EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
LEGATION FEDERAL PEOPLE REPUBLIC. OP YUGOSLAVIA, -t-) DALY AVE.,
;r. ■ 4-2.-47
/

/
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ...,................... $3.00
Za pol leta__________________________1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Let. 4. Št. 183.		Cena S c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, OCTOBER 9TH, 1946	Price 5c.	Vol. 4. No. 183.
Velika zmaga jeklarskih delavcev
Hamilton — Kakor je naznanjeno, so se povrnili na delo jeklarski delavci velikih jeklarskih tovarn v Hamiltonu, Sault Ste Marie in Sudney, Nova Scotia. Za povrnitev na delo in sporazum po vprašanju zvišanje plače vsem jeklarskim delavcem v omenjenih tovarnah, so se vršile volitve, kjer so delavci glasovali n. pr. povprečno 9 naproti 1. Skupnih glasov za povrnitev na delo je bilo oddanih 7.169 naproti 789. Z tem je zaključena stavka jeklarskih delavcev, katera je trajala 81 dni, s zmago. Vsem delavcem bo zvišana plača 13 in pol centi na uro. Pogodba med drugim vključuje: unijsko sigurnost, krajši delovni tednik, plačane počitnice. Vsa ta vprašanja razen zvišanja plače pridejo na razpravo pred posredovalnim odborom, katerega sestavljajo predstavniki unije jeklarskih delavcev in kompanija. Unija smatra, da bo vprašanje unijske sigurnosti najbolj kočljivo vprašanje, ker se proti temu vpraša-
nju uporno protivi kompanija.
Sam razvoj stavke jeklarskih delavcev kaže, da so bili dobro organizirani in pripravni stavkati do popolne zmage. Redno kakor, na delo, so prihajali na piketno stražo, medtem ko je unija pomagala tudi z denarjem mnogim, da so si nabavili najpotrebnejše zase in za svoje družine za časa stavke. Unija je posodila nad 5 tisoč dolarjev posameznim delavcem, posebno v zdravstvenih potrebah. Skupna pomoč, ki so jo tvorili prvič sami med seboj, drugič pomoč unije ter ostalih organiziranih in naprednih delavcev in farmerjev, je končno rezultat, da je morala kompanija in oblasti spremeniti svoje stališče napram zahtevam jeklarskih delavcev.
Poleg zvišanja plače 13 in pod centi na uro, delavci bodo dobili povrhu plačane zapovedane civilne praznike. Z tem bodo faktično dobili plačo zvjšano 15 in pol centi na uro, kakor so tudi zahtevali.
Policija je mučila, škof Rozman pa je blagoslavljal izmučene žrtve
Tudi Pilat je rekel: ' Jaz si umivam roke1
Zagreb, 5 okt. — Zagrebški nadškof Stepinec, kateremu je postajalo za časa obravnave čedalje bolj vroče, ker žive priče iz njegovega tabora pričajo, kako je izdajal navodila in tudi vedel za številne zločine, je proti zaključku obravnave spremenil svojo taktiko. Prve dni se je delal velikega molčečneža in pritrjeval na vprašanja samo z tem, češ, "moja vest je čista" in da ga sodišče lahko "enostavno" obsodi.
Toda sodišče je postavilo oči v
Nadaljne provokacije in napadi v Gorici
Gorica, 7 okt. — Profašistični elementi, so izvedli napad na ljudstvo, katero se je zbralo na proslavi "Vinski trgatvi". Ta napad, pri katerem je bilo kakor poročajo vesti, okrog 20 oseb ranjenih, je bil izveden kljub dejstvu, da so zavezniške vojaške oblasti odobrile omenjeno prireditev. Profašistični jn fašistični elementi so klicali Dučeju in izvajali fašistični pozdrav. Metali so kamenje ,opeko in tudi dimeče bombe. Fašisti so nosili tudj nadpise in karikaturo, na kateri je bila slika, kako je nazi-fašistični vojak obesil Slovenca. Na drugih so bili napisi proti maršalu Titu, s smrtno grožnjo itd.
Vse to se je vršilo ob navzočnosti zavezniške vojaške oblasti. In povsem tem, zavezniška vojaška oblast je aretirala 18 oseb med temi tudi jugoslovanskega vojaškega častnjka. Aretacija vojaškega častnika je sledila ukrepu, ki je bil prej izdan, da se izven službe ne nosi vojaško obleko. To je torej zadostovalo za aretacijo jugoslovanskega vojaškega častnika. Toda ista vest ne pove ničesar o tem, kaj so podvzele vojaške oblasti proti fašističnim elementom, ki so okrito klicali Dučeju in vršili fašistične pozdrave. To nikakor ni v skladu s pogodbo, ki je bila podpisana v Beogradu med maršalom Titom in pa zavezniško vojaško upravo. Ta pogodba je določala popolno suverenost naroda in odločno omejitev provokacij ter izpadov z strani fašističnih elementov.
OBLASTI ZADRŽALE SOVJ. AMBASADORJA
Washington — Sovjetska vlada je naslovila močno protestno noto ameriškemu State departmentu vsled tega, ker je ta zadržal sovjetskega ambasadorja Nikolaja Novikova, ko je pretekli teden prispel v New York. Zadržani so bili tudi ostali sovjetski delegati, ki so prišli na tretji Kongres ameriških Slovanov. Od njih se je zahtevalo registracija, da se registrirajo kot agenti tuje države, kar je seveda več kot kršitev določb v diplomatičnih odnošajih.
oči s nadškofom Stepincem, največjega kriminalca, katoliškega duhovnika Erika Lisaka, kateri prav tako trdi, "da mu je vest čista", kateri pa znaša odgovornost za številne zločine in nasilno prekrščevanje pravoslavnih vernikov na katoliško vero. Omenjeni je izpovedal, da so bili pravoslavni verniki prisiljeni na prekrščevanje in ga niso sprejeli samovoljno. O vsemu temu je vedel tudi nadškof Stepinec, pravi omenjeni Lisak.
"Tudi vaša vest je potemtakem "čista" obtoženi Lisak", je vprašal sodnik. "Da" — je odvrnil Lisak, nakar so se poslušalci glasno nasmejali. To je razgrelo nadškofa Stepinca, kateri je izjavil, da bo govoril ob zaključku razprave. V svojem govoru, kakor razvidno je izpovedal samo svoje nostranje strasti po sili. Dejal je, da smatra za svojo dolžnost postaviti se v obrambo katoliške cerkve kakor oblast za državne stvari. Z tem je samo potrdil tisto nasilstvo, ki se je vršilo z strani nekaterih katoliških duhovnikov, ki so se vred z nadškofom Stepincem ravnali kakor Pilat, ko je obsodil Kristusa na križ. Tako sedaj trdi tudi nadškof Stepinec, češ, "vest mi je čista" spričo dejstva, da so bile stotine nedolžnih žrtev brutalno umorjene. Po njegovem mnenju torej, to je bila čisto enostavna in naravna stvar, umoriti stotine in stotine, ki se niso udali fašistični strahovladi in pa nasilstvu katoliških duhovnikov po vzorcu Erika Lisaka. In vendar nadškof Stepinec ne more prinesti v potrdilo, da je naslovil samo eden protest proti nasilju in zločinom, ki so jih vršili zloglasni vstaši.
Na razpravi sodišča 4. armije, ki je zasliševalo zločinske izpovedi slovenskih izdajalcev, ter številne priče, ki so izpovedale strahote mučenj in umorov, ki so jih izvrševali Rupnikovi domobranci, Rozmanovi, Hacinovi agenti in o-stali izrodki ob podpori izdajalske klike v tujini, je izpovedala Cilka Bavcon tole pretresljivo izpoved:
"Po radio sem slišala nesramne odgovore obtoženega zakrnjenega zločinca. Hacina, in bi rada opozorila visoko sodišče na nekatera dejstva, ki so obtoženemu Hacinu prav dobro znana, a se vendar dela nedolžnega in nevednega in noče priznati svoje krivde".
Baconova, ki je bila nekaj ur kasneje aretirana kot pokojna požrtvovalna in nesebična sodelavka "Slovenske narodne pomoči" Antonija Žigon, izpoveduje. Da so Ži-gonovi, ki je bila štirikrat aretirana, pokazali agenti na policiji obešeno žensko, prebičanega starega moža in ji pred zaslišanjem zagrozili, da se bo z njo prav tako zgodilo. Res so jo nečloveško mučili, tako da jim je med tem, ko je bila obešena, podlegla v temni samici, v kleti prisilne delavnice. Mučili so jo dr. Mihelič, Pe-stotnik, Dolinar in neki "Tarzan" in eden izmed njih je potem nekemu stražniku priznal, da so Ži-gonovo bičali, elektrizirali in obešali in jim je obešena umrla, še preden je pokadil cigareto". Ista pijana drhal je na policiji potem bičala in boksala 52-letno Ba-vconovo, jo tudi obesila, na kar je trikrat omedlela, pa so jo vselej spravili z vodo k zavesti in nadaljevali svoj krvniški posel. Zlomili so ji roko v rami in jo tako zdelali, da so jo z avtom odpeljali v "prisilno delavnico", kjer je v kleti ostala pet dni in noči brez vsake pomoči in brez odej v
najhujših bolečinah. Vse te noči je poslušala krike in stokanje nesrečnih trpinov. Končno so ji privedli zdravnika, ki je izjavil, da ne odgovarja za njeno življenje, potem pa so jo pod grožnjo, da se bo z njo zgodilo nekaj strahotnega, če bo komu izdala, kaj so z njo počeli odvlekli v bolniško sobo. Tam je sodoživljala vso grozo pri zasliševanjih, videla je nešteto pretepenih, izmučenih in pohabljenih ljudi vse starosti. Posledice strahotnih mučenj bodo ostale nesrečnim žrtvam za vse življenje. Le volja in neomajana vera v zmago pravične borbe jim je pomagala, da so vztrajali in preživeli strahotni čas. Vsako noč so privedli
Vohun Bnp izgnan iz Jugoslavije
Beograd, 7 okt. — Pretekli teden jugoslovanske oblasti so aretirale Roberta Burnup-a, kateri se je nahajal v Jugoslaviji kot inžinir za gradnjo v imenu UNRRE.
Obtoženi je vodil vohunske aktivnosti z isledovanjem vojnih edi-nic jugoslovanske armade. Oblasti so o njegovi aretaciji obvestila amerjško ambasado v Beogradu, ter isto zagotovile, da bo omenjeni izpuščen po skončani izsleditvi o njegovi aktivnosti. Ker je bila njegova aktivnost kršitev zakona o državni sigurnosti, jugoslovanske oblasti so izjavile, da bo omenjeni takoj po izpustitvi moral zapustiti Jugoslavijo.
Maršal Tito je v pogovoru s predstavnikom UNRRe, Mihailom Sergejčikom navedel dokaze, ki jih imajo oblasti na razpolago o aktivnosti Burnup-a, da bi po zakonu Jugoslavije zaslužil kazen na 15 let ječe.
Vprašanje povrnitve izseljencev rešeno
Svet kanadskih južnih Slovanov je prejel brzojavno sporočilo od ministra za delo, Vicka Krstulovi-ča, katero se glasi:
"Vprašanje povrnitve izseljencev pozitivno rešeno. Da bi pomo-gli izvršitev povrnitve izseljence?, se vrnita Stevan Serdar in N. Kombol."
Iz gornje brzojavke je mogoče zaključiti, da je vprašanje povrnitve izseljencev rešeno v smislu načrta in priporočil, ki jih je delovna delegacija predložila ministrstvu dela. To pomeni, da je treba začeti z delom pri organiziranju povrnitvi ■ izseljencev v delovnih grupah, kakor je bilo že prej poročano. Ko prideta Serdar in Kombol, bosta v podrobnosti pojasnila vsa nadaljna vprašanja glede povrnitve izseljencev.
Iz urada Sveta K. J. S.
in odvedli nove žrtve na policijo ali v klet te prisilne norišnice: podplutdbe, splavi, globoke rane, krvavitve, zlomi kosti so bili na dnevnem redu.
To izpoved dopolnjuje Ljubljančanka Meri Stare, ki je tudi poslušala radijski prenos nasramno la-žnjivega razgovora zločinca Hacina in je zato napisala sodišču pismo, v katerem obtožuje Hacina v svojem in še posebno v imenu svoje sestre Violete Stare, ene izmed najbolj tepenih žrtev ljubljanske policije, ki je bila v juniju 1944 tako mučena in tepena, da je še letos po izjavi zdravnikov popoln invalid, njeno duševno in živčno stanje, je še danes tako slabo, da ji je osebno pričevanje pred sodiščem ob spominih na prestano gorje njeno zdravje samo še poslabšalo. Violeto je zasliševal Ha-cinov referent Rant. Zgodba Violete Stare je sicer ena izmed najstrašnejših zgodb mučencev ljubljanske policije, a vendarle hkrati tudi le ena zgodba izmed šte-vilnh zgodb te vrste. Violeto je teplo šest moških kakor obsedeni, tako da je pot lil iz njih. Pretepači so bili specijalno plačani in so si vzdevali značilna imena za svoj posel: pes, ris itd. Ta imena so vsem pripornikom znana. U-darci so padali tako gosto, da jih uboga žrtev, ki je od časa do časa izgubljala zavest, sploh ni mogla šteti. Pretepači so zaradi utrujenosti morali prenehati, srajce so imeli vse premočene od potu. Žrtev so tako pretepli, da sploh ni bila sposobna več odgovarjati, pa so se kljub temu znova spravili nadnjo, odpeli so si pasove in jo tepli s zaponkami. Ko je šlo že proti jutru, so ji z opozorilom pripomnili, naj se pripravi na prihodnjo noč, ko bodo zopet vse po-(Nadaljevanje na 4 strani)
Napredne sile protestirajo proti oprostitve kazni treh nazifasist. giljotincev
Miroljubni svet je s radostjo sprejel sklep Mednarodnega sodišča v Nurembergu, ki je izreklo smrtno kazen in obsodilo na smrt na vešalih 12. nazifašističnih kriminalcev. Ta obsodba je prišla kmalu potem, ko je podal svoj govor H. A. Wallace o zunanji politiki ZDA, in odgovoril na postavljena vprašanja, ki so mednarodnega značaja, generalisim Stalin.
Mednarodno sodišče je izreklo smrtno kazen. Dvanajst nazifašističnih giljotincev, ki so vred z Hitlerjem in nemškimi industrijskimi baroni na čelu izvedli agresivno vojno proti miroljubnim narodom v Evropi in ostalem svetu, ter prizadeli toliko gorja in trpljenja, bo končalo svojo nekadaj na kriminalnih načrtih zgrajeno slavo — na vešalih. Sedem drugih nazifašističnih giljotincev so obsojeni na dosmrtno ječo, trije pa oproščeni kazni.
