEVU BELINKE Otvoritev čistilne naprave Zadnjo soboto v septembru so v Belinki, tovarni natrijevega Perborata, dodatkov za pranje in premazov za les, slovesno predali namenu čistilno napravo oz. napravo za reciklažo odpadnih vod iz Ptoizvodnje natrijevega perborata. Nova naprava je zgrajena po IZvjrni tehnologiji, ki je plod sodelovanja strokovnjakov ljubljanske Univerze in Belinke. “Na splošno velja kemična industrija za največjega onesnaže-•elca okolja. Belinkina temeljna dejavnost je kemijska proizvodnja, v®ndar pa Belinkarji nikakor ne želimo biti industrija kemičnega °nesnaževanja. Naši barvi — zelena kot narava in modra kot jnodrost — sta dnevno prisotni pri vseh poslovnih odločitvah in azvojnih usmeritvah. Tako smo že davno energetske vire, ki ones-npžujejo okolje, zamenjali s čistim plinom. Prešli smo na tehnolo-»'l®. ki ne ogrožajo okolja, rešili emisije v zrak ter v veliki meri okolje ‘pvarovali pred hrupom. Le voda, ki je kot odvečna odtekala iz Prata za pr&izvodnjo natrijevega perborata, je do danes povzročala Pas nemir in željo po rešitvi tega problema. Poleg zavedanja, da tiil?aclna ,ebn°l°čka voda ekološko obremenjuje Savo. smo želeli Udi ekonomsko optimizacijo obrata,« je dejal dipl. inž. Drago Lipuš. lr®ktor TOZD Belles v slavnostnem govoru ob odpiranju čistilne Oprave. v ^Ppadna tehnološka ,voda po proizvodnji natrijevega perborata v Puuje znatne količine bora in je ekološki problem, ki so ga “elinki rešili s to čistilno napravo. Ker nobena od dostopnih ®Prav ni bila ustrezna za čiščenje boratov iz odpadne vode, so sazvili lasten tehnološki postopek ionske izmenjave, po katerem , Roptočjo ionskih izmenjevalcev količino bora v odpadni vodi ni*uje za približno 85 %. škn^c60*6 odpadnih voda poteka 24 ur na dan in se vodi računalni-Ep ciklus čiščenja traja štiri ure, na dan pa prečistijo okoli 80 Bejinka prenovila šolo v Šentjakobu Na osnovni šoli Franca Ravbarja v Dolu smo v zadnjih štirih, petih letih izvajali obsežna nujna investicijsko - vzdrževalna dela rekonstrukcije večjega dela strehe, toplotna izolacija zgradb, sanacija razsvetljave v učilnicah in telovadnici, Izgradnja univerzalne asfaltne Sortne ploščadi, izgradnja nove kotlovnice itd ). Tudi podružnične šole v Šentjakobu nismo zanemarjali: izvedli smo horizontalno hidroizoalcijo stavbe, asfaltirali dvorišče - igrišče in parkirišče, obnovili razsvetljavo prostorov šole itd. Za zgoraj navedena dela je glavnino sredstev prispevala Mestna izobraževalna skupnost, zelo pomemben pa je bil tudi delež Juba, Belinke ter krajevnih skupnosti Dol pri Ljubljani in Podgorica - Šentjakob. V zaostrenih materialnih razmerah zadnjih let pa nam nikakor ni uspelo zagotoviti sredstev, s katerimi bi izboljšali estatski izgled šentjakobske štirirazrednice. Ograja okoli šole je bila dotrajana, zunanja okna in vrata že 15 in več let niso bila prepleskana, parket v obeh učilnicah je bil izrabljen. Skratka, šola je pri opzaovalcu po pravici vzbujala kaj neugleden videz. Ko na šoli že nismo prav vedeli, kako odpraviti te pomanjkljivosti, nam je letos poleti priskočila na pomoč tovarna Belinka. Z njeno finančn udeležbo je podružnica 1. september pričakala prenovljena in olepšana. Trenutno vrednost opravljenih del ocenjujemo na okoli 400.000 000 din. Za to, kar je DO Belinka letos, pa tudi že prej, storila za šolo v Šentjakobu, ji izrekamo priznanje in zahvalo. Ob tem želimo posebej poudariti osebni prispevek in razumevanje njenih vodilnih delavcev: direktorja DO Marjana Cerarja, vodje splošnega sektorja Jožeta Veletiča in vodje vzdrževanja Antona Doma. JANEZ HROMC pek ionske izmenjave. V letu 1983 so začeli s poskusi na pilotnih napravah. V letu 1988 pa so postopek prijavili na patentnem uradu. Investicijska gradnja se je pričela julija lani. Pri izvedbi tega projekta so strokovnjaki Belinke sodelovali z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica — Sava, ki je projekt vseskozi podpirala in kasneje sodelovala tudi pri financiranju. Predvidena predračunska vrednost investicije je bila 3,415.000 DEM in 1,650.000 DEM uvozne opreme, ki so jo nabavili s pogodbo o leasingu. Investicija je bila realizirana v vrednosti 3,035.000 DEM, kar je 12,5 % manj od predvidenega zneska, in z uvozom opreme v predvidenem znesku 1,165.000 DEM s pogodbo o leasingu za 3 leta. Tri četrtine teh sredstev je prispevala Belinka, 11 odstotkov je kredit Ljubljanske banke — Gospodarske banke, 14 odstotkov pa je primaknila Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava. Gradbena dela je izvajal SCT Ljubljana s kooperanti, domačo opremo pa so dobavili in montirali: Tvornica parnih kotlova Zagreb, Hidromontaža Maribor, IMP Ljubljana, SOP Krško, Libela Celje, Mlinostroj Domžale in Hidrometal Mengeš. Uvozna oprema je iz Švice, ZR Nemčije in Avstrije. ^ g SEMAFORI NA KRIŽIŠČU SAMOVE IN STANIČEVE Ker omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro na Samovi ulici od Centralnega itadiona do krltiiča s Podmiličakovo ni veliko zalegla In so nevestni vozniki ie naprej ogrotall peice, zlasti na kritiiču s Staničevo ulico, so pred kratkim postavili nov semafor pri Pekarni Bežigrad. Tako so vozniki le prisiljeni, da upočasnijo hitrost svojih jeklenih konjičkov, peicl pa ob zeleni luči varno prečkajo cesto. Foto: IVAN ŠUČUR Priprave na volilne skupščine Z razširjene seje občinskega odbora ZZB Na razširjeni seji občinskega odbora Zveze združenja borcev NOV Bežigrad so, ob visoki udeležbi članov in vabljenih, govorili predvsem o pripravah na volilne skupščine v naslednjem letu. Razpravljali so o vprašanjih, ki se jih bo treba lotiti že sedaj: to so kadrovske priprave za vodilna mesta v krajevnih organizacijah in občinski ZZB, saj je zaradi starosti in bolezni borcev ta problematika dokaj pereča. V skladu z usmeritvami in sklepi zadnje skupščine občinske borčevske organizacije so razpravljali o združevanju krajevnih organizacij ZB NOV. Poudarili so, da je to lastna odločitev posameznih krajevnih borčevskih organizacij, občinski odbor pa samo potrdi to odločitev. Skupščine krajevnih organizacij bodo razpravljale tudi o predlogu za reorganizacijo stalnih komisij občinskega odbora. Cilj tega razmišljanja je zmanjševanje in racionalizacija dela. Zaključena je bila tudi razprava v vseh krajevnih organizacijah ZB NOV in VVI o predlogu sprememb in dopolnil statuta ZZB NOV Slovenije ter o perečih vprašanjih obstoja borčevskega glasila TV 15, s predlogom, da glasilo mora še naprej izhajati in da je treba zagotoviti nujna sredstva za to. IVAN ŠUČUR Iz dela občinske konference ZSMS • 21. septembra je v organizaciji obč. Zveze kulturnih organizacij potekalo srečanje Ex tempore, na katerem so sodelovali tudi mladi iz prijateljskih občin. Delegacija OK ZSMS je to srečanje izkoristila za razgovor o nekaterih odprtih vprašanjih kulture in udejstvovanja mladih. • 25. septembra je potekal posvet predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSMS na temo. Aktualni trenutek ZSM. Na posvetu sta sodelovala tudi predsednik RK ZSMS Jože Školč in predsednik K ZSMJ Branko Azevski. • 25. septembra je potekala 2. redna seja konference OK ZSMS. Konferenca je izvolila delegate za kongres ZSMS, sprejela letno poročilo ter program predkongresnih aktivnosti. • 9. oktobra je bila na obisku delegacija mladih iz Munchna. Kot gosti MK ZSMS so spoznavali našo organiziranost in delovanje, to dopoldne pa so preživeli tudi v naši občini. • 9. oktobra je potekala okrogla miza Drobno gospodarstvo in vzgojnoizobraževalni sistem. • 9. oktobra smo se ponovno sestali z nekdanjimi aktivisti ZSMS. Le-ti so podali svoje poglede na delo ZSMS pred kongresom ter na osnutek predkongresnih dokumentov. • 10. oktobra je potekala okrogla miza o zaposlovanju. Gradivo omenjene okrogle mize bo objavljeno v posebnem biltenu • 11. oktobra je potekala okrogla miza o stanovanjski problematiki, na kateri je prišla do izraza vsa kritičnost položaja mladih na tem področju. Aktivni predvsem starejši člani Z volilno programske konference ZRVS Urške Zatler Začele so se volilno programske konference krajevnih organizacij rezervnih vojaških starešin. Med prvimi je bila krajevna organizacija ZRVS Urške Zatler. V prostorih krajevne skupnosti se je zbrala četrtina od 180 članov, v glavnem starejših. O minulem delu in predlogu programa je poročal predsednik Franc Tomažin. Aktivnosti so usklajevali z drugimi organizatorji predvsem s KK SZDL in z njimi tudi tvorno sodelovali. Člani aktivno delujejo na vodilnih mestih in funkcijah tako v organih KS, kot tudi v KK SZDL, KO ZKS in KO ZB NOV. Seveda prednjačijo starejši člani. Kar nekaj skrbi vzbuja premajhno zanimanje mladih rez. voj. starešin. To se je pokazalo predvsem v javni razpravi o ustavnih dopolnilih k slovenski ustavi, ki jo je organizirala KK SZDL, kakor tudi pri idejno političnem usposabljanju rez. voj. starešin in strokovnem usposabljanju. Mlajši rez. voj. starešine bi se morali aktivneje vključevati v vse aktivnosti ter s svojo mladostno zagnanostjo, združeno z izkušnjami in prekaljenostjo starejših, prevzeti večji del aktivnosti in odgovornosti v družbi za boljši jutri. Na