Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/81 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-3627 Naslov projekta (Pre)oblikovanje spomina na prelomna obdobja v slovenski zgodovini 20. stoletja Vodja projekta 1008 Oto Luthar Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 1540 Univerza v Novi Gorici Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.01 Zgodovinopisje Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13'06 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.01 Zgodovina in arheologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Projekt je obravnaval razmerja med reprezentacijo spomina in politikami identitete v slovenski družbi v obdobju od konca socializma in ustanovitve neodvisne slovenske države. Cilj projekta je bil celovita analiza spominskih praks (uradne, vsakdanje, kolektivne, individualne ... ), skozi katere se oblikuje in vzdržuje spomin na najbolj travmatična obdobja v novejši slovenski in tudi evropski zgodovini. V središču naše pozornosti je bil spomin na obdobje tako imenovane »druge Tridesetletne vojne« oz. prva polovica »kratkega 20. stoletja« (Hobsbawm). S sistematično primerjalno analizo gradiva, ki smo ga zbrali v okviru raziskave o spominu na prvo svetovno vojno ter na podlagi podobnih tematizacij v Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem in Baltskih državah, smo predstavili temeljne premene v interpretaciji posledic obeh svetovnih vojn. Projektna skupina je orisala dinamiko spreminjanja omenjenih spominskih praks po letu 1989 ter odvisnost in interakcijo med posameznimi manifestacijami spomina. Razmere na Slovenskem so obravnavane v primerjalni perspektivi na evropski ravni - tako z nekaterimi nekdanjimi socialističnimi državami, kot tudi z evropskimi državami s primerljivim zgodovinskim in družbenim razvojem. Po letu 1989 je namreč v večjem delu Evrope prišlo do temeljitega premisleka, ki je, drugače kot prejšnje tovrstne tematizacije, obravnavano obdobje postavil v širši časovni okvir in zajel spomin vseh družbenih skupin. Podobno kot Harald Welzer so tudi drugi kompetentni raziskovalci tega časa in dogajanja ugotovili, da »družbena energija« aktualnih »spominskih vojn« izhaja iz boja med različnimi družbenimi in političnimi skupnami, ki si prizadevajo pridobiti merodajno interpretativno avtoriteto za renarativizacijo tega dela »skupne evropske zgodovine«. Pri tem se vedno znova izkaže, da prav travmatičnost preteklosti, predvsem pa različni spomini nanjo, povzroča/jo največja razhajanja med interpretacijami. Še več, dvajset let po prelomnih spremembah v središču Evrope ni več nobenega dvoma o tem, da imajo te izrazito polifonične in diferencirane interpretacije preteklosti pomemben, če ne celo odločilen vpliv na oblikovanje in značilnosti demokratične družbe. Razumevanje njihove dinamike in dialektike je zato bistvenega pomena za demokratizacijo in pluralizacijo na vseh področjih družbenega življenja, tako na nacionalni kot na evropski ravni. ANG The research thematized the relationship between representation of memory and politics of identity in Slovenian society after 1980s and the formation of independent Slovenia. The goal of the project was a comprehensive analysis of memory practices (official, everyday, collective, individual, etc.) which are conducive to shaping and maintaining the memory of most traumatic periods and events in recent European and also Slovenian history. The center of project's attention was the period of the so-called "Second Thirty-Year War," i.e. the first half of the "short 20th century" (Hobsbawm). Systematic comparative analysis of material collected during the research on memory of the Great War, along the related thematizations and research conducted in Austria, Bulgaria, Germany, Hungary, Slovakia, Croatia and in the Baltic states, enabled us to analyze the shift in contemporary interpretations of both world wars. The project team outlined the dynamics of changes and transformations of memory practices after 1989, and interdependencies and interactions between different manifestations of memory. The situation in Slovenia was studied in comparative perspective on the European level: it included European countries and some former socialist ones, which share comparable historical and social development. After 1989, a fundamental reconsideration of the recent past took place in most of Europe, situating - as opposed to the majority of previous such thematizations - the concerned historical period into a broader time frame and including the memory of all social groups. Similar to Harald Welzer, other researchers of that time and events established that: "social energy" of contemporary "memory wars" emerges from the struggle between different social and political groups aiming to gain the interpretive authority in renarrativization of this period of "shared European history." Time and again, the traumacity of the past and particularly the different memories of it have been shown to cause the gravest gaps and conflicts between different interpretations What is more, twenty years after the seminal events in the center of Europe there is no doubt that the pronouncedly polyphonic and differentiated interpretations of the past have a significant, perhaps decisive role in shaping the characteristics of a democratic society. Understanding the dynamics and dialectics of these processes is therefore essential for democratization and pluralization of all areas of social life on national and European levels. