PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 li: Leto XXX. Št. 161 (8867) TRST, petek, 12. julija 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED OBRAVNAVO V PARLAMENTU O VLADNI DAVČNI ZAOSTRITVI \ KVALITETNI IN DOKUMENTIRANI POSEGI SLOVENCEV Nfl MEDNARODNI KONFERENCI POSVETOVANJA PREDSEDNIKA VLADE MIMWA V ospredju gospodarska ia socialna zaščita S POLITIČNIMI TAJNIKI VLADNIH STRANK Socialistična levica pravi, da bodo morali socialisti v parlamentu zahtevati spremembo davčnih ukrepov - Ministrski podtajnik o špekulacijah pri izvozu RIM, 11. — Po včerajšnjem sestanku s tajnikom PSI De Mariom, se je predsednik vlade Rumor danes sestal s tajnikom socialdemokratske stranke Orlandijem, z obrambnim ministrom Andreottijem in s tajnikom krščanske demokracije Fanfanijem. Sedanji pogovori predsednika vlade s tajniki strank leve sredine so v neposredni zvezi z ukrepi, ki jih je vlada sprejela na davčnem področju in ki jih je že predložila v potrditev parlamentu. Predsednika vlade skrbi odpor, katerega so naleteli davčni ukrepi ne samo pri delavskih sindikatih in ■'Pl, temveč tudi pri vseh proizvajalnih stanovskih organizacijah. Hkrati pa predsednika vlade skrbi, kako bodo nastopili v parlamentu socialistični poslanci, ki gotovo ne morejo ignorirati sindikalnega stališča. To zaskrbljenost predsednika vlade potrjujejo tudi izjave^, ki jih Je dal socialdemokratski tajnik Orlandi po pogovoru z Rumorjem. ■Med drugim je Orlandi izrazil za skrbljenost Za morebitno naraščanje inflacije kot posledice večje davčne obremenitve, kar naj bi vplivalo na premično lestvico dra-ginjske doklade. Orlandija skrbi tudi nevarnost zmanjšanja proizvodnje in zato poziva ostale stranke vladne koalicije na solidarnost v tem «resnem političnem in gospodarskem položaju*. Tajnik krščanske demokracije A-mintore Fanfani pa ni hotel ničesar povedati, razen tega, da so govoril o splošnem položaju in o vprašanjih, ki so v teh dneh na dnevnem redu. Rumorjevo zaskrbljenost in Orlan-dijev poziv vladnim strankam na solidarnost opravičuje stališče, ki ga je zavzela levica socialistične stranke do vladnih davčnih ukrepov, o katerih bo moral sedaj odločati parlament. Socialistična levica je objavila sporočilo, v kate- . ...........m inni nini,iiiuiiii,mi,mi m,ir,mini,, limi umi m, iiiiiiuiiiiiimiiif PO RfiZSOBB! 0 TELEVIZIJSKIH ODDfljflH Ustavno sodišče potrdilo nujnost demokratizacije RAI Zadovoljstvo zveze časnikarjev ob razsodbi ustavnih sodnikov RIM, 11. — V zvezi z zadnjo raz-sclbo ustavnega sodišča o televizijskem monopolu, o televiziji po kablu in o repetitorjih za tuje te-Wizijske oddaje je vsedržavna časnikarska zveza objavila komunike, v katerem ugotavlja, da je sodišče potrdilo pravilnost stališča, ki ga je časnikarski sindikat zastopal že leta. Zveza potrjuje, da si bo še v naprej prizadevala, da bi prišlo do doslednega izvajanja sklepov ustavnih sodnikov. V nadaljevanju pravi komunike, da zveza časnikarjev sprejema načelo javnega monopola nad televizijskimi oddajami, ki ga je sodišče tudi tokrat potrdilo, vendar v spoštovanju premis, ki so jih sodniki nakazali. S tem v zvezi mora vlada čimprej začeti z refor-hio, ki naj bi opravičila tudi na ustavni ravni monopolistično vodstvo radiotelevizijske ustanove. Zato je treba sprejeti demokratična jamstva, ki naj bi preprečila izkoriščanje RAI-TV za strankarske interese. Ustavno sodišče, nravi še izjava vsedržavne zveze novinarjev, je tudi razveljavilo ukrepe, ki sta jih sprejela zadnja dva ministra za Pošto Gioia in Togni v zvezi s televizijskimi oddajami po kablu in v zvezi s televizijskimi repetitorji tuja televizijska omrežja. V o-beh primerih sta ministra izkoristila dejstvo, da o tem ni točnih določil. Tudi za to je potrebna zakonodajna pobuda, ki naj bi omogočila premostitev spornih vprašanj. Obenem bo treba čimprej ukrepati, ua bi televizija po kablu zagoto-vila svobodo izražanja javnega t'uienja in družbenega pluralizma. Razsodbo ustavnega sodišča je komentiral tudi socialist Cicchito, oddelka za tisk in propagando Pri FZI, ki je izjavil da pomeni razsodba zmago tistih sil, ki 'se borijo za popolno reformo radiote-levizijske ustanove. . Danes zjutraj se je na Monte-ratoriu sestala parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radiotelevizijo. Predsednik Sedati je u-Vodoma obvestil člane komisije, ua je izvršni svet, ki se je sestal konec prejšnjega meseca sklenil sklicati komisijo, da bi proučili u-Pravno poročilo RAI-TV ter mož-host sklicanja seje z ministrskim Predsednikom Rumorjem. Sedati je Pato poudaril, da bi v teku današnje seje morali obravnavati tudi Posledice in komentarje zadnje razsodbe ustavnega sodišča. Poleg te-Ša bi morali obravnavati tudi u-Pravno poročilo RAI-TV in obračun hstanove za leto 1973. P° njegovi izjavi so spregovorili ‘Udi drugi člani komisije, med ka-forimi naj omenimo komunista Va-lor>ja, ki j j dejal, da se popolnoma strinja z načrtovanim sestankom s Predsednikom vlade Rumorjem in Mrazil zadovoljstvo ob razsodbi Ustavnega sodišča. . Demokristjan Francanzani je de-da je razsodba ustavnega sodišča zelo pozitivna, čeprav se Sedaj postavlja vrsta vprašanj, ki zadeva tako izvršno oblast kot komisijo za nadzorstvo nad radiotelevizijo, ki pa bi vsekakor mora-‘a imeti, po njegovem mnenju, pristojnost tudi nad televizijskimi od-dajami po kablu. Objavljena pravila n zdravstveni reformi RIM, 11. — V Uradnem listu, ki je izšel danes, je objavljen zakon, ki določa pravila o izplačilu dolgov bolniških blagajn bolnišnicam. o finansiranju bolnišniških stroškov in o začetku izvajanja zdravstvene reforme. Vlada je v ta namen poskrbela nekaj več kot 201)0 milijard lir, ki jih bodo razdelili bolnišnicam, v okviru vsedržavnega zdravstvenega sklada preko deželnih uprav, da se poravnajo dolgovi bolniških blagajn. Obenem pa zakonski odlok spreminja dosedanji način upravljanja bolnišnic, ukinja tako imenovane bolniške oskrbovalnice in določa, da bodo morale bolnišnice z začetkom prihodnjega leta sestaviti letni proračun svojih izdatkov. rem pravi, da je treba odločno poudariti nezadovoljstvo za vladno gospodarsko politiko, da je vlada sprejela krivične ukrepe in da ni p re vzela nobene obveznosti, da bo dala pobude za spremembo denarne in kreditne politike. V luči teh dejstev, nadaljuje poročilo socialistične levice, «ni mogoče v nobenem primeru zagovarjati v parlamentu nedotakljivosti vladnih zakonskih odlokov: Socialistični parlamentarci pa si morajo prevzeti politično odgovornost, da se spremeni vsebina teh zakonskih odlokov, da se izrazi nasprotovanje protiljudskim ukrepom in da se poudari važnost odgovornega in stvarnega stališča sindikatov in leve opozicije.» Socialistična levica poudarja, da ni mogoče odlašati s politično pobudo «da se doseže spoštovanje vseh obveznosti, ki so bile sprejete v pogledu kreditne politike». Sporočilo socialistične levice nadalje pravi, da je treba z zaskrbljenostjo jemati na znanje poslabšanje političnega položaja zaradi pomanjkanja razčiščenja odnosov v krščanski demokraciji po eni strani, po drugi pa zaradi upravičene zaostritve opozicije komunistične partije in osnovnih sindikalnih organizacij do vladne politike. Vojna s sindikati, o kateri je z zaskrbljenostjo govoril De Martino, pravi sporočilo, čeprav se še ni spremenila v čelni spopad, je dejansko že v teku. V tej zvezi, pravi socialistična levica, si ni mogoče zamisliti, da bi socialisti hoteli premostiti to vojno z zaviralnimi stališči v notranjosti sindikalnega gibanja. Ministrski podtajnik za kmetijstvo