področju podružbljanja SLO in DS so bile aktivnosti usmerjene predvsem na sodelovanja z osnovno šolo Danile Kumar, v priprave in izvajanje obrambnih dnevov, sodelovanje pri organizaciji in izvajanju raznih proslav, komemoracij, na raznih spominskih pohodih, potem pri pripravljanju in organiziranju proslave praznika Posavja in podobno. V negovanju tradicij NOB imajo pomembno vlogo člani, ki so istočasno tudi člani KO ZB NOV. Na konferenci so občinske plakete ZRVS prejeli Andrej Kurent, Janez Osredkar, Ivan Škerbec in Marjan Štergaršek. Za novega predsednika so izvolili Iztoka Majcna. DUŠAN REBOLJ AKTUALNO 4 ZBOR OBČANOV 24. OKTOBRA 1989 SVEČANA PRISEGA MLADIH VOJAKOV Človeško toplo, kljub mrzlemu dežju Na avačanl prisegi v vojašnici Bralstvo In enotnost je govoril Ulja Ceranlč, namestnik poveljnika 5. vojaškega območja. Zbrano mnoilco je pozdravil tudi Ivo Samec, predaednlk občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje. Letošnja svečana prisega mladih vojakov v Ljubljani je bila organizirana v občini Moste. Prav na ta, za 1500 vojakov in okrog 5000 svojcev, ki so prišli na svečano srečanje v Ljubljano, velik in lep dan, je močno deževalo, še za najlepše vremenske razmere je organizacija prireditve za tako število ljudi visoko zahteven projekt. Pripravljalnemu štabu z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo na čelu pa je naloga uspela. Omogočili so, da je kljub najslabšim vremenskim razmeram, srečanje bilo družabno, na visoki kulturni ravni in z dobro gostinsko ponudbo. Udeleženci so bili prikrajšani le za udobnost, ki bi jim jo sicer pri sončnem vremenu razkošno poklonila Zajčja Dobrava. Kljub temu je bilo ta dan v slehernem udeleženem človeško toplo, prijateljsko, prisrčno, materinsko in očetovsko hkrati. Domovinska pripadnost je v nas vraščena in podedovana. Dogodek, ko postane sin ali brat polno odgovoren za domovino, tudi za ceno življenja, če je to potrebno, je zato velik praznik za vso dru- žino. Družinska čustva in domovinski ponos sta bila močnejša od kislega vremena tudi v Zajčji Dobravi. Milorad Mrkonjič iz Sarajeva je dejal: »Starejši sin je služil v Banja Luki, današnja svečana zaobljuba in prijateljsko srečanje v Ljubljani pa je veliko bolj svečano, prisrčno in veliko bolje organizirano. Že samo vabilo nas je ganilo, saj je bilo tako iskreno, da smo se z veseljem udeležili teh svečanosti. Obiskali smo tudi vojašnico, tako da smo videli, kje in kako živi moj sin. Čeprav me je vendarle malo skrbelo, kako se bo počutil sin, sem si sedaj oddahnil in mislim, da mu ne bo težko.« Zoran Mrkonjič, vojak, si je Ljubljano že ogledal. Tudi na sejmu elektronike je bil. »Drugače je, kot sem si zamišljal. Dobro se počutim. Vesel som, da so prišli na obisk oče, mama in brat.« Milan Mugoša, vojak: »Prvič sem v Ljubljani. Zavoljo zadnjih političnih dogodkov me ni nihče strašil. Prvi vtisi so zares dobri. Vidim, da ste pripravili veliko in svečano prireditev v Zajčji Dobravi. Če bi bilo vre- me lepše, bi se v družbi svoje mame, sestre in brata še bolje počutil. Pa tudi tako nam nič ne manjka.« lunja Mugoša je opazila, da je organizacija odlična, le dež je vsem skupaj ponagajal. »Iz Titograda, kjer smo doma, smo se vozili dan in noč, da bi obiskali mojega brata. Moram reči hvala vsem, ki so pripravili današnje srečanje v Zajčji Dobravi. Povsod se dobro razumejo preprosti ljudje. Tudi mi imamo prijatelje v Ljubljani, ki jih nameravamo obiskati.« Na koncu je dejala, da upa. da bo vse tako zapisano, kot je resnično rekla. Zanimivo, kako daleč sežejo učinki »medijskih vojn«, ki nikakor ne ponehajo v jugoslovanskih medijskih prostorih. V našem primeru do mladega dekleta. »Nisem pričakoval takega sprejema, gostoljubnosti, glede na to, kar se je govorilo in dogajalo zadnje čase v Jugoslaviji. Tu v Zadružnem domu v Zadobrovi, kamor so nas zaradi dežja pripeljali iz Zajčje Dobrave, se imamo dobro,« je dejal Rahman Mrkaljevič, ki je obiskal svojega sina - vojaka Armina. Zaim Sinanovič je obiskal prijateljevega sina. »Zelo sem zadovoljen s sprejemom domačinov in predstavnikov JLA. Organizatorji so mi pomagali najti vulkanizerja, kajti v soboto popoldne bi se v Ljubljani le težko znašel. Zares so se vsi skupaj izkazali.« Izdelki IUP na sejmu Interkllma 89 v Zagrebu. Foto: M. P. Tiri in čas Nova knjižna zbirka o železnici in železničarjih Pregled razvoja železniškega omrežja na širšem gravitacijskem območju Slovenije in Istre, napisal ga je Mladen Begič, je prva knjižica iz nove zbirke Tiri in čas, ki so jo predstavili na tiskovni konferenci v Železniškem gospodarstvu Ljubljana. »Železniška zgodovina je tako bogata in raznolika, kot je železnica sama, ki je izredno razsežen, zapleten in funkcionalen organizem. Za obe velja, da tako rekoč vsakega, ki je prišel v tesnejši stik z njima, očarata in osvojita, tako da si ju želi čim bolje spoznati, nagnjenje do njiju pa ostane - in to ne samo poklicnim železničarjem - za vse življenje«, je zapisal v uvodu prve knjižice Mladen Begič, sicer vodja odseka za muzejsko dejavnost pri ŽG Ljubljana. Za novo zbirko so se železničarji odločili zaradi pomanjkanja poljudne literature o železnici in o ljudeh, ki na njej delajo, in zaradi seznanjanja javnosti s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo železnice in železničarjev. Knjižico je natisnila Železniška tiskarna Ljubljana v nakladi 1500 izvodov, kupcem pa je na voljo 400 izvodov v prodajni mreži Dela po ceni 150.000 dinarjev. Naslednja številka izide predvidoma v decembru t.l„ potem pa bodo po dve knjižici ali celo več izhajale vsako leto. V prvem zvezku najdemo tudi progo Ljubljana-Kamnik, ki bo čez dve leti dočakala častitljivo starost 100 let. IVAN ŠUČUR NA SEJMU V ZAGREBU Nagrada za IMP Klimat Na letošnjem desetem mednarodnem sejmu Interklima v Zagrebu, ki je bil v prvih septembrskih dneh, je v natečaju za najboljše izdelke žirija med 17 nagrajenimi proizvajalci nagradila tudi IMP-jevo delovno organizacijo Klimat za njen izdelek stropni klimat v kompletu s kompresorsko kondenzatorsko enoto, kar je za IMP vsekakor lep uspeh in tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Stropni klimat s kompresorsko kondenzatorsko enoto in s pripadajočo elektroinštalacijo s krmilnimi in z regulacijskimi elementi je sistem za hlajenje zraka v split izvedbi in je skupen izdelek Klimata In Klima montaže. Izdelek pomeni korak naprej v smislu širše in kompleksnejše ponudbe na področju hlajenja zraka. Klimat in Klima montaža vlagata že vrsto let precejšnja sredstva v razvoj hladilne tehnike na področju klimatizacije. Sad tega vlaganja sta nova vrsta klima omar in uporaba direktnega hlajenja v klimatskih napravah. Hladilni sistem v split izvedbi je kombinacija stropnega klimata s kompresorsko kondenzatorsko enoto in je primeren za hlajenje manjših trgovskih, gostinskih in turističnih objektov, bank, pošt itd. Stropni klimat in tudi kompresorsko kondenza-torska enota se lahko uporabljata v kombinaciji z drugimi enotami. Kompresorsko kondenzatorska enota pa se lahko uporablja v najrazličnejših kombinacijah (s klima omaro, klima-tom ali s katerokoli drugo prostorsko ventilatorsko enoto za hlajenje zraka. Možna je enostavna adaptacija že obstoječih klimatskih sistemov. V obstoječo klimatsko napravo ali kanal se vgradi direktni uparjalnik, ki se poveže s freonskimi cevmi s kompresorsko kondenzatorsko enoto na prostem. Na ta način je mogoče v obstoječ sistem vpeljati funkcijo hlajenja zraka. M. PRIMC SODOBNA ELEKTRONIKA NA GR Več kot 50 tisoč obiskovalcev Na letošnji 36. mednarodni razstavi SODOBNA ELEKTRONIKA 89 na GR je sodelovalo 591 razstavljalcev iz 18 držav, od tega 196 iz Jugoslavije, 131 iz ZR Nemčije, 48 iz Avstrije, 47 Iz ZDA, 41 iz Švice itd. Najnovejše dosežke elektronske industrije si je ogledalo več kot 50 tisoč obiskovalcev. V spremljajočem strokovnem programu je bil največ pozornosti deležen jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu, pa tudi simpozij o vodenju in avtomatizaciji elektro-energetskih sistemov. Tudi letošnji sejem je pokazal, da je elektronika (v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji nadpovprečno, čeprav tudi ekstenzivno razvita) že dolgo ena temeljnih tehnoloških infrastruktur svetov- nega razvoja. Elektronike ni več mogoče opredeliti kot posebno tehnično panogo, saj so njeni tehnološki dosežki sestavina prav vseh področij življenja in delovanja človeštva. Elektronika postaja predvsem sredstvo, s katerim se hitreje in učinkoviteje zadostijo eksplozivno rastoče razvojne zahteve sodobne družbe. I. Š. Bomo pili podtalnico z Barja? Geološki zavod raziskuje možnosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo Preskrbo s pitno vodo v ljubljanskih občinah zagotavlja osrednji vodovodni sistem mestnega vodovoda in okrog 116 lokalnih vodovodov. Osrednji vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz podtalnice v prodnih naplavinah Save in Iške. Podtalnica Ljubljanskega polja, ki jo napajajo reka Sava in padavine, je zaradi umazane Save vse bolj onesnažena. Prav lahko se zgodi, da bomo morali v zelo kratkem času opustiti črpanje vode na