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Projekt se je osredotočal na sistematično raziskovanje reinterpretacij in reprezentacij prelomnih dogodkov 20. stoletja v Sloveniji in, v primerjalni perspektivi, državah Jugovzhodne Evrope. Nabor raziskav obsega reinterpretacije upora, kolaboracije, množičnih nasilnih smrti, prostovoljnega in prisilnega izseljevanja in stalnega preoblikovanja spomina. Prav tako se je raziskovalna skupina posvečala rabam spomina na prelomna obdobja 20. stoletja v politikah identitete in reprezentacij, ki prevladujejo na Slovenskem od konca osemdesetih let 20. stoletja naprej - v popularni kulturi, praksah oblikovanja kulturne dediščine in muzejskih naracijah ter v digitalnem prostoru. V okviru projekta je bila uspešno zaključena serija znanstvenih srečanj na temo vsakdanjega življenja tik pred, med in takoj po prvi svetovni vojni. Podobno kot nekateri pred nami, tudi mi v tem obdobju vidimo zametke katastrofe, ki je Evropo, kasneje pa ves svet, pretresla v poznih tridesetih in prvi polovici štiridestih let prejšnjega stoletja. Delo na tem področju je usmerjeno k proučevanju kulturnih procesov v obdobju med prvo svetovno vojno in neposredno po njej na Slovenskem. Te procese smo postavili v perspektivo s sočasnimi (novimi) tokovi v zahodni Evropi, tako so nam služili kot podlaga za analizo tradicionalnih potez v večplastnih poskusih normalizacije življenja. Med slednje sodijo umetniška prizadevanja vidnejših posameznikov, arhitekturne stvaritve v obliki spominskih obeležij in subtilnih (javnih) sporočil o smislu trpljenja, »vračanje« vojnih rekonvalescentov, ter avtobiografske refleksije na minulo vojno oz. preoblikovanje Starega sveta. V povezavi z delom na mednarodnem projektu, v okviru katerega smo tematizirali uničenje judovske skupnosti v Prekmurju v drugi svetovni vojni, smo se v okviru projekta nekoliko podrobneje ukvarjali z vzroki za vzpon nacizma in fašizma. Holokavst nas v tem primeru prvenstveno ni zanimal na ravni številk in drugih konkretnih podatkov, temveč s stališča pričevanj preganjanih in njihovih sodobnikov. Ob konkretnih procesih, ki so spremljali čas obeh svetovnih vojn, nas je za spoznanje bolj zanimal življenski svet žrtev, po drugi strani pa smo se sistematično ukvarjali tudi s spreminjajočim spominom nanje. Sočasno je potekala raziskava vloge in uporabe antifašistične dediščine v Sloveniji in ostalih post-jugoslovanskih družbah, ter osrednja raziskava in analiza transformacij in remediacije spomina na svetovni vojni, socializem in Jugoslavijo v digitalnih medijih in družbenih omrežjih. Eden osrednjih ciljev projekta je bilo sistematično raziskovanje zgodovinskega revizionizma na Slovenskem in v družbah Jugovzhodne Evrope ter načinov rabe preteklosti za izpogajanje sodobnih kolektivnih identitet na nacionalni in evropski ravni. V povezavi s tem je bil na ZRC SAZU v novemrbu 2012 organiziran mednarodni posvet z naslovom »Spomin na prelomna obdobja v jugovzhodni Evropi v 20. stoletju« (http://raziskovalniblog.wordpress.com/2012/11/05/vabilo-na-konferenco-the-power-of-memory-moc-spomina/). Posveta so se udeležili kolegice in kolegi iz Nizozemske, Avstrije, Grčije, Bolgarije in Romunije; skupaj s člani raziskovalne skupine so tematizirali spremembe v politikah spomina in spominski pokrajini v družbah Jugovzhodne Evrope po koncu socializma. Prispevki s posveta, skupaj s prispevki še nekaterih avtorjev, bodo objavljeni v posebni monografiji. Projektna skupina je intenzivno sodelovala s kolegicami in kolegi iz Avstrije (dr. Heidemarie Uhl, dr. Mihael John, dr. Christian Promitzer), Bolgarije (dr. Daniela Koleva, dr. Nikolai Vukov), Velike Britanije (dr. Andrew Hoskins), Izraela (dr. Wolf Moskovich), Nemčije (dr. Ulf Brunnbauer). Na podlagi rezultatov projekta so nastale monografije, številni znanstveni članki, prispevki v časopisju, zbirke fotografij in zemljevidi (objavljeni na potralu www.arzenal.si), strokovni in poljudni članki. Članice in člani raziskovalne skupine so izsledke raziskav predstavili na številnih simpozijih in konferencah doma in v tujini (v Kanadi, ZDA, Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Nizozemskem, Kitajskem, v Južni Afriki itd.). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Delo na projektu je bilo realizirano v skladu z načrtom tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika. Izpolnjeni so bili zastavljeni cilji: raziskave na vseh raziskovalnih področjih (zgodovinski revizionizem, materialni spomeniki, popularna kultura, literatura, digitalne tehnologije) so rezultirale v objavljenih monografijah in znanstvenih člankih, predavanjih in predstavitvami strokovni in širši javnosti doma in v tujini. Poleg tega je bil izveden mednarodni znanstveni sestanek na temo zgodovinskega revizionizma, v delu je priprava zbornika predstavljenih prispevkov sodelujočih raziskovalcev ter nekaj povabljenih strokovnjakov, ki delujejo na tem področju. V okviru dela na projektu so bila izvedena predavanja gostujočih predavateljev. Člani projektne skupine so svoje delo predstavili na vabljenih predavanjih in znanstvenih konferencah ter v radio in televizijskih oddajah. V okviru projekta je objavljeno več člankov v znanstvenih revijah, poglavij v zbornikih, ter nekaj monografij. Martin Pogačar in Ivanka Huber sta uspešno zaključila in zagovarjala svoji doktorski disertaciji. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Projektni skupini se je v zadnjem (podaljšanem) letu izvajanja projekta pridružila dr. Ana Hofman. Dr. Hofmanova je projektu pomembno prispevala z raziskavo o rabi preteklosti, spomina na drugo svetovno vojno, ter dediščine antifašizma v različnih praksah ustvarjanja družbenih alternativ in upora, predvsem prek popularne glasbe. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 36053549 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pozaba (ne) boli: zgodovinski revizionizem v post-socialistični Sloveniji ANG Forgetting does (not) hurt: historical revisionism in post-socialist Slovenia Opis SLO Avtor trdi, da se v post-socialistični Sloveniji namesto pričakovane demokratizacije in preloma z ideološko obremenjenim zgodovinopisjem po letu 1989 pojavljajo in razvijajo vsaj trije tekmujoči in politično obremenjeni načini interpretacije: liberalno-konformističen, ki vztraja na tem, da se je treba obrniti v prihodnost in pozabiti na travmatično preteklost; revizionističen pristop, ki je vsaj v Sloveniji najbolj agresiven; in objektivistični pristop, ki je med slovenskimi zgodovinarji po letu 1991 najbolj razširjen. Avtor raziskuje kako je kolektivni spomin mobiliziran v splošnem, formalnem okviru ter v bolj personaliziranih in/ali čustvenih naracijah. Pri tem sledi spremembam v slovenski spominski krajini, ki jo razdeli v tri tipe: avtoritativni, ki ga zaznamuje želja za neposredno kolonizacijo interpretacije preteklosti, zlasti druge svetovne vojne; pomiritveni tip; konfliktni tip, ki z alternativno interpretacijo trči ob ikonografijo partizanskih spomenikov. ANG The author argues that instead of the anticipated democratization and break with ideologically burdened historical work after 1989, in post-socialist Slovenia at least three competing politically contaminated ways of interpreting the past gained momentum: the so-called liberal-conformist position, which insists on looking in the future and forgetting the traumas of the past; the revisionist standpoint which, at least in Slovenia, is the most aggressive one; and the objectivistic approach practiced by most Slovenian historians after 1991. He investigates how collective memories are mobilized in general, formal and in particular more personalized and/or emotional narratives. He traces the changes in Slovenian memorial landscape divided into categories: the authoritarian type, defined by a desire for direct colonization of the interpretation of the past related to the Second World War; the reconciliatory type that tries to achieve reconciliation; the conflicting type that clashes with the iconography of an existing partisan monument as an alternative interpretation. Objavljeno v Taylor&Francis;Association for the study of nationalities; Nationalities papers; 2012; Vol. 40; str. 1-11; A': 1; Avtorji / Authors: Luthar Oto Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 263396608 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Po robovih spomina : antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti ANG Margins of memory: anti-Semitism and the destruction of the Jewish community in Prekmurje Opis SLO Monografija prinaša splošen uvod v tematiko, vsebuje pa tudi bolj poglobljen opis zgodovinskega ozadja antisemitizma in holokavsta ter širšega ozadja v povezavi z nacionalnimi in regionalnimi značilnostmi sosednjih Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V prvem delu avtor posebno pozornost posveti vzponu nacizma in antisemitizma, v Evropi. V drugem delu pa podrobneje predstavi pregled prekmurske situacije, pri čemer se opera na pričevanje preživelih in prič. ANG The monograph gives a general introduction to the topic. In the first part, the author discusses the wider historical circumstances and the historical background of anti-Semitism, related to the national and regional characteristics in Germany and in Austria, Hungary and Croatia. The rise of Nazism and anti-Semitism are meticulously discussed to provide a wider context into which the Slovenian case is situated. In the second part, the author gives a factual overview of the Prekmurje situation, focusing at that on testimonies of survivors. Objavljeno v ZRC Publishing House, ZRC SAZU; 2012; 159 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Luthar Oto Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 33284141 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Politična dimenzija postsocialističnih spominskih praks: samoorganizirani zborovi na območju nekdanje Jugoslavije ANG The political dimension of post-socialist memory practices: self-organized choirs in the former Yugoslavia Avtorica razpravlja o kulturnih in družbenih praksah, ki do jugoslovanske preteklosti pristopajo pozitivno in predstavljajo potencialni vir emancipacije, refleksije in upora, hkrati pa tudi klic po kolektivnosti in solidarnosti v Opis SLO različnih