202
Politiški oddelek.
Preosnova gospodske zbornice.
Zbornica poslancev se bode z volilno reformo nekoliko preosnovala, a s tem se še avstrijski parlamentarizem dosti ne zboljša. Državni zbor ima poleg zbornice poslancev, tudi gospodsko zbornico, ki je tudi pre-osnove potrebna. Sedaj ima gospodska zbornica poslancev neomenjeno število članov. Njeni člani so vsi polnoletni člani vladarske rodbine, vsi nadškofje in knezoškofje, najstarši člani nekaterih plemenitih rodbin in od cesarja imenovani dosmrtni člani, ki so si pridobili kacih posebnih zaslug. Poslednji člani so največ vladni kimovci. Odbrala je vlada take, o katerih ve, da jo bodo vse-kako brezpogojno podpirali, kadar je misliti, da bi v kakem vprašanju ne imela večine.
Zato je pa gospodska zbornica popolnoma vladno orodje. Po samostojnem delovanju se ne odlikuje, da si je v tem oziru popolnoma jednakopravna z zbornico poslancev. Najvažneje predloge rešijo se v gospodski zbornici skoro brez vsake razprave v jedni seji. Člani gospodske zbornice in njih odseki nobene predloge ne prouče. Njih delovanje je tako površno, da se je kar čuditi. Delovanje gospodske zbornice se omejuje na to, da pokvari po vladni volji kako predlogo, ako jo je zbornica poslancev kaj izboljšala.
Prišlo je že v navado, da vlada kar reče, če zbornica poslancev kaj sklene, kar jej ni po volji, da bode dala predlogo v gospodski zbornici zopet premeniti tako, kot jo je bila sama predložila. Toda ravnanje z gospodsko zbornico je pač nedostojno, to le dokazuje, kako malo vredna je ta korporacija. Ko bi njeni člani imeli dosti ponosa, bi zavrnili vsako tako vladno nakano.
V gospodsko zbornico se prestavljajo obrabljeni politiki zbornice poslancev, ako so služili v vladnem taboru, in so zgubili ves vpliv. Postala je tako nekako zavetišče za politične invalide. Če kak tak politik obigra popolnoma svojo vlogo kot poslanec in ako volilci ne marajo več zanj,  ga pa prestavijo v gospodsko zbornico.
Da taka zbornica ne dela časti avstrijskemu parlamentu, je naravno in treba bode misliti, da se kako preustroji, da ta zbornica postane živo politično telo.
Mi pa s tem ne mislimo morda nasvetovati, da naj se gospodska zbornica, kar preustroji v čisto voljeni senat. Pravice, ki so se dale nekaterim rodbinam, ko jih imajo člani cesarske rodbine in nadškofje in knezoškofje, naj se ohranijo. Tudi sedanji dosmrtni člani naj ostanejo, vsaj so že večjidel stari možje. Poleg teh naj se pa primerno število članov voli. Imenovanje dosmrtnih članov naj bi prenehalo, zato naj bi njih mesta zasedli voljeni člani. Seveda gospodska zbornica bi morala po drugem načinu voliti, kakor zbornica poslancev.
Pri volilni   preosnovi v zbornici poslancev smo sli-
4'
šali zahteve, naj bi se zopet državni zbor volil po deželnih zborih. Ta misel ni napačna, a za poslansko zbor-nico ni več uresničljiva. Izvede naj se torej za gospodsko zbornico. Nekaj članov te zbornice naj bi volili deželni zbori. S tem bi se ne povzdignil le ugled gospodske zbornice, temveč tudi ugled deželnih zborov, ki so zlasti nekateri sedaj ob vso veljavo.
Sedanji imenovani člani gospodske zbornice izmej učenjakov, ki imajo zastopati vedo, so popolnoma suhe veje. Imenujejo se največ stari velikošolski profesorji, ki so se že popolnoma preživeli. Ti gospodje pač niso več pravi zastopniki vede. Zato bi bilo primerno, da bi vsaka velika šola iz mej svojih profesorjev nekaj članov volila v gospodsko zbornico. Da bi pa kdo ne bil predolgo odtegnen svojemu poklicu, naj bi bila volitev slednje leto. Tako bi dobile visoke šole in ž njimi znanost svoje zastopnike v gospodski zbornici, kakor jo imajo že sedaj vseučilišča v deželnih zborih po svojih rektorjih. Jednako zastopstvo naj bi se dalo akademijam znanostij.
Slišijo se tudi pritožbe, da so kmetje v parlamentu preslabo zastopane. To je resnično, da je srednje in malo posestvo slabo zastopano, dočim ima pa posestvo sploh jako mnogobrojno zastopstvo v obeh zbornicah. Poslanec baron Dipauli je v državnem zboru o svojem času predlagal, naj bi se osnovale posebne kmetijske zbornice, ki bi volile nekaj poslancev v državni zbor. Misel je dobra, a za zbornico poslancev ni, kajti to mora težiti po občni in jednaki volilni pravici. Pač pa bi bilo umestno, da se v gospodsko zbornico voli nekaj članov na ta način. Posebnih kmetijskih zbornic bi ne bilo potreba, ako se osnujejo kmetijske stanovske zadruge. Deželne zadruge naj bi volile svoje zastopnike v gospodsko zbornico.
Ravno tako bi pa tudi obrtnija morala dobiti svoj zastop. Trgovske in obrtne zbornice so le bolj zastopi trgovine. Zatorej bi pa obrtne zadruge dobile deželne zveze, ki bi potem volili nekaj članov v gospodsko zbornico. Sedanji poslanci trgovskih zbornic pa niso več umestni v zbornici poslancev, pač bi pa kot zastopniki trgovine bili na mestu v gospodski zbornici, kamor naj se premeste.
Gospodska zbornica bi postala tako odličen zastop avstrijskih kronovin iz raznih stanov. Taka zbornica bi bila žare3 sposobna za delovanje, iz nje bi lahko izvirali dobri novi nasveti in ne bila bi več le za to, da zakone po vladni želji pokvarja, temveč bi jih izboljševala. Ker bi bila nerazpustna, bi parlamentarizem dobil nekako večjo stalnost. Zbornica poslancev tudi včasih proti vladi ne more svoje volje tako odločno pokazati, ker bi jo sicer vlada razpustila. Na ta način sestavljena zbornica imela bi vedno dovolj izvedenih mož iz raznih strok. Hkratu bi se pa zanimanje za obrtne in kmetijske stanovske zadruge le' povzdignilo, prenehala bi tista le-tergija, ki se vidi posebno pri obrtnih zadrugah. Samo, če se gospodska zbornica tako preustroji, bode parlamentarizem  dobil pravo veljavo.    Mi smo  izrazili  svoje
203
mnenje in želimo,  da bi se tudi  drugi pečali s to vse-kako važno stvarjo.