m TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINPUS KRANJ
Leto XXIV	Številka 3	Julij 1983
V II. polletju nas čakajo zaostreni pogoji gospodarjenja
v______________________________________________________J
To izdajo Tekstilca bomo sicer brali na dopustu, kjer naj bi si nabirali moči za jesenski spopad z vsakodnevnimi nalogami v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, občini in širših družbenih skupnostih. Pogled na prihodnje mesece kaže, da bodo pogoji za gospodarjenje resnično zahtevali polno angažiranost, delavnost in odgovornost slehernega na svojem delovnem mestu pri opravljanju samoupravnih delovnih nalog.
Na dopust lahko sicer odhajamo zadovoljni, ker smo kljub izrednim težavam svoje proizvodne in delovne naloge opravili razmeroma dobro. Planske obveznosti smo tako v rasti obsega proizvodnje, kakor ustvarjanja prihodka oz. dohodka izvršili v pričakovanih okvirih, enako smo izvršili tudi naše obveze prodaje tako na domačem, kot tujem tržišču. Skratka, vsi elementi izvrševanja planskih zadolžitev potrjujejo prizadevnost in delavnost članov delovne organizacije, kar vse skupaj je ne nazadnje tudi rezultat v ustrezni fn temu primerni politiki osebnih dohodkov oz. nagrajevanja po ustvarjenih rezultatih.
Tudi program razvoja oz. vlaganj v modernizacijo teče po predvidenem načrtu. Izgradnja oz. namestitev novega kotla je v predvidenih rokih, tudi izgradnja novega plinovoda ne zaostaja, enako teče v predvidenem roku tudi gradnja proizvodnih prostorov za plemenitilnico. Samoupravni organi so sprejeli odločitve za nakup 190 brez-čolničnih statev, snovala in sanforizirnega oz. skrčeval-nega stroja ter naložili strokovnim službam, da storijo vse potrebno za izvršitev teh sklepov. Tudi druga manjša, in za normalno delo pomembna vlaganja, se odvijajo v predvidenih rokih in planih, kar vse skupaj omogoča normalno delo v delovni organizaciji.
Dejal sem, da smo naloge opravili razmeroma dobro,
kar pomeni, da bi jih lahko še bolje. Kje in kako? Predvsem imamo še rezerve v boljšem izkoriščanju delovnega časa, smotrnejši organizaciji dela, tehnološki disciplini oz. spoštovanju organizacijskih in tehnoloških predpisov, in predvsem v kvaliteti. Prav kvaliteta ne odraža skupnih prizadevanj pri poslovnih in delovnih rezultatih. Ne zanikam problemov pri tehnološki opremljenosti, kvaliteti surovin in reprodukcijskega materiala, pa vendar bi ob večjem spoštovanju zgoraj navedenih elementov samoupravnega in tehnološkega reda lahko proizvajali bolje z manj reklamacij in večjim zadovoljstvom kupcev doma in v tujini. Res, da je vprašanje kvalitete predmet skoraj sleherne seje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih in poslovodnih organov, toda končni rezultat v kvaliteti in ceni blaga, ki pride na tržišče, ne daje potrditve, da so se dogovori in sklepi v ustrezni meri uresničili.
Vsa ta vprašanja bodo v prihodnjih mesecih do kraja zaostrena in aktualna zaradi no-vosprejetih zakonov v skupščini Jugoslavije. Možnosti zadolževanja v tujini, reševanje domače likvidnosti, razpolaganje z ustvarjenimi devizami in dinarskimi sredstvi za nakup surovin, opre-
me in reprodukcijskega materiala, se bodo do konca zaostrila in zožila pogoje za redno oskrbo in normalno proizvodnjo. Ni potrebe, da v tem prispevku opisujemo, zakaj tako, ker je v zadnjih dneh o tem veliko zapisanega in rečenega. Dejstvo je, da ne moremo več koristiti tistega, kar nismo ustvarili, da se ne moremo oslanjati na tuje kredite, katere ne moremo odplačevati, dejstvo, da tudi doma ne moremo več jemati denarja, surovin in opreme, ne da bi ga vrnili in plačali. Koriščenje ne-ustvarjenega je pripeljalo naše gospodarstvo v situacijo, ki bo brezpogojno zahtevala, da stopimo na realna tla streznitve tako posameznika, organizacije združenega dela, pa vse od ožjih do najširših družbenih skupnosti, da s posameznimi in skupnimi napori zaustavimo nazadovanje proizvodnje ter družbenega in osebnega standarda v pogojih, ki so vse prej kot lahki.
Družbeno-ekonomski okvir za naše delo v prihodnjih mesecih bo torej do konca oster in ozek. Zato je toliko pomembneje, kako bomo organizirali delo in proizvodnjo v svoji delovni organizaciji, kako nastale probleme urejali v naši branži skozi oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja, kako bomo urejali odnose z
dobavitelji in kupci, itd., vse s ciljem zagotavljanja čim bolj normalnega dela in ustvarjanja dohodka.
Skoraj gotovo, da bomo v mnogih primerih morali for-malno-verbalni odnos do nalog, usmeritev, sklepov, planskih predvidevanj in predpisov spremeniti v resnično samoupravno in družbeno odgovornost s konkretnimi rezultati in konsekvencami. Zmanjšati je treba tako priljubljen izgovor o objektivnih težavah in ga zamenjati z osebno in skupno odgovornostjo za neizvrševa-nje sprejetih dogovorov in sklepov. Ne zanikam upravičenosti usmerjanja kritike na družbeno ekonomske pogoje za delo, vendar to bo žal v tem trenutku le možnost za praznjenje, ne pa izraz pripravljenosti za polno vključitev pri reševanju vsakodnevnih in dolgoročnih ekonomskih, proizvodnih in drugih problemov. Že v resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju Jugoslavije za leto 1983 smo zapisali osnovni moto — oslanjanje na lastne sile — toda očitno, da tega nismo v toliki meri spoštovali, kot bi bilo treba. Sedanji ukrepi skupščine SFRJ kažejo, da je to edina alternativa za stabilizacijo gospodarstva in njegov na-daljni razvoj.
Tudi za nas, ki združujemo delo v Tekstilindusu, je to osnovna smer in možnost za danes in jutri. Zato moramo vztrajati na sprejeti proizvodni in tržni usmeritvi. Stremeti moramo, da iz slehernega kilograma bombaža, barvil in kemikalij ter pomožnih sredstev, ustvarimo Čimveč, da štedimo pri surovinah in drugih sredstvih, da koristimo stroje in opremo, da opravljamo delovne naloge odgovorno in v skladu s tehnološkimi in organizacijskimi predpisi, da bodo naši proizvodi kvalitetnejši za domače in tuje tržišče, kar bo ob spoštovanju rokov dobave prispevalo k afirmiranosti
(Nadaljevanje na 2. strani)
V II. polletju nas čakajo zaostreni
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovne organizacije posebej v času, ko se pogoji prodaje zaostrujejo in ko kupci vedno bolj gledajo na kvaliteto, ceno in čas dobave, da bomo kot doslej trdni v finančni in nabavni politiki, s spoštovanjem ekonomske nujnosti nadaljnih naporov za medsebojno sodelovanje ter dohodkovno povezovanje v tako imenovani reprodukcijski verigi in tudi širše. Tudi v delovni organizaciji moramo nadaljevati in krepiti enotnost v končnem skupnem rezultatu delovne organizacije kot celote, tako v obsegu in kvaliteti dela, upoštevajoč, da posamezna faza, enota,
ne more dati primernega skupnega rezultata, če to ni integrirano v končni skupni rezultat delovne organizacije.
Na koncu vprašanje, ali nas zadnji ukrepi lahko spravljajo v pesimizem? Z ozirom na dejstvo, da za tekstilno industrijo nikoli niso bili pogoji za delo lahki in da smo v preteklosti pokazali našo delavnost, vitalnost in upornost, sem prepričan, da bomo tudi to preizkušnjo prestali in izvršili našo skupno družbeno ekonomsko nalogo pri stabilizaciji gospodarstva.