post-jugoslovanskih svetovih, ne glede na etnične meje. Osredotoča se na kulturne prakse samo-organiziranih mladinskih pevskih zborov, ki prepevajo pesmi iz obdobja socialistične Jugoslavije. Fenomen samo-organiziranih zborov v bivši Jugoslaviji razume kot paradigmatski primer pristopa k jugoslovanski socialistični preteklosti na pro-aktiven, avtonomen in emancipatoren način, kar je, kot trdi avtorica, predpogoj za imaginacijo in izpogajanje »spodobne«, »normalne«, »evropske« prihodnosti v post-jugoslovanskih prostorih. ANG The article discusses cultural and social practices that approach the Yugoslav socialist past positively and represent a potential source of emancipation, reflection, and resistance, a call for collectivity and solidarity in various post-Yugoslav worlds, as well as across ethnic boundaries. In particular, it discusses the cultural practices of self-organized youth choirs that sing songs from the Yugoslav socialist period. The phenomenon of self-organized choirs in the former Yugoslavia is considered a paradigmatic example of approaching the socialist Yugoslav past in a pro-active, autonomous and emancipatory manner, which, the author argues, is a precondition for imagining and negotiating a "decent", "normal", "European" future in the post-Yugoslav space. Objavljeno v Südost-Institut; Defragmenting Yugoslavia; Südosteuropa; 2011; Str. 315329; Avtorji / Authors: Petrovič Tanja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 33329197 Vir: COBISS.SI Naslov SLO "Dokler nas smrt ne loči": moderna spominska pokrajina in nacionalizacija kolektivnega spomina po prvi svetovni vojni ANG "Until death do us part": contemporary memorial landscape and the nationalization of collective memory after the Great War Opis SLO Prispevek se osredotoča na primerjavo med dvema spominskima pokrajinama prve svetovne vojne, ki vsaka na svoj način pričata o dokončni nacionalizaciji kolektivnega spomina. Metodološko gledano gre pri primerjanju solunskega vojaškega pokopališča Zejtinlik in italijanskih oziroma avstro-ogrskih pokopališč/kostnic na obeh straneh reke Soče za premišljeno primerjavo dveh tipov komemorativnih strategij. Avtor že v uvodu ugotavlja, da je »multikulturni« Zejtinlik lahko nastal predvsem zato, ker je šlo za komemoracijo v tujini in ker prva svetovna vojna ne sodi med konstitutivne mite moderne Grčije. Pričujočo analizo/interpretacijo avtor razdeli na dva dela. V prvem razišče posmrtno diferenciacijo padlih vojakov Antante, v drugem pa ugotavlja, v katerih točkah se razlikujejo pokopališča antantnih sil in sil osi. V tematizaciji zadnjih primerja italijanske kostnice in avstro-ogrska pokopališča ob nekdanji soški fronti. ANG The chapter is a comparative analysis of two Great War memorial landscapes which each in its own right testify of the final nationalization of collective memory. Methodologically, comparing the Salonika military cemetery with Italian or Austro-Hungarian cemeteries/cenotaphs along the Soča River proves to be a deliberate comparison of two distinct commemorative strategies; "multicultural" Zejtinlik is a commemoration abroad and the Great War is not a constitutive myth of modern Greece. The analysis is divided into two parts, first, the author investigates the postmortem differentiation of the Entente's fallen soldiers while in the second part detects points where the Entente and Central Powers cemeteries differ. To do so the author compares Italian cenotaphs and Austro-Hungarian cemeteries along the Isonzo Front line. Objavljeno v Založba ZRC; Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij; 2011; Str. 173-199; Avtorji / Authors: Luthar Oto Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 35937581 Vir: COBISS.SI Naslov SLO GEOGRAFIJA NEKEGA PROPADA: Multikulturalizem severovzhodne Slovenije pred in po uničenju judovske skupnosti ANG Mapping the decline: multicultural coexistence in North-East Slovenia before and after the destruction of the Jewish community Opis SLO Članek je posvečen izginotju multi- in interkulturnega Prekmurja. Vse do srede 20. stoletja je bila ta pokrajina na severovzhodu današnje Slovenije enkraten primer prepletanja madžarskih, južnoslovanskih in germanskih jezikov in kultur. Odločilen vpliv na razvoj pokrajine pa je imela močna judovska skupnost, ki je osrednji predmet razprave. Judje namreč niso narekovali samo gospodrskega razvoja, temveč so bili tudi osrednji akterji kulturnega in socialnega življenja. Med temi kaže še posebej izpostaviti tiskarje, založnike, zdravnike, pravnike, podjetnike in bankirje. Glede na to antisemitizem in nacistična deportacija ni uničila samo osemdeset odstotkov judovskega prebivalstva ampak dobesedno ustavila process modernizacije pokrajine. ANG The article is about the emergence and the disappearance of the multicultural lifeworld in Prekmurje. The most North-eastern part of Slovenia is the only region in Europe where the Hungarian, German and South Slavic cultures were melted into an intercultural landscape of interethnic and inter-cultural relations and practices. Before the World War II, Prekmurje was also the region with the largest Romani and Jewish communities on the territory of nowadays Slovenia. In their article the authors are particularly interested to present