Salvatore je dal tedniku «Tempo» intervju, v katerem izjavila, da so mnoge italijanske industrijske družbe in izvozniki ponaredili fakture posjov s tujino in v njih vpisali za več milijard lir vrednosti blaga manj, kot so ga dejansko izvozili. S tem, pravi ministrski podtajnik, so industrijske družbe ogoljufale državo in si zagotovile v tujini velika nenadzorovana denarna sredstva, ki se niso nikoli več vrnila v Italijo po običajni bančni poti. Te špekulacijske operacije so podobne špekulacijskim operacijam pri uvozu blaga v Italijo, zlasti pa še pri uvozu mesa. Podobnih primerov je bilo mnogo v preteklem desetletju v ZDA, dokler niso tam sprejeli strogih ukrepov za nadzorstvo nad uvozom in izvozom. Ministrski podtajnik pravi, da v trenutku, ko se država pripravlja, da bo nabrala z novimi davki 3 tisoč milijard lir pri italijanskih potrošnikih, je treba tudi odločno nastopiti proti omenjenim špekulaci- jam. Zato poziva vlado, naj sprejme stroge ukrepe za nadzorovanje uvoza in izvoza blaga. Vlada pripravlja zakon za pomoč dnevnikom RIM, 11. — Predstavniki sindikata časnikarjev, vsedržavne sindikalne federacije in federacije tiskarjev so bili danes na pogovoru s tajnikom predsedstva vlade Sar-tijem. Obrazložili so mu položaj časopisja in poudarili potrebo po sprejetju nujnih ukrepov za pomoč dnevnikom. Tajnik predsedstva via de jim je zagotovil, da bo vlada čimprej sestavila zadevni zakonski ukrep in ga predložila parlamentu do prihodnjega septembra. Sindikati so izrazili zadovoljstvo, da se začenja reševati to važno vprašanje. in zahteva po globalnem zaščitnem zakonu Delo konference je potekalo v treh ločenih komisijah, in sicer za jezik, kulturo, šolstvo in sredstva javnega obveščanja, za družbenogospodarska vprašanja in za ustavnopravna vprašanja Z včerajšnjim dnem je mednarodna konferenca o manjšinah v tržaški Pomorski postaji po uvodnih referatih v sredo začela z živo razpravo v treh komisijah in sicer v komisiji za jezik, kulturo, šolstvo in sredstva javnega obveščanja, v komisiji za družbenogospodarska vprašanja in v komisiji za ustavnopravna vprašanja. Posegi v vseh treh komisijah so bili zavreti, po večini skrbno pripravljeni in, na trenutke tudi živahni in polemični. V prvi komisiji, kateri je predsedoval prof. De Mauro, se je prvi prijavil k besedi predstavnik Baskov prof. Sagredo. Orisal je težak položaj svojega naroda, ki že dalj časa vodi oborožen boj in skušal svoj poseg usmeriti v napore, da bi bile manjšinam prihranjene tako travmatične izkušnje. Baski verujejo v bodočnost Evrope, v kateri pa hočejo biti enakovreden sogovornik. O nekaterih družbenopolitičnih aspektih manjšin je s florentinsko briljantnostjo govoril prof. Sergio Salvi, prof. Boris Iskra pa je razgrnil nekatere specifične probleme slovenskega šolstva zlasti v luči nepopolnosti slovenske šolstve strukture v Italiji in ustrezne diskriminacije slovenske mladine. Hajòs Ferenc, predstavnik madžarske manjšine v SR Sloveniji, je govoril v koristnosti dvojezičnih šol na narodnostno mešanem obmejnem področju v Prekmurju za sožitje pripadnikov večinskega naroda in manjšine, časnikar Bogo Samsa pa svoj poseg namenil sredstvom množičnega obveščanja in njih odnosov do slovenske narodnostne skupnosti, pri čemer se je posebej zadržal pri vlogi Primorskega dnevnika in pri slabi in nepopolni ali zmaličeni informiranosti pripadnikov večinskega naroda o problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Monsignor Pietro Pavan, rektor La. teranske univerze, je govoril o enciklikah papeža Janeza XXm. in posebno o «Pacem in Terris», ki govori tudi o manjšinah. iiiumiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiintiimiimimiHmuiuiiiiiiiii PO ŠESTIH MESECIH TEŽAVNIH POGAJANJ Dosežen sporazum o obnovitvi pogodbe za poljske delavce Sporazum zadeva skoraj 1,5 milijona delavcev RIM, 11. — Ob prisotnosti ministra za delo Bertoldija so danes dosegli sporazum o obnovitvi delovne pogodbe poldrugega milijona italijanskih delavcev. Sindikalni spor se je vlekel več kot šest mesecev, saj je prejšnja pogodba zapadla 31 decembra 1973. Najvažnejše točke nove pogodbe zadevajo povišanje dnevne mezde na 4.200 lir in mesečne na 109.200, podaljšanje dopusta na 26 dni letno, posebno doklado v vrednosti 120 ur, namesto dosedanjih 60, izboljšanje bolezenske doklade na 70 odst., pravico do 60 plačanih ur za izobraževanje. V svojem komentarju o sporazumu je tajnik FISBA-CISL Sartori izjavil, da so se tako zaključila pogajanja, ki so jih sindikalne organizacije poljskih delavcev vodile v izredno težkih okoliščinah, poleg tega pa je sporazum, ki so ga danes dosegli, dokazal, da bi delodajalci lahko pristali nanj že pred časom, čeprav zagotavlja bistvene izboljšave za delavce. Sartori je nato izrazil hvaležnost delavcev za posredovanje ministra z\ delo Bertoldija ter opomnil, da oL» taja še vrsta nerešenih vprašanj še zlasti na področju socialnega zavarovanja, za rešitev katerih se bo Bertoldi, kot je sam izjavil, prizadeval. V sporočilu ministrstva za delo o poteku pogajanj med poljskimi delavci in delodajalci je rečeno, da je bil dosežen okvirni sporazum o obnovitvi pogodbe. V teku je še razprava o nekaterih obrobnih vnra šanjih, kot so naloge medobčinskih paritetnih komisij in izvajanje po- sameznih norm. Če bodo v teku sedanjih pogajanj dosegli sporazum tudi o teh vprašanjih, bodo sporazum parafirali že v teku jutrišnjega dopoldneva. Danes je splošna štiriuma deželna stavka v deželah Sardiniji, Umbriji, Basilicati Apuliji in Tridentinski - Gornjem Poadižju. V Potenzi je generalni tajnik CGIL Luciano Lama dejal, da so sedanje stavke prvi odgovor na davčne u-krepe vlade, ki prizadevajo predvsem delavski razred. Lama se je nato vprašal, ali bodo te žrtve koristile in ali je vlada organizirala tako politiko, ki bi olajšala kreditne težave, v katerih se nahajajo italijanska podjetja in tako omogočila premostitev gospodarske recesije. V maju neznatno povišanje cen na debelo RIM, 11. — Osrednji statistični zavod sporoča, da so se v maju cene na debelo povišale samo za 0,6 odstotka. To izhaja iz povišanja 0,7 odstotka nekmetijskih pridelkov in iz znižanja cen na debelo za 0.3 odstotka kmetijskih pridelkov. V maju je bilo torej povišanje cen na debelo skoraj neznatno, če upoštevamo, da sn se cene na debelo v januarju povišale za 6,4 odst., v februarju za 6 3 odst., v marcu za 5 odst., v aprilu pa za 2,1 odst. rtiiliiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiumiiiiiiiHiHiiHUiiiiiniiiiiiifiuiiiimiiiiiiimriiiinumiiiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiifc Z OBJAVO SKLEPNEGA KOMUNIKEJA ZAKUUdK URADNEGA OBISKA PREDSEDNIKA TITA V ROMUNU! Dosežena vrsta pomembnih sporazumov na področju tehnološkega in industrijskega sodelovanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predsednik republike Josip Broz Tito se je danes popoldne s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije vrnil z uspešnega uradnega obiska v Romuniji. Tito, ki se je danes dopoldne vrnil v spremstvu Ceausesca iz Costante v Bukarešto, je v spremstvu romunskega predsednika obiskal novo stanovanjsko naselje in tovarno težkih strojev. Neposredno pred odhodom sta vladna predsednika Bijedič in Manescu podpisala desetletni sporazum o gospodarsko-znanstvenem in tehničnem sodelovanju, proizvodni kooperaciji in specializaciji. V obširnem skupnem sporočilu o obisku in razgovorih Tito - Ceause-scu se med drugim poudarja, da sta predsednika imela izčrpno iz- menjavo misli o dosedanjem razvoju in možnosti nadaljnjega