Kot v širši skupnosti bo tudi pri nas moral »pogovor«
Obisk iz SR Makedonije
V petek, 17. junija, je prispela na obisk v našo delovno organizacijo štiričlanska delegacija Republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije SR Makedonije, ki jo je vodila Milica Ljubecki, sekretarka tega republiškega odbora.
Delegacijo so sprejeli predstavniki družbeno-političnih organizacij in vodstva Tekstilindusa. V dveh urah in pol, kolikor je imela delegacija na razpolago časa, smo se najprej pogovarjali o trenutnem gospodarskem položaju, o problematiki v zvezi z oskrbo s surovinami, o cenah in osebnih dohodkih, seznanili pa smo jih tudi z rezultati gospodarjenja v prvi četrtini letošnjega leta, našim proizvodnim načrtom, kako izpolnjujemo izvozne zadolžitve, itd.
Povedali so nam, da pesti tekstilno industrijo v SR Makedoniji neprimerno več težav, posebno pri oskrbi z energijo (mazutom), saj so bili prisiljeni že januarja in februarja letos ukiniti četrto izmeno in poslati delavce na redni letni dopust, v dani situaciji pa izven programa pristopiti k izvajanju remontnih del. Tudi njihova produktivnost ni v porastu, temveč nasprotno celo v upadanju, to pa zaradi viška delovne sile, kar se v končni fazi negativno odraža na osebnih dohodkih zaposlenih. Tekstilna industrija je v ceotni industriji SR Makedonije zastopana s 27,8 %. Člane delegacije je v nadaljevanju zanimalo predvsem še: delovanje in organiziranost sindikata, kakšni so življenjski in delovni pogoji naših delavcev, predvsem reševanje stanovanjske problematike, koliko imamo invalidov in kako rešujemo njihove probleme (prestavitve na lažja delovna mesta), organiziranje prehrane med delom, skrb za rekreacijo, itd.
Po končanem razgovoru smo delegacijo popeljali po obratih, kjer so si ogledali tudi proizvodni proces.
R. Guštin
zamenjati čvrst dogovor in spoštovanje oz. izvajanje le-tega pri opravljanju posameznih skupnih nalog, skratka gospodarnost, produktivnost in angažiranost
posameznika, strokovnih vodstev, samoupravnih organov in kolektiva kot celote so tisti pogojniki, ki bodo opredeljevali take ali drugačne rezultate našega dela v prihodnjih mesecih tega leta, pa najbrž tudi dlje.
Glavni direktor
Slavko Zalokar
Akcija NNNP 83
Aktivnosti povezane z akcijo NNNP se izvajajo že od leta 1979. V tem času se je predvsem okrepila zavest, da sta obramba in samozaščita sestavina dela in življenja vseh delovnih ljudi in občanov.
Tudi letos je osrednji cilj akcije NNNP nadaljevanje podružabljanja družbene samozaščite ter krepitev zavesti najširšega kroga ljudi o potrebnosti preventivnega samozaščitnega delovanja v vseh okoljih in na vseh ravneh. S konkretnim vsakodnevnim samozaščitnim ravnanjem moramo doseči, da bomo kar najbolje varovali sistem socialističnega samoupravljanja in omogočili njegov nadaljnji razvoj.
Tudi v naši DO smo na osnovi izhodišč občinskega odbora za vodenje akcije NNNP 83, ter spoznanj temelječih na ocenah dosedanjih akcij sestavili program in dosedanje izkušnje usmerili v usposabljanje zaposlenih, utrjevanje obrambnih sposobnosti in varnosti naše domovine, ter splošne stabilnosti družbenega razvoja.
Poudarek usposabljanja je predvsem v:
I.
1	— usposabljanju NZ
2	— krepitvi in usposabljanju CZ
3	— preverjanju sposobnosti enot požarne varnosti
4	— usposabljanju komitejev za SLO in DS
II.
1	— seznanjanju in varovanju družbenega premoženja
2	— seznanjanju in usposabljanju vseh delavcev z zaščito in varnostjo pri delu
3	— seznanjanju in usposabljanju vseh delavcev za zagotavljanje večje požarne varnosti.
V vse oblike usposabljanja bomo vključili čim širši krog zaposlenih, ker se zavedamo, da je v sedanjih pogojih gospodarjenja nujno, da se vsak posameznik na svojem delovnem mestu zavzame za dobre medsebojne odnose, ter za varovanje družbene imovine.
USPEH ZAKLJUČNE AKCIJE JE ODVISEN OD RESNIH PRIPRAV IN AKTIVNOSTI, KI BODO POTEKALE VSE LETO. KVALITETA IN DOSLEDNOST IZVEDBE PROGRAMOV TER MNOŽIČNOST PA JE GARANCIJA ZA DOSEGO CILJEV IN SMOTROV AKCIJE.
IRENA ŠUMI
Poletni izobraževalni tabor
Občinski komite ZSMS Kranj je organiziral s pomočjo delavske univerze »Tomo Brejc« Kranj enotedenski mladinski izobraževalni tabor na Jezerskem in sicer od 27. 6. do 1. 7. 1983.
Te nove oblike usposabljanja se nas je udeležilo 35 mladih iz Kranja, od teh dva iz naše delovne organizacije. Na taboru smo obravnavali politični sistem socialističnega samoupravljanja, aktualne družbenoekonomske razmere, mednarodno politično
situacijo in vlogo SFRJ, SLO in DS ter naloge ZSMS po 11. kongresu. Predavanja so bila zelo zanimiva, kar se je odražalo tudi v razgovorih. Za razvedritev pa je bilo poskrbljeno s filmskim gledališkim večerom ter pogovorom z udeleženci NOB.
Menim, da je ta način izobraževanja izredno zanimiv, poučen in kvaliteten, zato upam, da ga bodo pripravili tudi naslednje leto.
Irena Koblar
TOZD predilnica v I. polletju
V letošnjem I. polletju je bilo izdelano 1.755 efektivnih ton preje, baznih pa 2.834 ton, kar predstavlja glede na osnovni plan 100,7 %, v efektivnih kg in 102,20 % v baznih kg.
V	primerjavi z istim obdobjem lani je bila proizvodnja na enaki ravni. Izdelano je bilo le 8 ton več preje. Potrebe po preji pa so bile večje, zato se je dokupilo še okrog 130 ton preje, da se je tem potrebam tudi zadostilo.
V	proizvodnji nam največ problemov povzročajo umetna vlakna domačega izvora. Poliestersko vlakno »ma-klen« v svoji kvaliteti tako niha, da pogostokrat ogroža tudi količinsko izpolnjevanje
plana. V takih primerih nam proizvodnja pade tudi na 1/5 zmogljivosti, ob taki situaciji pa je dvomljiva tudi kvaliteta. Za saniranje tega stanja sedaj dodajamo poliester »grisuten«, s pomočjo katerega urejamo razmere nekoliko bolj znosne.
Drugo vrsto težav — neenakomerno sprejemanje barvil zaradi nehomogenosti pa prinaša stanično vlakno »incel«, kjer pa si pomagamo z mešanjem v predilnici Litija. Z vključevanjem te faze pa se pojavljata dva problema in sicer: primešavanje barvnih (črnih) vlaken, kar se praktično ne da odstraniti in še zastoji, ki so povezani s čakanjem na izvršitev uslu-
ge. Ker so bile v prvem polletju potrebe večje kot možnosti dobave, je izdelava prej iz staničnega vlakna in mešanic vseskozi zaostajala, najhuje pa je bilo v juniju, ko je bila tovarna INCEL v remontu, in smo kljub posojilu delno obstali. Tudi v drugem četrtletju še nismo prejeli vlakna »Vartilen«, katerega so pred kratkim spet začeli proizvajati.