the Jewish influence on this multicultural habitat. The Jews not only set the economic pace of the province, but also left a definitive mark on its cultural and social life. Among the most notable agents of economic and cultural development were printers, publishers, medical doctors, lawyers, factory owners and owners of the local Savings Bank. Anti-Semitism and Nazi deportation in 1944 therefore not only destroyed 80 % of Jewish population of the region but also stopped the modernisation process of the region. Objavljeno v Hebrew University, Center for Slavic Languages and Literatures;University of Natural Sciences and Humanities, Institute of Modern Languages and Interdisciplinary Research; Galicia, Bukovina and other borderlands in Eastern and Central Europe; 2013; Str. 287-306; Avtorji / Authors: Luthar Oto, Šumi Irena Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 35772717 Vir: COBISS.SI Naslov SLO (Ne)pomirljiv narod: politike spomina v Sloveniji po letu 1991 ANG (Un)reconcilable nation: Slovenian memory politics after 1991 Opis SLO Avtorica razpravlja o načinih izpogajanja spomina na drugo svetovno vojno kot tisti temeljni trenutek slovenskega zgodovine, ki je točka delitve tudi po samostojnosti leta 1991 in pridružitvi EU leta 2004. Skozi analizo političnih diskurzov o spominu na pomembne dogodke slovenske novejše zgodovine avtorica osvetljuje mehanizme izoblikovanja naroda v samostojni Slovneniji ter načine kako se sooča z ovirami, ki jih porajajo ideološke in zgodovinske delitve slovenske družbe, ki temeljijo na nasptrotujočih se vlogah (partizani vs. domobranci) med drugo svetovno vojno. ANG The paper discuses the ways in which memory of the Second World War, as a foundational moment of Slovenian nationhood and simultaneously a point of division of Slovenian nation, is being negotiated in Slovenia after country's independence in 1991 and EU accession in 2004. Through the analysis of political discourses which commemorate important events from Slovenian recent history, the paper highlights mechanisms of the national essence making in the independent Slovenia and ways in which it deals with obstacles posed by ideological and historical divisions in the Slovenian society based on the opposed roles (partisans vs. domobranci/homeguards) in the WW2. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Petrovič Tanja Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 2. COBISS ID 2147579 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Memonavtika: Jugoslavija v digiralnih spominih, spomenikih in propovedništvu ANG Memonautica: Yugoslavia in digital memories, memorials and storytelling Opis SLO Tanja Petrovič je bila mentorica Martinu Pogačarju, ki je na Univerzi v Novi Gorici zagovarjal doktorsko disertacijo, v kateri obravnava digitalne mediacije jugoslovanske preteklosti in ter širše družbene posledice mediacije spomina in zapuščine, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. ANG Tanja Petrovič was mentor for doctoral dissertation of Martin Pogačar. The dissertation deals with digital mediatisation of the Yugoslav past and highlights broader social consequences of mediatisation of memory and legacy enabled by digital communications technologies. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [M. Pogačar]; 2011; 261 str.; Avtorji / Authors: Pogačar Martin Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 3. COBISS ID 36543277 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Antikomunizem brez komunistov kot del historičnega revizionizma v post-socialistični Sloveniji ANG Antikommunismus ohne Kommunisten: als Teil des historischen Revisionismus im postsozialistischen Slowenien (Anticommunism without Communists as part of Historical Revisionism in Post-socialist Slovenia) Opis SLO V predavanju se avtor osredotoča na spremembe v post-komunistični/post-socialistični politiki spominjanja. Na podlagi analize arhitekture in retorike Domobranskih spomnikov je predavatelj razložil kako preoblikovanje kolektivnega spomin lahko vpliva na reinterpretacijo preteklosti. Pri tem se je osredotočil na prevajanje sodelovanja z okupacijskimi režimi v "antikomunistično" domoljubje pri čemer je skušal orisati proces, ki se je začel s pozivom k spravi in se iztekel v prevajanje strorilcev v žrtve in obratno. Proces, ki ga je začela potreba po redistribuciji krivde se sredi drugega desetletja 21. stoletja izteka v popolno zanikanje zločinov kolabracije in kategorično obsodbo odporniškega gibanja. ANG The lecture was about post-communist/post-socialist memory politics. Based on an analysis of the architecture and rhetoric of the new memorial landscape representing the World War II and postwar period in Slovenia, the author investigates how collective memories are mobilized for a radical reinterpretation of the past. In doing so, he thematizes the practice of transvaluing collaboration with the occupying Fascist and Nazi regimes into "anti-communist" patriotism. Addressing the practices that range from the pledge for reconciliation to radical reframing of resistance-collaboration, he focuses on the techniques of transforming perpetrators into victims and vice versa. What recently still appeared as a redistribution of guilt or oneway transformation of perpetrators into victims has turned in Slovene post-communist revisionist memory politics into a complete denial of the crimes committed by Nazi collaboration units and a categorical condemnation of the resistance movement. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Luthar Oto Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Štipendija Wissenschaftskolleg zu Berlin ANG Fellowship at Wissenschaftskolleg zu Berlin Opis SLO V akademskem letu 2010-2011 je bila Tanja Petrovič štipendistka Berlinskega inštituta za nadaljevalne študije. Wissenschaftskolleg zu Berlin je eden najprestižnejših in svetovno priznanih Centrov za nadaljevalne študije. Štipendija ponuja odlične delovne pogoje in možnost raziskovanja v izjemni mednarodni akademski skupini. ANG Tanja Petrovič was a fellow of the Berlin Institute for Advanced Studies in academic year 2010/2011. Wissenschaftskolleg zu Berlin is one of most prestigious and respected Centers for Advanced Studies. Its fellowship offers excellent working conditions and unique opportunity for work in an international high-quality academic community. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v http://www.wiko-berlin.de/fellows/fellowfinder/fellowdetail/? tx_app_fellowfinder[action]=show&tx_app_fellowfinder[fellow] =6293&cHash=a9f40edebd9de34358b91ee3facd8fef Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 5. COBISS ID 35770157 Vir: COBISS.SI Naslov SLO (Anti)sentimentalnost, nostalgija in »nova iskrenost«: nastopi garažnih zborov v post-jugoslovanskih prostorih ANG (Anti)sentimentality, nostalgia and "new sincerity": garage choirs' performances in post-Yugoslav spaces Opis SLO Predavanje obravnava strategije tematizacije druge svetovne vojne v post-jugoslovanskem prostoru, ki so na eni strani usmerjene proti nostalgiji in na drugi proti cinizmu ter ironiji. Kot del t.i. pristopa »nove iskrenosti« kot ga predlaga Alexei Yurchak, vrnitev k iskrenosti ni izključno post-jugoslovanski pojav: obstaja določen splošen povratek k iskrenosti, avtentičnosti in resnici. Čeprav ima »nova iskrenost« različne pomene v različnih kontekstih, običajno naznanja poskus soočanja s političnim cinizmom, ki prevladuje v postmoderni kulturi. Poziv k iskrenosti je vpisan v nastop samo-organiziranih zborov skozi neke vrste »realističen« pristop k partizanskim pesmim kot specifičnim načinom dokumentiranja in interpretacije »resničnih dejstev« o določenem zgodovinskem trenutku. »Razstavni realizem« z vztrajanjem na »avtentični naravi upora« je opazen tudi v strategijah obravnavanja glasbenega gradiva. Tovrstni pristopi zbujajo pomembna etična vprašanja o moralni valenci partizanske glasbene zapuščine in njenega oživljanja. Drawing on Alexei Yurchak's concept of "new sincerity", the paper explores the potentials and limits of political mobilization of post-socialist nostalgia on the example of garage choirs currently active in the post-Yugoslav countries. Their performances indicate specific revitalization of the Yugoslav musical legacy with the emphasis on the partisan and revolutionary songs ANG from Yugoslav National-liberation war (during The Second World War), using past as a reservoir for negotiating not only the post-socialist transformations but also current global moment, posing a critical challenge to the established relations of power and late-capitalist dominant discourses. The association with post-socialist nostalgia/Yugo-nostalgia in the performances of self-organized choirs is positioned in an opposition with the active political engagement. On the other hand, the sonic affect and its interrelation with other elements of affective environment can produce unintended outcomes and cause paradoxical responses. Thus, despite their attempts to escape from sentimental attachments to Yugoslav past, their performances are perceived as an aesthetic experience of collective nostalgic recollection by the most of their audience/performance participants. The paper engages in the role of choirs' performances in new ways of political participation and a potential they have for an affective politics. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 - Uspešno zaključen mednarodni projekt »Zamolčani holokavst: Spomin na deportacije Judov v Prekmurju« (Neglected Holocaust: Remembering Deportation of Jews in Slovenia), ki se tematsko navezuje na tematiko temeljnega projekta; - Katja Mihurko Poniž je dekanja Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. - Oto Luthar koordinira modul »Kulturna zgodovina« na podiplomskem programu »Primerjalni študij idej in kultur«, Univerza v Novi Gorici in je nosilec predmetov Uvod v študij zgodovine in Spomin narodov v historični perspektivi; je mentor doktorandkam Nataliji Mihelčič, Alenki Stanič in Katji Škrlj in doktorandu Primožu Tanku na podiplomskem študijskem programu »Primerjalni študij idej in kultur«. -Tanja Petrovič koordinira jezikoslovni modul na podiplomskem programu »Primerjalni študij idej in kultur« in je nosilka predmeta Spomin na socializem v jugovzhodni in centralni Evropi. Mentorica je Martinu Pogačarju, Tanji Nadu, Mateji Curk in Samu Verbiču na podiplomskem študijskem programu »Primerjalni študij idej in kultur« ter mentorica diplomskega dela Sare Bajc na programu Slovenistika Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. - Oto Luthar prejel avstrijski častni križ za izredne zasluge za medsebojno razumevanje in poglobitev dobrih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, ki si ga je zaslužil s svojim dolgoletnim delom in angažiranostjo, s čimer je pomembno prispeval k razjasnitvi in poglobitvi odnosov med obema državama. - Tanja Petrovič je bila štipendistka na prestižnih institucijah Wissenschaftskolleg zu Berlin (2010-11) in The Netherlands Institute for Advanced Studies in Humanities and Social Sciences (2013-14). - Ana Hofman je bila gostujoča raziskovalka na Institutu za Jugovzhodno Evropo Univerze v Gradcu, Avstrija (2013-14). 