razvoja sodelovanja med obema državama in partijama ter o aktualnih mednarodnih odnosih in mednarodnem komunističnem delavskem gibanju. Glede dvostranskih odnosov sta predsednika ugotovila, da se sodelovanje med državama in partijama na vseh področjih od njihove- ga zadnjega sestanka uspešno razvija. Predsednika sta ocenila, da so nacionalne manjšine v obeh državah pomemben dejavnik v socialistični graditvi obeh držav in v krepitvi prijateljstva med obema državama. Rešitev vprašanja narodnosti v obeh državah je notranja zadeva vsake od njih, toda narodnosti morajo biti v vedno večji meri most zbližanja in stalne utrditve prijateljstva med jugoslovanskim in romunskim narodom. Pri izmenjavi misli o mednarodnih odnosih sta Tito in Ceausescu pozdravila proces popuščanja napetosti in reševanja spornih vprašanj o pogajanjih ter poudarila potrebo večjega angažiranja drugih sil in enakopravne udeležbe vseh držav o reševanju vprašanja miru in varnosti na svetu. Borba narodov za enakopravne politične in gospodarske odnose je po oceni obeh predsednikov sestavni del borbe za mir in napredek na svetu. Jugoslavija in Romunija sodita, da je za zagotovitev miru in varnosti ne-obhodno potrebno, da odnosi med državami in narodi temeljijo na spoštovanju načela nacionalne neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete, polne enakopravnosti, medsebojne koristi in nevmešava-nja v notranje zadeve. Predsednika sta posebno pozornost posvetila položaju v Evropi. Pozdravila sta dosedaj dosežen napredek na konferenci evropske varnosti in sodelovanja, izrekla sta se proti zavlačevanju dela konference in poudarila odločnost obeh držav, da vložita nadaljnje napore, da konferenca sprejme dokument, ki bi omogočil vzpostavitev takšnih odnosov v Evropi, ki bi pomenili svetovno varnost in enakopravni in svobodni razvoj vsake obče države. Predsednika sta se izrekla za ukinitev tujih oporišč na ozemlju drugih držav, za manjšanje vojaških efektivov, za zmanjšanje oborožitve, za splošno razorožitev. Tito je seznanil Ceausesca z dejavnostjo neuvrščenih, politiko katerih sta o-ba predsednika pozdravila kot po- memben dejavnik v borbi proti imperializmu, hegemonizmu, neodvisnost in enakopravnosti držav, zc. aktivno miroljubno koeksistenco, ter za politični, gospodarski in družbeni napredek na svetu. Zmanjšanje in odstranitev razlik med razvitimi in nerazvitimi državami je po oceni Jugoslavije in Romunije, življenjskega pomena za krepitev miru mednarodne varnosti in napredka na svetu. Predsednika sta v razgovorih potrdila znana enaka stališča obeh držav glede trajne rešitve krize na Bližnjem vzhodu, zagotovitve pravičnega miru v Vietnamu, Kambodži in Laosu, pozdravila dosedanje uspehe demokratičnih sil proti kolonializmu, neokolonializmu in imperializmu, demokratične spremembe na Portugalskem in obsodila teror v Čilu. Na kraju skupnega sporočila se ugotavlja, da je obisk predsednika Tita «dogodek velikega pomena za krepitev in razvoj prijateljstva in vsestranskega sodelovanja» med obema državama in kakor tudi «pomem. ben prispevek h krepitvi enotnosti socialističnih držav, vseh demokratičnih in protiimperialističnih sil k stvari mira, socializma in mednarodnega sodelovanja». Predsednik Ceausescu in njegova soproga sta z zadovoljstvom sprejela vabilo predsednika Tita in njegove soproge, da obiščeta Jugoslavijo. Predsednik Tito je tako v zdravici sinoči na večerji, kot v brzojavki predsedniku Ceausescu pri vrnitvi v Beograd poudaril velik pomen razgovorov za nadaljnji razvoj sodelovanja in krepitve prijateljstva med obema državama in narodoma in dejal. da mu bosta sedanji obisk in gostoljubnost romunskega ljudstva o-stala v trajnem spominu. B. B. Jan Sirka je govoril o Slovakih v Jugoslaviji, nekaterih njihovih značilnostih in razvoju. Vseh Slovakov v mejah Jugoslavije je 84,000, od tega pa jih 72.000 živi v Vojvodini, ki je po predavateljevih besedah lahko zgled sožitja raznih narodov in narodnosti. Sem so se Slovaki naselili po umiku Turkov, toda do konca druge svetovne vojne so bili malodane brez vseh pravic. Prof. Domenico Greco je prikazal usodo pripadnikov grške manjšine, ki živi v devetih vaseh v provinci Lecce in ki je znana kot Salentinska Grčija. Domači jezik je v teh krajih veljal zmeraj za nekaj manjvrednega in vsi premožnejši so se učili italijanščine, hkrati pa je te revne, od sonca žgane kraje težko prizadela emigracija. V zadnjem času pa si je med ljudstvom okrepila zavest o dragocenosti njihovega jezika in narodnih običajev in tako je upati, da ta skupnost še ni zapisana propasti. Lazslo Rahar, pripadnik madžarske skupnosti iz Jugoslavije, je govoril o kulturi in o tem, da kulturno življenje ne more biti privilegij katerekoli družbene skupnosti, ampak mora biti enako dostopno za vse državljane, ne glede na njihovo mesto v družbi ali narodno pripadnost. Poudaril je, da posvečajo v Jugoslaviji enako pozornost vsem manjšinam. V popoldanskem delu se je prvi priglasil prof. Franc Škerlj. Govoril je o neurejenem položaju slovenskega šolstvo v Italiji. Za njim je prof. Samo Pahor v italijanščini govoril o diskriminaciji slovenskega jezika v odnosih z oblastjo. Za njim so se zvrstili kar štirje predstavniki manjšin v Franciji. Bretonec Keravel je prikazal položaj etničnih manjšin v Franciji, ki jih je sedem, ki pa jih Francozi nočejo priznavati. Posebej je govoril o bretonski manjšini. Korzičan Stromboni je prikazal težke jezikovne in kulturne razmere na otoku Korziki, Okcitanca Henri Gior. dan in Peyrolle pa sta govorila o poučevanju okcitonskega jezika doc. Predstavnik furlansKe manjšine G. Nazzi je zavrnil antinomijo jezik — narečje, češ da gre za lažni problem. Govoril je tudi o političnih problemih, ki so doslej preprečili priznanje furlanščine kot jezika. Nazzi je končno obžaloval, da na otvoritveni seji niti predsednik tržaške pokrajine Zanetti, niti predsednik goriške pokrajine Chientaroli in niti predsednik dežele, Furlan Comelli, niso v svojih govorih omenili Furlanov. Diego Corraine s Sardinije je govoril o perečih problemih otoka, ki da je izpostavljen pravemu kolonialističnemu izkoriščanju, medtem (Nadaljevanje na 8. strani) «■Mi Predsednika Tito in Ceausescu med obiskom tovarne težkih strojev ...............................I......................................................... konec lanskega leta. Predstavniki Davčni ukrepi, ki jih je nedavno sprejela vlada In o katerih bo kmalu razpravljal parla ment, ki jih mora potrditi, so predmet precejšnje polemike med samimi strankami vladne koalicije. Po vseh znakih sodeč, vlada baje ne namerava sprejeti ukrepov o kreditni politiki, o katerih so se dogovorili na sestanku na vrhu strank leve sredine v vili Madama, ko so reševali sedanjo Rumorjevo vlado. Obenem pa so davčni ukrepi sprožili odpor pri osnovnih sindikalnih organizacijah in pri komunistih, kar vzbuja zaskrbljenost med mnogimi socialisti. V luči tega položaja se je predsednik vlado Rumor včeraj in danes no-govarjal s tajnikom PSI De Martinom, tajnikom PSDI Orlandijem tajnikom KD Fanfanijem in e-brambnim ministrom Andreotti jem. Socialistična levica pa 19 DANES. 