Miroljubno mnenje, ki je zasledovalo dolgotrajno obravnavo Mednarodnega sodišča, je pričakovalo povsem nekaj drugega. Ni moglo pričakovati, da bi bilo komur koli od nazifašističnih morilcev prizanešeno in da bi nekatere zadela tako blaga, mnogo preblaga kazen. Pričakovalo je od sodišča soglasno obsodbo vseh nazifašističnih kriminalcev brez ozira na poklic in pa službo. To je pričakovalo tudi zato, ker mu je bilo vedno servirana propaganda na tem kontinentu in ostalih zahodnih državah, da izvirajo težkoče v mednarodnih problemih med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Skušalo se je podati utis, češ, zahodni prvaki mislijo in delajo pravično, med tem ko je edino Sovjetska zveza kriva za nastale težkoče, da bi se dosegel po-polen in dober sporazum.
Obsodba Mednarodnega sodišča, po eni strani odgovarja vsem tistim podžigalcem mržnje proti
Sovjetski zvezi. Sodišče je obsodilo zlobno izmišljeno parolo nazifašističnih morilcev, ki so jo skuhali in prepekli v Berlinu, s katero se pa še danes poslužujejo nekatere skupine in krogi, češ, da se gre za vojno proti "nevarnosti pred boljševizmom, komunizmom in Židi". Ta obsodba še enkrat manifestira v svetu pravičnost nad podlo jn gusno lažjo, ki so jo v svetu zasejali nazifašisti-čni morilci z namenom, da bi podjarmili svet. To dejstvo mora zbuditi javno mnenje in ga okrejčati pri nalogah, da se zavarujejo velike pridobitve za časa vojne proti fašističnemu osišču, ki so se izražale v bratskih pogledih in pa najlepših željah po skupni kooperaciji med vsemi miroljubnimi narodi v svetu.
Po drugi strani tisoči in milijoni v svetu postavljajo vprašanje, kako je mogoče oprostiti vsake kazni treh nazifašističnih giljotincev, kateri znašajo odgovornost za neštete zločine prav tako kakor Hitler, Georing, in drugi. Naprimer kako je mogoče oprostiti kazni Franz von Pa-pen-a ? Kot znano Franz von Papen, je papežev vitez in znani prijatelj bankirja Kurt von Schro-eden, katerega veliko bogastvo globoko veže skupaj z britansko-ameriškimi finančnimi krogi. Drugi, Hjalmar Schacht, intimni prijatelj ameriških in britanskih finančnih krogov. To sta dva poglavitna nazifašistična finančnika, brez katerih bi bil Hitler in Goe-ring popolnoma brez moči. Brez nemškega denarnega trusta ne bi bilo mogoče izvajati agresivno vojno, ne bi bilo mogoče prizadejati toliko gorja in trpljenja po nazifašističnih vojski zasužnjenim državam. Vse to je bilo mogoče izvajati edino z pomočjo nemškega finančnega trusta. Toda Mednarodno sodišče, bolj pravilno, sodniki Anglije, Amerike in Francije, so se soglasili z tem,
da se omenjeni tri obtožence oprosti vsake kazni. Sovjetski sodnik
I. T. Nikičenko, zastopajoč Sovjetsko zvezo, državo brez kapitalističnih finančnih trustov, se je postavil proti temu sklepu. Dejal je, da Hess zasluži smrtno kazen, prav tako tudi Franz von Papen in Schacht, ki sta kot je omenjeno oproščena kazni. Po njegovem mnjenju ne more biti izjeme za smrtno kazen, posebno pa Hess, ki je dobil dosmrtno ječo, kateri pa je bil za Hitlerjem in Goerin-gom prvi najbolj vpliven nazisti-čni voditelj.
Jasno je, da se pri tej obsodbi izraža tudi zunanja politika ostalih velikih sil izven Sovjetske zveze. Izraža se notranji spor, ki ne izvira z strani Sovjetske zveze, ampak z strani finančnih krogov zahodnega sveta, katerim gredo najbrž tudi zasluge za oprostitev kazni nemških finančnih baronov.
Nikičenko kritizira svoje kole-ge-sodnike tudi vsled dejstva, da so naredili izjemo pri obsodbi Hitlerjevega kabineta, generalni štab in vrhovno poveljstvo. Pravi, da so bile te skupine prav tako kriminalne kot one nacijske organizacije, katere je sodišče obsodilo kot zločinske.
Poleg reagiranja naprednih sil v svetu, je reagiralo tudi ljudstvo v Nemčiji sami. Zveza socialistov in komunistov zahteva smrtno kazen za oproščene Franz von Pa-pen-a, Schacht-a in pa Hans Fritsche-a. To zahtevo bazira na dejstvo, da bi bila Hitlerjeva vojna mašina brez moči, če jo ne bi bili podpirali nemški finančni baroni. Ljudstvo v povprečni večini je obsodilo tako blago kazen, ki jo je izreklo sodišče napram sedem obsojenih na ječo in posebno zaradi oprostitve omenjenih treh.
To pa obsoja napredno mnenje po vsem svetu in zahteva, da se zadosti pravici, ki jo zahtevajo milijoni in milijoni ljudskih žrtev, i
Papež odobril prošnjo za pomilostitev nažifašisti-čnega giljotinca
TUDI V ZADEVI STEPINCA SI VELIKO PRIZADEVA, DA BI GA PRIKAZAL KOT "NEDOLŽNEGA"
Nuremberg, 5 okt. — Dr. Alfred Seidl, odvetnik znanega na-zifašističnega giljotinca, Hans-a Frank-a, kateri je odgovoren za neštete zločine v Poljski, je izjavil, da je papež Pij xll odobril prošnjo za pomilostitev, katero je naslovil papežu kardinal Faul-haber, da bi se za omenjenega spremenila kazen namesto na smrt na vešalih, kakor je obsojen po Mednarodnem sodišču, na dosmrtno ječo. Kardinal bazira to prošnjo na to, da je Hans Frank, odkar je bil aretiran lanskega leta postal vneti katolik.
Za papeža in za kardinala zadostuje torej obljuba nazifašisti-čnega giljotinca, da je postal katoličan, da se spremeni kazen. Če je to v skladu z peto božjo zapovedjo ? Če je, tedaj se to zapoved izkorišča in zlorablja. Niti papež, in niti kardinal nista pomislila na tisoče prebivalcev v Poljski, ki so bili na najbolj brutalen način umorjeni. Ali je mogoče pozabiti vse to? Prošnja za pomilostitev nazifašističnega giljotinca, je vrgla zopet precej svetla na znotraj vatikanske prestolice. Prezira tisoče in tisoče nedolžnih žrtev, tako katoliške vernike, kateri so bili pomorjeni na povelje Hans Franka.
Toda papež se poganja prav ta-
ko v zadevi ne manj krivega za številne žrtve v Jugoslaviji, nadškofa Stepinca. Po zatrdilu poročil, zanika, da bi sv. prestolica odobrila nasilno prekrščevanje Srbov, Muslimanov in Židov na katoliško vero za časa strahovlade fašističnega krvnika Paveliča. On grozi maršalu Titu s izključitvijo iz katoliške vere, ker da ni upošteval predpisov, ki jih katoliška cerkev prepisuje v zadevi sodbe višjih cerkvenih predstavnikov. Javno obravnavo zoper duhovnika mora odobriti najprej Vatikan, po dogovoru z oblastjo.
Tako grozi papež iz Rima, sedaj, ko morajo za svoje zločine odgovarjati vsi, ki so jih prizadejali in izvajali, ne glede na to, čeprav nosijo duhovniško suknjo. Toda kako skrbno je zamolčal protest proti zločinom, ki so jih izvajali nazifašistični razbojniki za časa vojne. Katoliški duhovniki so blagoslavljali Musolinijeve bajonete pred odhodom v Ethio-pijo, Albanijo in Jugoslavijo. Škof Rožman, je podelil božji blagoslov Hitlerju. Vse to je bilo menda v skladu z božjimi in cerkvenimi zapovedi. Morda bo papež rekel da škof Rožman ni bil "pooblaščen", da bi podelil božji blagoslov največjemu krvniku v svetu — Hitlerju.
Nepravična rešitev na. mirovni konferenci
Pariz. — Pri sklepanju mirovne pogodbe z Italijo, večina delegatov na čelu z delegacijanta Amerike in Anglije na mirovni konferenci, je sprejet nepravičen sklep na podlagi vprašanj reperacij.
Na predlog britanske in ameriške delegacije, ekonomska komisija je določila, da Italija izplača samo 325 milijonov dolarjev za vojne reperacije državam, katerim je italijanska fašistična okupacijska vojska prizadela ogromno škodo, ki se jo more ceniti milijarde dolarjev. Z tem odlokom bo Italija plačala Sovjetski zvezi 100 milijonov, Jugoslaviji in Grčiji, vsaki po 100 milijonov in Abesi-niji 25 milijonov dolarjev, dočim je odklonjena izplačitev reperacij republiki Albaniji, katera je postala prva žrtev italijanskega fašizma.
Samo v Jugoslaviji so Italijani naredili škode za 9 milijard dolarjev. Škodo so napravili tudi v ostalih državah, ki so jih napadli, katero se ceni na daleč večje vsote, kakor pa jih je določila ekonomska komisija po predlogu ameriške in britanske delegacije. Vsled tega je tudi prišlo do ostre debate med delegacijami. N. pr. ameriški delegat se je toliko drznil, da je zagovarjal stališče, da bi Italija plačala Jugoslaviji le 80 milijonov dolarjev za vojne reperacije. Jugoslovanska delegacija je ob tej priliki izjavila: "Da se čuti celo srečna, da ni komisija odločila, da bi Jugoslavija morala plačati vojne reperacije Italiji". Z tem je jugoslovanska delegacija odgovorila ameriški in angleški dele-
gaciji, katera je tako drzno skušala podceniti vprašanje reperacij, katere naj bi Italija plačala Jugoslaviji.
Sklep ekonomske komisije pa je dosegel višek drznosti z tem, da je komisija odklonila priznati kakršno koli izplačilo vojnih reperacij republiki Albaniji, katera je postala prva žrtev italijanske fašistične agresije. Dimiter Manuil-ski, delegat sovjetske republike Ukrajine, je dejal, da se pri reševanju vprašanj vojnih reperacij jasno izraža še vedno živeči italijanski fašizem, pa tudi njegovi zunanji prijatelji, ki mu nudijo podporo.
Medtem vprašanje Julijske Krajine in Trsta, je začasno odloženo, ker se ni- dosegel sporazum glede Statuta.
NOVE PROVOKACIJE Z POLETI NAD JUGOSLAVIJO
Beograd. — Prešnjega tedna so jugoslovanski letalci prisilili angleško letalo, da se je spustilo na letališče. Britansko letalo je letelo nad Nišem v Srbiji, ki se nahaja precej daleč od meje so-sodnih držav. Kot znano, britanske oblasti so izjavile, da je letalo služilo samo za prometne svrhe med Italijo in Cairom, in da je nehote zašlo nad jugoslovansko zemljo.
Nikdar prej ni bila tako "gosta megla" had jugoslovanskim ozemljem, da ga ne bi mogel letalec razpoznati. Za časa vojne, je bil kaj postoma izgovor, da je preveč jasno nebo in da obstoja nevarnost, da bi sovražnik zapazil letalo.
Ljudstvo protestira proti
Toronto — Pred nekoliko meseci, kakor je bilo naznanjeno, federalna vlada je odklonila dajatev nadaljne subvencije farmarjem, katere jim je dajala pri prodajanju mleka z svrho, da se obdrži nizko ceno. Z odklonitvijo subvencij ce- , na mleku se je zvišala na 16 in 18 centi za liter mleka, medtem ko farmerji dobijo še vedno samo 9 centi za liter.
To je končno povzročilo ne samo nezadovoljstvo med ljudstvom, temveč tudi močne proteste. Ljudstvo zahteva regulacijo cene in če je potrebno, da bi se održala nizka cena dajati nadaljne subvencije farmarjem z strani federalne vlade, naj bi ista nadaljevala s dajanjem subvencij. Te zahteve slone na dejstvu ,da so > z zvišanjem cene mleku prizadete najbolj važne življenske potrebščine ljudstva in zlasti otrok.
BRITANIJA NAJ BI DALA OROŽJE
London — Britanski urad za zunanje zadeve pravi, da je predstavnik Grčije zaprosil Vel. Britanijo naj bi dala orožje za pobijanje "banditov" v severni Grčiji.
Miroljubni svet pozna samo eno vrsto banditov v tem primeru, ter je, še živeče fašistične ostanke v Grčiji. Oni, ki se bore v severni Grčiji, niso banditi, temveč osvoboditelji Grčije.
18371538
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Imperialistične spletke s prozornim namenom
In kakšen absurd
Precej veliko sfe piše o učinkovitosti atomske energije. Nekateri znanstveniki vidijo v tej iznajdbi velik do-prinost za človeštvo v splošnem in tudi urgirajo pri tem, da se ^o tudi v resnici izkoristi za napredek človeštva, nikakor pa za vojne svrhe.
Med tem so pa znanstveniki, ki pridno molčijo o tej veliki iznajdi. Kadar se in v kolikor se oglasijo, dajajo prednost učinkovitosti atomske energije samo v vojnih zavedah. Koliko more nadomestiti ta energija povečani napredek v raznih drugih potrebščinah, seveda neome-njajo.
Jasno je, da so prav tako med znanstveniki dva v bistvu si različna stališča, kakor so v svetu med silami napredka in progresa ter silami nazadnjastva in strahovlade. Ameriški in angleški imperialisti vidijo v atomski bombi moč nadvlade v svetu. Na njeni moči torej snujejo svojo zunanjo politiko. To se je pokazalo že na prvem, zasedanju ministrov za zunanje zadeve v Londonu lanskega septembra, toliko bolj jasno in konkretno na vseh poznejših zasedanjih, kakor tudi sedaj na zasedanju mirovne konference 21. narodov v Parizu.
V tem svetlu se je precej dotaknil v svojem govoru Henry A. Wallace, ko je zvrnil pozornost javnemu mnenju, kaj se dela zadaj za kulisami. Priporočil je, da bi se sprejelo za kontrolo atomske energije sovjetski načrt, kateri določa ne samo odpravo in prepoved za uporabo za vojne svrhe, ampak tudi kazen po vzorcu kazni, ki je bila izrečena v Nurenbergu nad zloglasnimi nazifaši-stičnimi morilci.