V letošnjem I. polletju se je v naši TOZD na novo zaposlilo 39 delavcev in 5 ma-zalcev, izstopilo pa je 35 delavcev. Fluktuacija se odvija približno v enaki višini kot lani, vendar pa smo zaznali občuten porast bolniških izostankov, ki se še vedno povečuje in dosega že visok odstotek —	7,06 (v maju).
Skupno je bilo torej odsotnih kar preko 73 delavcev, medtem ko je lani v tem času izo-
stajalo okoli 61 delavcev. Ta podatek vsekakor ni vzpodbuden.
Poleg tega pa je letošnji kolektivni dopust skrajšan še za 2 dni, kar bo v II. polletju zahtevalo za pokritje dopustov dodatno 4 delavce.
Na področju investiranja smo v I. polletju opravili naslednja dela:
Delno smo odpravili ozko grlo sukanja, ko smo dali v zagon dvojilko in sukalni stroj Savio s 150 vreteni. Od Tekstilne tovarne Senožeče smo kupili delno rabljen kri-žno-previj alni stroj Leesona s 192 vreteni, katerega smo usposobili za zagon in nam bo omogočil več previjanja na avtomatih in istočasnega elektronskega čiščenja. V prvi polovici tega leta (februar) bi morali dobiti raztezalke firme Krušik Valjevo, ven-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Justi Rakar — priznanje in nagrada
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije podeljuje
mmm
JUSTINI RAKAR
za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih
Obenem s tem priznanjem podeljuje tudi denarno nagrado
24.junij -1983
Predsednik odbora RS ZSS za sindikalna priznanja

Predsednik republiškega sveta
Zveza sindikatov Slovenije je tudi letos podelila petim delovnim organizacijam in desetim posameznikom iz vse Slovenije priznanja in nagrade samoupravljalcem v letu 1983. Iz gorenjske regije je bilo to visoko priznanje podeljeno naši sodelavki Justi Rakar iz TOZD Predilnice.
Poleg nje so ta priznanja prejeli še naslednji posamezniki: Jože Aljaž iz Velenja, Janez Bajuk iz Novega mesta, Slavko Baloh iz Ljubljane, Franc Breg iz Sladkega vrha, Štefan Bukvič iz Beltincev, Marija Gerželj iz Postojne, Štefka Lušina iz Litije, Jože Skočaj iz Kozine ter Jože Zemljič iz Kopra. Od delovnih organizacij pa naslednje:	IMKO, kovinsko
podjetje Črnuče Ljubljana, INLES Ribnica, LUKA Koper, STEKLARNA Hrastnik, TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE »Boris Kidrič« Maribor v sestavi SOZD Združena industrija vozil TAM Maribor.
Priznanja in nagrade so jim bila svečano podeljena 24. junija letos v Ljubljani. Priznanja je podelil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš Marjan Orožen.
V obrazložitvi priznanja tovarišici Justi Rakar je bilo rečeno: »Justina Rakar je zaposlena v Tekstilindusu od leta 1950. Zaradi izredne prizadevnosti in sposobnosti se je kmalu priučila za flajerko in bila proglašena za udarnico in večkrat pohvaljena. Dosegla je nadpoprečne delovne uspehe in kvalitetne izdelke. Njena prizadevanja so bila usmerjena v uresničevanje ciljev gospodarske
stabilizacije; je izredno vestna pri vzdrževanju strojev, da ne pride do izpada proizvodnje, skrbi za prihranek pri porabi materiala oziroma zmanjšuje količino odpadnega materiala. Svoje izkušnje je prenesla na vrsto mlajših sodelavk in jih vzgojila v dobre in vestne delavke.
Kljub temu, da je bila polno angažirana na delovnem mestu, pa je tovarišica Ra-karjeva že vrsto let tudi aktivna družbenopolitična delavka. Večkrat je bila izvoljena v izvršni odbor sindikalne organizacije in nadzorni odbor osnovne organizacije ZS v predilnici.
Večkrat je bila tudi član delavskega sveta delovne organizacije, pretekla dva mandata pa predsednik delavskega sveta TOZD Predilnica. V tem času se je delavski svet uspešno vključeval v razreševanje problematike v TOZD in delovne organizacije.
Aktivno se vključuje v delegatski sistem kot delegat v delegaciji samoupravne raziskovalne skupnosti. Bila je tudi član RO sindikata delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije. Sedaj opravlja funkcijo predsednika osnovne organizacije ZS TOZD Predilnica, ki je pomemben dejavnik pri samoupavnih odločitvah delavcev.
Za vestno, prizadevno delo in uspešno vključevanje v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je prejela medaljo dela«.
Za zasluženo priznanje naši sodelavki iskrene čestitke.
R. Guštin
Nezgode pri delu v maju in juniju
MILIVOJ ŠARIČ, zaposlen v DE plemenitilnica I, se je poškodoval pri paril-nem stroju, kjer je napeljeval pretrgano tkanino in se je vzpenjal po vodilnih valjih. Na valjih mu je spodrsnilo, tako da je padel in se porezal po nogi ob razbito steklo, ki ga je ob padcu razbil.
Vzrok: nepravilen pristop k delu — malomarnost
Odsotnost z dela: 3 dni.
STOJANKA RADONČIČ, zaposlena v TOZD Predilnica si je poškodovala desno nogo, ker ji je nanjo padel snemalni zabojček. Do padca zabojčka je prišlo, ker delavka ni umaknila zabojčka ali pa sesalne cevi potujočega sesalca.
Vzrok: malomarnost pri delu.
Odsotnost iz dela: 6 dni.
JOŽE GUTNIK, zaposlen v DE plemenitilnica I, se je poškodoval pri transportira-nju blagovnega valja s tran-portni vozičkom »žabo«. Zaradi preobremenjenosti in ker transportni voziček ni bil tehnično brezhiben, je vzvodni drog udaril delavca v glavo.
Vzrok: transportni voziček ni bil brezhiben.
Odsotnost z dela: 3 dni.
MARIJA PROSEN, zaposlena v DE plemenitilnica I, se je poškodovala, ko ji je pri potiskanju transportnega vozička z blagovno mizo na mokrih tleh sodrsnilo.
Vzrok: mokra tla.
Odsotnost z dela: 12 dni
BORE DJURIĆ, zaposlen v DE tkalnica II si je poškodoval kazalec leve roke pri ravnanju roba na tkanini. Poškodoval se je s strižnim nožem na strižnem stroju. Do poškodbe je prišlo, ker
(Nadaljevanje s 3. strani)
dar kljub temu, da so v celoti plačane, še nimamo točnega podatka o roku dobave.
Proti koncu meseca junija smo pristopili k zamenjavi iztrošenih oblog na česani in sintetični liniji mikalnikov. Z zamenjavo oblog in jermenčkov smo pričeli že v maju — takoj po prejemu le-teh iz uvoza. Obe akciji sta pomembno povezani z ustrezno kvaliteto preje in se bosta pospešeno izvajali tudi v času kolektivnega dopusta.
na stroju ni bil nameščena zaščitna naprava in se je nož vrtel v nepravo smer.
Vzrok: pomanjkljivo vzdrževanje strojev in naprav
Odsotnost z dela: 12 dni.
OSTOJA MALIČ, zaposlen v DE plemenitilnica II se je poškodoval pri transportira-nju blagovnega valja z elek-tro paletnim vozičkom. Do poškodbe je prišlo, ko je Malič stal ob transportnem vozu, sodelavec pa je iz nezna-
nih vzrokov vklopil transportni voz, kateri je pri tem stisnil Maliču desno nogo ob steno.
Vzrok: Nihče od delavcev ni bil strokovno usposobljen za delo z elektro paletnim vozičkom.
Odsotnost iz dela: 9 dni.
JOVAN CVIJANOVIČ, zaposlen v DE plemenitilnica II, si je poškodoval prst leve roke pri zlaganju lesenih blagovnih miz. Pri prijemu mize si je v prst zabodel trsko.
Vzrok: pomanjkljivo vzdrževanje delovnih pripomočkov.
Odsotnost z dela: 10 dni.