Ljubljanskem polju. Kot rezervni vodni vir predvidena podtalnica Sorškega polja je tudi že močno onesnažena in je njena uporaba za oskrbo s pitno vodo vprašljiva. Zato je potrebno zagotoviti rezervni vodni vir, ki ne bo izpostavljen onesnaženju. Rezultati novejših hidrogeoloških raziskav Ljubljanskega barja in njegove širše okolice, ki jih je izvedel GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA, kažejo na možnost zajema precejšnjih količin pitne vode nedaleč od Ljubljane. Raziskave GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA v letih od 1983 do 1989 so pokazale, da na Ljubljanskem barju leže pod jezerskimi glinami na približno 75% površine Barja rečni prodni nanosi s podtalno vodo. Raziskave prodnega zasipa Gradaščice so pokazale, da bi lahko v prodnem vodonosniku zajemali podtalnico, ki se napaja in obnavlja z vodo iz Gradaščice. Prav tako bi lahko zagotovili pitno vodo z glinskimi zajemi v karbonastnih masivih na severnem obrobju Krimsko-mokrške-ga hribovja. V izrednih razmerah (radioaktivne padavine, nenadna onesnaženost podtalnice Ljubljanskega polja itd.) bi centralni vodovodni sistem potreboval najmanj 600 l/sek pitne vode. Raziskave so pokazale, da je možno zagotoviti na območju Curnovca okrog 300 l/sek podtalnice, med Iško in Črno vasjo pa naslednjih 300 l/sek podtalnice. Na podlagi hidrogeoloških raziskav je GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA kot rezervne vodne vire v bližini Ljubljane predvidel podtalnice v prodnem zasipu Gradaščice (200 l/sek), v prodnem zasipu Želimeljščice (50 l/sek), v zgornjem vodonosniku in spodnjem vodonosniku Iške (1100 I/ sek), v podtalnici Skaručenskega polja (150 I/ sek) in v podzemni vodi Krimsko-mokrškega hribovja (300 l/sek). Z zajetjem vode iz naštetih vodnih virov bi dobili 1800 l/sek. Za dolgoročno oskrbo Ljubljane bi bilo možno z akumulacijo »Vrbica« zagotoviti okoli 2000 I/ sek vode. Upoštevajoč kritično stanje oskrbe s pitno vodo mesta Ljubljane GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA predlaga naslednje ukrepe: ■ Osrednjemu vodovodnemu sistemu Ljubljane bomo morali zagotoviti rezervne vodne vire, ki bodo manj izpostavljeni onesnaženju, kot je podtalnica Ljubljanskega polja. ■ Vse predvidene rezervne vodne vire je potrebno takoj zaščiti. ■ Raziskave podtalnice Ljubljanskega barja, izvedene v letih 1983-1989, so pokazale možnosti zajema večjih količin arteške podtalnice v prodnem vodonosniku pod Barjem. V primeru radioaktivnih padavih, vojne itd. bi Ljubljana imela zagotovljeno neonesnaženo pitno vodo. ■ Izdelati je treba vodnjake na območju Curnovca in Črne vasi. ■ Z izgradnjo novih vodnjakov v smeri Tomi-šlja bo potrebno zajeti vse ponikle količine vode Iške. ■ Takoj je treba nadaljevati z raziskavami v prodnem zasipu Gradaščice. ■ Nadaljevati je treba z raziskavami in zajemom pitne vode na vršaju Želimeljščice. ■ Dokončati je treba čimprej raziskave in zajem podtalnice v produ na Skaručenskem polju. ■ Raziskati je treba območje med Jezerom (Podpeč) in Tomišljem in zajeti z globokimi kap-tažnimi vrtinami podzemno vodo, ki bi napajala predviden cevovod Brest-Podpeč-Brezovica-Ljubljana. ■Izvesti je treba raziskave in zajem vode z globokimi vrtinami na območju izvira Črna voda, gorvodno od Želimlja. ■ Proučiti bo treba možnost in smiselnost povezave centralnega vodovodnega sistema Ljubljane z vodovodnim sistemom Vrhnike in Borovnice. ■ Vzporedno z raziskavami je treba rekonstruirati cevovode povsod, kjer so največje izgube vode ter zmanjšati izgube vode v cevovodih vsaj za 10%. ■ Ugotoviti je treba, ali bi lahko z določenimi ukrepi zmanjšali porabo vode na prebivalca. ■ Takoj je potrebno začeti z raziskavami vodnih virov za dolgoročno oskrbo Ljubljane s pitno vodo. IZ KNJIGE »UPORNI BEŽIGRAD« --‘----------- Množična odločitev 1941—1943 TUJI VDOR IN ZAČETEK ODPORA Zavladala je vojna psihoza. Na vsakem koraku so jo ljudje čutili, čeprav je meščansko časopisje skušalo vplivati pomirjevalno. Liberalni dnevnik Jutro je 23. marca 1941 prevzel uvodnik, ki ga je teden dni prej - 16. marca - objavila beograjska Politika. V njem so zapisali, »da želi naš narod mir, da pa tudi v bodočnosti — kakor v preteklosti - ne bo podlegel nikakršnim obljubam, mamilom ali pritisku, ki bi ga ponižal ped samim seboj, ker bo vedno znal ceniti in braniti svojo svobodo in neodvisnost.« Naslednjega dne poroča klerikalni Slovenec, daje dr. Miha Krek govoril v Radovljici o odnosih z Italijo in Nemčijo. Med drugim je rekel: »Nikakor in nikdar ne bo mogoče smatrati naš pristop k trozvezi tako, da bi naša država s tem prenehala biti samostojna, ali pa da bi celo morda prišla pod vojaško nadzorstvo tuje države ... Naša država hoče za vsako ceno ohraniti najstrožjo nevtralnost ter z vojaško silo čuvati in braniti našo državo, nadotakljivost in našo narodno svobodo, pa naj bi prišel napad na te visoke svetinje od koderkoli.« Toda bralci niso prezrli vojnih poročil iz vzhodne Afrike in Sredozemlja, kot tudi o vse bolj grozečih napadih italijanskega topništva v Albaniji in o tem, da se nemške čete pripravljajo na vkorakanje v Bolgarijo. Vse pogostejša so v časnikih tudi navodila, kako naj se ljudje pripravijo za primer vojne: o pravilnem nošenju in hranjenju plinske maske; o zmanjšanju števila potniških vlakov in o tem, da morajo imeti potniki razen osebnih dokumentov še posebno dovoljenje za potovanje. V soboto 29. maca preberemo: »Zaradi tehničnih zaprek se z dnem 31. t. m. do preklica ukinejo nočne vožnje na avtobusni progi Ljublja-na-Ježica, izvzemši sobote. Avtobusno podjetje Magister.« Če nas zanima, kakšno je bilo vreme tiste dni, zvemo, da je v nedeljo 23. marca zvečer pihal močan jug, potem pa se je v noči na ponedeljek dvignil sever, vlil se je dež, ki se je proti jutru spremenil v sneg in pobelil vse travnike in polja. Prezreti ni mogoče, da je Jutro prav tiste dni začelo objavljati tečaj ruskega jezika; na prvi strani opozarja »Učimo se ruščine«, na osmi pa ugotavlja, da je tečaj »naletel na izredno lep in topel sprejem v najširših krogih našega občinstva«, toda v nadaljevanju tega Ostavka zeva praznina, ker je cenzura prepovedala nekaj Vrstic. Najhujše je bilo že pred vrati. V sredo 26. marca je v fasniku prek vse prve strani naslov: Jugoslavija je pristopila k trojnem paktu — Naše meje trajno zajamčene. Pred tema naslovoma je v poročilu navedeno, da je nemški zunanji minister Ribbentrop rekel: »Nemčija nima na Področju Balkana nikakih ozemeljskih političnih interesov«. Vsa država je odgovorila z demonstracijami in v četr-tek 28. marca zvečer sta izšli posebni izdaji Slovenskega ftaroda in Slovenskega doma. V Beogradu so častniki [zvedli državni udar in krah Peter je s podporo generala Tomoviča prevzel oblast. Časopisi demonstracij ne ome-nJajo, pač pa tolažijo bralce, da bo Ljubljana v primeru vojne odprto mesto. Po vseh straneh so posejana debelo natisnjena gesla: Ne veruj tuji propagandi! Vsi na straži, yselej in povsod! Bodimo disciplinirani, trezni in odporni! Hkrati so objavljena navodila o ureditvi zaklonišč in 0 predvideni zatemnitvi od mraka do zore. V nedeljo 6. aprila zjutraj so nemški bombniki z letališč Bolgariji in Romuniji napadli Beograd, nemške, italijanske, bolgarske in madžarske divizije so brez vojne napovedi vkorakale v Jugoslavijo. Šest bombnikov se je pojavilo tudi 5aa Ljubljano in napadlo letališče ter radijsko postajo, pašniki so še vedno zadržani: nekako sramežljivo poročajo »nedelji brez borb na zelenem polju«, ker so bile odpove-^ane nogometne tekme; tudi plesni tečaji v Jenkovi šoli »se 0 nadaljnjega ne bodo vršili«. Dva dni zatem zvemo, da so aprli gledališča in da je v srednjih šolah »zaradi izrednih azmer pouk ustavljen, letna spričevala naj razdelijo učen-eni, datirana s 1. aprilom 1941.« (Kmalu po prihodu kupatorja so j9 aprila gledišča spet začela s predstavami, ^le P3 so nadaljevale s poukom 23. aprila in dijaki so °rali vrniti predčasno izstavljena spričevala.) vo' *aSt’ z*ast' vojaška, se je vedla, kot da se ne zaveda d°Jne . To so kmalu začutili mobiliziranci, ki so v enotah oživljali popolno razsulo. Armadno poveljstvo v Ljubljani Dr ^re*c*'c.al° pobudo delegacije komunistov o oborožitvi P ostovoljcev. Narodni svet meščanskih strank je zavrnil , j.0vanje s KPS. Komunistom ni preostalo drugega in štuH ' S° u*trePa,‘ na lastno pest. Pod njihovim vplivom so Vom^e ^“bljanske univerze 3. aprila izdali letak z naslo-RleH Za neodvisnost' v niem so pozvali mladino, da se ^ae na mednarodni položaj zedini in poveže vse sile, da vin V PrV'h vrstah branila svobodo in neodvisnost domo-^ ® Podoben proglas je sestavil centralni komite KPS. akatmUd° ^utro aprila objavilo vest o ustanovitvi v n, ems*cc teg'16. ki vabi študente ne glede na prepričanje Prostovoljce. bila • 'na 'z vse Slovenije se je množično odzvala, toda nema ufaV tako 'zigrana kot vojaški obvezniki. Po vdoru ?et v Zagreb so tam proglasili Neodvisno državo iani i°(NDH). Naslednjega dne 11. aprila 1941, so Itali-jal11 Vkorakali v I inhi;,,™ . .. ..i:_i__a.