1 . . . . ■ ::: ■: : v sporočila, da bodo morali socialistični parlamentarci v parlamentu nastopiti za spremembo davčnih ukrepov in da se PSI ne more postaviti proti upravičenemu odporu komunistov in sindikatov Predsednik SFRJ Tito je zaključil uradni obisk v Romuniji in se je vrnil v Beograd. Ob zaključku obiska so objavili sklepni komunike, v katerem je rečeno, da sta oba predsednika dosegla vrsto sporazumov o sodelovanju med obema državama. V Rimu so dosegli sporazum o obnovitvi delovne pogodbe za poldrugi milijon poljskih delavcev. Prejšnja pogodba je zapadla sindikalnih organizacij so izrazili zadovoljstvo ob zaključku pogajanj in ugotovili, da bi do sporazuma lahko prišlo mnogo prej, če bi bili delodajalci bolj popustljivi. V nekaterih deželah so se nadaljevale štiriurne splošne stavke, ki so prvi odgovor, kot je ugotovil generalni tajnik CGIL Lama, na novo davčno politiko vlade, ki obremenjuje skoraj izključno delavski razred. Portugalski predsednik Spinola Je nadaljeval pogovore s tistimi člani bivše vlade, ki niso podali odstavke. Prizadevanja za rešitev vladne krize so v polnem teku. Po nekaterih vesteh, ki jih je posredno potrdil tudi sam portugalski predsednik, naj bi v novi vladi bilo večje število častnikov, častnik pa naj bi bil tudi predsednik vlade. Stvarna razprava Včerajšnji drugi dan zaseda,-nja mednarodne konference se je pričel z živo obravnavo neposrednih vprašanj manjšin. Predstavniki manjšin so spregovorili v prvi osebi o svojem položaju in o svojih zahtevah. To je tudi osnovna značilnost včerajšnjega dne. Obravnavanih je bilo zelo mnogo tem. V razpravo je poseglo mnogo predstavnikov, tako da je prišlo do živopisne palete najrazličnejših stališč in orisov različnih prilik, v katerih žive manjšine v Evropi. Vendar pa lahko ugotovimo nekatere osnovne značilnosti in nekatere skupne imenovalce. Predvsem je prišlo do izraza, da je treba manjšinske skupnosti obravnavati kompleksno in da pri manjšinski zaščiti torej ne gre samo za vprašanje jezika, šol, običajev, sredstev množičnega obveščanja, temveč še zlasti za zapletena in v resnici odločilna vprašanja sociogospodarskega položaja manjšine, zaščite njenih gospodarskih virov in u-stvarjanja pogojev, da je manjšina tudi pri tem resnični protagonist. Teža konference je bila v včerajšnji razpravi skratka na tej relativno novi problematiki, glede katere do sedaj še ni bilo poglobljenejših znanstvenih razprav. Tako smo v drugi komisiji, ki je obravnavala socialna in gospodarska vprašanja, lahko poslušali nekatere referate, ki so bili na visoki strokovni ravni in ki so iz konkretne življenjske prakse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zaključili, kako je važen gospodarski in socialni prispevek Slovencev za splošni socialni in gospodarski razvoj in kako morajo biti Slovenci aktivno u-deleženi pri tem razvoju. Nič manj zanimiva in važna pa nd bila razprava, ki se je nanašala na globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in to zelo stvarno na osnovi že vloženih zakonskih predlogov In drugih dokumentov. Tudi tu je bilo v ospredju vprašanje odnosa do manjšine in je bilo ponovno podčrtano, da mora biti manjšinska skupnost subjekt dogajanj. Iz prvega dneva razprave tudi izhaja, da so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji korenito posegli v razpravo in da so se očitno dobro pripravili, saj so vidni strokovnjaki in politični ljudje, ki pripadajo različnim strankam in organizacijam, u-sklajeno, dokumentirano in podrobno obravnavali najrazličnejša vprašanja. Že samo to dejstvo pa je tudi potrdilo osnovno značilnost tržaške mednarodne konference o manjšinah in to, da mora odražati stvarno okolje, v katerem je do konference prišlo. To pa pomeni, da morajo na konferenci priti do izraza zahteve in potrebe slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji. Ni namreč slučajno, da je skoro polovica vseh udeležencev konference Slovencev, ki živijo v Italiji. To pa tudi pomeni, da je treba v nadaljnji razpravi še nadalje stvarno obravnavati nekatera osnovna manjšinska vprašanja in še zlasti vprašanja neposredno na našem področju prizadete slovenske narodnostne skupnosti, kar je še zlasti važno, ker še vedno obstajajo težnje in nevarnosti, da se konferenca razvodeni In da se preide na raven abstraktne akademske razprave. Logično pa je tudi, da mora na tej osnovi nujno priti do stvarne j ših zaključkov, ki naj pomenijo za prihodnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji konkretnejšo in z znanstvenimi izsledki konference obogateno reševanje njenih vprašanj. OPOZORILO PODEŽELSKIM OBČINSKIM UPRAVAM Deželni svet soglasno odobril osnutek zakona o obratovanju kamnolomov Ustrezno dovoljenje bo potrebno tudi za nadaljnje obratovanje sedanjih kamnolomov Deželni svet je na svoji včerajšnji seji soglasno odobril osnutek zakona, ki določa norme glede odprtja in obratovanja kamnolomov ter zaščite okolja, začel pa je razpravo o osnutku zakona o popravkih in ponovnem finansiranju deželnega zakona štev. 3 z dne 16. 1. 1973 o prispevkih za ustanavljanje in delovanje konzorcijev med malimi industrijskimi podjetji. Diskusije o osnutku zakona za kamnolome so se udeležili deželni svetovalec Trau-ner, Bertoli, de Ferra, Vitali, Volpe, Bosari in Micolini, ki so poudarili važnost takih predpisov, obenem pa opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Poročevalec Rigutto je ob zaključku diskusije poudaril, da se z osnutkom zakona strinjajo vse politične skupine, kar pomeni, da je zakon potreben in koristen. V uvodnem poročilu, oziroma obrazložitvi zakona, je Rigutto omenil razne državne zakone, ki pa ne zadostujejo za ustrezno zaščito naravnega okolja in ne urejujejo obratov kamnolomov, zlasti pa ne vprašanja zapuščenih kamnolomov in izkopov. Potrebni so torej u-strezni predpisi, da se preprečijo pobude, ki kvarijo in uničujejo naravno okolje. Zaradi tega novi deželni zakon u-vaja načelo ustreznega dovoljenja, ki ga izda deželno odborništvo za industrijo, za odprtje in za obratovanje kamnolomov. Pri izdajanju teh dovoljenj bodo odslej imele besedo tudi občinske uprave. Zakon namreč določa, da se zadevna prošnja predloži občini, ki izreče svoje mnenje in odpošlje prošnjo deželni upravi. Prav tako določa novi zakon, da prizadete občinske uprave, do uveljavitve norm deželnega urbanističnega načrta, lahko s posebnimi predpisi in prepovedmi u-.rejujejo dejavnosti, ki lahko povzročajo, tudi začasno, znatne spremembe naravnega okolja. Za odprtje vsakega novega kamnoloma bo torej potrebno dovoljenje pristojnega deželnega odborni-štva, ki bo določilo način in trajanje obratovanja, kakor tudi razna dela in ukrepe za ureditev zemljišča, ko preneha obratovanje. Dovoljenje deželnega odborništva za industrijo pa ne bo potrebno samo za odprtje novih kamnolomov, ampak tudi za nadaljnje obratovanje kamnolomov, ki so že odprti in delujejo. Tako bodo morali prizadeti lastniki predložiti zadevno prošnjo in predpisano dokumentacijo pristojni občinski upravi v roku treh mesecev od dneva ko bo ta zakon stopil v veljavo. Na ta zakon opozarjamo zlasti uprave podeželskih občin, kjer je precej kamnolomov. oddelke agentov javne varnosti, med katerimi so bili tudi zastopniki cestne, železniške, obmejne in pomorske policije. Nato je poveljnik policije v naši deželi general major Del Donno prebral poslanice, ki so jih ob tej priložnosti naslovili policiji predsednik republike, ministrski predsednik, notranji minister in vsedržavni poveljnik policije. Del Donno je podal tudi statistične podatke o delovanju policije v zadnjem letu. zbornica in sindikat novinarjev. Tudi uredniški kolektiv Primorskega dnevnika izraža Altomareju in Norbedu svojo solidarnost in poudarja nujnost, da se prepreči vsakršno kršenje svobode tiska. Sindikalno združenje novinarjev o stavki pri dnevniku «Il Piccolo» Tudi deželno sindikalno združenje novinarjev je včeraj izdalo v zvezi s stavko