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Vsestranska razprava o (kolektivnem) spominu (in pozabljanju), ki so jo ob robu dramatičnega izteka moderne odločilno zaznamovale pretresljive posledice prve svetovne vojne, razprava, ki je po letu 1945 omogočila oblikovanje ideološko močno polariziranih komemorativnih praks na obeh polih rezdeljene Evrope, je po koncu Hladne vojne doživela preporod in nepričakovano velik vpliv na transformacijo samopodobe narodov vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope. Čeprav je pri tem določeno vlogo odigrala tudi razprava o statusu historične pripovedi, ki je odločilno zaznamovala sedemdeseta in osemdeseta leta, tega vpliva ni mogoče primerjati z vplivom prelomnih političnih dogodkov zadnjega desetletja prejšnjega stoletja. Dogodki tik pred in takoj po letu 1989 so še posebej dramatično zaznamovali spominsko pokrajino bivših socialističnih države od Baltika do Albanije, v nekaterih od teh držav (denimo v Sloveniji) je prišlo celo do čisto prave reprize kulturnih bojev iz časa med obema svetovnima vojnama. Prelomni čas demokratizacije, ki je po besedah Vaclava Havla zgledal kot relativno enostaven proces uvajanja svobodnih volitev, tržne ekonomije in pravne države, je na tem prostoru, ki so ga nekateri poimenovali za »Vzhodno obalo Evrope« povzročil ogromno zapletov in konfliktov ter obenem sprožil zagrizen boj za spomin. Polemika o tem, kateri del vsakokratne preteklosti je potrebno ohraniti, kaj spremeniti ter kaj obsoditi in izbrisati, se je razbohotila do neslutenih razsežnosti in povzročila vsesplošno in vsestransko polarizacijo. Rek: »Povej mi, koga se spominjaš in povem ti, kdo si« je postal zaščitni znak večine političnih intepretacij, naivnih historiografskih razprav in stalna spremljevalka vsakokratnih volitev. Rezultati raziskovalnega projekta prispevajo pomembni razpravi o spominskih režimih in pomenu spomina za obstoj združene Evrope in oblikovanje evropske identitete. Kažejo na posebnosti obravnave in rabe spomina v postsocialističnih družbah, hkrati pa tudi na to, da mora imeti spomin na socialistično obdobje svoje mesto na skupnem spominskem zemljevidu Evrope. Prav tako rezultati tega projekta opozarjajo na dejstvo, da mora resna razprava o spominu in spominjaju poleg zgodovinskih/zgodovinopisnih naracij, nujno upoštevati tudi ostale diskurze, kot so tisti oblikovani v književnosti, popularni kulturi in v virtualnem prostoru. ANG The all-encompassing debate on (collective) memory (and forgetting) which at the end of modernity became decidedly marked by the shocking consequences of the Great War, facilitated after 1945 the shaping of ideologically highly polarized commemorative practices on both sides of divided Europe. After the end of the Cold War, however, the debate was revived and exerted unexpected influence on the transformation and self-perception of East, Central and Southeast European nations. Despite the influence of the debate on the status of historical narrative that characterized the 1970s and 1980s, the overall turn of events is still decidedly marked by the consequences of the seminal events of the 1980s. The events before and just after 1989 most dramatically marked memorial landscapes of former socialist countries between the Baltics and Albania. In some countries (as for instance in Slovenia) a reprise of cultural struggles reemerged, reminiscent of those from the interwar period. The seminal events that led to democratization, according to Vaclav Havel, appeared to be a relatively straightforward process of introducing free elections, market economy and legal state. Yet, in the area named by some "The East Coast Europe" caused complex complications and conflicts and, concomitantly, fierce memory wars. The debate on what part of the past to preserve, what to change and what to condemn and delete was blown out of proportions and caused a widespread polarization. The saying: "Tell me whom you remember and I tell you who you are" became trademark of most of political interpretations, naive historiographical discussions and part and parcel of all election campaigns. The project results contribute to a relevant debate on regimes of memory and the meaning of memory for existence and future of united Europe and for shaping a European identity. The emphasis on the peculiarity of thematisation and the use of memory in post-socialist societies suggests that the memory of socialism must be given its due place in the shared memory map of Europe. The results further suggest that any serious discussion on memory and remembering must take into account, in addition to historical and historiographical narratives, other discourses that emanate in literature, popular culture and virtual spaces. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Raziskovalni projekt je pokazal, da se lahko slovenski raziskovalci in raziskovalke suvereno vključijo v vsevropsko post-1989 razpravo o dogodkih, ki so odločilno zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V slovenskem prostoru je projekt prispeval k oživitvi konsistentne metodološke in teoretske razprave o (re)interpretaciji preteklosti in s tem tudi k omejitvi vpliva populistične in ideološko kontaminirane spominske politike; s projektom smo procese (pre) oblikovanja in uporabe spomina na Slovenskem umestili v evropske okvire in s tem prispevali k boljšem razumevanju tekočih procesov evropeizacije in regionalizacije ter izbiri ustreznih strategij v kulturni politiki, ki so od izrednega pomena za pobude na nacionalni in lokalni ravni. Nenazadnje je pričujoči projekt pomemben prispevek k demokratizaciji in pluralizaciji razprave o prelomnih zgodovinskih dogodkih na Slovenskem. Rezultati projekta lahko pomembno vplivajo na ideološko dekontaminacijo interpretacije preteklosti. Poleg tega je projekt z uvedbo novih metod in mednarodnih primerjav prispeval tako k modernizaciji kot tudi k interdisciplinarizaciji družboslovnih in humanističnih raziskav v slovenskem prostoru. ANG The research project demonstrated that Slovenian researchers are perfectly capable of participating in post-1989 pan-European discussion on events that decidedly marked the history of 20th century Europe. In Slovenia, the project contributed to increased interest in consistent methodological and theoretical discussion on (re-)interpretation of the past and further contributed to curbing the impact of populist and ideologically contaminated memory politics; the processes of (re-)shaping and use of memory in Slovenia was positioned in wider European framework which contributed to better understanding ongoing processes of Europeanization and regionalization and the selection of adequate cultural policy strategies, which are particularly important for any initiative on national or local level. Not least, the project is a contribution to democratization and pluralization of the debate on (re-)construction of the memory of the turning points in Slovenian history. Project results can significantly contribute to ideological decontamination of the interpretation of the past. Moreover, introducing new methods and international comparisons, the project contributed to modernization and increased inter-disciplinarity of social sciences and the humanities in Slovenia. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza O o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov 1 1 Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Dosežek 1: 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji, Vir: LUTHAR, Oto, ŠUMI, Irena. Mapping the decline: multicultural coexistence in North-East Slovenia before and after the destruction of the Jewish community. V: MOSKOVICH, Wolf (ur.), et al.. Galicia, Bukovina and other borderlands in Eastern and Central Europe : essays on interethnic contacts and multiculturalism, (Jews and Slavs, vol. 23). Jerusalem: Hebrew University, Center for Slavic Languages and Literatures; Siedlce: University of Natural Sciences and Humanities, Institute of Modern Languages and Interdisciplinary Research, 2013, str. 287306. [COBISS.SI-ID 35937581]. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Oto Luthar Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana |14.4.2014~ Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/81 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.03 5B-65-31-3B-19-23-55-B2-12-E1-19-72-40-C9-F7-6D-3E-12-FD-31 Priloga 1 VEDA Področje: 6.01 - Zgodovinopisje Dosežek 1: 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji, Vir: LUTHAR, Oto, ŠUMI, Irena. Mapping the decline: multicultural coexistence in North-East Slovenia before and after the destruction of the Jewish community. V: MOSKOVICH, Wolf (ur.), et al.. Galicia, Bukovina and other borderlands in Eastern and Central Europe : essays on interethnic contacts and multiculturalism, (Jews and Slavs, vol. 23). Jerusalem: Hebrew University, Center for Slavic Languages and Literatures; Siedlce: University of Natural Sciences and Humanities, Institute of Modern Languages and Interdisciplinary Research, 2013, str. 287-306. [COBISS.SI-ID 35937581] Članek je posvečen izginotju multi- in interkulturnega Prekmurja. Vse do srede 20. stoletja je bila ta pokrajina na severovzhodu današnje Slovenije enkraten primer prepletanja madžarskih, južnoslovanskih in germanskih jezikov in kultur. Odločilen vpliv na razvoj pokrajine pa je imela močna judovska skupnost, ki je osrednji predmet razprave. Judje namreč niso narekovali samo gospodarskega razvoja, temveč so bili tudi osrednji akterji kulturnega in socialnega življenja. Med temi kaže še posebej izpostaviti tiskarje, založnike, zdravnike, pravnike, podjetnike in bankirje. Glede na to antisemitizem in nacistična deportacija nista uničilasamoosemdeset odstotkov judovskega prebivalstva, ampak dobesedno ustavila proces modernizacije pokrajine.