- Jani V v*-'**;. i»usicunjcga unc 11. aprila iV4t, so ttaii-v tUj- orakab v Ljubljano. Oblastniki so ali pobegnili toriuv’ aliSe ~ tisti’ ki 50 osta,i doma ~ udmjab okupa-nemnH 3 edlni pravi korak>za odpor proti okupatorju, se je Kom,, °ma lKlloiila in ga začela zavzeto organizirati v 2a n,^na partija. Jugoslovanski centralni komite je ‘|oveTkbU^Stanovil svoi voini odbor s Titom na čelu; sestai vt u ki ^ bil vodil Pro,s,ovoljce, se je 11. aprila °rožie r®bnjem in sklenil, da je treba pospešeno zbirati 1 ’ ražkrinkovati vse, ki so izdali domovino, in pripra- viti akcijo proti okupatorju. Vsenarodni značaj te akcije je dobil določene obrise 27. aprila z ustanovitvijo Protiimperi-alistične fronte, ki se je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Dobili smo okvir usodnih dogajanj v letu 1941, zatorej se vrnimo za Bežigrad, kjer so podobno kot drugje preživljali zlom države, začetek vojne in prihod tuje vojske. V šoli ob Vodovodni cesti je nekaj dni bilo poveljstvo tako imenovane pomožne vojske, v katero so bili vpoklicali redne vojske oproščene moške od 17. do 70. leta starosti. Imeli so gasilske in sanitetne enote ter enote za odstranjevanje ruševin. Bežigrajska pomožna vojska je imela tretji dan po napadu sil osi na Jugoslavijo vaje. Na splošno pa so se dolgočasili in prav tu so se mladi dogovorili, da bodo odšli na poziv KPS, SKOJ in Sokola med prostovoljce. Tako je pomožna vojska začela kopneti, ker so tudi vojaški obvezniki zapuščali vojašnico in odhajali domov. Prazno vojašnico sta stražila dva žandarja in do prihoda okupatorja se jima je pridružilo nekaj članov delovne enote za odstranjevanje ruševin. V skoraj teden dni trajajočem brezvladju so V Zboru občanov objavljamo nekaj odlomkov Iz knjige »Uporni Bežigrad« avtorjev Pavla Lešnjaka In Djura Simc-bergerja, ki bo v založbi OK SZDL Ljubljana Bežigrad Izšla v mesecu novembru letos. ljudje odnašali iz vojaških skladišč in iz vagonov na železniški postaji vse, kar se jim je zdelo uporabno, predvsem pa hrano. Mladi so iskali in skrivali orožje, čeprav je Narodni svet razglasil, da je treba orožje oddati mestni upravi ali orožniškim postajam. Prebivalci Bežigrada so nesebično pomagali vojakom iz raznih delov države in jih oskrbeli s civilnimi oblekami. Vladala je splošna potrtost in negotovost, kakšna bo prihodnost. Vsi, ki so imeli radijske sprejemnike, so vztrajno poslušali poročila in obveščali znance o novicah. Člani raznih društev so se sestajali, premišljali in ukrepali, kot se jim je zdelo najbolj primerno. Uprava bežigrajskega Sokola III je sklenila, da bodo prenesli telovadno orodje iz svojih prostorov v Kalanovi ulici v telovadnico bežigrajske gimnazije. Vedeli so, da noben okupator ne bo dovolil nadaljnjega društvenega delovanja, zlasti še zato, ker so se udeleževali obrambnih zletov naprednega krila ljubljanske sokolske župe. Knjižnico so razdelili članom, članske sezname pa poskrili, da jih ne bi zasegel okupator. V takem razrvanem vzdušju je Bežigrad nemo gledal, kako so 11. aprila italijanski vojaki zasedli artilerijsko vojašnico na Tyrševi cesti. Še tem tujim zavojevalcem je bilo Čudno pri duši, kajti ko so korakali mimo starih ruševin nekdanjih strojnih tovarn nasproti Vilharjeve ceste, so spraševali, če so bili nemara tukaj boji. Dotlej bojev še ni bilo, ampak že je začel tleti upor. Komunistom ni bilo težko najti somišljenike, ko je šlo za narodovo usodo. Če vemo, da je bilo tedaj v Ljubljani okrog dvesto članov KPS in pomislimo, kako naglo se je razrasla Osvobodilna fronta, nam je jasno, da je akcija komunistov izbrala pravo pot in pritegnila pripadnike sokolov, krščanskih socialistov in vse rodoljube, ki so se odločili za organizirani odpor. Člani bežigrajske Vzajemnosti, zlasti člani SKOJ so začeli razpredati mrežo osnovnih celic narodnoosvobodilnega gibanja. OSNOVNE CELICE OF Na Vodovodni 50 so se 15. maja 1941 pri Pevčevih, ki jih poznamo iz predvojnega bežigrajskega društva Vzajemnost, zbrali prijatelji in znanci, sami somišljeniki: ob Karlu, Albini, Stojanu in Gojmirju Pevcu še Srečko Berce, Drago Kisovec, Pavle Letnar in Jože Ojsteršek. Najbrž ta sestanek ne pomeni ustanovitve terenskega Odbora Osvobodilne fronte (saj tedaj to ime še ni bilo v rabi), vsekakor pa je ena izmed prvih celic nastajajočega odporniškega gibanja. Tako kot za podobne sestanke v različnih okoljih je tudi v tem primeru dal zanj pobudo član rajonskega komiteja KPS za severni del Ljubljane Viktor Avbelj, ki je Stojanu Pevcu razložil neposredne naloge in ga posebej opozoril, naj pridobiva ljudi za boj proti okupatorju. Partija je svoje-preizkušene člane razporejala po terenu, da so agitirali in mobilizirali znane somišljenike, prek njih pa vedno širši krog ljudi, ki so se spontano priključevali podtalnemu delovanju. Pričevanja beležijo vrsto takšnih sestajanj, ki so jih kmalu po okupaciji vodili komunisti in na njih povezovali prve aktiviste nove organizacije. Tako je bilo v Janševi ulici 2 pri družini Režek, kjer so se sestali Tone Debevc, Rudi Ganziti, Marcel Kronegger in Stane Miklošič, Angelca Ocepek, pri Grgičevih in Polhovih v Dravski 16, kamor so prihajali Zima in Ingo Vrščaj in kasneje tudi Poldka Kos; pa v Fondovih hišah, kjer so z enega konca ob Tyrševi Kumarjevi in z drugega ob Vodovodni Danevovi pridobivali pristaše. Omeniti velja vsaj še prve sestanke v gostilnah Fortuna in Fon, v Rižarni na Linhartovi 35, kjer so se vsi delavci pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju, nadalje v Pavletovi jami ob Linhartovi 54, ko se je zbrala večja skupina mladincev. V gostilni Fon (zdaj gostilna Štadion) je Alfonz Radoševič osnoval odbor OFza 3. kvart, na Topniški 12 pa Viktor Jurkas odbor za 4. kvart rajona Bežigrad. Naključno naštevanje oseb in lokacij služi prikazu skoraj istočasnega vznikanja organiziranih in hotenih oblik odpora, ki je v tistem trenutku izražal predvsem nasprotovanje tuji zasedbi in pripravljenost na akcijo. Iz navedenih primerov smo videli, da se je to dogajalo na vseh koncih Bežigrada (kot se je dogajalo na vseh koncih Ljubljane in seveda na vseh koncih domovine). Tudi pri bodočem opisovanju dogodkov, pobud in akcij ne bo mogoče našteti vseh podrobnosti in vseh udeležencev, ker bi to po eni strani zahtevalo preveč prostora, po drugi strani pa to tudi ni vedno možno zato, ker niso ohranjeni popolni in dovolj zanesljivi podatki. Skrivnostna zapoved »pazi na konspiracijo« ni bila nič novega za člane partije, krepko pa jo je bilo treba vcepljati na novo pridobljenim upornikom in jih zato strniti v čim manjše skupine treh, štirih ljudi. Čim manj sodelavcev si poznal, tem manjša je bila nevarnost, da boš v trenutku malodušja pred sovražnikom vedel za praveč imen in dejstev. Zato se je veriga privržencev začela pri prijateljih in znancih, za katere si domneval, da so zanesljivi in si v razgovoru previdno skušal vedeti za njihovo mnenje o splošnem položaju, njihov odnos to tuje oblasti, skratka, za njihov domoljubni čut. Kdaj pa kdaj si tega precenjeval in onega podcenjeval; si se razočaral nad nekom, v katerega skoraj nisi dvomil, in te je presenetil tisti, ki mu sploh nisi pripisoval, da bo pripravljen sodelovati. Medsebojni razgovori so razčiščevali pojme, počasi so se sestavile skupine, ki jim je vodstvo OF dajalo navodila o bolj določnih nalogah: sprejemanje, branje in razširjanje podtalnih listov, ki so se iznenada pojavili; razmnoževanje in trošenje propagandnih lističev; napisane akcije, ki so z zidov in plotov oznanjale, da je vsepovsod navzoča nova organizacija OF. Razen pobud članov KPS poznamo tudi prizadevanja predstavnikov Sokola in krščanskih socialistov. Ni izključeno, da so pri pritegovanju somišljenikov segali predvsem v lastno politično okolje. Prvotni značaj frontnih organizacij je nekaj časa narekoval, da so bili v vsakem odboru zastopani predstavniki vseh omenjenih skupin. Tako kot smo se že in se še bomo seznanili z delovanjem bežigrajskih komunistov, imamo priložnost zvedeti, kako sta leto 1941 v spominih podoživljala predstavnik Sokola France Lubej in predstavnik krščanskih socialistov Edvard Kocbek, ki sta tedaj oba prebivala za Bežigradom. Tako imenovano levo krilo ljubljanske sokolske organizacije je imelo s komunisti tesne stike že izpred vojne. France Lubej, ki je tedaj bival v Lužiško-srbski ulici 64, pripoveduje, da je bil njihov prvi uradni sestanek 13. januarja 1941 v znani bežigrajski kavarni Majcen. S strani KPS so se ga udeležili dr. Aleš Bebler, dr. Marijan Derma-stia in Jože Ravnikar, predstavniki Sokola pa so bili Jože Rus (tudi Bežigrajčan iz Kržičeve 6), Zoran Polič in France Lubej. Rezultati teh in poznejših dogovorov so se izkazali 27. aprila ob ustanovitvi Protiimperialistične oz. Osvobodilne fronte, ki je združila vse napredne sile in je sokole v Vidmarjevi vili na Večni poti zastopal Jože Rus. Sokolsko vodstvo se je zbralo 20. septembra 1941 v gostilni pri Zeleni trati na Vodovodni cesti in razpravljalo o skupnih nalogah v okviru OF. »Tiste mesece je bilo sestajanje aktivistov ob balinanju v okoliških gostilnah najmanj sumljivo,« se spominja France Lubej. Prav med tem sestankom mu je žena prišla povedat, da se zanj zanima policija