Sovjetski načrt zahteva popolno odpravo atomske energije, ne kot sredstvo za izdelavo drugih potrebščin v prid človeštvu, ampak odpravo za izdelovanje atomskih bomb.
i
Toda nasprotno temu čitamo v nekaterem tisku, da se "Rusija boji revolucionai-nega napredka, ki ga nudi atomska energija, kateri da bi ispodkopal temelje njenemu socialističnemu gospodarstvu." Kakšen absurd in in kakšno godljo naj bi se priporočalo bralcem, da bi jo prebavili.
Zunanji svet se "revolucionizira" že nad 300 let in se po svojem gospodarstvu v kolikor se tiče ljudskih pravic, skupne dobrobiti v kolikor je na razpolago in jo je mogoče dostaviti na razpolago ljudstvu, nikakor ne more meriti z gospodarstvom Sovjetske zveze, še vedno so delavci izkoriščani, še vedno je v veljavi rasna neenakost, še vedno je ljudstvu po večini izloženo bojazni na pomanjkanje, med tem, ko so vse te stvari v Sovjetski zvezi urejene v skladu skupnega napredka njenih narodov. Pod takšnem sistemom karšen obstoja v zunanjem svetu, atomska energija ne prinaša nobene "revolucionarnosti" zato, ker se sistem kot celota bazira na izkoriščanju širokih ljudskih množic doma in tudi v svetu. Prvotna zamisel monopolistov atomske energije je, izkoristiti jo za vojne svrhe — za nadvlado v svetu. Toda kako daleč jim je misel, da naj prinese blagostanje ljudstvu in "zrevolu-cionizira" celotni ekonomski razvoj v cilju blagostanja ljudstva v svetu.
Ali ne nastane vprašanje: Zakaj potemtakem grožnja z atomsko bombo, če bi bila zamisel za ekonomski razvoj ? Ameriški in angleški imperialisti seveda da vedo, da se atomsko energijo lahko izkoristi za splošni napredek ljudstva. Toda, "kako bi izgledali lastniki sužnjev brez sužnjev", kakor je omenil svetovno znani pisatelj Ilija Ehremburg. Tukaj je torej vprašanje, ki odgovarja absurdni zamisli postavljeni narobe in napačno glede tega zakaj je Sovjetska Rusija proti ameriškemu načrtu o kontroli atomske energije, ker da ta načrt predstavlja splošno 'revolucionarnost za ekonomski napredek v svetu. Ta naj bi pa "izpodkopal" temelje njenemu socialističnemu gospodarstvu.
Sovjetska zveza je proti ameriškemu načrtu zato, ker ne vsebuje določbe po kateri naj bi bila popolna in varnostna kontrola atomske energije. Zato ker si ameriški monopolisti lastijo to kontrolo sami in v kolikor se jim zazdi umestno odkriti to takozvano tajnost, bi jo odkrili tudi ostalim cUržavam.
Povrnite čim prej nabiraln pola
Naproseni smo nasloviti opomin vsem zbiralcem do-brovoljnih prispevkov za rengt. aparat, da povrnejo čim prej mogoče nabiralne pole. To je potrebno kakor je že prej naznanjeno, da se bo tiskala povečana izdaja tega lista, kakor hitro bo mogoče zbrati vse potrebne podatke in kakor hitro bodo povrnjene nabiralne pole, da se priobči imena vseh prispevateljev, organizacij in društev, ki so prispevala v fond za X-raj aparat.
Nejkatere naselbine so poslale vse prispevke in tudi nabiralne pole. Te naselbine pričakujejo, da bodo čim prej dobile v roke povečano izdajo tega lista, kjer bodo priobčena imena darovalcev, društev in organizacij. Odboru za X-raj aparat in pa uredništvu je nemogoče tega pripraviti in narediti dokler niso vse nabiralne pole, ki so bile poslane bodisi posameznikom ali pa društvom in organizacijam povrnjene.
Zato se naproša vse one, kateri imajo nabiralne pole za X-raj aparat, da jih nemudoma pošljejo odboru.
Nikakor ne more biti slučaj za razvito kampanjo proti Sovjetske zveze in pa nove Jugoslavije. Kdor trdi, da je to "slučaj" in da se gre za sprečitev vpliva, to je v-pliva Sovjetske zveze, ignorira o-snovna dejstva in brska po kalni mlakuži imperialističnih spletk s prozornim namenom.
Če bi to bil samo slučaj, tedaj bi morali imeti res zastrte oči in nevideti dogodke v dobi med prvo in drugo svetovno vojno. V tej dobi zapazimo cel niz primerov, ki kažejo, zlobno kampanjo in pro-vokacije od zunaj, na znotraj pa sabotaža predvodena po znanih terorističnih Trockističnih elementih — da je vse to služilo izključno proti Sovjetski zvezi kot socialistični državi, torej državi novega tipa in pa proti mobilizaciji širokih ljudskih množic v zunanjem svetu, da bi se osvobodile kapitalistično - imperialističnega jarma.	,
Očitno je kakor na dlani, da je bil in je še danes namen kapitalističnih krogov in kapitalističnega tiska, zastrti resnico o o-snovnih dejstvih razmer v svetu. Od tukaj izvira vir zlobne kampanje proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam v Evropi. Gre se za skalitev miru, za zastrupitev odnosov med narodi — gre se zmajšati silni ugled Sovjetske zveze in Jugoslavije, ki ste si 'ga prodobile skozi vojno proti fašističnega osišča ter jasno začrtano zasnovo na kateri je edino mogoče zgraditi trajen in pravičen mir.
Tukaj torej ni mesta za kakršen koli vpliv, katerega reakcionarno časopisje razlaga v svetlu pohlepa za prodiranje in vzpostavljanje svoje volje obmejnim in sosednim državam, temveč je vprašanje, k-do je na strani pravice narodov in kdo je proti.
Spomniti se je treba, ko so Sovjetske armade zdrobile hrbtenico nazifašistični sili pri Stalingradu, ni bil slučaj, da se je že takrat izražala bojazen kapitalističnih krogov. Dozdevali so: "kaj pa, ako se Sovjetske armade ne bodo sploh zaustavile na zapadni meji. Že takrat je kapitalistično časopisje zadela mrzlična bojazen pred nastopanjem Sovjetskih armad proti za-padnim mejam, posebno Berlinu — kriminalnemu brlogu, nazifaši-stičnih razbojnikov. To časopisje kot takrat tudi danes ni izražalo pripravnost pozdraviti, da bi se čim prej Sovjetske in zavezniške armade združile in porazile nemški nazifašizem. Vzelo je potem še precej časa predno so se v resnici združile in predno je bila naznanjena popolna zmaga.
To je sicer samo majhen delček zlobnih namer imperialističnih sil, še za časa dokler so se vršile krvave bitke ob reki Visli, Dnjepro-stroju, naposled pa ob reki Odri. Ako v tem svetlu gledamo nastopanje imperialistične reakcije pri vsakem važnem vprašanju, če je to pri razmejitvi, vojnih repera-cijah, izhodišč na morje in predvsem izvajanju potsdamske deklaracije, tedaj je jasno, da sta ameriški in britanski imperializem odgovorna ne samo na mirovni konferenci v Parizu za spor, ampak sta odgovorna za nastale razmere v Julijski Krajini, Grčiji, Palestini, Indoneziji in Kitajski.
Ameriški in britanski imperializem si lasti pravico na kontrolo Dardanelov, na kontrolo Donave, na kontrolo Trsta, na kontrolo Sredozemskega morja, na j kontrolo Pacifika — na kontrolo vseh svetovnih baz. To je torej tista prozorna namera, katero se skuša zakriti v zunanjem svetu s "ruskim prodiranjem, s preganjanjem katoliške vere v Jugoslaviji, s pobijanjem ljudskega odpora v Grčiji, Palestini, Julijski Krajini, Indoneziji, Kitajski in Indiji." Pretveza "rusko prodiranje" in pregajanje "katoliške vere v Jugoslaviji", je skrbna pretveza imperialističnih sil, da bi opravičile svoje zlobne namere. Ta pretveza je torej tisti grabežljivi kotel iz katera kipi strupena propaganda proti Sovjetski zvezi in proti novi Jugoslaviji, kot dvema državama, kateri sta na čelu zasnove zgraditi trajen in pravičen mir v svetu tako, kakor ga resnično določa Atlantska listina in pot-sdamska deklaracija.
Kakšna kontrola naj bi bila potrebna z strani ameriškega imperializma nad reko Donavo ter pristaniščem Trsta? Sovjetska zveza zagovarja v primeru tega opravičeno stališče, da je taka kontrola potrebna z strani držav, ki so neposredno vezane na reko Donavo in pristanišče Trst. Zagovarja torej to, kar je v skladu interere-sov narodov teh držav. Ali more biti kakšne razlike pri temu, če bi Sovjetska zveza zahtevala potemtakem kontrolo reke Mississip-pi v USA, če bi Francija zahtevala kontrolo pristanišča Mon-treal, tukaj v Kanadi, kjer so ve-
čina francosko govoreči prebivalci itd. Prav nobene razlike v primeru s poganjanjem za kontrolne pravice ameriškega in britanskega imperializma nad pristaniščem Trst, ter reko Donavo v centralni Evropi.
Mr. Byrnes, kadar govori o centralizaciji Nemčije, za sigurno ne misli na centralizacijo Nemčije pod ljudsko oblastjo, ampak oblastjo nemških finančnih baronov, kateri naj bi služili ameriškemu in britanskemu imperializmu z isto svr-ho, kakor je služil krvnik Hitler. To je namen Mr. Byrnesa in Mr. Bevina. To je pa v nasprotju s deklaracijo v Potsdamu.
Sovjetska zveza ni proti centralizaciji Nemčije v smislu, ki je predvidena v potsdanmski deklaraciji. Ta deklaracija na prvem mestu izločuje tako nazi-fašistične zločine, kot nazifašistične finančne barone, kateri znašajo krivdo v primeru nazifašistične agresivne vojne tako, kakor ves ostali generalni štab. Zahteva popolno čistko vseh onih, ki so krivi in kateri bi v bodočnosti zopet mogli ogrožati svetovni mir. Tukaj je torej tista razlika med stališčem Sovjetske zveze, ki zagovarja demokratizacijo in demilitarizacijo Nemčije, ter stališčem Mr. Byrnesa in Mr. Bevina katera skušata z svojo u-pornostjo, pretkanostjo in z svojimi imperialističnimi motivi diktirati ureditvi povojnega sveta z istimi motivi in prav takimi pogodbami, kakršne so bile sprejete po 1 prvi svetovni vojni.
Ali more biti torej slučajnost za zlobno kampanjo proti Sovjetski zvezi in novi Jugoslaviji? Ali more biti to zgolj kampanja proti
"ruskemu prodiranju" in proti preganjanju "katoliške cerkve" v Jugoslaviji? Kaj še. Če bi bilo v-prašanje vpliva, tedaj more vsakdo izprevideti, da se tak vpliv ustvarja z strani ameriškega in britanskega imperializma ne samo besedno in potom tiska, ampak z grožnjo, z parado vojske, vojnega brodovja, atomsko bombo, raznimi plini in strupi. Če je vprašanje prodiranja, tedaj vidimo prodiranje ameriškega in britanske imperialzma ob reki Donavi, pristanišču Trsta, Palestini, Indiji, Indoneziji, Kitajski, Grčiji in drugod. Če je to vprašanje, preganjanja "katoliške vere", tedaj vidimo, da vera ne črhne besede proti imperialističnemu zasuz-njevanju, niti proti linčanju Črncev v Ameriki, Židov v Palestini. Ali niso to vprašanja, da bi se svetovna javnost in posebno cerkveni krogi morali zanimati? Toda tu se ne gre imperialističnim silam zatem kar se napoveduje, ampak za skalitev miru v svetu, za zastrupitev po novem receptu odnosov med narodi, in naposled za nadvlado, za diktiranje povojnih pogojev z vsemi mogočimi sredstvi in prvotno z atomsko bombo.
Ni slučaj, da se Amerika in Anglija soglašate pri pogodbi za pristanišče Trst, katero je in pripada Jugoslaviji. Obe delegaciji sta uporno proti temu, da bi se tukaj upoštevala osnovna pravica Jugoslavije. Njihov račun je potemtakem vzpostaviti bazo za nadzorovanje in za skok proti Jugoslaviji. Tako je z vsemi ostalimi v-prašanji, ki se tičejo uredbe povojnega sveta.
-m-
Maršal Tito častni meščan Ljubljane
Predstavniki mestnega ljudskega odbora in člani Mestnega odbora Osvobodilne fronte mesta Ljubljane s predsednikom mestnega ljudskega odbora Franom Al-berhtom na čelu, so izročili maršalu Titu diplomo častnega meščanstva mesta Ljubljane. Slovesni izročitvi diplome so prisostvovali minister za notranje zadeve v zvezni vladi Aleksander Rankovič, predsednik vlade Ljudske republike Slovenije, Miha Marinko, podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije, Ivan Maček, minister za prosveto dr. Ferdo Kozak, minister za trgovino in preskrbo Tone Fajfar in general-major Lju-bodrag Djurič.
Predsednik Mestnega ljudskega odbora Fran Albreht je nagovoril maršala Tita ob izročitvi diplome z naslednjimi besedami:
Tovariš maršal!
"Mestni ljudski odbor in Mestni odbor Osvobodilne fronte mesta Ljubljane sta se sestala 9. maja t. 1. ob priliki prve obletnice o-svoboditve Ljubljane izpod fašističnega jarma na svečani plenarni seji. Na tej seji je bil ob navdušenem in burnem odobravanju v-seh prisotnih podeljen Vam, tova-
Naši izseljenci poslali do sedaj preko 1200 ton robe
Glavni odbor društva Rdečega Križa Jugoslavije je izdal sledeče poročilo:
Od naših izseljencev iz Amerike in Kanade je prišlo do sedaj na Jugoslovanski Rdeči Križ preko 1.200 ton robe. V teh pošiljkah so učestvovale sledeče organizacije, katere delajo na zbiranju pomoči Titovi Jugoslaviji: "Ameriški ko-mitet za pomoč Jugoslaviji". "Vojni pomožni sklad Amerikancev Jugoslovanskega pokolenja", "Hrvatska bratska Zajednica", "Klub Pomorščankov Jugoslavije," "Vije-če Ameriških Hrvatov in Hrvatic", in ostale manjše skupine v Združenih Državah Amerike. V Kanadi so posebno, aktivno delali na zbiranju pomoči izseljenci zbrani v "Kanadskem Svetu Južnih Slovanov."