MILOŠ KNJEŽEVIČ, zaposlen v DE plemenitilnica II se je poškodoval pri trans-portiranju blagovne mize s
Še vedno ostaja odprt problem ureditve čiščenja in ponovne uporabe odpadkov, kar je danes še kako aktualno — ko živimo v stalnem strahu pomanjkanja surovin.
V podanem opisu so navedeni glavni problemi, ki nas spremljajo. Poudariti moramo, da se v naši TOZD trudimo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in strokovnim znanjem, da bi zagotovili čim bolj redno oskrbo s prejo in s tem preprečevali večje izpade.	B. Per tot
transportnim vozičkom. S transportnim vozičkom se je zadel v prazno blagovno mizo, katera ga je udarila v nogo. Prazna blagovna miza se je nahajala na neoznačeni transportni poti.
Vzrok:	neurejene trans-
portne poti.
Odsotnost z dela: 4 dni.
MILADINKA MIHAJLO-VIČ, zaposlena v DE tkalni-
Letošnje razprave o delovanju delegatskega skupščinskega sistema, tako tiste na regijskih posvetih kot razprava na predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v zborih slovenske skupščine, so med drugim opozorile, da vloga družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu praktično ni izpeljana tako, kot je ustavno in politično zastavljena. Načeloma je jasno, da se vloga družbenopolitičnih organizacij začne in potrjuje prav v temeljnih organizacijah in skupnostih oziroma v sodelovanju z njihovimi delegacijami. V praksi pa se neredko dogaja, da imajo na primer delegati občinskega sindikalnega sveta v družbenopolitičnem zboru drugačna mnenja in stališča o konkretnih zadevah, ki so na dnevnem redu, kot delegati v zboru združenega dela o istih stvareh. Seveda v tem primeru ne gre samo za vprašanje, koliko so mnenja sindikalnih predstavnikov tudi mnenja večine delavcev v občini. Problem je tudi v tem, koliko so sindikalne organizacije oziroma njihovi izvršni odbori sodelovali pri obravnavi gradiva za sejo skupščine. Prav gotovo je tu še cela vrsta vprašanj — od tega, koliko časa je bilo na razpolago za obravnavo gradiv in za razpravo, pa do tega, ali osnovna organizacija ali konferenca osnovnih organizacij ZS, sploh zmore obravnavati skupščinska gradiva, recimo vsaj za občinsko skupščino in interesne skupnosti, kaj šele za republiko.
Gotovo je, da o vsaki točki dnevnega reda seja občinske skupščine ali interesne skupnosti sindikalna organizacija ali njen izvršni odbor ne bo mogla razpravlj ati in s stališči seznaniti delegacijo. Drži pa tudi, da ni sprejemljivo, da sindikat pri svojem delu enostavno obide stvari, ki so na dnevnih redih delavskih svetov in delegatskih
ca II se je poškodovala pri snemanju osnovnega valja iz snovalnega stroja. Ko je kotalila osnovni valj na mesto začasnega skladiščenja, ji je kazalec desne roke prišel med dva koluta osnovnih valjev, katera sta jo stisnila.
Vzrok: premajhna pazljivost delavke.
Odsotnost z dela: 6 dni.
T. M.
skupščin. Najmanj, kar je mogoče zahtevati, je dolžnost sindikalne organizacije, da razčleni pogoje za delo delegacij in delegatov, da zahteva od strokovnih služb, da nudijo vso potrebno pomoč delegacijam in da spodbudi usklajevaje dela samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij.
Nepovezanost delegacij s širšim okoljem, ki jih je delegiralo, se kaže tudi v pomanjkljivem povratnem informiranju. Se pravi, da delegacije oziroma delegati delegacij, samoupravnih organov ter sindikalnih organizacij ne obveščajo o usodi predlogov in pobud, ki so jih posredovali, pa tudi ne o sklepih. Pri tem se velikokrat pokaže, da v številnih okoljih delegata razumejo zgolj kot prenašalca stališč, ne pa tudi tega, da morajo tako delegacije kot delegati svoje interese in stališča soočati in usklajevati z drugimi delegati.
Na drugi strani pa formalen odnos do delegatov in delegacij neredko kažejo tudi izvršni organi in strokovne službe v skupščinah in interesnih skupnostih. To se posebej vidi pri obravnavi delegatskih pobud, predlogov in vprašanj, ki nimajo take veljave in pomena kot gradivo in predlogi predlagateljev — strokovnih služb in izvršnih organov.
Republiška skupščina obravnava zelo pomembne stvari, ki velikokrat neposredno zadevajo delavce v ozdih. O gradivih za republiško skupščino pa razpravljajo skupine delegatov v posebnih okoliših. Temeljne delegacije pa o teh stvareh ponavadi ne vedo, kaj šele razpravljajo. Če bi obravnavali pomembnejše zadeve iz dela republiške skupščine na zborih občinskih skupščin, bi o tem razpravljale tudi temeljne delegacije. Tudi v zvezi sindikatov si s tako imenovanim dvofaznim
TOZD Predilnica v I. polletju
v___________________________________________/
Uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema in vloga Zveze sindikatov
postopkom prizadevamo, da bi z razpravo v osnovnih organizacijah spodbudili bolj kakovostno obravnavo pomembnih zadev v zboru združenega dela republiške skupščine, pa tudi v družbenopolitičnem zboru. Take teme so npr. zaposlovanje, stanovanjska politika, socialna politika, zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju itd.
Kar zadeva usposabljanje delegatov pa se je pokazalo, da zgolj splošno znanje o delovanju družbenopolitičnega sistema in o vlogi delegatskih skupščin ne zadošča. Veliko več bo potrebnega konkretnega usposabljaj a (na primer tekoča ekonomska politika, planiranje itd.), pa ne samo delegatov. Tako-rekoč ničesar nismo napravili pri usposabljanju strokovnih služb in delavcev, ki pripravljajo gradiva za skupščine in interesne skupnosti, saj je še vedno veliko negodovanja zaradi predolgih in
preveč strokovnih oziroma težko razumljivih gradiv. Seveda pa ne gre zgolj za strokovnost pripravljalcev gradiv, bolj gre za odnos do delegacij in delegatov, za politično pripravljenost, pa probleme oziroma zadeve rešujemo po delegatski poti.
Sliši se nenavadno, je pa res, da so ljudje o delu skupščin predvsem republiške in zvezne, bolj obveščeni prek sredstev javnega obveščanja, kot pa z delegatskimi povezavami. Glasila in druga sredstva obveščanja v organizacijah združenega dela delu svojih delegacij za skupščine namenjajo sicer vedno več pozornosti, vendar povsod še ni prevladalo načelo, da so informacije za odločanje v občinskih skupščinah in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti prav tako pomembne kot informacije za odločanje v organizacijah združenega dela.
Skrb za lepo, zdravo in čisto okolje je naša obveznost
Bolj kot kdajkoli doslej v zgodovini je po zaslugi vse večje zaskrbljenosti tako ekologov kakor tudi širše javnosti, postala naša bližnja prihodnost pomemben element pri oblikovanju politike sodobnega življenja. Velik del družbe je upravičeno močno zaskrbljen nad kvaliteto človekovega življenja, ki je zaradi ogromnih količin odpadkov vseh vrst, vedno bolj ogroženo in izpostavljeno uničevanju. Pri tem ne gre samo za človekovo življenje, gre za škodo povzročeno vegetaciji, vodni flori in favni, skratka — življenju.
Prav tako pa se po drugi strani ugotavlja tudi, da se prav tisti, ki so s svojim delom ali kako drugače neposredno vključeni v proces nastajanja onesnaževanja, premalo zavedajo nevarnosti uničevanja življenja, saj so prepričani, da je uporaba nevarnih in škodljivih snovi sestavni del normalnega, sodobnega tehnološkega razvoja. Tehnologijo velikih energetskih in industrijskih sistemov, rafinerij, rudnikov s površinskim kopom, nuklearnih elektrarn, ogromnih hidroelektrarn, kemične in vojne industrije, smatrajo kot napredek civilizacije, čeprav obstaja dolg seznam dobro znanih nevarnosti povezanih z njeno uporabo in izkoriščanjem, ki preti človeštvu z grozljivo nevarnostjo njegovega uničenja in razčlovečenja.