in Lubej se je moral umakniti v ilegalo. To pomeni, da je menjaval zatočišča v različnih stanovanjih zanesljivih zaupnikov, med drugim pri sodniku Lojzetu Hartmanu na Vodovodni cesti 11 (tu so občasno prenočevali tudi Zdenka in Boris Kidrič, Boris Ziherl in drugi). France Lubej je bil med drugim predstavnik Sokola v vodstvu mladinske OF; to se je dogodilo sredi oktobra 1941, ko so k istemu delu pritegnili kot zastopnico KPS Lidijo Šentjurc in za krščanske socialiste Jožeta Zemljaka. Nadalje se France Lubej dobro spominja plenuma zastopnikov skupin, vključenih v OF. Sestali so se dvakrat in sicer 15. junija in 28. julija 1941 pri Miru Jeršiču v Dermotovi ulici 11. Konstituirali so se kot Vrhovni plenum OF in v izvršni odbor pritegnili Edvarda Kardelja in Edvarda Kocbeka. Na plenumu so razpravljali o oboroženem boju, o narodnem davku in posojilu ter o ukrepih zoper narodne izdajalce. Tedaj se je močno utrdila enotnost ustanovnih skupin OF. -------------------------------------------------------- NAROČILNICA Ime In priimek: _____________________________________ Ulica/naselje: ______________________________________ Poštna številka: ____________________________________ Pošta: __________________________________ nepreklicno naročam ...izvodov knjige UPORNI BEŽIGRAD, ki bo izšla do konca novembra 1989, po drugi prednaročniški ceni 80.000 din. Prodajna , cena bo višja. Knjigo bom plačal do 15. novembra 1989: - s splošno pložnico na žiro račun OK SZDL Ljubljana Bežigrad št. 50105-678-50085 (z namenom: knjiga Uporni Bežigrad) - s poštno nakaznico na naslov OK SZDL Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13 (z namenom: knjiga Uporni Bežigrad) - na blagajni OK SZDL, Ljubljana, Linhartova 13, soba 207 podpis i Naročilnico pošljite ali prinesite na Občinsko konferenco SZDL I Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, soba 207, in označite i način plačila. I____1_______________________________________ 1 ZASEBNA TRGOVINA V SAVLJAH Sašo Mehle: »Pri nas dobite vse« V Savljah imajo že od julija dalje zasebno trgovino »Na vasi«. Odprl jo je podjetni 26-letni Sašo Mehle, ki je uredil lično prodajalno v pritličnih prostorih doma družbenopolitičnih organizacij v Savljah 101, kjer je bila prej Mercatorjeva trgovina. »Imam veselje do samostojnega dela, kreativnosti, rad delam z ljudmi in sem izrabil priliko, ki se mi je ponudila. Po dobrih treh mesecih dela lahko rečem, da je bila to pravilna odločitev. Spoznal sem že navade domačinov, tako, da njim prilagajam izbiro blaga in vedno rad prisluhnem tudi njiho- vim pobudam. Želim predvsem prodajati domače blago (kruh, mesnine), rad pa bi se tudi povezal z domačini in prodajal domače izdelke, katerih v Savljah ne manjka. Zadovoljen sem z ljudmi in upam, da so tudi oni z menoj, saj se trudim s poštenim delom in prijazno postrežbo« Prav posluh za želje krajanov povečuje obisk in prazni police, kar obenem omogoča tudi vse širšo paleto izdelkov za prodajo. Tudi poslovni čas je prilagodil potrebam kupcev, saj je trgovina odprta ob delavnikih od 8. do 19. ure, ob sobo- tah od 7. do 16. ure, ob nedeljah pa od 8. do 13. ure. Želja in načrtov podjetnemu Saši ne manjka, predvsem pa bi rad ustregel kar najširšemu krogu kupcev, zato namerava v bližnji prihodnosti ponuditi tudi artikle, po katerih sicer radi segamo onstran meje. Tako bo z obiskom v njegovi trgovini marsikatera deviza ostala v vašem žepu Pridite in prepričajte se! Tekst in foto: F. ROZMAN PRIJETEN IZLET Kajevna skupnost Savlje-Kleče je ob krajevnem prazniku pripravila Izlet v neznano. Številni udeleženci so Imeli priliko spoznati muzej v Ribnici ter Seikov dom v Kočevju, kjer je bil znameniti zbor odposlancev slovenskega naroda. Izlet so zaključili s prijetnim piknikom v naravi. Foto: F. ROZMAN JUBILEJ Franc Rozman 80 let v gasilskih vrstah Franc Rozman, markantna osebnost v gasilski organizaciji na Slovenskem, je praznoval 80-letnico. V tej dolgi življenjski dobi je 58 let aktivno sodeloval v raznih organih v gasilski organizaciji, od najnižjega do najvišjega, in še danes je aktivni član odbora Občinske gasilske zveze Ljubljana-Bežigrad. Z 22 leti je leta 1931 postal redni član gasilskega društva za Bežigradom. Takrat je bilo namreč ustanovljeno Prostovoljno gasilno društvo Ljubljana Severni del. Iz te osnovne organizacije, ki jo je takrat vodil Anton Kodre, poznejši predsednik Gasilske Zajednice Slovenije, je Franc Rozman kot mlad gradbeni tehnik dobival svoje prve organizacijske obveznosti in potem nadaljeval skoraj na vseh nivojih gasilske dejavnosti. Kot strokovnjak v gradbeništvu je iz te stroke jemal snov za razna gasilska predavanja na raznih gasilskih tečajih po gasilskih društvih, kakor tudi v šoli za poklicne gasilce. Med vojno ga še vidimo v službi pri poklicnih gasilcih kot namestnika poveljnika. Po končani vojni pa je postal prvi poveljnik Gasilske brigade, kjer je ostal dve leti. V začetku leta je bil poklican v Beograd in IŠČEMO ČISTILKO za čiščenje 5 stopnišč v 4-nadstop-nem bloku, od konca oktobra naprej. Telefon 349-652. postal je načelnik za požarno varnost pri zvezni vladi. Z ustanovitvijo novih gasilskih zvez je postal prvi predsednik Mestne gasilske zveze v Ljubljani, nato je bil nekaj časa v službi pri notrajni upravi v Kotnikovi ulici kot referent za požarno varnost. Od leta 1960 do leta 1965 je bil tajnik Gasilske zveze Slovenije. Po tem pa je odšel v zasluženi pokoj, vendar pa z delom v gasilski organizaciji še ni prenehal. Že v začetku ustanavljanja novih občinskih gasilskih zvez je v tej skupnosti nadaljeval svoje plodne delo. Sprva je nastopal kot predavatelj na raznih tečajih in seminarjih, ki jih je organizirala Občinska gasilska zveza. Nastopal je tudi kot predavatelj v gasilski šoli v Medvodah. Tri leta je bil tudi predsednik Občinske gasilske zveze Ljubljana Bežigrad. Vseskozi po vojni pa je bil predsednik domačega gasilskega društva za Bežigradom, seveda če ni bil dlje časa službeno odsoten izven Ljubljane. Zdaj pa je že več let predsednik nadzornega odbora v Občinski gasilski zvezi. Po upokojitvi je bil več let tudi honorarno zaposlen pri poklicni gasilski brigadi kot upravnik gasilske šole za poklicne gasilce. Ob jubileju mu člani odbora Občinske gasilske zveze Ljubljana Bežigrad in z njimi tudi vsi člani gasilskih društev v občini Ljubljana Bežigrad žele, da bi bil še vrsto let zdrav in da bi še dolgo ostal med namil VINKO ŠKERL »Gasili« otroška radovednost Poklicni gasilci so ob Tednu otroka gasili - otroško radovednost. Povabljeni so bili, da za nadobudneže v VVO Ciciban enota Reboljeva predstavijo svojo dejavnost. Otrokom so v »živo« prikazali opremo in kako se te reči uporablja v boju z rdečim petelinom. Ob dnevu odprtih vrat gasilcev pa si bodo otroci ogledali tudi gasil- ZDAJ JEČAS ZA VPIS Pri tabornikih spet zelo živahno »Vsi taborniki, ki so že hodili k nam ali pa se nam hočejo priključiti, so dobrodošli. Potrebno si je vzeti ie nekaj časa in poguma in priti na sestanek odredove uprave v ponedeljek ob 20. uri. Ni težko. Torej, če te zanima... « Ta uvod je le delček vabila, ki se ni čisto slučajno znašel v najnovejši številki ŽELODA, glasila taborniškega odreda POSAVSKI KURIRJI. Največji del prispevkov se veže na spomine s taborjenja in drugih preteklih akcij, predstavi se vod Opice, ne manjka strani za razvedrilo in še posebna stran za brihtnoglavce. V rubriki »Dobro bi bilo, če...« pa potarnajo o problemih v kletnih prostorih na Glin-škovi ploščadi 22, kjer sedaj domujejo Na koncu je še popestrena rubrika »Naša SMB liga«, v kateri lahko izveste, kako se imajo nekateri člani v.. Na koncu velja pohvaliti uredništvo (Troha), ki je v veliki meri pripomogla k rojstvu ŽELODA. Torej, vabilo velja in seveda vsi zatrjujejo, da vam ne bo žal, če se pridružite. V taborniškem odredu Bičkova skala pa so si zbiranje novih članov zamislili na drugačen način. V soboto, 14.10., so organizirali propagandni tabor na igrišču pred osnovno šolo Franceta Bevka. V popoldanskem programu so prikazali neka) taborniških veščin, organizirali turnir v malem nogometu in vse skupaj popestrili s taborniškim radiom in dobro glasbo. Zvečer pa so se preselili pred taborniško hišico in tam nadaljevali družaben večer. S tem pa akcije ni bilo konec, kajti še vedno ste vabljeni v našo hiško ob Slovenčevi cesti nasproti Embe, da se vpišete med člane taborniškega odreda Bičkova skala. Dom družbenopolitičnih organizacij v Savljah, v katerem je sicer polno aktivnosti, se žal ne more pohvaliti s svojo zunanjo podobo. Vsa prizadevanja so doslej naletela na gluha utesa, zato so sl odgovorni člnlteljl zadali nalogo, da zamujeno popravijo. Pravijo, da bi s skupnimi močmi lahko to dolgoletno željo uresničili v naslednjem letu. Jim bo uspelo? Foto: F. R. ski dom in drugo opremo za gašenje požarov. Vodja enote omenjenega vrtca Olga Rupnik-Krže je pohvalila enega izmed staršev otrok, ki je pomagal, da »so strici gasilci« prišli otrokom pokazat, kaj in kako delajo. I. Š. Jesenska doživetja v vrtcu Ob praznovanju tedna otroka so v enoti VVO Ciciban na Allendejevi 11 pripravili pestro popoldne z jesenskimi