Jugoslovanski Rdeči Križ se najtoplejše zahvaljuje rojakom v Kanadi in Ameriki. Blago katero je prišlo v roke onim, ki so največ trpeli v vojni, je še čvrstejše povezalo prebivalstvo svobodne Jugoslavije z Jugoslovani v Ameriki in Kanadi. Naši bratje preko morja morajo vedeti, da njihov trud pomagati naši trpeči domovini, vstvarja pri nas še močnejšo voljo, da skupno domovino čimprej osvobodimo tudi od pomanjkanja v katero jo je pahnil brezsrčni o-kupator.
(Objavljeno v "Politiki", Beograd).
riš maršal, naslov častnega meščana okrožnega mesta Ljubljane kot skromen in prisrčen izraz naše globoke hvaležnosti in iskrenega priznanja Vam kot prvemu sinu jugoslovanskih narodov, kot tvorcu nove Jugoslavije, kot prvemu borcu za osvoboditev in zedinjenje naših narodov, kot prvemu borcu v njihovih težkih krvavih borbah. Ko Vam sporočamo ta sklep, Vas prosimo, spoštovani tovariš maršal, da ga odobrite in da sprejmete ta naslov, hkrati pa tudi to diplomo, ki Vam jo poklanja nova, svobodna, napredna in narodna Ljubljana".
Ko je prevzel iz rok predsednika Mestnega odbora lepo izdelano skrinjico z diplomo častnega meščana, se je maršal Tito zahvalil za izkazano mu čast z naslednjimi besedami:
"Dovolite mi, da se najtoplejše zahvalim za to visoko čast, ki mi jo je izkazalo mesto Ljubljana. Smatram za posebno čast, ker sem dobil naslov častnega meščana mesta, odkoder je vedno odsevala i-deja jugoslovanstva, kjer je že od nekdaj gorela luč odpora proti v-sem onim, ki so hoteli zasužniti ali uničiti slovanske narode. V čast mi je, da bom meščan mesta, ki je dalo v tej veliki osvobodilni vojni zares dragocene žrtve v ljudeh in vse, kar je moglo dati.
še enkrat se najtopleje zahvaljujem Vam in meščanom Ljubljane za to visoko počastitev. Želim mestu Ljubljani, glavnemu mestu Ljudske republike Slovenije, vsestranski napredek in razvoj, a meščane Ljubljane najprisrčneje pozdravljam".
("Ljudska Pravica", 24. 8. 46.)
In kaj še ni mogoče?
V	vstaško-Mačekovem glasilu "HG" z dne 1 oktobra čitamo tudi takole:
"Intervencija Ujed. Hrvata za dr. Stepinca". Ta zedinjena družba vstašev in Mačekovcev, se nadalje pravi, je poslala ameriškemu State Departmentu brzojavno prošnjo, da takoj posreduje pri vladi v Belgradu glede zadeve načelnika vstašev dr. Stepinca.
V	prošnji se ta žalostna družba sklicuje na Atlantsko listino in deklaracijo, sprejeto na konferenci v Jalti.
Kakor Atlantska listnina tako tudi deklaracija v Jalti, sta obe protifašistični deklaracij. Obe obsojate profašistične elemente in dajate podlago protifašističnim silam za ohranitev demokratičnih tekovin v svetu. V primeru z tem bi morala ta svojat zahtevati samo revizijo obeh deklaracij in priporočiti State Departmentu, da bi sprejel deklaracijo Hitlerja, ko je navalil na Jugoslavijo in ostale evropske države. Tega pa State Department ne bo storil.
Fašistična svojat zares ne pozna sramu!
Resnica o sovjetski okupacijski coni Nemčije
I. SPLITKOVSKAJA
Na Saškem je bil 30. junija referendum, ki je odločil o usodi podjetij vodilnih hitlerjevcev in nemških vojnih zločincev. Dober mesec prej 21. maja, je izdala sovjetska vojaška administracija v Nemčiji ukaz, po katerem se izroča nemškim samoupravnim organom vsa zaplenjena imovina, pripadajoča hitlerjevski državi, nacionalsocialističnim organizacijam ter voditeljem hitlerjevske stranke in vojnim zločincem. Kako vemo, je sovjetska , vojaška administracija zaplenila imovino hit-lerjevskih prvakov in vojnih zločincev z namenom, da prepreči njeno izropanje in razne zlorabe.
Sklep sovjetske vojaške administracije so sprejeli demokratični krogi Saške z velikim zadovoljstvom. Protifašistične stranke in vodstvo sindikatov so predlagali, naj bi se vršil referandum o osodi te imovine in objavili so na prebivalstvo Saške poziv, v katerem poudarjajo velikodušnost sovjetskih oblasti in pozivajo prebivalstvo, naj podpre predlog o izročitvi imovine aktivnih hitlerjevcev in vojnih zločincev državi. V zvezi s tem predlogom je prosil blok protifašističnih strank upravo federalne dežele Saške, naj bi se vršil 30 junija referandum, na kar je uprava pristala. V kumunikeju prezidija uprave federalne dežele Saške v zvezi z referendumom je bilo rečeno, da je referendum naperjen samo proti nacističnim prvakom, da je njegov namen kaznovati samo prave vojne zločince, ne pa njihove male ali pasivne pomagače. Obenem je bilo objavljeno, da bo v kratkem vrnjenih bivšim lastnikom 1931 podjetij.
Sklep saške oblasti o referendumu je vzbudil mnoge odzive odobravanja v demokratičnih krogih ne samo Saške, temveč vse sovjetske cone. Istočasno pa so mnogi zastopniki • buržuaznih strank odkrito nastopali proti referendumu, češ da pomeni izročitev podjetij hitlerjevcev državi prvi korak k likvidaciji privatne lastnine sploh itd.
Proti referendumu so bile mobilizirane vse sile reakcije in njenih inozenskih pokroviteljev. List "Der Tagesspiegel", ki izhaja v Berlinu z dovoljenjem ameriških oblasti, je nastopil proti referenduma z vrsto člankov. List "Tele-graph", ki izhaja z dovoljenjem angleških oblasti je tudi objavil vrsto člankov, v katerih je napovedal neuspeh referenduma in strašil državljane s tem, da v nemških samoupravah baje ne bo mogoče najti strokovnjakov, ki bi lahko vodili zaplenjena podjetja. Enake linije se je dajansko držal tudi list "Socialdemokrat", ki mu ni po volji uspeh združene socialistične stranke v Nemčije kot in-cijatorja vseh protifašističnih u-krepov.
Reakcionarni elementi se niso o-mejeli samo na agitacijo proti referendumu. Napeli so vse sile, da bi ga preprečili. Lastniki mnogih podjetij so zbirali podpise delavcev na dokumente, v katerih se je dokazovalo, češ, da so oni ve-
Dekliški Dom v Mariboru
Upravnik dekliškega doma v Mariboru je naslovil naslednje pismo odboru Rdečega križa Slovenije, s zahvalo za sprejete darove, ki so jih poslali naši izseljenci iz daljne tujine, Kanade in Amerike. Pismo, ki ga je prejel Svet kanadskih južnih Slovanov, se glasi:
"Prošnji zavodne uprave za podporo v obutvi, obleki, posteljina-mi in prehrani, se je odbor Rdečega križa tako uslužno, hitro in dobrohotno, da je bil podpisani naravnost presenečen nad odličnim poslovanjem, zavodne gojenke pa neizmerno srečne in zadovoljne zaradi tako bogatega daru.
Tem potom se v imenu zavoda, ki je šele ustanovljen, in v imenu gojenk, ki so dosedaj živele v izredno težavnih prilikah, odboru RKS iskreno zahvaljujem. Vaše plemenito delo spremlja naša globoka hvaležnost.
Posebno nas pa gane, da so to darovi naših bratov v Ameriki in Kanadi, ki se nas tako lepo spominjajo v času, ko z žrtvami in neomajano voljo ustvarjamo temelj novi državi. Tako tudi oni doprinašajo velik delež pri obnovi njihove stare domovine.
Smrt fašizmu—svobodo narodu!
Upravnik: Štele Andrej
Maribor, 27 septembra 1946.
dno lepo ravnali z nemškimi in celo inozemskimi delavci. V nekaterih podjetijih so zahtevali od delavcev podpise, da na dan refen-duma ne bodo glasovali z "da". Podjetniki so celo podkupovali člane tovarniških komitetov in posamezne delavce, delavcem so dajali sadje, špirit in cigarete. V mnogih krajih Saške so se pojavili letaki in gesla, ki so pozivala prebivalstvo, naj glasuje proti odtujitvi podjetij.
Toda vsi napori hitlerjevskih hlapcev in njihovih pomagačev ni« so nič zalegali. Referendum 3(fc junija je prinesel zmago demokratičnim silam. Po poročilu inozemskih dopisnikov je šlo glasovanje v popolnem redu in imelo je resnično demokratični značaj. Na v-sem Saškem se je udeležilo izmed 3.677.441 volivnih upravičencev glasovanja 3.459.658 ali 94.1%. Za odtujitev podjetij je glasovalo 2. 683.401 ali 77.7% proti pa 571.600 ali 16.5% volivcev. Neveljavnih glasov je bilo 204.657 ali 5.8%. Uveljavljenje volje saških volivcev bo nedvomno nov korak k ozdravljenju ekonomskega življenja Nemčije in iztrebljenja fašizma.
Agenti mednarodne reakcije, ki so zainteresirani na ohranitvi vojno ekonomske baze hitlerizma in ki bi radi diskreditirali Sovjetsko zvezo v očeh svetovnega javnega mnenja, pogosto govoričijo o tem, da spreminja Sovjetska zveza Nemčijo baje v "cono puščave", da izolira sovjetsko cono od drugih con itd. Toda objektivni opazovalci vidijo veliko obnovitveno delo, ki so ga opravile sovjetske okupacijske oblasti v prvem povojnem letu. Tako je objavil ho-landski list "Haags Dagblad" sredi maja obširen članek svojega dopisnika o položaju v sovjetski o-kupacijski coni Nemčije.
"Govoril sem z desetinima Nemcev" — piše dopisnik — "in presenetila me je odkritosrčnost, s katero so izražali svoje mnenje. Mnogi Nemci, ki sem z njimi govoril, smatrajo, da je politika ruskih vojaških oblasti boljša od politike zahodnih zaveznikov. . . Ruska politika je v vsakem pogledu pozitivna".
Angleški tednik "Economist" je objavil nedavno članek svojega dopisnika o položaju v sovjetski coni. Dopisnik poudarja učinkovitost administrativnih ukrepov na področju ekonomije, vestno delo administracije in neomejeno svobodo cerkve. Dopisnik pravi dalje, da se opaža v sovjetski coni večji red kakor v zahodnih conah, da je videti prebivalstvo bolj zdravo kakor na zahodu. "Človek ne bi pričakoval", — piše dopisnik — "da industrja v sovjetski okupacijski coni ne bo mogla živeti, ker je odrezana od porurskega jekla, koksa in premoga. Toda stvarnost je pokazala drugače".
List "Stuttgarter Zeitung" (ki izhaja v ameriški okupacijski coni) je objavil članek enega izmed vodilnih sodelavcev ministra za notranje zadeve Gross Hassena, v katerem opisuje svoje vtise s potovanje po' sovjetski okupacijski coni. Ekonomski in politični razvoj v ruski coni — pravi pisec članka — se je v primeri z drugimi conami pomaknil daleč naprej.
V ekonomiki Vzhodne in Srednje Nemčije vidimo zaradi dejavnosti sovjetske vojaške administracije velik napredek. Naj omenimo samo nekatera dejstva.
Od januarja do konca marca letošnjega leta je znašala vrednost industrijske proizvodnje približno 2 milijardi mark. Lani v juniju je bilo v sovjetski coni 9000 podjetjih zaposlenih 350.000 delavcev, letos v marcu pa je obratovalo 20.000 podjetij, v katerih je delalo 900.000 delavcev. Industrijska proizvodnja, namenjena kritju potreb civilnega prebivalstva, raste od meseca do meseca. Velik porast proizvodnje izkazuje vrsta industrijskih panog, tako premogovna, tekstilna, papirna in druge industrije. Pridobivanja rjevega premoga je doseglo letos v marcu raven iz leta 1944. Proizvodnja cementa se je povečala od julija 1945 do marca 1946 štirikrat, papirja trikrat, celuloze šestkrat.
Tako n. pr. se naštevajo rezultati že doseženih in vidnih uspehov v sovjetski coni Nemčije, medtem ko se g. Brynes še vedno poganja za mirovno pogodbo, ki naj bi veljala "50 let" glede kontrole po zaveznikih Nemčije. Nemogoče pa je istočano v primeru tega naštevati napredek v okupiranih conah po Angliji in Ameriki. Razmere so drugačne, pa tudi oblast si je v bistvu različna. Medtem ko v sovjetski coni upravljajo najboljše ljudski elementi, v conah zahodnih zaveznikov še vedno so na upravi bivši profašistični elementi, še vedno niso razlaščena podjetja bivših nazifašističnih baronov.
Troje pisem iz starega kraja
Posnemamo najvažnejše izčrpke iz treh pisem, ki jih je prejel od svojega brata iz starega kraja, rojak A. Kolar, stanujoč v Wind-sorju. Njegov brat, France Kolar iz Brežic ob Savi, mu piše:
Dragi brat!
Ne moreš si predstavljati s kakim veseljem sem prejel Tvoje pismo. Najsrčnejša hvala tako za pismo kot za poslane darove. Stotero krat vam bodi zahvaljeno.
Sedaj pa odgovor na tvoja vprašanja. Kakor ti je gotovo znano, je bila Jugoslavija po vojni ena najbolj prizadetih držav. Uničena so bila stanovanjska poslopja, prav večina tovarn porušeno od bomb. Nemci so ob zasedbi skoraj vse zaloge v tovarnah pobrali in so celo stroje demontirali in odpeljali kakor tudi živino v Nemčijo. Sicer pridno popravljamo kar je bilo poškodovanega, pa kakor se či-ta v časopisih bo vzelo še precej časa predno bo vse popravljeno in v redu. Tovarne že sicer izdelujejo različne potrebščine (blago za obleke, kmetijsko orodje itd.), ne morejo pa v taki množici, da bi zadostavilo za vse potrebe. Če kdo res nujno rabi obleko, obutev, posode za kuhinje itd., mora vložiti prošnjo pri oblasti. S dovoljenjem od oblasti se potem kupi v trgovinah razne potrebščine. Posebno je še teško za ženske in moške nogavice. Zato bi vaju prosila s soprogo, ali je mogoče pri vas jih dobiti.