Vsa ta spoznanja, ki utegnejo imeti katastrofalne posledice nas v skrbi za bodoče rodove neposredno zavezujejo, da smo do tega področja našega življenja skrbnejši in pazljivejši ter neizprosno dosledni, pa četudi za veliko ceno. Pri tem gre za moralno in materialno obveznost do prihodnjih generacij, saj je bistvo in cilj sodobnega življenja graditi in oblikovati ne samo našo sedanjost, temveč tudi bodočnost. Prav zato, ker je življenje vrednota, ga je potrebno zaščititi. Zato ni čudno, če je ta zaščita normativno urejena z vrsto zakonskih predpisov iz katerih izhajajo zahteve po izpolnjevanju določenih obveznosti in ravnanj tako za posameznike kakor tudi »velike« industrijske subjekte,
ki so v največji meri najhujši povzročitelji onesnaževanja okolja. Ti predpisi zavezujejo tudi našo delovno organizacijo, saj spada zaradi uporabe specifične tehnologije za opravljanje svoje dejavnosti tudi med onesnaževalce okolja. Gre za ureditev varstva pred onesnaženjem vode, zraka tal in človekovega oz. delavčevega zdravja in življenja.
Zavedajoč se pomembnosti oz. usodnosti zaradi nepazljivosti in malomarnosti pri delu in uporabi ter izpeljavi tehnoloških postopkov, se je na podlagi sklepa Odbora za varstvo pri delu formirala posebna delovna skupina, ki naj bi na podlagi zakonskih določil oblikovala pravila za delo in ravnanje z nevarnimi in škodljivimi snovmi, pravila za obratovanje čistilnih naprav ter pravila za ravnanje z odpadnimi vodami. Gre za troje ločenih, vendar med seboj močno povezanih področij, ki lahko vsako zase in vsa hkrati, z doslednim upoštevanjem bistveno prispevajo k naporom za ohranitev lepega, zdravega in čistega okolja. Tako je omenjena skupina oblikovala tekst treh samostojnih aktov, to je: Poslovnik o ravnanju in obratovanju z nevarnimi in škodljivimi snovmi, Spremembe in dopolnitve pravilnika o ravnanju z odpadnimi vodami ter vodenje obratnega dnevnika ter Poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami in njihovo vzdrževanje, ki jih v nadaljevanju pobliže predstavljamo.
Poslovnik o ravnanju in obratovanju z nevarnimi in škodljivimi snovmi.
Cilj tega poslovnika je, da se predpiše vsem, ki posredno ali neposredno prihajajo pri svojem delu v stik z nevarnimi in škodljivimi snovmi (povedati gre, da naša DO uporablja 41 vrst nevarnih — škodljivih snovi) pravila za skrbno ravnanje in uporabo z njimi, vse od nji-
M SLOGI HOČ
V VO^POHO	DA ?>l 2-E
OPISOVANEM t>EL. IN k)ALO£
1.7.
ZAILL^UclLl^ Z-
- y jozd-^ Čača ho
hovega transportiranja in načina skladiščenja do njihovega skrbnega evidentiranja in označevanja. Pri tem je najbolj poudarjena pravilnost skladiščenja, prenašanja in transportiranja, v posebni prilogi, ki prikazuje vse nevarne in škodljive snovi, uporabljene v tehnoloških postopkih v naši proizvodnji, pa so vpisane najpomembnejše lastnosti uporabljenih snovi, tako z gledišča nevarnosti požara, eksplozije kakor tudi nevarnosti za zdravje človeka, ki z njo rokuje, pa tudi varnostnih ukrepov pri skladiščenju in njihovi neposredni uporabi.
Spremembe — dopolnitve Pravilnika o ravnanju z odpadnimi vodami ter vodenju obratnega dnevnika.
Pravilnik o ravnanju z odpadnimi vodami ter vodenju obratnega dnevnika smo sprejeli že leta 1976. Ureja in predpisuje ukrepe s katerimi se preprečuje negospodarno ravnanje z vodo, prekomerno onesnaženje vode in prispeva k izboljšanju čistoče vode — ali konkretneje reke Save. S pravilnikom se želi doseči nadzor nad izpuščanjem odplak kakor tudi prilagoditev tehnoloških postopkov, da ne bi predstavljali nevarnosti za onesnaženje vode in uničenje življenja v vodi. Zaradi sprememb Zakona o vodah pa tudi zaradi naših notranjih organizacijskih sprememb je bilo potrebno pravilnik ustrezno spremeniti oz. dopolniti. Sestavni del tega pravilnika je Poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami in njihovo vzdrževanje. Namen tega poslovnika je v usposobitvi delovanja in rednem vzdrževanju obstoječih čistilnih naprav (egalizacijske-ga bazena, lovilcev maščob in sedanjikov), ki bi lahko — ne mnogo, vendar pa vseeno nekaj, pomagali k obnavljanju čistoče vode in življenja v njej. Zlasti je poudarjena odgovornost za dosledno ravnanje po zapisanih določilih, kar velja za vse tri akte.
S	tem je izpolnjen le del obveznosti, ki jo nosimo do naše okolice — in ohranjanju zdravega življenja. Seveda, pa to še ni dovolj. Dokler se bomo tega zavedali samo kot ribiči, lovci, planinci, ljubitelji lepe narave in čistega zraka, ne pa tudi kot delavci, ki na vire onesnaženja lahko močno in neposredno vplivamo s svojim delom in ne nazadnje tudi s svojimi odločitvami, bo naše delo in trud v resnici le plod birokratskega ukrepanja, ne pa resnične želje in potrebe po ohranitvi ekološkega ravnovesja v naravi, katerega del smo tudi mi.
Uresničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja
Marca letos so zbori slovenske skupščine sprejeli zakon o družbenem sistemu informiranja, hkrati pa so potrdili tudi obsežen program uresničevanja zakona, ki ga je pripravil republiški komite za informiranje. Zakon daje pravno podlago za izgradnjo smotrnega in na sodobni tehnologiji zasnovanega ter usklajenega družbenega sistema informiranja. S tem zakonom pa so dobile tudi informacijske službe, samoupravni in poslovodni organi ter sindikalne organizacije v ozdih številne naloge in obveznosti.
Uresničevanje zakona ter vlogo informacijskih služb in sindikalnih organizacij pri tem je obravnaval tudi odbor republiškega sveta ZSS za obveščanje in politično propagando. Med drugim je odbor sklenil, da bo predsedstvu republiškega sveta ZSS predlagal, da na eni jesenskih sej obravnava informiranje v ozdih z vidika dosedanjih sindikalnih stališč in z vidika uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja. Pri slednjem nikakor ne gre zgolj ali predvsem za formalno normativno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v ozdih z zakonom. To je sicer treba opraviti do konca marca prihodnjega leta. Zaradi smotrnosti pa bi se veljalo dogovoriti, da se tako usklajevanje opavi ob siceršnjem dopolnjevanju oziroma spreminjanju samoupravnih aktov, vendar ne pred sprejemom osnutka republiškega zakona o javnem obveščanju (ki naj bi prinesel nekaj novosti tudi za obveščanje v ozdih). Tako bi se izognili dvakratnemu usklajevanju, kar pa ne pomeni, da v zvezi z uresničevanjem zakona o družbenem sistemu informiranja zdaj ni treba nič napraviti. Nasprotno, le temeljite priprave, obravnave predlogov za izboljšave in spremembe, ki jih bodo pripravile informacijske službe in poslovodni organi, v sindikalnih organizacijah in na samoupravnih organih lahko prispevajo k spreminjanju odnosov na tem področju, k boljšemu delovanju sistema informiranja v ozdih in tudi k boljšim pravilnikom o informiranju, kjer se bodo zanje odločili.