doživetji. Takšnega živ-žava v vrtcu že dolgo nismo videli. Otroci, starši, vzgojiteljice, predstavniki otroškega varstva, bodoče vzgojiteljice... so pripravljali poljske pridelke in naravne materiale za oblikovanje in slikanje. Otroci so okušali tudi dobrote jesenskih sadežev, saj so na žerjavici pekli krompir in kostanj. Starši so jim pri tem pomagali in se spominjali dobrih starih časov in običajev. I. S. Use več ljudi se zanima za čebelarjenje Člani bežigrajskega društva so bili na Dolenjskem Čebelarsko društvo Ljubljana-Bežigrad deluje že 33 let. Delo društva med občani naše občine morda ni preveč znano, zato preberite poročilo o čebelarskem srečanju, ki smo ga izveo11 v soboto, 16. septembra. Srečanje smo povezali z obiskom znanega čebelarja l-0ize’® : Kastelica v Zijalu pri Mirni peči, obiskom Lanšpreža, kjer je v dru9 polovici 18. stoletja čebelaril eden od vrhov slovenskega čebela ' stva Peter Pavel Glavar (tam je tudi pokopan). Srečanje smo zaklF čili s prijetnim piknikom. Uvodno predavanje je pripravil naš gostitelj Kastelic. V njem nas je spretna popeljal v čebelarjenje v daljni preteklosti do današnjii) hudih problemov, ki jih v vsesplošni ekološki krizi preživlja tud1 čebelarjenje. Njegovo predavanje je izzvenelo v poziv, da našo domovino ponovno poselimo s čebelami. Čim več lastnikov počitni' ških hišic in drugih, ki jih mika večja povezanost z naravo, kat | čebelarjenje nedvoumno je, naj postane čebelarjev. Pri tem gotov0 lahko največ pripomorejo prav čebelarska društva. Zanimivo je, da ugotavljamo v društvu v zadnjem času ve4|° zanimanje za čebelarstvo: število naših članov vztrajno narašča. K«' | menimo, da se za čebelarjenje zanima še več naših občanov, pozl: varno vse, ki jih čebelarstvo zanima, da se nam priključijo, V osnovo šoli D. Kumar imajo tudi čebelarski krožek z nekaj panji čebel. Vsi, ki bi se nam radi priključili, ali pa bi radi dobili kakršna ko pojasnila o našem delu, pokličite predsednika društva na tel. 37‘' 343 ali tajnika na tel. 343-326. ., DUŠAN KRESAL Vsem upokojencem! Zaradi racionalnejšega poslovanja in na podlagi sklepa izvjf nega odbora Zveze društev upokojencev Ljubljane Bei'9rau spreminjamo dneve dežurstev iz treh na dva dneva v ,e(1^h ostaneta ponedeljek in sreda, odpade pa dežurstvo v potk' Čas dežurstev ostane nespremenjen: od 9. do 11. ure. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCI^ LJUBLJANA BEŽIGRAD DOMUS skrbi tudi za invalide Potrošniško informativni center DOMUS na 2 v Ljubljani ima od 12. oktobra dalje napravljen poseben (ho dohod v razstavni prostor, katerega lahko uporabijo invaliu matere z otroškimi vozički. Obvestilo Ker je septembrski izlet odpadel, bomo v novembru orga^. rali obisk slovenske Koroške. Na pot se bomo podali 14. nov«^., bra 1989 ob 7. uri zjutraj. Podrobnejši opis poti boste izveo' v društveni pisarni med uradnimi urami. . Izvršilni odbor Društva upokojene® V spomin DOMINIK BIZJAK - ADAM Avgusta letos je na Čmučab nepričakovano preminil Dominik Bizjak, nosilec Partizanske spomenice 1941 in predse«' nik odbora medvojnih aktivistov OF iz območja, ki so ga 1941 zasedle nemške okupacijske sile IČrnuče, Šentjakob, Bete čevo, Dol). . Ko mislimo nanj, ne moremo mimo ugotovitve, daje izba)*1 delavske družine, ki je nekaj let po I. svetovni vojni priB* Tj Črnuče iz Slovenskega Primorja, ki je takrat pripadalo italijses^ fašistični državi. Ne moremo mimo ugotovitve, da seje celota11 članska družina leta 1941 takoj vključila v NOB, da je yse. S otrok, štirje bratje in sestra, odšlo v partizane, daje eden pjih padel že leta 1941 in bil leta I9S3 imenovan za narodne* heroja, da so si drugi trije zaslužili Partizansko spomenico 1“*’ eden od njih tudi generalski naziv v naši JI.A, vsi skupaj, celo'* družina, pa najvišje priznanje herojskega mesta ljuhijane -to plaketo ilegalca. Dominik je bil v tej veliki družini svojstven zaradi svoje bl*t~ narave. Hekel bi, da je bil dober kot kruh in komaj, komaj ,0.,0 stremuški, da si je ustvaril ljubečo družino in zanjo zgradil bP'' Krasila ga je vrlina, ki ji naša družba zdaj poklanja veliko zasluženo pozornost. To je - demokratičnost odnosov in posja nr i • Plonirkah ima za to največ zaslug vodja tekmo- VartL-Pr°t- Mitja Vidic, ki sam ali S svoiimi nnmnčniki unrli vad,banp/d,1 Mit|a Vidic, ki sam ali s' svojimi pomočniki "vodi ° selekci) na šolah. uvrsM?o,ekm0vanie i® Potekalo v dveh skupinah, za končno finalni t,?8 s,a se pomerili enakouvrščeni iz obeh skupin. Obe s®kunri krni s,a bi,i izredno izenačeni in dramatični do zadnje ae. poleg tega pa so bili tudi strelci zelo razpoloženi. : B 7ij?l,a,i Predtekmovanja — pionirji — I. skupina:M. Jarc H. sl'n®rl ?:3, B. Ziherl . B. Kidrič 2:10, M. Jarc : B. Kidrič 6:4. Šbitarš t : D Kumar : M ŠuS,aršič 7:3’ v Kraigher Kraigher 9:2. Finale — za mesto: B. Kidrič : B. Ziherl 10:0. M. 1. Pesto-rn t7 in D- Kumar : V. Kraigher Šuštar«:a Kumar : M Jarc 14:13‘ za 3. i Pionirk 8 2 in 28 5 mes,0: V Kraigher : o zmeri ^ 9:4 n ~~ 1 predtekmovalna skupina: M. Jarc : B. Kidrič 8kPpinaZ'i?e[J : 8 Kidri$ 1:19 in M Jarc : B. Ziherl 14:4. II. Si46 3 Kumar : M. Šuštaršič 5:6, V. Kraigher : M. Šuštar-Jarc '■ t, V3 Kumar : V. Kraigher 3:2. Finale — za 1. mesto: M 2a 5 mJ.ra'9heI10:9' 23 3 mesto: B. Kidrič : D. Kumar 4:3 in „ NaiJl« 0 M Šuštaršič B. Ziherl 10:0. C®rnošL91?'ov pri P^nirjih sta dosegla Belko - BK 12 in nac 13. pri pionirkah pa Milanovič — BK 18, Vugri- v* 13 m Jakoš —MJ 11. nagrobne, okrasne, dišeče In krstne °CePo ugodnih cenah SvjJ Carstvo STELE Bt a OOVNICI ASTRA NA TITOVI 79, II. NADSTROPJE Veliko zanimanje za plavanje Za dan pionirjev smo organizirali prvo občinsko tekmovanje ŠŠD v tem šolskem letu: prvenstvo v plavanju na 66 m prosto. Tekmovanja v bazenu Tivoli so se udeležili plavalci vseh bežigrajskih šol, kar kaže na veliko zanimanje učiteljev in učencev za to športno panogo. Iz doseženih rezultatov pa se vidi , da nimamo plavalcev, ki bi trenirali v selekcijah. Rezultati — mlajše pionirke: 1. Černe Vesna — BK, 2. Ban Bernarda — DK, 3. Jamšek Irena — VK, 4. Tertnik Nina — MP in 5. Srnel Tea — VK. Starejše pionirke: 1. Pečlin Katja — MŠ, 2. Smrečnik Simona — MP, 3. Eiselt Ajda — FB, 4. Pakiž Mateja — MP in 5. Gradišek Boštjan — BK. Starejši pionirji: 1. Plahutnik Jure — DK, 2. Poljak Aleš — MŠ, 3. Majerle Matej — FB, 4. Jeličič Mario — MŠ in 5. Fajon Matevž — FB. Ekipno — pionirke: 1. Maks Pečar, 2. Milan Šuštaršič in 3. France Bevk. Pionirji: 1. France Bevk, 2. Danile Kumar in 3. Milan Šuštaršič. Rekreacija za ženske V telovadnici osnovne šole Boris Ziherl na Črtomirovi ulici je vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 rekreacija za ženske. Da nam ni dolgčas spremlja vadbo glasba. Leta niso važna, s seboj prinesite le dobro voljo! Vabljene! ŠD Boris Ziherl Razpis tekmovanja v odbojki Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Ljubljana Bežigrad razpisuje občinsko trim-sko tekmovanje v odbojki. Začelo se bo v soboto, 28. oktobra 1989. Moški bodo igrali v dvorani ŠRC Ježica, ženske pa v telovadnici OŠ Danile Kumar. Prijave sprejemamo do petka, 27. oktobra na naslov: ZTKO Ljubljana Bežigrad, Staničeva 41. Prijavi priložite potrdilo o plačani prijavnini v višini 500.000 din, ki jo nakažete na ŽR: ZTKO Ljubljana Bežigrad, št. 50102-678-50886 - za odbojko. Ostale informacije posreduje Jože Peterka po tel. 312-176 ali 317-334. TRIMSKI NOGOMET Za prvo mesto odločilna razlika v zadetkih Mali nogomet je še vedno najbolj popularna športna igra. Letos je v našem štirimesečnem tekmovanju od aprila do oktobra sodelovalo kar 92 ekip, ki so bile po kvaliteti razvrščene v 6 skupin. Poleg tega so imeli veterani, to so igralci nad 35 let, svojo skupino. Splošna ugotovitev je, da je bila najbolj resna prav njihova skupina. Tekme so letos prvič igrali tudi na Črnučah in na Bratovševi ploščadi, kjer se je ob igriščih zbralo največ gledalcev. Pohvalo zaslužijo tudi vsi sodniki, ki so svojo nalogo opravili odlično. Končne lestvice: I. skupina: 1. Frizerstvo Žnidaršič 2. Lesnina 3. Krigl 4. Partizan Bežigrad 5. M 1 6. Stadion 7. Hidrotehnik 8. Ruski car 9. Polica bife 10. Mladinska knjiga II. Naja 12. Poljane 13. Šaljivci 14. Iskra Tela 15. Avtocommerce 16. Kompas Hertz (-1) 11. skupina 1. Elektroprenos 2. Disko Slovenija 3. Vija-vaja 4. Delo Roto 5. SD Heroj Vitez 6. Hazarderji 7. Slovenijales Črnuče 8. UNIŠ TOS 9. UZRI Soča 10. KDOMBP 11. IMKO 12. Urška Zatler 13. Instalacija (-5) 14. Avtohiša (-5) III. skupina: 1. PM Bežigrad 2. Prule Smole 3. ŠD BS-3 mladi 4. GD Stožlce 5. GP Bežigrad 6. Delo Skladišče 7. Kurivoprodaja 8. Komandosi 9. Breztrzajci 10. Savudrija 11. Parmova 12. Žito Bežigrad 13. Mladina (-2) 14. Cicibani 15. IMPKM 16. TGK (-1) IV. skupina 15 10 2 3 70:35 22 15 9 4 2 45:30 22 15 8 4 3 50:51 20 15 8 3 4 45:25 19 15 9 1 5 39:29 19 15 6 5 4 29:29 17 15 5 5 5 32 :29 15 15 6 3 6 26:28 15 15 7 1 7 50:54 15 15 5 4 6 46:34 14 15 4 6 5 33:32 14 15 6 2 7 35:40 14 15 5 3 7 40:38 13 15 6 1 8 33:41 13 15 3 0 12 25:68 6 15 1 0 14 25:66 1 13 10 0 3 60:25 20 13 8 4 1 39:21 20 13 8 0 5 44:26 16 13 7 2 4 44:29 16 13 6 3 5 39:28 15 13 6 2 5 32:23 14 13 6 2 5 28:34 14 13 6 1 6 29:26 13 13 6 1 6 25:32 13 13 5 2 6 30:36 12 13 5 2 6 33:49 12 13 4 1 8 39:42 9 13 3 1 9 16:37 2 13 0 1 12 10:47 -4 15 13 1 1 86:31 27 15 10 3 2 59:26 23 15 8 3 4 65:43 19 15 7 4 4 45:26 18 15 7 4 4 44:43 18 15 7 3 5 50:34 17 15 6 3 6 39:38 15 15 7 1 7 44:45 15 13 7 1 7 37:46 15 15 5 4 6 54:70 14 15 5 3 7 50:41 13 15 6 1 8 29:43 13 15 6 1 8 40:54 11 15 4 1 10 41:56 9 15 4 1 10 33:74 9 15 1 2 12 17:65 3 VI. skupina: 1. Gramex 2. Dinos 3. Statistika 4. Chemo 5. Elektrotehna 6. Lesnina II 7. ŠD Ljublj. mlekarne 8. LB GBL Bežigrad 9. Dvigalo 10. TA-BA Canon 11. Montaža (-1) 12. RIL (-3) Veterani: 1. Šaljivci 2. ŠD BS-3 II 3. Križanke 4. Avtohiša 5. ŠD Ljublj. mlekarne 6. ŠD BS-3 I 7. 