Hmeljar, letnik 78 39 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije HMeLjARSTVO V SLOVeNIjI DOŽIVLjA INTeNZIVNe SPReMeMBe NA PODROČjU SORTNe SeSTAVe IN POVRšINSke ZASTOPANOSTI Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Podobno kot druge kmetijske panoge je tudi hmeljarstvo podvrženo stalnim spremembam. Ena izmed bolj vidnih sprememb v zadnjih letih je prav gotovo spreminjanje površin, zasajenih s hmeljem, in v povezavi s tem sortni sestav na naših pridelovalnih površinah. Spreminjanje površin in sortne sestave je odraz prilagajanja pridelovalnim in tržnim razmeram na eni strani ali pa interesu posameznih pridelovalcev na drugi strani. Velik vpliv na obseg pridelave hmelja sta zgodovinsko gledano imeli prva in druga svetovna vojna. Prav gotovo pa na te spremembe največ vpliva prodaja hmelja oziroma finančna situacija. To pomeni, da bolje, ko se hmelj prodaja, več se ga sadi, in obratno. Hkrati s prodajo je povezana tudi sortna politika pridelave. V preglednici 1 je predstavljeno spreminjanje površin pod hmeljem v zadnjih dvajsetih letih. Kot lahko vidimo, se je prvi večji padec površin pojavil v letih 1997 do 1999. Potem so se te površine bolj ali manj obdržale do leta 2003, ko se je spet pojavil še en padec. V letu 2007 do 2008 so se površine nekoliko povečale in nato v letu 2009 ponovno padle. Zmanjševale so se vse do leta 2013, v letu 2014 pa se je končno trend obrnil navzgor in tako je še danes. Leto Rodni nasadi (ha) Prvoletniki (ha) Premene (ha) Vsi nasadi (ha) Vsi nasadi + premene (ha) Pridelek skupaj (ton) Pridelek (kg/ha rodnega nasada) 2016 1335 149 293 1484 1777 2475 1853 2015 1228 175 360 1403 1763 1678 1366 2014 1139 156 488 1296 1784 2318 2035 2013 1061 105 626 1166 1792 1297 1222 2012 1102 57 636 1159 1795 1564 1419 2011 1351 24 453 1376 1829 2470 1828 2010 1450 38 374 1488 1862 2461 1697 2009 1393 124 207 1517 1724 2500 1795 2008 1532 86 254 1618 1872 2359 1539 2007 1467 106 302 1573 1875 1987 1355 2006 1416 52 316 1468 1784 1899 1341 2005 1413 49 416 1462 1878 2544 1801 2004 1472 49 419 1520 1940 2608 1772 2003 1572 53 434 1625 2059 1313 835 2002 1723 94 273 1817 2091 2194 1274 2001 1639 168 251 1807 2087 2158 1317 2000 1649 127 323 1774 2099 1805 1095 1999 1737 86 510 1822 2333 2590 1491 1998 1926 75 448 2001 2449 3160 1641 1997 2129 153 222 2282 2504 4194 1970 Preglednica 1: Spreminjanje površin pod hmeljem v zadnjih dvajsetih letih Hmeljar, letnik 7840 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Celeia se je povzpela na prvo mesto. Na sliki 1 so predstavljeni povprečni hektarski pridelki hmelja za zadnjih 20 let. Kot vidimo, je bilo rekordno leto 2014, najnižji pridelek pa je bil dosežen leta 2003. Tudi glede sortne sestave nasadov hmelja v Sloveniji je slika v zadnjih desetih letih zelo pestra. Pobližje so podatki prikazani v preglednici 2. V letu 2016 so se površine, zasajene s sorto Celeia, prvič povzpele na prvo mesto, in sicer na 573 ha, Aurora pa se je po vrsto letih morala prestaviti s prvega na drugo mesto in trenutno obsega 473 ha. Poleg Celeie se ponovno povečujejo površine pod Savinjskim goldingom in Slika 1: Povprečni hektarski pridelki hmelja v Sloveniji v obdobju od 1997 do 2016 Slika 2: Stanje sortnega sestava hmelja v Sloveniji v letu 2016 Bobkom, vedno bolj vidno mesto pa že zaseda novejša sorta Styrian gold, ki že zavzema 43 ha. V letu 2016 sta v konkurenco za površine prišli še novi dve slovenski sorti, Styrian Wolf in Styrian Cardinal; v tem letu sta bili posajeni na 5-ih hektarjih. Na novo se je v letošnjem letu zasadilo še nekaj hektarjev s tujimi sortami hmelja, in sicer dobrih 5 ha s sorto Fuggla in okoli 6 ha s sorto Cascade. Glede števila hmeljarjev je stanje v zadnjih letih precej nespremenjeno. Trenutno je aktivnih hmeljarjev, torej tistih, ki imajo v Registru kmetijskih gospodarstev prijavljene nasade hmelja, v Sloveniji, 111. Hmeljar, letnik 78 41 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Sorta hmelja Aurora 992 1008 960 906 813 654 582 578 526 473 Savinjski golding 190 189 160 171 171 133 128 147 152 167 Bobek 158 171 154 136 116 84 90 104 138 147 Hallertauer Magnum 67 65 55 61 59 26 17 15 15 15 Celeia 123 140 150 181 179 230 312 403 494 573 Cerera 25 22 15 9 9 2 0 0 0 Sorte v preizkušanju 13 8 9 9 13 11 11 11 22 19 DANA 4 8 12 13 13 12 10 11 10 8 Styrian gold 6 11 23 39 43 Atlas 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hallertauer Taurus 2 2 Hallertauer Merkur 2 2 2 Cicero 1 1 1 1 1 Cascade 1 2 8 Styrian eureka 1 2 Chinook 1 1 Fuggle 5 Styrian Cardinal 7 Styrian Wolf 14 Drugo 1 1 1 Skupaj 1578 1617 1519 1488 1375 1159 1166 1296 1403 1484 Premena 302 254 207 374 453 636 626 488 360 293 Preglednica 2: Spreminjanje površin glede na sorto hmelja v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2016 HMeLjIšČA Se OBNAVLjAjO S kVALITeTNIM SADILNIM MATeRIALOM Dr. Magda Rak Cizej, dr. Sebastjan Radišek, Joško Livk in Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Sadilni material na področju hmeljarstva, ki je namenjen premeščanju oziroma trženju, je v Sloveniji urejen s certifikacijsko shemo. To pomeni, da imamo natančno sledljivost sadilnega materiala različnih kategorij, ki ga pridelujejo registrirani dobavitelji. Trenutno veljavna zakonodaja, ki določa pogoje za trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, je navedena v Pravilniku o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 45/2013 in Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 24/2015. Za hmeljarje je pomembno, da poznate kategorije sadilnega materiala hmelja, ki ga lahko uporabljate za sajenje v svojih hmeljiščih. Tako lahko za sajenje uporabite eno izmed naslednjih kategorij sadik hmelja: 1) Certificirane sadike A (CSA), katere prideluje Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Za nakup teh sadik je potrebno predhodno naročilo na IHPS. 2) Certificirane sadike B (CSB) pridelujejo hmeljarji, ki imajo uradno pregledana in uradno potrjena certificirana matična hmeljišča (CMH) za določeno sorto v tekočem letu.