Več pomembnih tem je, o katerih bi morali v ozdih v okviru uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja spregovoriti in predlagati izboljšave.
1.	Da bi odpravili podvajanje pri zajemanju in izkazovanju podatkov ter si zagotovili vse potrebne podatke in informacije, je treba v ozdih oceniti stanje pri zajemanju in izkazovanju podatkov za lastne in širše družbene potrebe ter predlagati ukrepe za racionalizacijo.
Hkrati bi veljalo spregovoriti tudi o načinu zagotavljanja javnosti in dostopnosti podatkov in informacij. O tem naj bi v ozdih razpravljali delavski sveti in sprejeli ustrezne sklepe (še prej pa odbori za informiranje, kjer jih imajo) na podlagi strokovnih gradiv, ki jih morajo pripraviti informacijske službe (te pa so v glavnem knjigovodstvo, računovodstvo, plansko-analitični sektor, sekretarji delovnih organizacij in tozdov, tajništva samoupravnih organov in organizatorji obveščanja). Osnovne organizacije sindikata tep konference oziroma njihovi izvršilni organi pa naj politično ocenijo stanje, predlagane ukrepe strokovnih služb in poslovodnih organov ter spodbudijo razpravo o tem na samoupravnih organih.
2.	Za uveljavitev smotrnega sistema informiranja v ozdih bo treba proučiti ustreznost obstoječe organiziranosti informacijskih služb in hitreje uvajati sodobno poslovanje (računalniška tehnologija). Pri tem bodo morale informacijske službe zagotoviti preglednost svojih podatkov ter za to oblikovati kataloge podatkov na podlagi predpisane metodologije.
Sodobna informacijska tehnologija sama po sebi še ne zagotavlja tudi hitre obdelave in izkazovanja pomembnih podatkov. Danes so v ozdih računalniki še vse premalo izkoriščeni, oziroma računalniških programov ne uporabljajo tudi za načrtovanje, predvidevanje poslovnih procesov, organizacijo in podobno. Za to so potrebni tudi bolj poenoteni programi in metodologija. Ob večji izrabi računalnikov pa vedno bolj izstopa problem zaščite in varnosti podatkov in računalniške opreme, zato bodo morale informacijske službe in poslovodni organi tudi temu nameniti ustrezno pozornost.
Tudi pri tem naj bodo sindikalne organizacije spodbujevalec razprave. Obravnave devetmesečnih rezultatov gospodarjenja so primerna priložnost za razpravo o
vseh vidikih sistema informiranja v ozdih.
3.	Sindikat kot politično organizacijo predvsem zanimajo vsebina, dostopnost in razumljivost informacij, ki jih delavci s posrednim ali neposrednim obveščanjem dobijo za svoje delo in samoupravno odločanje. Temeljna lista informacij kot minimalen fond najbolj pomembnih informacij (usmerjeval-
nih, odločevalskih in kontrolnih) v ozdih še ni uveljavljena. Res je, da je lista iz leta 1980 ostala v praksi poizkus, zato jo bo treba dopolniti (informativna služba RS ZSS), jo vnesti v pravilnike o informiranju v ozdih ter temu prilagoditi sistem zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov. Uveljavitev poglavitnih kazalcev gospodarjenja in drugih potrebnih po-
Z malo volje, lepše okolje
Nikakor se ne moremo pohvaliti, da imamo lepo urejeno okolje zunaj naših stavb, pospravljena dvorišča, itd. Zelenice, ki so bile včasih (v starih dobrih časih je zanje skrbel vrtnar) zasajene z rožami in okrasnim grmičevjem, preraščata trava in plevel, ki obenem še pokrivata papir in druge odpadke, ki ga veter ali pa tudi mi sami mečemo proč. Spomladi je sicer mladinska organizacija organizirala delovno akcijo čiščenja okolice stavb, toda očitno se na red in čistočo še dolgo ne bomo privadili.
Prav zato pa je vredno vsako pobudo ali izboljšanje v tej smeri pohvaliti, saj nam je končno vsem lepše v bolj urejenem okolju. V obratu II so pred kratkim obnovili zunanjost upravne stavbe. Zidarji in pleskarji so odnesli »šila in kopita«. Nekaj delavk je začutilo, da bi ob vsem svojem delu našlo toliko časa, da bi zasadilo nekaj »odvečnih« rožic iz domačega vrta in jih vsadilo v svojem delovnem okolju.
Nenavadna pobuda, vredna pohvale, pozornosti in posnemanja!	p p
datkov in informacij pa terja tudi razmejitev in uskladitev dela med informacijskimi službami. To pa istočasno pomeni, da je za celovit sistem informiranja v ozdih treba opredeliti podatke, ki jih (konkretno) morajo dajati posamezne informacijske službe. Hkrati pa bi morali vse službe, ki zbirajo, obdelujejo, »ustvarjajo« in posredujejo podatke, vsebinsko in organizacijsko povezati oziroma združiti (tudi službe za avtomatsko obdelavo podatkov).
V večjih ozdih se bodo verjetno odločili za pravilnike o informirajnu. Opomnik, kaj vse sodi v tak pravilnik, bo pripravila informativna služba republiškega sveta ZSS — seveda pa ga bo treba v ozdih konkretizirati ter prilagoditi lastni organiziranosti.
Zakon o družbenem sistemu informiranja v posameznih členih prinaša načela, ki so pomembna za delovanje sistema informiranja v ozdih in jih bo treba upoštevati oziroma razdelati:
a)	vsak dajalec podatkov je odgovoren za njihovo resničnost, celovitost, pravočasnost in dostopnost, uporabnik pa pri uporabi podatkov navede vir podatkov in je odgovoren za njihovo celovitost ter dosledno in pravilno uporabo;
b)	s samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona se določijo tudi načini in oblike zagotavljanja podatkov in informacij javnosti;
c)	zakon in samoupravni splošni akti določajo vrste
podatkov, ki so predmet posebne zaščite in ravnanja, način njihove zaščite ter ukrepe in postopke, s katerimi se preprečuje njihova nepravilna, zlonamerna ali nepooblaščena uporaba, prikrivanje in spreminjanje;
d)	javnost in dostopnost podatkov se zagotavlja z izkazovanjem podatkov na enostaven in razumljiv način, z izmenjavo podatkov in informacij z objavljanjem v sredstvih javnega obveščanja in z neposrednim obveščanjem;
e)	vse informacijske službe so v mejah svojega delovnega področja odgovorne za resničnost, celovitost, pravočasnost, razumljivost in dostopnost podatkov, ki jih zbirajo, obdelujejo in izkazujejo;
f)	informacijske službe v okviru svojih pravic in obveznosti evidentirajo, zbirajo, obdelujejo, hranijo, izkazujejo podatke in informacije, zagotavljajo javnost in dostopnost podatkov, pripravljajo in posredujejo gradivo za samoupravno delegatsko odločanje, na zahtevo delavcev, njihovih delegatov in organov upravljanja pa morajo informacijske službe pravočasno zagotoviti tudi podatke iz drugih informacijskih služb;
g)	za vzpostavljanje in de-vanje informacijskih služb je odgovoren poslovodni organ oziroma tudi drug organ, določen z zakonom in samoupravnim splošnim aktom.
M. K.
Naši invalidi na izletu
Koncem leta 1981 smo v naši delovni organizaciji ustanovili aktiv invalidov. V programu dela smo s komisijo za šport, rekreacijo in
izlete, ki deluje v okviru aktiva invalidov, planirali naš prvi izlet v letu 1982, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bil
realiziran. Zato smo v letošnjem letu z boljšo startno osnovo pri izdelavi programa planirali enega ali dva izleta. Na seji izvršnega odbora aktiva invalidov dne 22. aprila smo se domenili, da ga organiziramo v mesecu maju. V sodelovanju s TOZD Prehrana in oddih smo prejeli od Turističnega prevoznega podjetja Alpetour Kranj ugodno ponudbo za enodnevni izlet v Logarsko dolino dne 14. maja. Cena izleta po osebi je bila 720 dinarjev, od tega je prispeval vsak udeleženec 350 din, ostalo razliko pa je dodal aktiv invalidov iz svojih sredstev.