Tudi živilske potrebščine se dobijo že po odrejeni ceni kot moka, mast, olje, sol, kruh, meso itd. Cena beli moki je 6 in krušni moki pa 4 din. klg., čevlji od 300 do 500 din. itd. Hišo se lahko kupi in sicer po različni ceni, toda ni mogoče kupiti kmetsko posestvo, ker je izšel zakon o agrarni reformi. Namreč so razdelili med take, ki so imeli malo ali pa nič zemlje, vsa bivša posestva grajš-čin, cerkvenih in samostanskih u-stanov ter druga veleposestva. Kmet lahko obdrži 45 ha posestva (njiv, travnikov, hoste, vinograda) drugo kar je več, se razdeli med druge potrebne. Kmetje, ki so imeli več zemlje in katerim je bila po agrarni reformi odvzeta, so dobili odplačilo, toda niso dobili odplačilo grajščine in pa cerkvena veleposestva.
Navadni delavec zasluži dnevno od 40 do 50 din in hrano, tovarniški pa 10 do 15 din na uro. Torej za delavce in kmete se precej dobro obeta, ampak za bogataše in posebno one, ki so med vojno nagrabili premoženje (vojni dobičkarji) je pa stroga preiskava odkod jim pridobljeni denar. Nakra-dli so ga na račun ljudstva, ter tako nagrmadili milijone. Saj vedno čitamo v časopisih, da najdejo oblasti pri trgovcih, tovarnarjih in drugih verižnikih veliko skritega blaga za obleke, perila, čevlje, živež in drugo. Nekateri so kradeno blago prodajali po oderuški ceni. N. pr. kilo masti, 240 din, belo moko, 30 din, sol 80 din, ženske nogavice, 200 din itd. Seveda se jim odvzame prekomerno pridobljeni denar (nekaterim po 4 milijone din) in blago, ki so ga skrili, oblast pa odvzame tu-
di premoženje verižnikov in jih posadi v ječo do 20 let prisilnega dela. Obsojenih je bilo nekaj že tudi na smrt. Take stvari se strogo kaznuje. Vsakemu državljanu je pa dovoljeno biti na S( dni razpravi in zraven lahko pove svoje mnenje. Tako vsi odobravajo, da država tako strogo postopa proti onim oderuhom, ki bi radi živeli na račun ubogega ljudstva. Naša država se imenuje kot ti je že najbrž znano: Federativna ljudska republika Jugoslavija, katere predsednik je Josip Broz-Tito. Sestavlja jo šest svobodnih, enakopravnih Ljudskih republik in sicer: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Bosna Hercegovina in Črna gora. Vsaka Ljudska republika pa ima tudi svojo vlado in ministrstva, skupno pa vse Ljudske republike zvezno vlado v Beogradu.
Ker smo mi prejšni izgnanci prišli domov skoraj brez vsakih sredstev smo dobili živež v trgovinah na kredit, nekateri so pa dobili podporo. Morali smo dati leta 1941 za eno nemško marko 20 din, ko smo pa prišli nazaj domov, smo dobili za eno marko 60 para. Koliko škode je napravila vojska pri nas, je tukaj samo en primer, da je ostalo komaj celih samo 5 odstotkov lokomotiv in 9 odstotkov tovornih vagonov. Koliko pa je bilo porušenih železnic in mostov, si pa lahko tudi sam predstavljaš. Sedaj je pa promet malone že povsod v Jugoslaviji skoraj normalen. Jugoslaviji kot tudi drugim državam pomaga UNR-Ra. V Trst pripelje včasih 6 ladij iz Amerike za našo državo moko, mast, sladkor, bombaž, volno, stroje kamione, traktorje in druge potrebščine. Ker je pomanjkanje vprežne živine, je dala država za oranje traktorje na razpolago.
Država pomaga prizadetim, pa vendar si tudi veliko pomaga z tem, da se dela prostovoljno. Imeli smo v celi državi od 12 do 19 maja teden za obnovo cest in mostov. Od vsake hiše je šel po eden ali več brezplačno na cesto delat, vozniki so pa razvažali gramoz (šoder). Dela se je udeležilo samo v Sloveniji 150.000 oseb, ki so z tem prihranili veliko domovini. Tudi se je obvezalo 24.000 mladincev in mladink, da bodo v nekaj mesecih zgradili 90 km dolgo progo, kjer bo vozil vlak premog iz rudnika. Od maja letos jih dela 14.000 in se pri delu zmenja-vajo. S tem bodo prihranili državi 400 milijonov din. Sploh se pa tekmuje povsod. V tovarnah in drugih obratih kdo bo več in boljše naredil. Tudi rudniki med seboj tekmujejo. Premoga že več pridobimo kot prej 1939 leta.
V Jugoslaviji je 2 milijona mladincev in" mladink dalo državi v treh mesevih 5 milijonov 700.000 brezplačnih delovnih dni. Samo v Sloveniji so na ta način prihranili državi 25 milijonov din.
To so torej novice, katere si mogoče tudi že čital tam v časopisih.
Še enkrat se vama najtoplejše zahvaljujeva za poslane stvari ter vaju kot vajine otroka prav prisrčno pozdravljava, Tvoj brat: Franc in Linči
Nad 200 dol. iz Windsorja za X-ray aparat
Windsor — Cenjeno uredništvo Edinosti. Tukaj prilagam poštno nakaznico v znesku $110.00 za X-raj aparat v Slovenijo. To vsoto smo zbrali na zabavi, ki smo jo v ta namen priredili 29 septembra. Kljub temu, da ni bila večja vdeležba se zbralo 100 dolarjev in deset dolarjev je zbral tov. Miketič, kar znaša skupaj gornjo vsoto.
Pred tem je poslal tov. L. Zdravje vsoto $102.00 in iz blagajne naše podružnice Zveze Kanadskih Slovencev smo določili 100 dol., skupaj $302.00 Kakor nas ni veliko Slovencev v tej naselbini, smo naredili primeroma dobro. Nismo ostali zadnji v tej velevažni zbirki, če tudi je bil začetek nekako bolj počasen.
MONTREAL, QUE.
Jugoslovanski Dom priredi ve-čerinko v soboto dne 12 oktobra, na kateri bo govoril naš zelo znani zastopnik nove Jugoslavije, tov. Branko Vukelič.
Poživljamo tukajšne vse Slovence, Hrvate in Srbe, da se udeležijo večerinke, kjer bodo imeli zopet priliko slišati Branka Vu-keliča, kateri bo ob tej priliki prvikrat med nami.
Za dobro postrežbo in dobro zabavo skrbi:
Odbor.
Naš tov. Dr. Neubauer, ki ja meni osebno dobro poznan, kot napredna oseba, je že 20 let v zdravniški službi na Golniku. Samo eno uro peš hoda imam do tega tako prijaznega kraja, ki je znan mnogokaterim po svoji zdraviliški legi, posebno pa dobri oskrbi v bolnišnicah. Vem da nam bo zelo hvaležen on sam in naš narod kot celota v starem kraju. Ta dar bo res spominjal na zavedne kanadske Slovence, ki so med seboj zbrali zadostno vsoto in odposlali ta vrednosti aparat v pomoč narodnemu zdravju.
C. Zupan, blag.
ZAHVALA
Podpisani Dežman Franc, Ljubljana, bivši interniranec v konc. taboriščih Dachau-Buchenwald, se najiskreneje zahvaljujem vsem slovenskim rojakom in ostalim izseljencem za tako izdatno blagovno pošiljko, katero je naš slovenski R. K. res vestno in pravično razdelil vsem prizadetim oziroma potrebnim.
Zahvaljujem se Vam v svojem, ter v imenu tistih, ki vam tega več sami ne morejo sporočiti, ter Vam kličem:
"Dobro došli v novi Titovi Jugoslaviji!"
Smrt fašizmu—svobodo narodu!
Podpis: Dežman Franc
Naši IselfencI v Port Arthur ju
Kadar govorimo o Port Arthur-ju, mislimo ne samo na njegovo vabljivo prirodno lego, ki ga po strani krasi zaliv velikega Supe-rior Lake-a in po drugi strani nepregledni gozdni pas, ter njegov gospodarski in ekonomski napredek. Takrat mislimo tudi njegovo zasnovo,.to je, njegove prebivalce različnih narodnosti, med tem tudi naše izseljence.
Njegovi prvi prebivalci so se naselili nekako v 17. stoletju. Toda šele v 19. stoletju se je začel nagloma razvijati njegov ekonomski in gospodarski razvoj. Poleg lesne in papirne industrije, ladjedelnice, prometa po železnici i n po veliki Superior reki", tukaj se nahaja 16. velikih elevatorjev z kapaciteto 49 milijonov bušljev pšenice. V te elevatorje se zgrinja torej pšenica, ki jo pridelujejo farmarji v zapadnih provincijah, katero tukaj enostavno nasipljejo čez velike cevi na ladje in potem, odpeljejo prav do velikih mlinov ter za izvoz v druge države.
Lepo je videti te velike elevatorje s tako ogromno zalogo kruha. Toda kako žalosten je bil pogled na njih v letih gospodarske krize, ko so tisoče delavcev in njihove družine stradali. Mnogi in mnogi so si težko mogli predstaviti nekakšno pravico, vedoč da se v teh elevatorjih nahaja tako ogromna količina življenskih potrebščin, dočim jih ljudstvu primanjkuje.
Glavni zaslužek delavcev je v lesni in papirni industriji, ladje-delniciA nakladanjem ladij in v gozdu. Tisti, ki delajo v gozdu, podirajo smreke, topole itd. daleč notri v gozdu. V gozd odidejo že zgodaj v septembru in ostanejo tam do konca marca ali aprila meseca. Po večini se dela akordno delo. Mnogi naši izseljenci poznani že iz starega kraja kot dobri tesači, se odlikujejo pri tesanju železniških pragov, sekanju drv za kurjavo. V gozdu delajo tudi spomladi posebno na lupljenu lubja iz polen in krcljev za izdelavo papirja. Gozdno delo je po večini takorekoč sezonsko in tudi zaslužek različen, ker kakor je omenjeno se dela akordno delo. Za časa vojne kompanije so plačale za 2 kordi (dvojna korda) nasekanih in zloženih drv sedem dolarjev. Precej izurjen mora biti delavec, pa tudi dober les mora imeti, da bi naredil na dan 2. kordi drv. če je dober les, se zasluži še primeroma dobro, toda precej težko je, če se dobi bolj slab les, ki je takorekoč že zredčen. Človek dela in dela, kot živina, pravijo naši gozdarji, zasluži pa zelo malo. Gozdno delo je že tako precej težko in naporno, pa tudi nevarno. Tisti pa, ki delajo v mestu v industriji, približno tako zaslužijo, ker plača je različna kakor tudi delo. Povprečno zaslužijo od 4 do 5 dolarjev na osem ur.
Naši izseljenci so se tukaj naselili že zgodaj v letu 1927. Po večini so doma iz Dolenjske, vasi Trava, Loški potok, raznih vasi iz Belokrajine, Gorenjske itd. To prvo pot sem se z njimi srečal v letu 1934 za časa teške gospodarske krize. Njihovo življenje kakor delavcev povsod, je bilo takrat zelo težko in naporno. Med pogovorom je marsikateri pripomnil, naj "hudič" vzame Kanado. Pa nisem mislil na to, ko sem vrgel čez ramo culo in se poslovil iz starega kraja, da bi moral lačen hoditi okrog in iskati miloščine poleg mojih zdravih rok. Mislil sem na delo, na zaslužek". Težke ekonomske prilike so prisilili mnoge delavce k spoznanju, da jim je edino v organizaciji mesto, da se organizirani zmorejo boriti za svoje pravice. Takrat so obstojale razne organizacije kot: Kanadska Delavska Obrambna Liga, Združenje brezposelnih delavcev, delavsko-prosvetni klub itd. Tako vidimo odseke teh organizacij tudi med našimi izseljenci, ki so se skupno udejstvovali pri stavki delavcev, demonstracijah brezposelnih in pa pri nabiranju skromnih prispevkov za obrambo onih delavcev, ki so si nakopali mržnjo oblasti zaradi njihove aktivnosti v prid delavskim pravicam. Tako so takrat zbirali prispevke za obrambo stav-karjev rudarskih delavcev v No-randi, ki so jih aretirale oblasti, med katerimi so se nahajali .tudi trije naši izseljenci. Že med prvimi pionirji naprednega gibanja jugoslovanskih izseljencev, vidimo naše vrle rojake kot: Brata, Frank in Tony Cimprič, brata, Jože in Jakob Miklič, brata L. in E. Troha družina Poje, družina Oz-bold, družina Marohnjč in še dru-
ge družine, ter nadaljni rojaki kot: France Nemanič, Nick Babic, France Levstek, Leo Oberstar, Karol Strajner, Jože Snej, Joe Bambič, Janez Kobetič, M. Rozman in še mnogi drugi, ki so pomagali in še danes pomagajo napredne stvari, posebno pa danes za v pomoč staremu kraju, Če bi bili vsi podatki na rokah koliko so prispevali naši tamkajšni izseljenci za razne napredne stvari, bi to bila zelo velika svota, na pogled celo mogoče neverjetna. Za pripomniti je tukaj, da so prav iz Port Arthurja poslali prvih PEDESET DOLARJEV ob pri-četku pokrenitve lista Edinost. Prispevali so vsak po deset dolarjev, F. in T. Cimprič, L. in E. Troha in Jože Miklič.
V	teku vojne in sicer potem, ko so bile prejšnje napredne organizacije postavljene izven zakona, naši izseljenci so vstanovili tri odseke bratskih Zvez, to je: Zveze Kanadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Srbov. Poleg tega so tukaj tudi podporna društva kot n. pr. odsek Hrvatske Bratske Zajedni-ce, Vzajemne Podporne Zveze Bled, zatem Svet Kanadskih Južnih Slovanov, pri katerem so priključene skoro vse organizacije in podporna društva, izvzemši skupino skrajnih vstašev-Mačekovcev in četnikov, okrog HSS. V tem letu je vstanovljena tudi mladinska organizacija. Z pomočjo teh organizacij, ki so najmočnejša podlaga pri njihovem delu na političnem in kulturnem polju, so dosegli tako lepe in vidne uspehe.