3 NT 8. Urška Zatler Končne lestvice: I. skupina: 1. Posavje 2. Role bar (-1) 3. Tenis bar 4. AH Starš 5. Pivakule 6. Partizan Sp. Šiška 7. Partizan Bežigrad 8. ŠD Belinka 9. AWR Musič shop (-1) 10. Plastor Črnuče II. Jazbeci (-2) II. skupina: 1. Bojlerji 2. Aqua show 3 Janče 4. Broadway (-1) 5. PAN Elektronik 6. ČGP Delo 7. Smelt (-2) B. Želve 9. Glinškova ploščad 10. Prijatelji glasbe (-1) 11. Slovenijales trgov. (-5) 12. Lesnina (-3) III. skupina: 1. Maratonci 2. Usnje plast 3. Brukers 4 2000 5. Energoinvest Črnuče 6. RTV 7. Odpirači 8. Amadeus bar (-1) 9. Hropci (-1) 10. Psihiatrija UKC (-1) 11. Ekipa 42 (-1) 12. Ljubljana Lakers (-5) 11 9 1 1 46:11 19 11 7 4 0 24:6 18 11 8 1 2 64:25 17 11 6 3 2 29:20 15 11 6 2 3 35:19 14 11 7 0 4 30:25 14 11 4 2 5 23:24 10 11 4 1 6 16:25 9 11 3 0 8 21:34 6 11 2 2 7 16:47 6 11 2 0 9 10:37 3 11 0 0 11 1:43 -3 14 12 1 1 66:24 25 14 7 4 3 40:21 18 14 7 4 3 48:34 18 14 6 5 3 29:22 17 14 4 2 8 21:40 10 14 3 3 8 26:37 9 14 3 2 9 25:45 8 14 1 5 8 28:60 7 10 10 0 419:304 20 10 8 2 436:380 17 10 6 4 381:385 16 10 5 5 419:401 15 10 5 5 397:401 15 10 5 5 314:329 15 10 4 6 364:384 14 10 4 6 373:406 14 10 4 6 326:321 13 10 3 7 362:382 13 10 1 9 247:345 9 11 11 0 517:346 22 11 8 3 467:402 I9 11 8 3 459:411 19 11 7 4 364:333 17 11 5 6 393:404 16 11 5 6 329:417 16 11 6 5 315:307 15 11 4 7 370:439 15 11 4 7 375:471 15 11 3 8 325:349 13 11 4 7 258:229 10 11 1 10 350:414 9 11 10 1 468:308 21 11 9 2 515:472 20 11 8 3 405:347 19 11 8 3 447:425 19 11 8 3 411:405 19 11 5 6 463:391 16 11 5 6 429:458 16 11 3 8 264:314 13 11 3 8 285:349 13 11 2 9 269:337 12 11 2 9 322:452 12 11 2 9 210:221 8 1. BocaJuniors 13 11 o 2 53:19 22 3 PoTaI0 BeŽ'9rad Tihi 13 10 0 3 56:25 20 4. Slovenijales Trgovina 13 7 4 2 54:32 18 5. Elma 13 8 0 5 42:22 16 6. Delo Prodaja 13 7 1 5 42:37 15 7. Avtoobnova (-1) 13 6 2 5 46:32 13 8. Iskra Keramika 13 S 1 7 27:29 11 9. IMP Klimat 13 4 1 8 37:42 9 10. Slovenijales II (-1) 13 4 1 8 32:37 8 11. Delo mladina (-2) 13 4 2 7 23:32 8 12. Jugobanka (-1) 13 4 1 8 27:45 8 13. Alan Ford 13 2 2 9 35:65 6 14. Frank Zappa (-1) 13 1 0 12 14:95 1 V. skupina 1. RK Center 11 10 1 0 43:15 21 2. Sloga Dom JLA 11 8 1 2 50:13 17 3. Krovstvo Kosec 11 8 1 2 51:24 17 4. Senožeti 11 7 1 3 36:16 15 5. Energoinvest 11 7 0 4 31:17 14 6. Volvo servis 11 6 0 5 19:20 12 7. Svveet bar 11 5 0 6 36:37 10 8. Stara klapa 11 3 0 8 20:40 6 9. Typografika (-2) 11 3 1 7 23:29 5 10. Delo Vložišče 11 2 1 8 11:36 5 11. Gmajnovci 11 1 0 10 11:54 2 12. Ljubljanska banka (-4) 11 3 0 6 15:43 2 TRIMSKA KOŠARKA Najbolj množična v Ljubljani Končalo se je tudi tekmovanje košarkarskih ek ki je trajalo kar 3 mesece. 35 ekip je bilo razdeljer v 3 skupine. Bežigrajsko tekmovanje je najb množično v Ljubljani. Tekme so bile na visoki kv: letni ravni, žal pa nekateri igralci pozabljajo, da to le tekmovanje rekreativcev. S preveliko vner so večkrat po nepotrebnem dvigali temperaturo igrišču in tako povzročali težave sodnikom Sled za svoje delo gotovo zaslužijo pohvalo, saj j strokovnosti in objektivnosti ne more nihče opoi Prometna varnost se izboljšuje Pogovor z Iztokom Besličem, predsednikom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Bežigrad Rapubllikl svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil v letu 1988 pobudnik akcije minus 10%, katere namen je kontinuirano zmanjševanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom in poškodovanimi udeleženci. Akcijo je podprl republiški Izvršni svet. Obsega ukrepe na vseh področjih, ki lahko kakorkoli vplivajo na prometno varnost (preventiva, vzgoja, Izobraževanje, informiranje In propaganda, cestno gospodarstvo, zdravstvo, zakonodaja in zavarovalništvo). O izvajanju programa za Izboljšanje prometne varnosti na območju naše občine smo se pogovarjali z Iztokom Besličem, predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Bežigrad. »Imeli smo dve seji, je dejal Iztok Beslič, na katerih smo obravnavali pomembnejše teme kot so: spremembe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in s tem v zvezi tudi problematiko v naši občini, izvajanje preventivno vzgojnih akcij in programov delovnih teles sveta, sodelovanje z upravnimi organi, organizacijami ter skupnostmi, ki so delovno vezane na dogajanje v prometu ter sodelovanje z mestnim in republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.« • Katere naloge je svet, preko svojih delovnih teles, obravnaval In izpeljal? »V aprilu in maju smo v vseh vrtcih, ki imajo oddelke priprave na šolo izvedli prometni kviz Kaj ve ciciban o prometu. Pri organizaciji je poleg VVO sodelovala tudi Postaja milice Bežigrad. Organizirali smo tudi občinsko šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Nastopile so ekipe in posamezniki vseh bežigrajskih osnovnih šol, razen o. š. narodnega heroja Maksa Pečarja. Kljub našim prizadevanjem pa nam ni uspelo pritegniti k sodelovanju šol srednjega usmerjenega Izobraževanja, ki prometni vzgoji mladine ne posvečajo dovolj pozornosti. Pri organizaciji tekmovanja so sodelovali: o. š. Milana Šuštaršiča, AMZ Slovenije, AMTK-šola za voznike motornih vozil, Avto šola Ježica ter Postaja milice Bežigrad. Omenim naj še akcije Prometna značka za otroke VVO in osnovnih šol, Varno kolo in Kolesarski izpiti ter Izpiti za voznike koles z motorjem « • Varnoitl otrok In šolska mladina ste letos namenili več pozornosti kot prejšna leta. Ali so rezultati teh prizadevanj že vidni? »V okvirju prizadevanj za zagotovitev prometno varnega pričetka letošnjega šolskega leta je svet za preventivo v sodelovanju z osnovnimi šolami, krajevnimi skupnostmi, Postajo milice Bežigrad ter Oddelkom milice Črnuče izvedel akcijo Varnost otrok in mladine ob začetku šolskega leta. Delavci Postaje milice so že v mesecu avgustu opravili preglede šolskih okolišev. Na tej podlagi smo zagotovili nujno preglednost cestnih površin, obnovili talno signalizacijo ter pet najbolj izpostavljenih mest opremili z opozorilnimi transparenti.« • Kaj so v tej akciji storile šole? »Osnovne šole so pregledale in uskladile načrte varnih poti v šole. Pred pričetkom pouka so bili organizirani roditeljski sestanki, kjer so delavci milice in učitelji starše prvošolcev seznanili z varnimi potmi ter jih opozorili na morebitne nevarnosti. Hkrati so bili za učence prvih razredov organizirani tudi razgovori z miličniki.« • Na nekaterih prehodih za pešce smo opazili tudi pionirje prometnike. »V skladu z načrti varnih poti v šolo so bila izpostavljena mesta zavarovana s pionirsko prometno službo, aktivisti krajevnih skupnosti ter delavci milice. Pionirji prometniki so res skrbeli za varnost učencev v neposredni bližini šol, nadzirali promet učencev kolesarjev ter skrbeli za tehnično brezhibnost koles. Aktivisti krajevnih skupnosti so zavarovali 23 izpostavljenih mest, osem najbolj izpostavljenih križišč oziroma prehodov za pešce pa so zavarovali miličniki, ki so skrbeli predvsem za varnost otrok, obenem pa so okrepili nadzor prometa, kontrolo brezhibnosti vozil, izsiljevanja prednosti idr. Tako neposredno varovanje izpostavljenih mest je potekalo od 1. do 8. septembra v času, ko otroci prihajajo oziroma odhajajo iz šole, razen v križišču Samove in Vodovodne ceste in križišču Titove in Ceste Ceneta Stuparja na Črnučah, kjer miličniki vse šolsko leto skrbijo za varen prehod otrok čez cesto. Ob začetku šolskega leta se na območju naše občine ni zgodila nobena prometna nezgoda z udeležbo otrok, zato lahko ocenimo, da je bila akcija uspešna.« • Kaj pa Izobraževanje odraslih v prometu? »Svet je v sodelovanju s Centrom za vzgojo in publicistiko organiziral več predavanj za poklicne voznike in odgovorne osebe za promet in prometno varnost v delovnih organizacijah, za predsednike komisij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v krajevnih skupnostih ter mentorje prometne vzgoje v VVO in osnovnih šolah. Mentorjem prometne vzgoje v osnovnih šolah smo omogočili udeležbo na seminarju za izdelavo prometno-varnostnega načrta, ki sta ga organizirala Tehniška fakulteta v Mariboru in Zavod SRS za šolstvo« • Kdo pa zagotavlja osnovnim šolam In vrtcem pripomočke za prometno vzgojo? »Svet za preventivo je v skladu s svojimi finančnimi možnostmi zagotavljal testne pole in izkaznice za kolesarske izpite, kresničke, rumene rutice, prometne značke, uniforme za pionirje prometnike, video kasete, obrazce in nalepke za akcijo Varno kolo ter strokovno literaturo.