Program izleta je bil naslednji: Odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Vožnja skozi Kamnik, preko Črnivca, skozi Logarsko dolino do slapu Rinka, postanek za malico in ogled. Na povratku postanek
za kosilo v Lučah ali Mozirju. Nadaljevanje poti skozi Šempeter — rimsko nekropolo ter povratek skozi Tuhinjsko dolino v Kranj.
Prvi izlet invalidov je bil po izpovedih udeležencev resnično nepozaben. Vseskozi nas je prevevalo prisrčno razpoloženje, ki ga je spremljalo veselje, petje in humor. Posebno zaslugo pri tem ima vsekakor naš harmonikar Janez Pirnar, ki je neutrudno raztegoval meh. Ta izlet nas je invalide še bolj zbližal, še bolj smo se spoznali med, seboj, kajti edino človek — invalid najbolje razume sočloveka invalida, katerega usoda je enaka. Vsi udeleženci izleta so pohvalili dobro organizacijo, takih srečanj, kot je bilo to, pa si v bodoče želijo še več.
Predsednik
aktiva invalidov
Sašo Uzar
Dopust je tu
Pred vrati je spet težko pričakovani kolektivni dopust. Razen vzdrževalcev, ki se bodo v vročini potili pri letnem remontu, se bomo spet razkropili na vse strani, ter se za tri tedne poslovili in odšli na počitnice: eni na morje, drugi v hribe, mnogi pa bodo ostali tudi doma, kar je pravzaprav še najceneje. Važno je, da se bomo po dopustu spočiti vrnili na delo in zastavili delo v drugi polovici leta.
Miladinka Mihajlovič, DE tkalnica II: »Dopust nameravam preživeti najprej sedem dni na morju. Šla bom v Pulo, kjer imam sestro, preostale dni pa bom pri starših v Srbcu pri Banja Luki.«
Milenko Pajovič, DE tkalnica II: »Med kolektivnim dopustom bom kar dom. Če bo lepo in vroče, se bomo tu pa tam hladili na Šobcu ali letnem kopališču v Radovljici, otroka pa bosta taborila ob morju. Kasneje nameravam z družino oditi za en teden tudi v Novigrad.«
V TOZD Prehrana in oddih so nam povedali, da je počitniški dom v Novigradu v glavni sezoni zaseden in bodo v njem letovali naši delavci s svojimi družinami, prav tako tudi počitniški dom v Bohinju in koča na Krvavcu.
Mnogo sonca in dobre volje, skratka, prijeten dopust želimo vsem skupaj!
5. ribiško tekmovanje
)
Ženska ekipa: Anka Rupnik, Lea Podgornik in Rina Guštin
V Bobovku se je v nedeljo,
5.	junija odvijala že 5. ribiška Tekstilindusiada po vrsti. Letos se je prireditveni odbor odločil, da se prireditev premakne na čas pred kolektivnim dopustom, saj smo prejšnja leta v kasnejših mesecih imeli že večkrat smolo z vremenom. Pravilnost odločitve je potrdilo čudovito sončno vreme, ki je privabilo že zelo zgodaj poleg ribičev-tekmovalcev, tudi mnogo navijačev.
K tekmovanju se je prijavilo 27 tekmovalcev, ki so sestavljali 8 ekip, od tega tudi ena ženska ekipa. Tekmovanje se je začelo ob 7. uri. Najprej so se izžrebala startna mesta. Ribiči, opremljeni s potrebnim »orodjem« in »specialnimi« vabami so nato pohiteli na startna mesta in začel se je »lov na malo ribo«. Lojzka je vse tekmovalce okrepila s »prvo pomočjo« in tako smo ogreti in brez treme (tudi tisti brez ribiške prakse) korajžno prijeli za palice in začeli namakati trnek z željo, da bi bil »prijem« kar najboljši. Enim bolj, drugim manj, se je nasmihala sreča, seveda tistim z znanjem pa sploh ni zatajila. Nekje sredi tekmovanja se je na obhodu med navijači pojavil tudi glavni direktor tovariš Slavko Zalokar. Veseli smo ga bili vsi, saj je očitno prinašal »srečo«, kajti vsakemu tekmovalcu, mimo katerega je šel, je takrat prijela vsaj ena riba. Po končanem tekmovanju in štetju ulova (vsaka riba je pomenila točko), je bila svečana razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, kolajn in diplom.
Prehodni pokal je letos že drugič zapored osvojila ekipa TOZD Tkalnice, pokal pa
je kot najboljši posameznik prejel tudi Mato Hudovernik iz DE tkalnica I, ki je po številu točk vodil skoraj za polovico pred drugouvrščenim Martinom Dežmanom iz DSSS in Marjanom Posedi-jem iz DE tkalnica I na
3.	mestu.
Prireditev so nadaljevali po stari tradiciji z ribiškim
Najboljša v ženski postavi: Anka Rupnik
piknikom, ki je prava poslastica za ribje sladokusce. Tu sta se ponovno izkazala naša specialista za peko rib na žaru Martin Dežman in Mato Hudovernik. Piknik smo za-
ključili z javno licitacijo najtežje in največje pečene ribe, ki jo je tokrat odkupil Miloš Štempihar iz komercialnega sektorja.
REZULTATI:
Posamezno:	točk
1. Mato Hudovernik	93
2. Martin Dežman	49
3. Marjan Posedi	46
4. Ervin Ankerst	45
5. Miloš Štempihar	42
6. Marjan Mesec	37
7. Vili Legat	34
8. Milan Žvokelj	33
9.	Jože Pavlin	32
10.	Jože Casar	26
11.	Milan Jeras	22
11. Anka Rupnik	22
13.	Brane Skubic	21
14.	Ado Podgornik	20
14. Tone Mali	20
16.	Jure Belančič	19
17.	Andrej Krč	17
18.	Marinko Čubrilovič 15
19.	Boris Pertot	14
20.	Tone Kavčič	12
20.	Lea Podgornik	12
20. Rina Guštin	12
23.	Darko Pavlin	11
24.	Ciril Lavrič	9
25.	Milan Zorec	8
3. mesto posamezno: Marjan Posedi
Boris ima kot ribič več sreče na morju, na tekmovanju pa je
zasedel 19. mesto
Martin Dežman je z 2. mestom posamezno priboril ekipi VES I 2. mesto
Ekipno 1. mesto: Mato Hudovernik, Marjan Posedi in Jure
Belančič
26. Radosavljevič Vito	6
27. Milan Štern	5
EKIPNO: moški:
1.	TOZD Tkalnica — 158 točk v postàvi:
Mato Hudovernik Marjan Posedi Jure Belančič
2.	VES I — 108 točk v postavi:
Martin Dežman Miloš Štempihar Krč Andrej
5.	DSSS — 71 točk v postavi: Marjan Mesec
Milan Jeras Tone Kavčič
6.	TOZD Predilnica — 53 točk v .postavi:
Vili Legat Boris Pertot Milan Štern
7.	DSSS — 43 točk v postavi: Tone Mah
Marinko Čubrilovič Milan Zorec
3.	TOZD Plemenitilnica — 91 točk v postavi:
Milan Žvokelj Pavlin Jože Jože Casar
4.	VES 1 — 77 točk v postavi: Ervin Ankerst
Brane Skubic Darko Pavlin
8. DSSS — 35 točk v postavi: Ado Podgornik Ciril Lavrič Vito Radosavljevič
ženske:
1. DSSS — 46 točk v postavi: Anka Rupnik Lea Podgornik Rina Guštin	R- G.
r Vpis v osnovno šolo ^ za odrasle
Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj bo od 22. avgusta do 2. septembra 1983 vpisovala v vse razrede osnovne šole za odrasle, ki še nimajo zaključenega osnovnega izobraževanja.