Nemogoče je v kratkih besedah opisati zasluge posameznikov za skupni napredek naših izseljencev ki je tesno vezan z društvenem in kulturnem napredkom kanadskega naroda. To se je posebno odlikovalo v teku vojne, ko so naši izseljenci prispevali velike denarne vsote za vojno posojilo, nekoliko mladih fantov je bilo tudi pri vojakih, mnogi so dajali kri ter tudi drugače pomagali v vojnih naporih.
V	njihovi sredini človek se počuti kakor doma. So prijazni, so postrežljivi in so tudi vneti zagovorniki nove Jugoslavije. Skoraj je malo takih hiš, kjer bi ne opazili sliko maršala Tita. Celo otroci že znajo povedati: "To je naš Tito!"
Za časa, ko sem se lansko in predlansko spomlad na njihovo povabilo nahajal v njihovi sredini, sem se čutil res ne samo kot doma, temveč kot počaščenega. Za vedno mi ostane v spominu veliko presenečenje, ki so mi ga napravili ob prilj rojstnega dne tega leta. Res presenečenje in ganotje!
Kajti to so napravili v prijazni družbi tovarišev in tovarišic, mnogi med njimi katere poznam že več let, ki so pa vedno prvi pri vsaki napredni stvari. Oni so z tem pokazali svojo veliko ljubezen napram delavskemu gibanju, da niso nikdar toliko utrujeni od dela, da ne bi prispevali svoj pičli prosti čas za njegov napredek. Pokazali so svoje veliko tovariško priznanje ljudem, ki so na vodstvu našega gibanja.
To presenečenje so organizirali v torek zvečer dne 2 aprila pri znani družini, Franceta in Tilke Cimprič. Spominjam se kako so izvrstno zakrili vsak znak, kaj se vse pripravlja. Prišla sta Peter Marohnič in France Cimprič, da bi šli nekoliko z avtom čez mesto (ki šteje okrog 27.000 prebivalcev). "Boš vsaj videl, kako izgleda Port Arthur", sta pristavila oba hkrati Peter in France. Če je že tako, upiral se seveda ne bom, sem odvrnil. Toda skrivnost je bila dobro organizirana, če bi bili prišli vsaj par minut prej v hišo Petra in Vere Marohnič, bi seveda zasledili znak, kaj se pripravlja. Ker samo par minut pred nami je Vera odnesla velik "bird-day cake". Tako smo zamudili ta prvi znak. Nismo ga pa zamudili spoznati pri Francetu in Tilki Cimprič, kjer se je zbralo lepo število članov in članic od vseh treh odsekov bratskih Zvez. Ko smo vstopili čez prag, temno je bilo v hiši. Toda kot v trenutku je bila vsa hiša razsvetljena in vsi so peli znano pesem: "Srečen rojstni dan!" Nikdar pozabljen trenutek. Potem smo se vsedli okrog lepo obložene mize, jedli in pili, peli razne borbene pesmi in se lepo zabavali. Ko smo bili v najlepšem razpoloženje, se je oglasil Martin Bajuk, španski dobrovo-ljec, dolgo let član naprednega gibanja. V kratkih in tovariških besedah je pojasnil pomen tovari-škega sestanka in v imenu vseh mi zaželel čestitke k mojemu 42 let rojstnemu dnevu. Za spomin so mi izročili lepo izdelano aktovko v imenu odseka Zveze Kanadskih Slovencev in pa toaletne potrebščine od odseka Zveza Kanadskih Srbov. Kaj drugega sem mogel kot se vsem prisrčno zahvaliti in jih zagotoviti, da mi bo ta spomin vedno v spominu na zveste in marljive, požrtvovalne in delovne tovariše in tovarišice v Port Arthurju. Spominjal me bo na prvo, drugo in tretje srečanje z njimi, a največ na njihovo rodoljubno in delavsko zavest, ki se izraža v njihovem delu na polju v kulturnem in gmotnem napredka naših izseljencev.
Jurij Matešič
Darovalci rudečemu križu iz daljnih krajev izražajo ljubezen svobodoljubnega sveta napram našim narodom
Na mesto venca na grob
$55.00 za x-ray aparat
Na mesto venca na grob nad vse dragega pokojnega Vinkota Vidrih je "Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Kirkland Lake, daroval $50.00 in Matija O-toničar $5.00 za sklad x-raj aparata za Slovenijo, kateri ne bo ove-nel. To je v priznanje zaslug, ki jih je pokojni zaslužil s svojim marljivim delom v svojem življe-
T0R0NT0, ONT,
Ženski krožek Zveze Kanadskih Srbov piredi "Vinsko trgatev" v soboto dne 12 oktobra v dvorani na 386 Ontario St. Začetek ob 8 uri zvečer.
Uljudno vabimo vse Slovence | kot Hrvate in Srbe, da bi se udeležili vinske trgatve. Čisti dobiček je namenjen za fond Srbskega Glasnika, edino napredni delavski časopis kanadskih Srbov v tej deželi.
nju, kajti tudi on je daroval za ta sklad in zdelo se je nam kot, da on šepeta: "Čemu meni cvetje, pomagajte živim do zdravja".
Izguba dragega pokojnega Vinkota Vidrih je nenadomestljiva, zato smo mu s tem dejanjem postavili spomenik, da bodo naši dragi bratje in sestre v starem kraju vedeli, kako visoko smo čislali pokojnika.
Tem potom izrekamo njegovi družini in sorodnikom ter prijateljem naše iskreno sožalje, nepozabnemu tovarišu pa kličemo;
Naj ti bo lahka Kanadska gruda! Slava Ti!
Joe Piškur.
Timmins, Ont,
Topli dnevi so za nami in z njimi tudi aktivnost v prosti naravi. Za naprej se bomo držali gorke peči, to pa ne sme ovirati delovanja Zveze Kanadskih Slovencev.
V poletnem času so seje bolj slabo obiskane, ker vsak gre rad malo na solnce v prosto naravo. Torej ta izgovor naj drži za letno dobo, za naprej naj si pa vsak član šteje v dolžnost, da gotovo pride na vsako sejo.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu, na 112 Balsam St. N., ob drugi uri popoldan. Prihodnja seja se vrši v nedeljo dne 13 oktobra.
Jos. Bencina, ta j.
Toronto, Ont,
Mesečna seja Sveta kanadskih južnih Slovanov se vrši v ponedeljek dne 14 oktobra, ob 8 uri zvečer na 386 Ontario St.
Naproša se članstvo, da se zagotovo udeleži seje, ker na dnevnem redu imamo važne stvari v zvezi velikih proslav 29. novembra, kakor tudi glede bodočega dela.
Vnaprej naznanjamo naši javnosti v Torontu, da se bo vršila proslava 29 novembra z koncertnim program v Victory Theatry, v nedeljo dne 24 novembra. To je posebno važno, da organizacije in družtva za ta dan ne priredijo zabav ali pa drugih prireditev.
Tajnik:
(Ta članek je bil objavljen v listu "Sarajevski Dnevnik").
V prošlih letih vojne smo doživeli toliko žalosti, toliko nesreče, videli toliko nedolžne krvi prelite in solz, onesrečenih ljudi, razrušenih mest in vasi, popaljene ognjišča, občutili smo kruto podlost ljudi-zveri, izkusili strahote zime in lakote, revščine in pomanjkanja, da se danes ko vstopimo v skladišče Rdečega Križa za Bosno in Hercegovino, do vrha napolnjenim z darovi, ki so poslani našemu narodu od naših rojakov iz Združenih Držav Ameriških in Kanade. Od Rdečega Križa SAD in Mednarodnega Križa iz Švice — počutimo ganjeni do solz. Tu so nagromadeni zavoji s čokolado, ka-kaom, konzervam, sadnim, mesnim in ribjim, bomboni in kom-poti, zavoji z otroškimi srajčkami, nogavicami, odejami, oblekami, obuvali itd, itd., vse do šivalnih strojev.
Ali tu v skladišču niso nagromadeni samo darovi, tu so nagro-madene mnogo večje vrednosti. Ti zavoji so prenapoljnjeni z ljubeznijo napram našemu izmučenemu narodu, polni sočustva z nami v trpljenju, materne nežnosti, bratske in sesterske, iskrenosti in pozornosti.
Zavoj udove Matije Sanko iz Kanade ni velik, ni dragocen. Nekoliko otroške obleke. Ali njegovo dragocenost mu daje priloženo pisemce, polno materne skrbi. O-na piše:
"Jaz ne vem, kdo bo dobil ta mali zavojček v katerem pošiljam nekoliko otroške obleke za dete, ki je trpelo od vražjega sovražnika. Nekoliko je sešito iz novega blaga, kar sem kupila, a nekaj sem pa prenaredila iz starega blaga. Nisem mogla več dati, ker sem sama nepreskrbljena udova. Detetu katero bo dobilo ta zavoj in tudi ostalim otrokom pa želim mnogo sreče v življenju."
J. in P. Benko iz Montreala v Kanadi, sta svojemu zavoju priložila sledeče pismo:
"Najin dar, ki je namenjen našim in vašim otrokom, je majhen, napram onemu kar ste vi napravili v delih za svobodo, radi katerih se vam čudi in spoštuje celi svet. Ali ta dar ni ne prvi
ZAHRBTNO NAPADEN
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Tukaj moram povedati kakšno zapoved je Maček prinesel v Kanado svojim vstaškim privržencem in zapeljamcem. Tem seveda ni bilo zadosti vseg^ tega kar se dogajalo v stari domovini, ko so v-staški razbojniki morili, požigali in ropali narodno imetje. Sedaj ko jim to ni več mogoče, prihajajo sem v tujino, da bi tukaj vzpostavili svoja ogabna središča in se posluževali celo zahrbtnih napadov proti naprednih in rodoljubnih delavcev.
Tako je mene zahrbtno napadel po imenu Toni Čuvalo. Najbrž da je dobil povelje, da se posluži tudi zahrbtnega napada, če drugače ne more uspeti prepričati naših izseljencev, da Maček ni izdajalec. Kadar se recimo črni ime slavnega sina narodov Jugoslavije, maršala Tita, nove vlade itd., tedaj seveda so zaslepljenci Mačekovci prvi. Toda kako jih boli dokaz o Mačekovem izdajstvu. Kar besni postanejo in se zaganjajo kakor se more zaganjati samo vtoplje-nec, da bi se rešil sramote. S takim zaganjanjem pa samo potrjujejo besnost vstaških elementov v starem kraju. Kdor ima zdrav um, ta jim seveda ne more nasesti. Nasesti jim more samo tisti, ki sploh ne misli na nobeno stvar. Zato ker večina je sicer toliko sposobna, da zna čitati in pisati, a zaveda se resnice o strašnih zločinih, ki so jih prizadejali na-rodnom Jugoslavije zloglasni vs-taši in taki katerim načeljuje ta-kozvani "zakoniti" vodja Maček. Saj ga ni izseljenca, pa tudi med temi Mačekovci so taki, ki so dobili pisma iz starega kraja od svojcev, v katerih opisujejo zločine in nepozabijo pripomniti, da je Maček eden tistih, ki so pomagali fašističnim krvnikom.
Omenjeni Čuvalo, torej samo potrjuje vso zlobnost, katera se skriva v dušah zapeljanjcev okrog Mačeka. Kajti človek, ki drži vsaj nekoliko do svojega karakterja, se ne bo nikdar poslužil zahrbtnega napadanja. Vedno bo našel način da svoje mišljenje pove tako kakor misli. Ampak tip, kakršen je Čuvalo in njemu podobni, ne računajo na karakter, tembolj na metode z katerimi so se služili njihovi sopotniki v starem kraju. Ampak tukaj smo v Kanadi, kanadski narod pa sodi take tipe, kakor zaslužijo.
Louis Klemenčič.
in tudi ne zadnji. Mi bomo še nadalje delili z vami dobre čustva in dajali podporo našim malim kateri so ostali brez očeta in matere. Bodite jim dobri roditelji in odgojite jih v duhu svobode za katero so dali življenje njihovi očetje in matere, bratje in sestre. Naj živi svoboda! Naj cvete F. L. R. Jugoslavija! Živijo Maršal Tito! Z bratskim pozdravom".
Kako veliko očetovske ljubezni je v pismu delavca Pavla Mavrin-ca iz Kanade rojenega v Grobni-ku, Hrvatsko Primorje, priloženo v zavoj nepoznanem detetu v Jugoslaviji :
"Nepoznani prijateljci in materi otroka, kateri bo dobil ta zavoj. Ta zavoj, katerega pošiljam tvojemu detetu, naj bo znak, da ga ljubim nič manje nego ti sama, a preko njega ljubim tudi celo Jugoslavijo in ves njen junaški in borbeni narod, kateri je za vedno izgnal izkoriščevalce in ubijalce siromašnega naroda Jugoslavije. A tebe prosim, kadar prejmeš to pismo, da mi odpišeš, da bom vedel kje se nahajaš, da bom mogel tvojemu detetu zopet nekaj poslati. Na koncu tega pisma ti želim, da si mi zdrava in poljubi dete na mesto mene. Ako pa dete katero bo dobilo ta zavoj, nima ne enega od roditelja, naj mi piše njegov varuh".
Eden delavec v pismu, katerega je priložil zavoju, izmed ostalega pravi naslednje:
"To kar je v tem paketu je vredno $5.00. Nisem več imel. . ."
Ne, tovariš delavec iz Kanade, vrednost tega zavoja je mnogo večja kot $5.00. Negova cena je tvoja ljubezen napram narodu, napram izkrvavljeni domovini, napram otrokom, ki so preživeli strašno dobo, izgubivši svoje roditelje v težkem, zmagoslovnem boju osvobodilne vojne, tvoja nesebičnost in sočutje, tvoja zavest, tvoje oddolženje napram žrtvam vojne. Vrednost tvojega zavoja je dragocena.
Vidite, takih zavojev je mnogo — polno skladišče. Prispeli so tukaj z mnogimi željami in čakajo, da se napotijo dalje, v kakšno porušeno in požgano vas, neki osamljeni materi, ali kakšnemu golemu in bosemu malčku v bajto črez katero veter piha ali pa je za-metava sneg.
Črez skladišče Glavnega odbora Rdečega Križa za Bosno in Hercegovina, ki je nameščen v zgradbi Carinarne na glavni železniški postaji, je od dne njegovega obstanka prešlo na tisoče in tisoče zavojev. Zavoji kateri prihajajo iz Švice od Mednarodnega Rdečega Križa, gredo preko osrednjega odbora Rdečega križa v Beogradu. V začetku ko ni bilo železniške zveze so se ti paketi dovažali izključno z kamijoni preko Mostarja, a sedaj ko je upostavljena železniška zveza se pa pošiljajo, kakor vagonska pošiljatev.