« • Mnogi vozniki so bili presenečeni v akciji Brezhibno vozilo je varno vozilo. O tem smo že pisali, zanima pa nas kaj je pokazala ta akcija? -Skrb zbuja podatek o starosti vozil. Kar 76% pregledanih vozil je bila starejših od pet let. 46% vozil pa starejših od deset let. Glede na to bomo tehnični brezhibnosti vozil v prihodnje posvetili še večjo pozornost.« • Deloval je tudi »Odprti telefon«. Ali se Je obnesel? »Vsekakor. V želji, da bi v akcijo za izboljšanje prometne varnosti v naši občini vključili čim večje število udeležencev v prometu, ker bomo le s skupnimi močmi dosegli zastavljeni cilj, to je 10-odstotno zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu, smo organizirali »Odprti telefon«. Svet za preventivo je proučil prispele pobude in predloge občanov ter jih posredoval pristojnim organom in organizacijam. Največ pripomb se nanaša na neupoštevanje prometne signalizacije, omejitve hitrosti, prepovedi parkiranja. Glede na to je Postaja milice Bežigrad poostrila nadzor in kontrolo voznikov in vozil. Za predloge s področja urbanizma in urejanja prometa pristojni organi in organizacije pripravljajo strokovne ocene, da bodo oblikovani predlogi za njihovo realizacijo.« • Za konec povejte še kako so prometne akcije spremljala sredstva obveščanja? »Uspeh in učinkovitost vzgojno preventivnih akcij je v veliki meri odvisen od odziva in pomoči sredstev javnega obveščanja. V ta namen smo s prispevki v Zboru občanov, Dnevniku, Delu ter radiu Glas Ljubljane skušali vplivati na pozitiven odnos do varnosti v prometu ter ustreznejše obnašanje vseh udeležencev v prometu.« IVAN šuCUR DOM STAREJŠIH OBČANOV VABI Pomagajmo starostnikom Več kot deset let se v Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad že razvija izvendomska dejavnost. Dom je že sam po sebi odprtega tipa, s svojimi servisnimi in storitvenimi dejavnostmi pa omogoča tudi starostnikom v občini, da lahko čimdlje ostanejo v okolju, katerega so navajeni in se v njem dobro počutijo. Dom nudi razvoz kosil na domove, pomoč v gospodinjstvu, zdravstvena predavanja, merjenje krvnega pritiska, dnevno bivanje v domu, rekreacijo pod vodstvom fizioterapevtke in pranje perila. V četrtek, 2. novembra, ob 10. uri bo zdravstveno predavanje na temo: siva mrena. Predavala bo prof. dr. Karmen Dereani-Bežek. Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad poziva mlajše upokojenke in upokojence, študente in srednješolce ter vse ljudi, ki so voljni pomagati starejšim ljudem, da tudi oni prispevajo k višji kvaliteti starostnikovega življenja. To lahko dosežejo s tem, ko bi mu z raznimi manjšimi, za starostnika pa tako zelo pomembnimi uslugami In opravili, nudili tisto, česar sam ne zmore več, bodisi zaradi bolezni ali starostne onemoglosti. O ceni uslug bi se sproti dogovarjali In jo korigirali. Delo bi potekalo organizirano, pod vodstvom strokovnega delavca. Imeli bi skupne razgovore In srečanja ter organizirali krajši zanimiv seminar v našem domu na to tematiko. Vse Informacije dobite pri Tjaši Tome, organizatorici zunanje dejavnosti, v Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad, Komanova ulica 1, telefon 344-371, int. 34. Razstavljala je Vida Fakinova Pestra kulturna dejavnost v Mednarodnem podjetju Slovenijales Ves oktober je bila v Galeriji Slovenijales na ogled razstava olj slikarke Vide Fakinove. O njenem ustvarjalnem delu govorijo njene slike, pa vseeno povzemimo nekaj misli iz utemeljitve Župančičeve nagrade, ki jo je slikarka prejela leta 1983: »Slikarska interpretacija Vide Fakin, razpeta med sanjami in razumom, razkriva pritajen strah pred uničenjem zadnjih, navidez trdnih in trajnih krajinskih vrednot. Vida Fakin je slikarka, ki neprestano spremlja temeljna vprašanja naše materialne in duhovne eksistence, jih preliva v umetniški izraz in nam jih kontinuirano posreduje v izvirni, tradicionalno bogati in komunikativni estetski govorici. S svojim umetniškim prispevkom k slovenski kulturi bogati naše duhovno okolje in vnaša vanj novo, izvirno angažirano sestavino.« Delovne dni kolektiva Slovnijalesa pa bogatijo tudi dela akademskega slikarja Franceta Slane. Likovni kritik Iztok Premrov ob najnovejših akvarelih slikarja razmišlja takole: »Med sodobnimi slovenskimi slikarji je malo takih, ki bi jim akvarelno slikarstvo pomenilo toliko, kot pomeni Francetu Slani. Z njim je uveljavil in likovno opredelil vse svoje poglavitne teme, predvsem pa je izbrusil in dovršil nekatere tehnološke posebnosti te zahtevne likovne tehnike S Slanovih akvarelov vejeta mehkobna barvitost in zadržana lirič-nost. Postali sta odločni znamenji povsem opredeljenega osebnega sloga, ki ga je Slana izoblikoval v desetletjih svojega samostojnega ustvarjanja. Do akvarelnega slikarstva je ta čas gojil posebno naklonjenost. Z značilno akvarelno izpovedjo, v kateri je združil svoje poglede na umetnost s pričevanji okolja, v katerem nastaja, se je Slana uveljavil doma in na tujem. M. V. RADIO GLAS TUDI O DOGAJANJIH LJUBLJANE V NAŠI OBČINI MED LJUDMI radio GL>1S Ijubljane Ljubljana, Kopitarjeva 2 tel: 325-496, 325-494 studio: 328-944, 328-954 IZVIREN IN POSEBEN GLASBENI SPORED BREZ NAPOVEDOVALCEV, PROGRAM VODIJO NOVINARJI. ODDAJAMO NA UKV 102,4 in 105,1 MHz STEREO V ŽIVO Jesen je tu! Obiščite nas še preden vas obiščejo jesenske in zimske tegobe Poskrbite: - zase: čaji in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč proti prehladu, revmatizmu, aterosklerozi, za žile, za boljše počutje... merilci za pritisk, maserji, telovadni pripomočki - za dojenčka: otroška hrana, stekleničke, dude, mazila, šamponi, kopeli... - za vašega psa ali muco: zdravila in insekticidi Za zdravje v družini poskrbi Domača lekarna. Dipl. farm. T. Strnad v pritličju blagovnice Astra SLOVENSKA SOLIDARNOSTNA AKCIJA Pomagajmo vsi! Neurje za neurjem biča ljudi, ki vztrajajo živeti na manj razvitih območjih naše dežele in jim bolj kot kdajkoli doslej ogroža njihov nadaljnji obstoj. Tudi najstarejši ljudje v teh krajih ne pomnijo poletja, v katerem bi bila narava tako kruta in bi povzročila toliko škode. Sleherni od nas bo moral pomagati in nekaj prispevati, če hočemo vsaj delno omiliti posledice nesreče; in to vsaj toliko, da bodo tamkajšnji prebivalci s svojimi družinami lahko preživeli zimo. Socialistična zveza in Rdeči križ prosita, da svoje prispevke nakazujemo na žiro račun Rdečega križa Slovenije številka 50101-678-51579 »Za prizadete ob neurjih v severovzhodni Sloveniji«. Vedeti moramo, da sredstva rezerv, redna solidarnostna sredstva in drugi redni sistemski viri in ukrepi za odpravo posledic neurij ne bodo zadoščali, zato moramo po svojih močeh prispevati vsi. Posamezniki, organizacije in podjetja, ki bi želeli prispevati in pomagati v materialu, naj to sporočijo na občinski odbor Rdečega križa ali občinsko konferenco SZDL, Linhartova 13. izdalo knjižico žepnega formata 11,5 cm krat 21 cm. Forma’> značilen za priljubljeno zbirko Kulturni spomeniki Slovenije, ki j°J vrsto let uspešno izdaja Založba Obzorja iz Maribora. Vodnik po bežigrajski občini nima ambicij biti brezhibno nadvse popolno zrcalo vsega, kar se je dogajalo, kar se doga)8 fj. kar je moč videti na ozemlju občine, ima pa vendar ambicijo Pr8 staviti občanom in obiskovalcem občine Bežigrad, ki se bodo sp . hodili križem kražem po njenih poteh, kanček preteklosti, v jno v ohranjene pomnike naravne in kulturne dediščine, mrežo vzg0*.,j izobraževalnih enot vseh stopenj, kulturnih ustanov, zmoglj^. gostinsko-turistične ponudbe, trgovin, storitvene dejavnosti, ob) tov osnovnega zdravstva, pa tudi najuspešnejših in najbolj f*" , zentativnih proizvodnih enot različnih vrst dejavnosti. Knjižica ima 56 strani besedila, shematičen zemljevid ob*L| z vsemi krajevnimi skupnostmi, nekaj črnobelih ilustracij in b81^ ovitek s fotografijo osrednjega dela Bežigrada. Ustanovitelj In Izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zv*z* delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad Glavni urednik: Vlado Barabaš; odgovorni urednik: Janez Snol' tehnični urednik: Rudi Izgoršek Predsednik časopisnega svata: Joško Pirnar Naslov uredništva: Linhartova 13, II. nadstropje, soba 216 / T^8' fon: 329-041 Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno gospodinjstva in vse delovne organizacije v bežigrajski / Rokopisov in fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri P°’ 61102 Ljubljana/ Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska kon renca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte skega naroda, leta 1980 nagrado in priznanje občine Bežigrad, i* 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Tisk In korekture: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov In revij, Liu Ijana. Titova 35 Naklada: 24.200 izvodov jž)«l Avtorici vodnika sta etnologinji Breda Pajsar in Nena Židov. . je v nakladi 3000 izvodov, natisnila ga je Tiskarna Mladinska k”)8 j Naročite pa ga lahko pri Turističnem društvu Ljubljana Vojkovi 1 po ceni 30 000 din za izvod. (Kupcem nad 50 i*80 priznava društvo 20-odstotnl popust.) DANICA Z°n PRIHODNJA ŠTEVILKA 21. NOVEMBF*a