pri dnevniku «Il Piccolo» sporočilo, v katerem izraža solidarnost s stavkajočimi, ki so se odločili za ta protestni korak po razbitju dolgotrajnih pogajanj z vodstvom dnevnika, ki noče upoštevati zahtev normativnega značaja. Vodstvo deželnega sindikalnega združenja obenem ugotavlja, da se problemi, s katerimi se soočajo novinarji «Piccola», u-okvirjajo v širšo problemtaiko celotnega sektorja javnega obveščanja v Italiji predvsem kar zadeva odnose med osebjem časopisov in delodajalcev. Združenje skratka vidi v sedanji stavki novinarjev «Piccola» določeno sindikalno zrelost ter vabi vso kategorijo naj podpre upravičene zahteve stavkajočih. PELO TRETJE DEŽELNE KOMISIJE Odobritev osnutka za šolske gradnje Tretja stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje svetovalec Masutto, je z veliko večino odobrila zakonski osnutek, ki predvideva izredne posege na področju šolskih gradenj. Glasovanja so se vzdržali le predstavniki KPI V razpravo so na včerajšnji zaključni seji posegli svetovalci Brinano (PSI), in Vitale (PSDI), na koncu pa je spregovoril še odbornik za šolstvo Dal Mas, ki je glede novega zakonskega osnutka dejal, da rešuje težki položaj, ki je nastal na tem področju vsled podražitve gradbenega materiala, prevozov ter delovne sile. Osnutek dopolnjuje s prispevkom 240 milijonov lir že odobrena finansirana gradbena dela na področju šolstva. Cez teden dni v veljavi zakon o finansiranju avtobusnih podjetij čez približno teden dni bo stopil v veljavo deželni zakon št. 26 z dne 24. junija letos, ki predvideva denarno podporo zasebnim avtobusnim podjetjem za izplačilo doklad uslužbencem za obdobje januar - junij 1974. Zakon pooblašča deželno upravo, da izda v letošnjem letu 225 milijonov lir; to vsoto bodo razdelili med vsa koncesijska podjetja, tako občinskega kot tudi deželnega in meddeželnega pomena. Vsak uslužbenec bo tako prejel 22.000 lir za sedem mesecev ter 25 odstotkov štirinajste plače; tej vsoti je treba dodati še izdatke za socialne dajatve. Tržaški anarhisti solidarni z Marinijem Tržaški anarhisti so včeraj izdali poročilo, v katerem izražajo svoje ogorčenje nad obsodbo na 12 let zapora anarhista Marinija. Poročilo poudarja, da Marini ni zagrešil umora, ker je bilo tudi iz poteka razprave razvidno, da se je anarhist le branil pred fašističnim napadom in da ni bil lastnik orožja, s katerim je bil ubit fašist Fal-vella. Proslava ob vsedržavnem prazniku policije Na dvorišču vojašnice Beleno v Ul. Revolte Ila so včeraj proslavili 122. obletnico ustanovitve roda agentov javne varnosti. Slovesnosti se ie udeležil vladni komisar Di Lo renzo, ki je v mimohodu pregledal # Sekcija KPI «Z. Kralj» priredi jutri in v nedeljo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah praznik komunističnega tiska. V nedeljo bo nastopil domači pevski zbor «Primorec», govorila pa bosta Luciano Padovan in Claudio Tonel. V Ljudskem domu bodo razstave o Čilu, o 50. obletnici Unità in partijskega tednika Rinascita. Zvečer bo ples ob zvokih orkestra «The Lords». Obiskovalcem bodo na razpolago domače klobase in tipična vina. O Na sedežu v Ul. Roncheto 77 se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo. V SREDO IN PETEK PRIHODNJEGA TEDNA Varšavska baletna skupina na gostovanju v našem mestu Nastopila bo v «Labodjem jezeru» Čajkovskega ter Delibesovi «Coppelli» Med drugo in tretjo uprizoritvijo operete «Pri belem konjičku» v gledališču Rossetti, se bodo na gradu Sv. Justa odvijale prireditve drugačnega značaja, a nič manj zanimive. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Trstu je v okvir letošnjih poletnih prireditev vključila tudi balet visoke šole. V sredo in petek prihodnjega tedna bo namreč obiskala naše mesto znana in priznana baletna skupina «Velikega gledališča» iz Varšave z u-prizoritvijo dveh znamenitih del klasičnega baleta. V sredo, 17. julija, bo na sporedu očarljivo «Labodje jezero» Čajkovskega, v petek, 19. julija, pa Delibesova «Coppelia». To bo prvi nastop največje poljske baletne skupine ne samo za Trst, temveč za vso Italijo. Po nastopu v našem mestu bo skupina nadaljevala svojo krstno turnejo po državi, potem ko je pravkar zaključila z izrednim uspehom gostovanja v Parizu, Montecarlu, Wies-badnu, Essnu in Moskvi. Varšav- skemu baletu, ki oslanja svoj u-metniški slog tako na baletne šole zapada kot na izkušeno klasično tradicijo moskovskega «Bolšoja», so izrekli na tej dolgi poti širom po Evropi številna laskava priznanja kritike, posebno priznanje pa je izreklo občinstvo, o čemer priča velika udeležba na vseh nastopih. Skupina obsega poleg številčno in kakovostno krepkega orkestra pad sto baletnih virtuozov z zvezdnico in voditeljico Marijo Krzgszkowsko na čelu, ki se je izpopolnila v e-nem najboljših baletnih središčih Sovjetske zveze. Balet «Labodje jezero» bo skupina uprizorila v integralni izvedbi, to se pravi v štirih dejanjih, medtem ko bo drugo delo v treh dejanjih. Koreograf prve uprizoritve je Boris Chaliubov, druge pa Asaf Messerer. Predstavi se bosta začeli točno ob 21.15. Predprodaja vstopnic za obe predstavi se začne v ponedeljek pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36372 in 38547). ZRELOSTNI IZPIT NA TRGOVSKI AKADEMIJI Spopad brez «prelivanja krvi» s knjigovodstvom in trgovinstvom Po dvajsetih predstavnicah nežnega spola, včeraj na vrsti prvi maturant Goriško sodišče obsodilo časnikarja in snemalca RAI-TV Goriško sodišče je obsodilo na štiri mesece zaporne kazni časnikarja Tita Manlia Altomareja in snemalca Libera Norbedo, uslužbenca tržaške RAI-TV, ki so ju obtožili žalitve in upora javnemu funkcionarju. Finančni stražniki so med snemanjem neke oddaje pred približno dvema letoma trdili, da dovoljenje za hitro vožnjo z motornim čolnom po gradeški laguni ni bilo veljavno. Hitra vožnja je bila potrebna iz snemalnih razlogov. Uredniški odbor tržaškega radia je izrazil solidarnost kolegoma in izrazil začudenje, da so varuhi javnega reda tokrat ravnali avtoritativno, kar je povzročilo težke ka-zenske posledice. Uredniški odbor i padel!» je tudi izrazil zahtevo, da se o do- «Kako pa je s komisijo?» «Dogodku izreče deželna časnikarska * bri so!» «Ah, kaj dobri», vpade miiiiiiiiiiHiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiitiiiiiiinmuiuanniiiinmmiitiiiiuiiiiiiimtiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii DANES IN JUTRI V AVDITORIJU «Kje je mučilnica?» «Kar naprej po hodniku, zadnja vrata na levo!» Skupinica dijakov, ki se pogovarja pred vhodom trgovske akademije ni videti nič kaj zaskrbljena, čeprav je pred eno najpomembnejših preizkušenj v življenju. Res je, da nove mature ne vzbujajo več tistega strahu, ki ga je vzbujal stari sistem izpraševanja, človek pa bi vsekakor pričakoval bolj zaskrbljene obraze in več živčnosti. Skrivnost pa je kmalu razkrita; dijakinji, ki se sproščeno pogovarjata sta že opravili kolokvij pred nekaj dnevi. Na šolo sta prišli le da bi videli, kako se bodo zmazali kolegi. Fant, ki je z njima, ni še sedel pred izpitno komisijo, a je prvi zastopnik moškega spola, ki je letos na vrsti. Kako naj bi pred predstavnicama nežnega spola pokazal, da se boji? Le dejstvo, da pohajkuje sem ter tja in poskakuje kaže, da končno ni tako miren, kot..)» hotel pokazati. Končno pa tudi potarna: «Ubogi jaz, prav v skupino 'kanonov' sem SOOČENJE S ŠTEVILNIMI PROBLEMI NA IH. DEŽELNEM KONGRESU CGIL Številni delegati bodo začeli z delom ob 9. uri Jutri zaključek z izvolitvijo vodstvenih organov «S sindikalno enotnostjo za politično, gospodarsko in družbeno preobrazbo