Samo v enem mesecu je prišlo v skladišče iz Kanade 20.000 zavojev v težini 100.000 klg. — čokolade, suhega grozdja, konzerv, suhih češpelj, masla čaja, sladkorja i. dr. Od Jugoslovanov iz Z. D. A. in Kanade, dva vagona raznih stvari, največ opreme za novorojenčke, tekstilnega blaga, obuvala itd. Od Ameriškega Rdečega Križa 68.000 odelnih predmetov, večina za otroke. Od mednarodnega Rdečega Križa je prišlo veliko število paketov z rižem, konzerviranim mlekom, sirom, kavo i.t.d., a posebno 142.000 ška-telj sardin v olju, izdelane v Portugalski.
Vsa ta roba, inventirana in sortiran, je že odposlana okrožnim odborom Rdečega Križa, kateri so jo preko svojih lokalnih odborov Rdečega križa že razdelili brezplačno narodu. Razpečavana je bila s kamioni, kateri so delali v najneugodnejših vremenskih prilikah, da so jo dostavili detetom željnim tople obleke in obuvala. Ali niso dostavili • samo tople obleke in hrane v požgane kraje, mesta in vasi, ampak tudi tople želje darovalcev, njihovo sočutje in ljubezen napram našemu narodu in naši ljudski državi.
D. Pilja.
Hamilton, Ont,
Seja Mestnega Sveta kanadskih južnih Slovanov se vrši v nedeljo dne 13 oktobra, ob 7 uri zvečer v dvorani na 243 Beach Rd.
Na dnevnem redu je proslava 29 novembra in tudi druga važna vprašanja.
Naproša * se članstvo Sveta K.J.S., da se udeleži te seje.
Ne pozabite v nedeljo dne 13 oktobra.
Tajnik:

Canadian Youth Assist Builders of Yugoslav "Youth Railway"
By EMERIC SIMAC
"This is our opportunity to show that the Canadian youth are behind the heroic youth of Yugoslavia," said Bill Stewart, chairman of the Canadian Assistance Committee, which is spearheading a national campaign to raise finances for the purchase of comforts, such as cigarettes, shaving kits, sports equipment etc. for the Yugoslav youth. "This campaign, which will embrace a broad section of Canadian youth from coast to coast, will reflect our common and united determination to work jointly for world peace and security. We fought together to build a world of peace; and now we can work together to make this possible," he concluded.
Without young people's participation in the war against the threat of Fascist enslavement, the triumphant United Nations' victory would not have been made possible. The former battlefields are spotted with countless rows of graves which are covered with fresh and unsettled soil. Self-sac-rificing and freedom-loving youth, who fell in the battles against the forces that endangered the future of world civilization, lie in those unending rows of silent graves.
In the present era of reconstruction young people are toiling side by side, rebuilding the widespread devastation caused by the war. Throughout the world they are playing the biggest role in healing the deep wounds inflicted upon the world by the war. Youth justly merits this universal recognition.
Yugoslavia, with her proud and courageous youth, is a splandid example of this. When Yugoslavia waged her war of national liberation her youth carried the brunt of the battle for national liberation upon their shoulders. Among the 1,700,000 lives that Yugoslavia lost during the war, the overwhelming majority of them are the lives of her most prized possession — her youth. Today, when the roar and the thunder of guns has ceased, her youth are occupied in peaceful economic reconstruction. They have volunteered to build a 93 kilometer long "Youth Railway" in Eeastern Bosnia, which will open up a rich industrial district and the largest coal mine in Yugoslavia. This will enable the untapped wealth of natural resources to be fully utilized for the heating of homes and for the wheels of industry. Their gigantic efforts will help to restore their badly damaged transportation system and to raise the economy of their country to a higher level of efficiency.
The leading engineers in charge of building the railway stated that they would do well to complete this enormous project in two years. They are determined to complete it in six months and the youth of the world are fully supporting their heroic efforts.
Already youth working brigades from Czechoslovakia, Greece, Poland, Albania, Soviet Union, Roumania, Bulgaria and Hungary are working on the "Youth Railway". An American youth brigade
has been organized by the "American Youth For A Free World" and it is preparing to leave the United States for Yugoslavia to take direct part in the construction of the railway. All these youth working brigades were formed in response to a call issued by the World Federation of Democratic Youth, an international youth organization representing approximately 45,000,000 young people from all parts of the globe.
A Canadian Committee to assist the Yugoslav young people working on the "Youth Railway" has been established by the National Federation of Labor Youth. Under the initiative of the National Federation of Labor Youth the campaign, which will involve many thousands of Canadian youth from the Atlantic to the Pacific, was launched on the 1st of September and it will last until the 31st of October.
The Committee is widely circulating leaflets in large quantities to publicize the campaign. In addition to this, $1.00 and .50c bonds are being issued by the Committee; a sale of them will be carried on throughout the Dominion. A pledge of friendship will be signed by every contributor. After the completion of the campaign, these pledges will be assembled in book form and presented to the Yugoslav youth.
The campaign will demonstrate the burning desire of Canadian youth to continue — in" peace as in war — to co-operate with the Yugoslav youth with whom they have jointly shared the burden and the sacrifices of World War II.
Odgovor dopisniku Antifašistu
Pod naslovom "Odprite oči in jih misli poročati v javnosti, ter be, tajnik in Louis Žagar, blagaj-
Predavanje v P. Arthurju
Prosvetni odbor odseka Zveze Kanadskih Slovencev vabi vse naše izseljence posebno Slovence in Slovenke na predavanje.
Predmet: "Trst in severna Jugoslavija".
Vsakega naprednega Jugoslovana zanimajo mejna vprašanja FLR Jugoslavije, katere brani naš veliki Kardelj — odločni glasnik naših upravičenih teženj po pravičnih mejah.
Uljudno vabimo tudi tiste, kateri vse znajo in so jim predavanja že odveč. Pridejo naj in nam bodo kaj povedali, če res že toliko znajo. Predsednika se naj vpraša za besedo, kar je kot pravilo in seveda vsem že znano. Vsi ne moremo govoriti na enkrat.
Nepozabite toraj priložnost v sredo dne 16 oktobra. Predavanje začne ob 7 uri zvečer, na 316 Bay St.
Predsednik prosvetnega odbora: Martin Bayuk.
Harriman novi trgovinski tajnik
New York — Predsednik Truman ni mogel bolj ustreči ameriškemu velekapitalu kakor, da je imenoval na položaj trgovinskega tajnika, ki ga je zavzemal dose-daj Henry A. Wallace, multimili-jonerja, W. Avarell Harriman-a.
Gotovi krogi smatrajo, da je imenovanje Harriman-a prišlo v dobrem času, da bi se vzpostavili dobri trgovski odnošaji med Ameriko in drugimi državami, kateri da je v tem oziru dober veščak in celo "prijatelj Rusije". Toda kot znano, g. Harriman je multimili-joner, železniški in ladjedelniški magnat. Zato ni čudno, da se ameriški velekapital veseli njegovemu imenovanju, ker v tem vidi obenem zaščito svojih interesov.
Dosedanji tajnik za trgovino Združenih držav, Henry A. Wallace, kateri je bil edina opora v Trumanovem kabinetu dosledni politiki pokoj, predsednika Roose-velta, povodom prisiljene resigna-cije je naslovil predsedniku pismo v katerem poudarja, da je pripravljen podati zahtevano resignacijo, toda to ga ne bo oviralo, da se ne bi boril nadalje za trajen in pravičen mir. Ta borba, pravi Wallace, sloni na. globokih željah širokih ljudskih množic v Ameriki in ostalem svetu/
Timmins, Ont.
Uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe, da se udeležijo zabave v nedeljo dne 13 oktobra. Zabavo priredi klub delavske progresivne stranke in sicer v prostorih na 112 Balsam St. N., ob 6 uri zvečer.
Na zabavi bo dobro postreženo vdeležencem z vsem kot tudi z godbo.
Storili smo kar smo mogli po najboljših močeh
Montreal — Cenjeni tovariš Troha: Tukaj ti pošiljamo nam poslane nahiralne pole, katere smo napolnili po naši najboljši moči. Seveda ni vsota kakršna bi marala biti, ker naša naselbina . tukaj v Montrealu je zelo maloštevilna, in da smo vsi pristaši FLR Jugoslavije, bi bila lahko veliko večja. Ali žalibog, da to ni tako. Vemo naš narod je bil vedno pod tujčevo peto, pa se sedaj kažejo posledice tudi tukaj tujčevanjaj Eni so "nemčurji", če tudi si ne bi znal kupiti hlebec kruha po nemškem jeziku, drugi so zopet "madžaroni", tretji za njegovo vel. Petra. Zato se ni za čuditi prevsč zbrani vsoti, če ni večja iz Mon-trealske naselbine, kjer nas je po številu okrog 50.
Doprinesli smo pa $400.00 za x-raj aparat, kar je primeroma že precej lepa vsota.
Prepričani smo da nam bo naš narod v starem kraju hvaležen za vse kar smo storili, da bi mu u-blažili začasne težkoče. Te njegove zahvale bodo deležni vsi kateri so prispevali v tej zbirni akciji za x-raj aparat. Naj nam bo torej njegova zahvala še nadaljni borbeni poziv k spoznanju, da nam je mesto samo v naših naprednih organizacijah, ker samo organizirani bomo lahko pomagali samim sebi in tudi našemu narodu pri obnovi tako močno v vojni prizadete stare domovine.
Joško Tkalec, taj.
spoznali boste prodance" je bil pri-občen v listu "Edinost" dopis z dne 18 septembra t. 1., ki ga je pisal z podpisom Antifašist.
Kakor razvidno iz gotovih stavkov, da pisec ni imel namena predstaviti pred našo javnost samo F. Grebenca, takšnega kakor ga po večini vsi v Kirkland Lake poznamo, pač pa se zraven tudi spodti-ka ob SANSovo podružnico.
Da si članstvo ohrani čast iste, ter njenega članstva, je enoglasno sklenilo dne 22 septembra na seji, da se na omenjeni dopis, na gotove stavke, da odgovor. Ni naš namen koga žaliti, pač po hočemo z resnico na dan.
Ker omenja pisec v stavku, da je bil F. Grebene ustanovni član SANSove podružnice, je točno. Odločno pa zanikamo, ker nima podlage za sumno, da je bil SANS ustanovljen z namenom, da spreči delo Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, ker takrat ta organizacija tukaj še ni obstojala, niti ni obstojala Z. K. S.
Naj bo tu v dokaz, da je SAN-Sova podružnica bila ustanovljena na seji odseka št. 14. VPZ. Bled, dne 15 avgusta. To lahko potrdi glavni tajnik, M. Kuhel, da ni bil SANS ustanovljen, da spreči delo S. K. J. S., kakor omenjeni pisec piše. V dokaz je tudi, da je SAN-Sova podružnica prva prispevala $40.00 za moko istemu. Zakaj ni prišlo do bolj tesnega sodelovanja med S. K. J. S. in SANSovo podružnico, mislim da je rojakom v Kirkland Lake dobro znano.
Ker omenjeni pisec vprašuje, "kako dolgo bo še ta ustaški pripadnik in še par njegovih sopotnikov pod okriljem SANSa, vidimo, da je zelo malo informiran o naši podružnici, ali bolje rečeno nič, ker še do danes ne ve, da F. Grebene ni več član SANSa, že od 23 decembra 1945. V resnici se pa ni aktivno udejstvoval že več časa, to pa iz razloga, ker se ni strinjal z SANSovim delom. Ako pa ima pisec utemeljene dokaze proti kateremu koli članu, da je sovražen SANSu, ali naprednemu delu, le na dan, še hvaležni mu bodemo za uslugo, ako je v resnici potrebna kaka operacija. Opozarjamo pač o-menjenega pisca, da naj se prihodnjič bolje informira o rečeh, ki
naj se zaenkrat neha zaganjati v našo podružnico, ker s tem ne bodemo nič koristili pri skupnem delu v domovini. Mi nikogar ne napadamo. Obsojamo pač vsako nepošteno delo, katero je naperjeno proti bratom v domovini.
Ponosni smo na naše Jugoslovanske zastopnike kateri zagovarjajo z tako odločnostjo, čast in pravice našega naroda. Obsojamo pač vstaško izdajalsko početje, ker so v najhujši narodni preizkušnji se vrgli tujcu v naročje in obenem zatajili svoj narod.
Upamo da pri naši podružnici ne bo treba "Operacije", ker smernice katere zavzema članstvo, so v skladu z pravili. Pač pa je že čas, da slepci enkrat izprevidijo in uvidijo naše pošteno delo.
Toliko v odgovor.
Pozdrav od članstva vsem naprednim Slovencem.
Za podružnico št. 90. SANS.
A. Kraje, predsednik, Max Sku-
nik.
Opomba: V dopisu, kateremu glasi zgornji odgovor, se ni spod-tikalo ob SANS-ovo podružnico. Če je podružnica očistila Grebenca iz svojih 'vrst, je z tem zadostila samo stvarem, ki zahtevajo budnost pred pokvarjenimi elementi, če pa ni javnost prej vedela, da je ta element dobil francosko potnico, ne more znašati odgovornost zato recimo dopisnik, kateri ni član podružnice. Odgovor pravilno obsoja pokvarjene elemente, ki se z mržnjo in obmetavanjem zaganjajo kakor podivjani volkovi proti novi Jugoslaviji in naprednega gibanja tudi tukaj. Da se to popolnoma onemogoči, je dolžnost vseh organizacij in društev, da takoj v začetni kali razkrinkajo razne elemente, kateri oživljajo delo zloglasnih vstašev, Rupnikov-cev, Mihajlovičevcev in Rožma-novcev. — Ured.
Piknik za pomoč v stari kraj v St. Catharines
Dne 15. septembra je Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredil piknik za pomoč v Stari kraj, kateri pa ni bil obiskan, kakor se je pričakovalo.
Res je, da so sedaj "farmarji" zaposleni z obiranjem sadja, ali vkljub temu so imeli mnogi priliko, da se udeležijo piknika in po mojem mnenju, kakor tudi po mnenju mnogih drugih, se nekateri še vedno ne zavedajo, kako velike važnosti je pomoč v stari domovini, bodisi v materijalnem ali pa v moralnem oziru.