Pogoji za vpis so zaključena šolska obveznost in starost 17 let. Lahko se vpišejo tudi mlajši, če so v delovnem razmerju. Pri vpisu morajo kandidati predložiti nadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Vpisovanje bo vsak dan, razen v soboto, od 8. do 16. ure.
Pričetek pouka bo 5. septembra 1983. Pouk bo vsak dan, razen ob sobotah od 16. do 20. ure na Osnovni šoli Bratstvo in enotnost v Kranju, Ulica Tončka Dežmana 1. Za slušatelje, ki delajo v dveh izmenah, bo organiziran pouk za posamezne razrede in predmete tudi v dopoldanskem času na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj. V enem šolskem letu lahko slušatelji zaključijo dva razreda.
Stroške šolanja krije v celoti Izobraževalna skupnost Kranj. Kandidati plačajo le stroške vpisa (200 din)
\ in učbenike.	J
Tekmovanje ekip PMP
V soboto, 25. junija je bilo na Golniku občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. Tekmovalo je 42 ekip, med njimi tudi dve ekipi prve medicinske pomoči iz naše delovne organizacije.
Naše pripadnice ekip prve medicinske pomoči so se na tekmovanje pripravljale z dopolnilnim poukom, ki je trajal 8 ur, vodila pa ga je dr. Ana Veternik. Pripadnice so pokazale veliko znanja ter
prizadevnosti pri usposabljanju za izvajanje nalog, ki jih morajo imeti ekipe PMP.
To se je pokazalo tudi na tekmovanju, kjer je ekipa Tekstilindus I zasedla odlično 10. mesto, Tekstilindus II pa 28. mesto.
Na tekmovanju so nas zastopale naslednje pripadnice
ekip PMP: Marinka Jerančič, Vlasta Bajt, Cilka Pelko, Ana Antolič, Marička Rakovec, Anica Blaznik, Saša Klopčič, Anica Kotnik, Nada Perčič, Ivica Pdlipnik, Štefka Pelko, Milica Novak, Tilka Starec in Pavla Hostar.
Ivica Koblar
»Res ga precej popije, a ga tudi dobro nese«
Pri alkoholizmu je približno tako kot v športu. Na začetku treningov čutimo že pri manjših fizičnih obremenitvah takoimenovan »muskelfiber«. Če s treningom nadaljujemo, se telesna kondicija poveča tako, da brez hujšega napora prenašamo večje obremenitve.
Tudi pri pitju alkohola čuti človek, ki ni vajen pitja omamo že pri majhni količini zaužitega alkohola. Ce pitje »treniramo«, postajamo vedno bolj sposobni prenesti večje količine. Nemalokrat se sliši: »Res ga precej popije, ampak ga tudi dobro nese.« Žal velja tak pivec zlasti za delovno okolje še vedno za zmernega pivca. Sposobnost pitja v »polni formi« nastopi v povprečju pri starosti 25 let. Seveda so razlike, odvisno je, kdaj smo začeli popivati, koliko in na kakšen način. Sposobnost visoke prenosljivosti — tolerance — alkohola traja nekako do štiridesetega ali petinštiridesetega leta. Tako hitro kot je do petindvajsetega leta sposobnost pitja alkohola — toleranca — naraščala, začne sedaj naglo upadati. Trajnost visoke prenosljivosti je spet odvisna od mnogih faktorjev. Poročeni alkoholiki se po navadi ob skrbnih ženicah dalj časa »dobro držijo«, ker imajo bolj urejeno hrano in red v gospodinjstvu, če ga seveda kolikor toliko upoštevajo.
Značilno za žene alkoholikov z dolgoletnim pivskim stažem je, da se največkrat šele v obdobju upadanja fizičnih sposobnosti zglasijo pri zdravniku ali drugem strokovnem delavcu z željo, da se spravi moža na zdravljenje zaradi živčnosti. Na vprašanje, če morda mož prekomerno pije ali, če sploh pije alkohol običajno odgovorijo: »Tako majhne količine, da ni omembe vredno.« Pa še res je tako.
Odpornost človeškega telesa do alkohola
25 let toleranca nespremenjena 40—45 let
družbena poraba razvoj alkoholne bolezni težka alkoholna alkohola	bolezen
smrt
Z navedenega lika, ki ponazarja rast odpornosti pitja alkohola, trajnosti in končno upad, je razvidno, da ob koncu dejansko popije razmeroma majhne količine, saj je organizem od dolgoletnega zastrupljanja postal močno prizadet in neodporen. Pojavijo se številne zdravstvene komplikacije, pogosti bolniški staleži in končno, alkoholiki umirajo v povprečju stari 52 let.
Kaj lahko stori delovno okolje, da prepreči propadanje sodelavca?
Tovariško je obravnavati motnje delovnega procesa — in teh ni malo — ki jih povzroča alkohol v delovnem okolju, v kar se da zgodnji fazi razvoja alkoholizma, ko odvisnost še ni razdejala družine in delavčevega zdravja. Osveščeno delovno okolje, izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata in neposredni predpostavljeni naj obravnavajo motnje dela v začetnem obdobju, se v takem primeru povežejo s strokovnim delavcem, ki obravnava alkoholizem, da se ugotovi možnost ustrezne rešitve problema.
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za dragoceno poklonjeno darilo. Vsem že-im še veliko uspehov in medsebojnega razumevanja pr delu.
Marinka Bajželj
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavcem VES I in ostalim, s katerimi smo dolga leta lepo sodelovali, za poklonjena darila in dobre želje. Vsem skupaj želim še veliko uspehov in napredka.
Ciril Praprotnik
Jutri gremo na dopust
Vsi, prav vsi si želimo počitnic in spremembe našega vsakdana. Če imamo spremembo, potem jo imejmo tudi v načinu oblačenja. Skoraj zastonj, brez drage šivilje, se lahko oblačimo za na morje (lahko tudi za doma). Nekaj blaga ali rut in malo domiselnega privezovanja potrebujemo in že si lahko napravimo novo garderobo. Predvsem moramo misliti na to, da se nam bodo ujemale barve.
Velika ruta, ki jo privežemo čez kopalke, naj bi bila v barvi usklajena s kopalkami ali s torbo, ki jo imamo s seboj za na plažo.
Bele hlače nam zahtevajo za kombinacijo bluzo v vzor-
cu živih barv, vendar na beli osnovi. Iz skice je razvidno, kako si bomo to bluzo privezali okrog vratu in okoli pasu.
Tudi nedrček si lahko naredimo iz kosa blaga, odrezanega v ruto, in ga z vrvico privežemo okoli vratu.
Prav tako si pomagamo z vrvico pri bluzi, le da potrebujemo na vogalu pod vratom varnostno sponko, s katero zapnemo ruto, da vrvica na zdrsi izpod nje.
K tričetrt hlačam si lahko omislimo tuniko iz velike trikotne rute, čez katero v pasu privežemo še kos blaga ali pas, pa smo oblečeni za kosilo na morju ali za krajši sprehod ob vročih večerih.
Maruša
Vsem
skupaj
želimo
prijeten
dopust
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem VES I, posebno pa mehanični delavnici, najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. V bodoče želim celotnemu kolektivu še veliko uspehov in napredka.
Jože Lunar
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za podarjena darila sodelavkam ad-justirnega oddelka. V bodoče želim vsem skupaj še veliko uspehov pri nadaljnem delu in medsebojnega razumevanja.
Marija Plestenjak
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
FRANČIŠKE JAMNIK
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za denarno pomoč in izraze sožalja.
Slavka Arh
Ob izgubi mojega očeta ANDREJA JENKOLE
se lepo zahvaljujem sodelavcem DE tkalnica II za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Miro Jenkole
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
JOŽETA DAGARINA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem komercialnega sektorja in vsem ostalim za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marjan Dagarin
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo:	Žarko
Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko Žagar in Marija Hafnar. Poštnina plačana v gotovini pri PTT Kranj.