V materijalnem oziru naprimer' niti jaz ali pa kdo drugi" v St. Catharines ne misli, da bo naših nabranih par sto dolarjev rešilo kdo ve koliko ljudi v Jugoslaviji, ki so potrebni nujne pomoči. Vendar pa vemo, kakor pravi stari pregovor, da "zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača". Tako se bo v skupni akciji po celi Kanadi nabralo skupaj izdatna pomoč v obliki x-raj aparata, kateri bo pomagal tisočem in tisočem, da se ugotovi njihova bolezen, ter na podlagi ugotovitve bolezni se jim
potem da zdravniška pomoč in o-skrba. Vidite to je pomoč v, skupni akciji, katere bodo deležni tisoči naših ljudi v starem kraju. Da, prijatelj, med temi bodo morda tudi tvoji sorodniki, od katerih danas obračaš oči, kar je najbolj nehvaležna stvar in skoro ne človeška.

Iz francoščine prevedla K. N.
"Miguel! Kako ste mogli danes opoldne odditi, ne da bi bili prišli k meni? Grdo ste ravnali z njo, ki nosi vaše ime! Samo barcelonski teroristi znajo tako mučiti žensko! Pazite, zdaj sem pri koncu svojih moči. že tri dni vas zaman iščem. Vaše nepravično ravnanje bo izbilo sodu dno. . .
Stanujem v hotelu "Sinje jezero", če ne boste do jutri prišli k meni, se boste kesali vse svoje življenje.
Pričakujem vas.
Orana".
Zganila je pismo, ga živčno vtaknila v ovoj in zalepila. Na ovoj je napisala Miguelovo ime, v desni kot je pa pripisala: "Nujno in osebno!"
Dala je pismo enemu izmed stražnikov; prijazni možak ji je obljubil, da ga bo, kakor hitro bo mogel, iz ročil Miguelu. Začudeno je gledal za mlado ženo, ki je bleda kakor smirt, z velikimi, žalostnimi očmi počasi odšla proti izhodu.
Bila je živčno in duševno tako strta, da bi se bila najrajši vrgla v jezero, se potopila v zelenkasto sinjino, padala v neznano, navzdol, vse niže. . . Oh, samo, da ji ne bi bilo treba več tako trpeti!
Mrak je počasi legal na mesto ob jezeru. Samo visoki vrhovi Alp so se rožnato žareli v odsvitu zahajajočega sonca. Izza nižjih vrhov se je belil ponosni Mont-Blanc in le zdaj pa zdaj so njegova skalnata pobočja zastrla nežna večerna meglica, ožarjena z rožnatim nadihom.
Na vzhodu so se pričele prižigati zvezde. Neslišno je legala mehka poletna noč. . .
V razkošni sobi hotela "Sinje jezero" sloni ob oknu mlada, lepa žena. Na njenem nežnem obrazu je nekakšno notranje razburjenje zabrisalo otožno resnost lepih črt. Orana je v lahni domači obleki stala ob oknu in strmela v tiho noč. . .
Popoldne je iz palače Zveze narodov vsa razburjena odhitala v hotel. Na dnu srca je upala, da bo stražnik po nekakšnem srečnem slučaju takoj oddal pismo Miguelu in da bo Miguel takoj, ko ga bo prebral, prihitel k njej. Dopovedovala si je, da je ta misel bedasta in da ima Miguel gotovo delo, morda kakšno važno sejo. In čeprav je bila na svojega moža zelo huda — vsaj govorila si je tako — čeprav ga je dolžila vseh mogočih pregreh, je na tihem vseeno upala, da se bo Miguel njene grožnje ustrašil in takoj prišel k njej.
Stekla je v sobo, katere terasa je gledala na jezero, in se zgrudila v naslonjač. Ni se hotela preobleči, morda
V duhu miru in sigurnosti naj bi delala federalna vlada
Windsor, 27 sept. — Na tukaj-šnem zasedanju konvencije Trade and Labor Congress-a, katere delegacija predstavlja skupaj preko 300.000 organiziranih delavcev, je sprejela nekoliko važnih sklepov, ki se nanašajo tako na delavce in delavke kot na ljudstvo v splošnem.
Vsekakor med najvažnejše sklepe spada resolucija z katero se zahteva od federalne vlade, da spremeni svojo zunanjo politiko in vzpostavi boljše odnošaje z državami, z katerimi smo skupno porazili fašistično osišče. V resoluciji se nadalje pravi: "Mi zahtevamo, da Kanada podvzame vse napore za tesnejše mednarodne odnošaje proti razdvajanja na sovražne bloke. Naša federalna vlada je z ozirom na to dolžna popraviti svoje odnose z vsemi zavezniškimi državami, katere so pripravne na sodelovanje in kooperacijo. To naj bi delala v duhu edinstva velikih treh kot najboljša garancija za mir in varnost."
Druga resolucija se nanaša na neodvisnost Trade and Labor Congress-a, odnosno na lastno vodstvo v političnih akcijah organiziranih delavcev. To je odgovor
tistim elementom, katerih je bila želja da bi postala ta največja u-nijska centrala privesek CCF partije.
Z posebnim navdušenjem delegacije je sprejeta resolucija s katero se zahteva, da federalna vlada prekine odnošaje z Frankovo Španijo, a nudi pomoč španskemu narodu, da se čim prej reši fašističnega režima. V resoluciji se navaja Frankov režim kot režim največjega fašističnega diktatorja in sovražnika svobodnih delavcev.
Konvencija Trades and Labor Congress-a, je z omenjenimi resolucijami u bistvu izrazila želje ogromne večine organiziranih in neorganiziranih delavcev ter ljudstva kot celote.
Policija je mučila, škof Rožman pa je blagoslavljal izmučene žrtve
RDEČA ARMADA DOBILA NOVO IME
Moskva — Vrhovno poveljstvo Rdeče armade naznanja, da se bodo odslej sovjetske oborožene sile imenovale namesto "Rdeče armada", sovjetska armada in namesto "Rdeča mornarica", sovjetska mornarica.
O tej spremembi so bili obveščeni tudi časnikarji naj v svojih poročilih rabijo novo označbo sovjetskih oboroženih sil.
PREDLOŽENA VOJNA ODŠKODNINA
Pariz — Komisiji za določanje vojnih reperacij so bile predložene sledeče zahteve za vojno od-školnino.
Italija: Mora plačati 325.000.000 dolarjev Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Grčiji in Abesiniji.
Rumunija: 300.000.000 dolarjev, Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in čehoslovaški.
Bolgarija: 125.000.000 Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in Čehoslovaški.
Madžarska: S00 milijonov dolarjev, Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in čehoslovaški.
(Iz prve strani)
novili, glavo zavili v plašč in ker sama ni mogla hoditi, so jo za noge vlekli po stopnicah navzdol tako, da ji je glava odskakovala ob vsako stopnico. Potem so jo oti-povali, češ če še giblje, sicer pa so rekli, da bi jo morali "zbrihta-ti". Naložili so jo na avto in se menili, da gredo z njo k Sv. Urhu. Nekaj časa so jo vozili okrog, potem so jo odložili zopet na policiji. Pustili so jo v kleti. Tedaj so jo rešili moški, ki so bili zaprti v "podmornici", ki so izjavili, da se brez nje ne bodo vrnili v "prisilno delavnico". Vsekakor bi še ene take noči ne bila več preživela.
Ta priča končuje svojo izpoved z izjavo, da je obtoženi škof Rožman blagoslovil v tistem času, ko je bila zaprta, novo kapelo v norišnici (takratnih zaporih na Poljanskem nasipu) in da je ob tej priliki prišel tudi v bolniško sobo in podelil bolnicam blagoslov. Nekaj je govoril, da bo molil k Bogu, da jim bo vrnil zdravje. Priča zaključuje: "Ni vprašal, zakaj leži toliko mladih ljudi tu notri mučenih in tepenih na policiji, ni v-prašal, zakaj so bolni. Ni mu bilo treba vpraševati, saj je predobro
Finska: 300 milijonov dolarjev, Sovjetski zvezi.
Druga stran te skupne akcije, za katero je bil prirejen tudi ta piknik oziroma dva piknika, pa je moralna pomoč. Kako dobro se zdi človeku, ko dobi samo malo pisemce in v pismu par tolažilnih besed. Že tako pisemce je vredno v moralnem pogledu zlata. Kaj pa pomeni poročilo njim ki so potrebni — da pomoč prihaja — to dvigne srca vseh, dvom se razblini in žarek upanja posveti tam, kjer se je tega žarka najmanj pričakovalo. To je moralna pomoč. Zavest, da smo z njimi, ki so toliko trpeli. Kako rad bi zapisal, da je bila udeležba na pikniku za pomoč staremu kraju sto procenta, ker tudi to bi bila velika moralna pomoč, ko bi čitali naši v stari do-
movini. Ali resnici na ljubo, mo- bo že za trenutek potrkal na vrata. Sedela je v' prome-
Tonicofl do VMDOTV1	4-11 sli	* , - , . .	" "
načini obleki m z rokavicami v naročju, v velikem sinjem naslonjaču, obrnjenim tako, da je gledala v vrata, v velika bela vrata.
"Zdaj, zdaj bo nekdo potrkal in vstopil bo Miguel". Si je govorila. Nestrpno je čakala in ni odmaknila oči od vrat. Toda nikogar ni bilo. Minilo je pol ure, toda nihče ni potekal na vrata. In spet je minilo pol ure, Orana je pa še zmerom sedela v sinjem naslonjaču. . .
Tako so minevale ure. Orani so se zdele neskončne. Sonce se je že nagnilo nizko na obzorje in zlatilo zelenkasto sinje jezero s tisoč zvezdami. Z verande je zavel v sobo popoldanski hlad poletnega dne v gorah.
Orana je vstala. Silna grenkost se je nabrala v njej v teh urah čakanja. S strahom se je vpraševala, ali se je mar tako odtujila Miguelu, da mu tudi njeno pismo nič ne pomeni. Kaj, če sploh ne bo prišel k njej ? če se sploh ne bo hotel spraviti z njo?
Ta misel jo je mučila vse večerne ure. Skušala je potrpeti, skušala seje zamotiti, pa ni šlo.
Ko je noč zavila jezero v temo in so se samo ob obrežju v temni gladini zrcalile luči kakor dolgi sreberni prameni, je Orana slekla popoldansko obleko in oblekla lahno domačo.
Kaj, če Miguel ne bo hotel ničesar več slišati o njej. če se sploh ne bo hotel spraviti z njo? In kaj, če se bo hotel ločiti?
Kamen se ji je odvalil od srca, ko je okrog devetih zvečer zazvonil hotelski telefon. Sporočili so ji, da hoče neki gospod govoriti z njo.
Bila je tako vesela, da je komaj mogla odgovoriti, naj takoj pride k njej.
In ko so se naposled le odprle vrata, je v nenadnem zanosu veselja in sproščenja razširila obe roki svojemu možu nasproti:
"Oh, Miguel, kako dolgo vas ni bilo"! je vzkliknila. Toda njen mož ni na njen prijazni sprejem ničesar odgovoril; gledal je v prazno, kakor da ne bi videl njenih prosečih rok.
Mračen in tih je stal na pragu. Najprej se je ozrl po vsej sobi, potlej se je pa njegov pogled ustavil na njej, trd in brezizrazen.
"Sami?" je naposled mrzlo vprašal. "Sama, kajpak", je začudno odgovorila Orana. "Koga bi pa še želeli?"
Ni odgovoril. Stopil je bliže in sedel v naslonjač ob oknu.
"Ali ste že dolgo tukaj," je hladno vprašal, ne da bi bil odgovoril na njeno vprašanje. "Pisala sem vam. . . Tri dni." "Ali niste odpotovali k svojim staršem"? "Da, mimogrede. Dovolili so mi, da sem odpotovala za vami."
"Dovolili!" V njegovem hladnem dvom.
"Da. . ." je v zadregi pokimala mlada žena. Potlej je pa zdajci odločno pristavila: "Bolje bo, da bova na čistem. Brez njihove denarne pomoči tako ne bi mogla za vami. življenje v Švici je drago. . . ne bi si bila drznila porabiti denar, ki ste mi ga izročili za gospodinjstvo".
ram zapisati, da nisem kakor tudi mnogi drugi niso zadovoljni z po-setom piknika, ki je bil prirejen v namen, da se pomaga narodu v stari kraj. Nehote moram vprašati, kot je vprašal naš svetovno znani pesnik: "Bratje kako je v vas. . ." (Oto Zupančič).
Vedno pa, kjer je temna stran, katere bi se najrajši ne dotaknili, da ni tako očitna, je na drugi strani tudi svetla stran iskrenega sočutja do trpečega naroda, katera odtehta ono prvo. Četudi je bil slab obisk je vendar prav lepo uspel za svrhe za katere je bil prirejen. Ta skupna prireditev je doprinesla čistega dobička $168.82, kar je namenjeno za x-raj aparat in kar je že tudi odposlano na pristojno mesto. Ne smem pozabiti se zahvaliti bratom Hrvatom, ker so toliko delali in doprinesli k uspehu. Prav prisrčna zahvala v imenu odseka Z. K. S. tudi bratom, Rude-tu in Tonetu Pečavar, ki sta nam dala prostor za dva piknika to je; 14. julija in 15. septembra.
J. Novak.
j vedel, zakaj. Nobena bolnica ni reagirala za njegove besede, vse so se obrnile v stran, kajti vedele so, da je nepotrebno, da bi škof molil za njihovo zdravje, saj bi bil lahko sam naročil policiji, naj bi se mučenje in pretepanje prenehalo. škof je končno v zadregi obstal sredi tihih mučenic, sklonil je glavo in brez besede odšel. V sosedne sobe pa le ni šel. Tudi pričo samo so mučili. Da bi jo še bolj ustrašili, so jo odvlekli na Gradaš-čico, kjer so dvakrat ustrelili, nato pa so jo odvlekli nazaj. V nekaj mesecih zapora je skoraj povsem osivela, nato pa so jo poslali v Nemčijo".
To je izpoved žrtev, mučenih, katere so bile podvržene strašnim mukam kot jih same izpovedujejo. Prav dobro bi bilo, da se strezni mnogokateri duhovnik ob tej izpovedi in da dejansko ne samo o-pravlja to, kar mu nalaga duhovniška služba, ampak pomaga vernikom k spoznanju resnice, kaj so počenjali Rupnikovi domobranci, škofa Rožmana in Hacina agenti. Izpoved teh mučenic je živa izpoved onih, ki so na svoje oči gledali strahote, mučenja in pretepanje. Ta izpoved zasluži, da bi jo g. župnik bil dolžan prečitati iz prižnice v cerkvi pred verniki. Z tem bi res izpolnil peto božjo zapoved, ki pravi: "Ne ubijaj!".
glasu je zvenel