v državi in v deželi» — pod tem geslom se danes prične v Avditoriju v Ul. Tor Bandena IH. deželni kongres sindikalne organizacije CGIL. Kongres bo pričel z delom ob 9. uri in se bo zaključil jutri. To je nedvomno pomemben dogodek za tržaško ter sploh celotno deželno delavsko gibanje predvsem v tem kritičnem političnem in gospodarskem trenutku, ki se iz dneva v dan zaostruje, kar zgovorno pričajo tudi zadnji vladni ukrepi o davčni politiki. To bo nedvomno tudi osrednja točka razprave na današnjem in jutrišnjem sindikalnem zasedanju v Avditoriju. Specifično pa se bodo delegati dotaknili številnih vprašanj, ki tarejo tukajšnje gospodarstvo in ki pobliže zadevajo delavsko gibanje ter njegove neštetokrat iznešene zahteve. Delo se bo začelo z uvodnimi poročili in imenovanjem delovnega predsedstva ter komisij, nakar se bo razvila razprava. V preteklih dneh so bile v raznih področjih pripravljalne konference, na katerih so določili delegate ter obravnavali teze, o katerih se bo podrobneje izrekel današnji osrednji kongres. Provokacija ni dosegla zaželenega eiija Neumestna provokacija ni naletela na odmev, ki je bil verjetno njen edini namen. V noči od srede na četrtek so neznanci pomazali spodnji del svetilnika zmage ob Furlanski cesti. Napisali so «Trst zahteva maščevanje», «Italija ven iz Trsta», «Proti strankam» in večkrat pripisali «W T.L.T.». V eno izmed lin ob vznožju svetilnika so postavili škatlo, ob njej pa baterijo, ki sta jo električni žici povezovali s škatlo. V jutranjih urah je neznanec obvestil karabinjerje, da je na svetilniku bomba. Ti so nemudoma prihiteli k svetilniku, njihovi izvedenci pa so odprli škatlo, v kateri je bilo le nekaj kamnov zavitih v časopisni papir. Kmalu nato je občina poslala na kraj svoje uslužbence, ki so odstranili napise. • šentjakobska celica KPI priredi jutri od 20. do 23. ure na Šentjakobskem trgu praznik Unità s shodom, na katerem bo govoril sen. Silvano Bacicchi. Sledil bo nastop j bost naše šole, ki se mora kot manj-skupine «Canzoniere Triestino». [ šinska šola soočati skoraj vsak dan v besedo nekam kaustično razpoloženo dekle, «če ne znaš, pa naj bodo še tako dobri, ti ne bodo pomagali.» «Vsaj strahu ne vzbujajo,» vztraja fant. «Kaj strah, kaj strah! Saj nismo več pod fašizmom, da bi nas ustrahovali,» ga zavrne svetlolaska. Tako v sproščenem pogovoru je kmalu minil čas in prišel je trenutek, ko je moral prvi letošnji maturant pred profesorje, da mu izprašajo vest. Začeli so kar pri trgovskem pravu. Tresoči se glas in rahlo jecljanje kažeta, da je fant živčen. Kmalu pa se še kar sprosti, čeprav ni tako pripravljen, da bi mu kar na slepo zaupal v upravo svoje podjetje. Ko s profesorjem razmotrivata skrivnosti italijanske zakonodaje, pravice in dolžnosti delodajalcev, kategorije uslužbencev in podobno, pride seveda'do izraza Jživljehjska izkušenost profesorja. «Če vam trgovec pošlje blago na dopi, v kakšnem primeru mu lahko plačate?» «Ce sem enkratni kupec, ’ moram' "plačati pomočniku, če sem pa stalni odjemalec, lahko odprem tudi tekoči račun,» zaupno pravi kandidat. Ni videti, da bi bil profesor, kaj zadovoljen: Bolje je, če plačate le v primeru, da vam izroči fakturo, sicer ni, da bi se lahko zanesel kar tako.» Ah, življenjske izkušnje. No, dvoboja s pravnimi določili je konec, zdaj bo na vrsti še slovenščina. Fant si kar oddahne. Videti je, da mu slovenski jezik kot snov leži, saj se sproščeno kreta med Finžgarjem in Prešernom, pa tudi o sodobnikih ve marsikaj. Ni se mu bati, vsaj za slovenščino ne. Razgovora je konec, vsi ven. čez nekaj minut pa že sedi druga kandidatka pred «krvniki». Prizor se ponavlja: najprej trgovinsko pravo, nato knjigovodstvo, nato pa italijan. ščina ali slovenščina. Tudi vprašanja so si več ali manj podobna in za neprizadetega opazovalca postaja izpraševanje že dolgočasno. Drugače je seveda pri srcu kandidatom, katerih usoda je več ali manj vezana na pogovor s komisijo. Pa tudi to ne diži sto odstotno, «saj te ne morejo vreči, če si vseh pet let dobro izdelal,» pravijo bolj sebi in sotrpinom v tolažbo, kot da bi bili o tem trdno prepričani. V še kar hladni in nekoliko temačni sobi, kjer sprašuje komisija, vlada kot pri vsakem zrelostnem izpitu posebno vzdušje. Zunanjemu opazovalcu kot je kronist, ki nateguje ušesa v upanju, da bo slišal pikro pripombo ali vic, s katerim bo zabelil članek, se zdi, kot da lebdi nekje v limbu izven vsakdanje realnosti. Ko posluša pogovor o zakonskih določilih, pa tudi o drugih predmetih se mu prikaže pred očmi skoraj idealen svet, ki so si ga zamislili teoretiki, ki pa pride velikokrat navzkriž z brutalno resničnostjo, s katero se zaradi dela sooča vsak dan. Tako odrezana od vsakdanjega življenja se zdi ta šola, nekoliko pretirano povedano, skoraj šola samo za šolo, ne pa šola za življenje. Pa to ni le sla- Še zadnji napor in dijakinja se bo sproščeno oduaiiuiia s stvarnostjo in premostiti nič, koliko težav. To je hiba vsega italijanskega šolskega sistema, ki ne ustreza več potrebam sedanje družbe. Z nožema grozil sostanovalki Predvčerajšnjim popoldne je morala policija poseči v prepir med 64-letnim Mariom Marussigem in njegovo sostanovalko, 79-letno Emilio Bisjak vd. Bortoli. Na Seneni trg štev. 1 je poklical agente njun sosed Vladimiro Mignoli, ki je slišal klice na pomoč. Ko se je policija zglasila pri Mignoliju je pritekla v njegovo stanovanje Filomena Fortuna, ki stanuje v tretjem nadstropju iste stavbe in je običajna spremljevalka Bisjakove — ta je namreč popolnoma slepa. Dejala je, da Marussig grozi .Bisja-kovi z dvema nožema. Na njen poziv je takoj stekel Mignoli in razorožil Marussiga, ki je pred tem še nekajkrat s pestjo udaril Bisja-kovo, da so 'jo morali spremiti v. bolnišnico, kjer se bo zdravila teden dni. Marussiga, ki je bil popolnoma vinjen, pa so zaprli pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb. V OKVIRU TRŽAŠKIH POLETNIH PRIREDITEV Jutri v gledališču Rossetti začetek operetnega festivala Letošnja operetna sezona se bo začela s premiero glasbene komedije «Pri belem konjičku» V gledališču Rossetti se bo jutri začel festival operete, ki ga že peto leto zaporedoma prireja gledališče Verdi s sodelovanjem Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Trstu v okviru poletnih prireditev. Za uvod so letos uvrstili v repertoar znano opereto Ralpha Benatzkega «Pri belem konjičku», ki je že na lanskem festivalu doživela izreden uspeh kritike in občinstva, tako da zaradi velikega navala gledalcev ni bilo dovolj šest ponovitev te sveže in živahne glasbene komedije. V tem je tudi razlog, da bodo delo spet prinesli na tržaški oder s kar sedmimi ponovitvami. Prav toliko ponovitev bosta doživeli še ostali dve opereti, «Izgubljena ženska» in «Grofica Marica», ki dopolnjujeta letošnji repertoar. Ko govorimo o «Belem konjičku», ki je doživel višek svoje popularnosti v tridesetih letih, ga navadno povezujemo z njegovim ustvarjalcem Ralphom Benatzkyjem, čeprav to ni popolnoma točno. Glasbo te še vedno priljubljene operete so namreč zložili poleg Benatzkega še štirje drugi bolj ali manj znani skladatelji tistega časa. To so Bruno Granichstaedten, Hans Fran-kowski, Robert Gilbert ter v prvi vrsti znani prvak dunajske operete Robert Stolz. AVDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 FOLKLORNI ANSAMBEL «SLAVONIJA» iz Osijeka Koper, Titov trg, 12. julija ob 21.00 Ankaran, hotel Adria, 13. julija ob 21.00 Portorož, Avditorij, 14. julija ob 21.00 UMETNOSTNE RAZSTAVE NASILJE IN ODPOR kipar TONE SVETINA in fotograf JOŽE KOLOŠA Portorož, Avditorij, 4. do 14, julija PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističhfft''Jbbslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske režervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: ..... Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 •iiiiiniuimiimiiiMiiii iiiiiiMiiiiiiMiiiiiiniiMiitninumumaiiiiiiiiiiiuiiiiitiumiiiiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiHiii FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE Sanjski svet v poljskem filmu Klepsidra Na sporedu sta bUi dve filmski predstavi: popoldanska in večerna - Večerni spored uspešnejši Kdorkoli si je petega dne 12. mednarodnega festivala znanstvenofantastičnega filma ogledal obe predstavi, tako popoldansko v kinematografu Excelsior, kot tudi večerno, na gradu Sv. Justa, je verjetno o-stal razdvojen . Na popoldansko predstavo, kjer so predvajali filme, ki bi morali biti predstavljeni v otvoritvenem sobotnem večeru, prideš in greš — hladen, neprizadet. Morda je ta eti keta bolj primerna za prvi, ameriški dolgometražni film «Mesto bo ob zori uničeno», režiserja Georga Romera. Brez slabe vesti bi lahko ta film uvrstili med kriminalke ali avanturistične filme. Prikazovanje dogajanja je bilo dokaj enolično, čeprav je bil to akcijski film. Po razpletu je bil podoben mnogim serijskim televizijskim nadaljevankam, s katerimi nas mali ekran dan za dnem napaja. Tradicionalno o-barvan je tudi zaplet; skupinica glavnih junakov se obupano otepa za golo življenje v izoliranem mestecu, ki je okuženo s smrtonosnim virusom. Tragika posameznika je posredovana v bledi luči. «Zaslugo» za to imajo zelo slabi igralci, katerih igranje naravnost izstopa iz dogajanja. tie za prvi film le težko izbrskamo besedo pohvale, pa je drugi, belgijski film, režiserja Fransa Bu-yensa («Kjer ptice kašljajo»), popestril program. Hvale vredne strani filma so: na trenutke izredno u-speli in duhoviti posnetki kamere in dobra igra glavne igralke Eve Kant, ki je zaradi tega potisnila soigralce v ozadje. Tema ekološke ogroženosti prežema ves film. Simbolizem dogajanja je morda prednost in tudi meja izraznosti tega filma. V programu je film označen kot satiričen, izpadel pa je kot tragikomična situacija človekove nemoči in slabosti, človek pozablja na drobne, vsakdanje predmete: na živobarvne balone, na pestrost preprostih tržnic, na vrvež majhnih mestec, na drobno pozornost, ki jo dolguje človek človeku. Vse se spremeni v tržno blago, vse se o-kuži z denarjem; celo zrak je naprodaj, ljubezen postane mrzla, u-metna. Film «Kjer ptice kašljajo» ni proza, je poezija, kjer skrbno iz brana glasba igra tudi pomembno vlogo. Čeprav je Belgija v filmskem ustvarjanju majhna država in se na področju znanstvene fantastike še ni posebno izkazala, pa je vendarle včeraj po umetnostni plati prekosila svojega starejšega in bolj izkušenega vrstnika iz ZDA. Večerni spored na gradu Sv. Justa, je bil popolnoma v znamenju poljskega dolgometražnika «La clepsydre» (Peščena ura), režiserja Wojciecha Hasa, katerega je nubli-ka z navdušenjem sprejela. To je filmsko delo. res visoke umetniške vrednosti, ki pa je zaradi svoje kompleksnosti težko razumljivo širšemu občinstvu. In vendar zaradi svojega skrivnostnega dogajania in napetosti neprestano osvaja gledalčevo pozornost. V filmu je vse nekam nesmiselno pomešano, gledalec se zgrozi, kot da bi se preplašen zbudil ponoči in pomislil na svoje sanje. Režiserju gre za izpovedovanje neke notranje resnice, ne več za impresijo, ampak za ekspresijo; nekatere like je celo popačil in deformiral. Ustvaril je neko literarnost, ki je morda nastala na osnovi psihoanalize. Vsebina je kakor iz Kafkovih romanov, prizori so kakor u-kradeni iz Dalijevih slik. Čas izgubi svoj vsakdanji smisel. Film vsekakor zasluži nagrado. Druga dva filma sta: jugoslovanski kratkome-tražnik, režiserja Ante Babaje «Bosna» z družbeno kritično vsebino in sovjetski dokumentarec «Intercos-mos». BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRSI - UL. F FILZI 10 ‘ 3fM01. 30-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Amoritkl dolar 652.— Funt itorling 1567.— Švicarski frank 215,20 Francoski frank 133,75 Namika marka 251,50 Avstrijski šiling 35,29 Dinari dabali 42— drobni 42— Pri novi izvedbi operete sodelujejo za režijo Vito Molinari, pri vodstvu orkestra Hans Walter Kaemp-fel, za koreografijo Gino Landi ter za kostume Sebastiano Soldati. «Cast» igralcev bo isti kot lani, le s to razliko, da bosta v vlogah Ottilie ter odvetnika Bellatija nastopila znana pevca Mariarosa Carminati ter Sergio Tedesco, ki jih je tržaško občinstvo že občudovalo v preteklih opernih sezonah gledališča Verdi. V drugih pomembnejših vlogah bodo nastopili še Gianna Galli, Elio Pandolfi, Lino Savorani, Sandro Massimini, Armando Bandini, Graziella Porta, Loris Bandelli, Gianfranco Saletta, Lino Bobi, Gianna Jenco, Maria Loredan, Dario Ze-rial in Sergio Pieri ter baletna skupina iz St. Wolfganga v Avstriji. Nastopil bo še orkester ter zbor gledališča Verdi. Za vse, ki čdkajo na jutrišnjo premiero, so vstopnice na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Ožji odbor TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA sporoča pevcem in inštrumenta-listom, da zaradi nepredvidenih in nepričakovanih ovir odpade današnji nastop v Kulturnem domu. Odpade tudi nastop TRŽAŠKE FOLKLORNE SKUPINE, ki bo imela svojo redno vajo v Dijaškem domu v sredo, 17. julija. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR obvešča podporne člane in simpatizerje, da je več prostih mest v avtobusih, s katerimi se bodo pevci odpeljali na Vrhniko, kjer bodo v nedeljo, 14. t.m., nastopili. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se danes in jutri od 12. do 15. ure telefonsko javi na številki 751-262. ODBOR ŠD «POLET» priredi jutri, 13. julija 1974 društveno tekmovanje v KOTALKANJU združeno z družabnim večerom Začetek tekmovanja ob 20. uri na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah. Vljudno vabljeni! • * * KOTALKARSKI TEČAJ ŠD «Polet» razpisuje začetniški kctalkarski tečaj, ki bo od 15. do 31. 7. 1974. Vpišejo se lahko otroci od 4. do 7. leta starosti, in sicer v Prosvetnem domu na Opčinah med 8. in 9. ter med 15. in 16. uro vsak dan do ponedeljka 15. t.m. Prvi sestanek staršev in otrok v ponedeljek, 15. t.m. ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Včeraj-danes Danes, PETEK, 12. julija MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 0.09 in zatone ob 13.30 Jutri, SOBOTA, 13. julija DRAGAN Vreme včeraj: naj višja temperatura 26.7 stopinje, najnižja 21,1, ob 19. uri 25 stopinj, zračni tlak 1018,3 mb rahlo pada, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. julija 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 77-letna Lucia Vascot-to vd. Ulcigrai, 91-letna Livia Zanni. 81-letni Antonio Bozich, 69-letni Massimiliano Mattellani, 81-letni Antonio Zeriah, 71-letni Antonio Tossut-ti. 58-letni Gioachino Chertini, 74-let-ni Basilio Barcanovich, 58-letna Albina Martini, 68-letni Enrico Gott-wald. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd. Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2: AlTAnnun- ziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 in 8.30) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124). MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA ob 21.15: «La macchina del giudizio universale» (dolgometražni film ZDA), režija Lee Sholom, igrata Bobby Van i(i Ruta Lee; «Il mondo fantastico di Matthew Madson» (dolgometražni film ZRN), režija Helmut Herbst, igrata Dietmar Buch-mann in Angelica Duesing. Kino Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21.30 Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Ariston — I.N.C. 21.30 «Gli insospettabili». Barvni film, v katerem igrata Laurence Olivier in Michael Caine. Nazionale 16.00 «Kamikaze». Barvni japonski film. Excelsior Rezervirano za festival znanstvenofantastičnih filmov. Grattacielo 16.30 «Fischia il sesso»-Barvni film. Igrata Rita 'lussici I in Aldo Maccione. Prepovedano ne > dini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Dopo la vita». Bar’,ai film, v katerem igrata Pamela Franklin in Roddy McDowall. Prt> povedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30-22.15 «Il portiere di notte Barvni film. Igrajo Dirk Bogard Charlotte Rampling, Philippe Li roy in Gabriele Ferzetti. PrepàK vedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Sfida all’O.K. CoraU». Barvni film, v katerem igrata Buri. Lancaster in Kirk Douglas. Antera 16.30 «I professionisti». Barvni film, v katerem igrata Claudia Cardinale in Burt Lancaster. Capito! 16.30 «II corpo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo Ciklus znanstvenofantastičnega filma 16.30 «Un maledetto mondo fatto di bambole». Barvni film. Impero 16.30 «F.B.l. — Operazione gatto». Barvni film. Filodrammatico 16.30—22.00 «Esorcismo nero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Harlem detectives». Barvni film za vse. Detektivka. Ideale 16.00 «Un tranquillo week end di paura». Barvni film, v katerem igrata John Volghi in Buri; Reynolds. Vittorio Veneto 17.00 «Tutti figli di Mamma santissima». Barvni film. Igrata Pino Colizzi in Ornella Muti. Abbazia 16.30 «Il giorno dei lunghi fucili». Barvni film, v katerem i-grajo C. Deed, C. Bergen in G. Hackman. Astra Zaprto zaradi počitnic do vključno 19. t.m. Radio 16.30 «L’elefante africano». Barvni dokumentarni film. Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Geta-way». Barvni film, v katerem igra. ta Ali MacGraw in Steve McQueen. Detektivka. Volta — Milje: 17.00 «Joe e il Ga-zebo». Barvni zabavni film, v katerem igra Luis De Funes. Šolske vesti Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst. Vr-delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim ježikom — Trst. U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276). spo. roča. da se zaključi rok za vpisovanje dne 24. julija 1974. Ravnateljstvo državnega znanstvene, ga liceja «France Prešeren» v Trstu. Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 19. do 12. ure. V Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Ul. Ceppa 6 je ob priliki konference o manjšinah odprta RAZSTAVA periodičnega tiska jezikovnih manjšin v Italiji Urnik ogleda od 9. do 19. ure Prispevki Ob obletnici smrti nepozabne sestre Pepke Nardin daruje sestra Marija. Vinko in Sida 2.500 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane in 2.500 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ninija Škrka, daruje za športno združenje Bor 5.000 lir Jože Cesar. V isti namen daruje Inči Pečar 2.000 Ur. MENJALNICA vseh tujih valut Naznanjamo žalostno vest, da nas je 11. t.m. zapustil naš dragi MAKS MARTELLANI Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 12. uri z barkovljanskega pokopališča. žalujoči: žena Viktorija, hčerka Edda z možem in sinovoma, sestre Ana, Pina in Viktorija in brat Mario z družinami ter drugo sorodstvo Trst, 12. julija 1974 Pogrebno podjetje Zimolo GORIŠKI DNEVNIK 18.15 19.15 20.00 20.40 21.45 22.35 23.00 20.30 21.00 17.30 18.50 19.05 19.35 20.00 21.40 22.20 24.00 20.00 21.35 21.50 22.20 PETEK, 12. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino Počitnice na galebjem otoku Športni dnevnik DNEVNIK Teden aktualnosti Klasična, lahka in pop glasba Mazzoletti vodi oddajo, ki nosi naslov Klasična, lahka in pop glasba. Nocoj bosta v tej oddaji nastopila zakonca Vianella, ki ju poznamo iz vrste zelo posrečenih in pogosto angažiranih popevk. W;ima Goich pa je sploh znana iz dobe, ko je na festivalu v Sanremu odnesla prvo mesto. Mimo teh dveh bomo mogli Dri nocojšnji oddaji slediti tudi krajšemu filmskemu prikazu Festivala v Spoletu. Kot vedno, bosta tudi nocoj nastopila Nino Fuscagni in Vanna Brosio kot gostitelja. Doslej sta se Fuscagno in Vanna Broscio zelo dobro obnesla, pa čeprav ne rineta v ospredje ali bolje uveljavila sta se prav zaradi tega, ker ne rineta v ospredje. DEDIČI TV film v režiji Jeana Lavirona. V glavnih vlogah nastopajo Pascale, Gib Grossat, Nono Zammig, Annette Poivre itd. Tat Fred Malevin umre v zaporu. Prej pa je plen skril v nekem «neznanem kraju», ki je neznan tudi njegovim dvem sodelavcem, Georges in Louis, ki sta sodelovala, z njim v kraji, pa od pokojnikove zaročenke zvesta, da je Fred plen «skril» na postaji. Toda listek postajne garderobe ima v rokah Fredova sestra Madeleine. Da bi ne «alarmirala» policije, se Georges in Louis dogovorita z Madeleine in listek skrijeta pod sedlo oslička, s katerim se otroci igrajo v parku. Medtem pa pride do čudnih zapletljajev. Dva dečka, ki se jim je osliček prikupil in ki zvesta, da ga nameravajo odpeljati v klavnico, oslička kupita. In tedaj Georges in Louis začneta lov na osla, vendar lov jima ne uspe, ker ju aretirajo zaradi neke druge zadeve. DNEVNIK DRUGI KANAL DNEVNIK Aldo Palazzeschi: Roma Aldo Palazzeschi je znan bolj kot pesnik in pripovednik, manj pa kot gledališki človek, pa čeprav je delal veliko tudi za oder, za gledališče, še več, preden se je začel ukvarjati s slovstvom, je obiskoval v Firencah gledališko šolo in nekaj let igral v gledališki skupini L. Borellijeve. Njegovo delo Roma je torej izraz Palazzeschija kot literata in igralca oziroma odrskega umetnika. Gre v konkretnem primeru za opis Rima v tako imenovanem svetem letu, za opis, ki je izredno oseben in prikazuje konflikt med dvema generacijama in to v svežem originalnem tonu, v katerem je strnjena vsa Palazzeschijeva literarna sposobnost. Filippo Di Santo Stefano je eden izmed rimskih princev. Živi sam za sebe v dokaj skromni palači, ki mu je ostala od prednikov. V času svetega leta zbere okoli sebe svoje otroke, ki jih je življenje razteplo po svetu. Toda namesto srečanja med člani družinske skupnosti smo priča nasilnemu spopadu med dvema svetovoma, med katerima ni več vezi. Na eni strani imamo opravka s skromnostjo in celo anahronizmom starega princa na drugi pa drznost in razposajenost otrok. Gherardo namreč namerava stopiti v zakon z judovsko baletko, hčerka Elisabetta živi iz dneva v dan od tega, kar ji prinese mož Billy, za katerega se ne ve, s čim se ukvarja, Norina pa, ki se je poročila iz interesov, odkrito pove očetu, da svojemu možu ni kdove kako zvesta. Ob vseh teh resnicah stari oče obnemore. Toda njegova smrt marsikaj spremeni. Na srečo, na bolje, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Svetovno prvenstvo v košarki: Obzornik Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju: Današnja oddaja je pravzaprav drugi del reportaže o četrti republiški reviji pevskih zborov, ki je bila v Zagorju. Številni mladi pevci, posebno tisti, ki so sodelovali na reviji, bodo gotovo prisluhnili izboru pesmi, ki jih je ljubljanska televizija posnela v Zagorju. Marsikatero zanimivost iz problematike pevskih zborov pa bodo osvetlili člani strokovne in glasbene žirije in sicer znani pevovodje in glasbeniki in sicer Marko Munih, Egon Kunej, Makso Pirnik, Jakob Jež in Mirko Kokolj. Kot je bilo rečeno že zadnjič, ko je bil na programu prvi del oddaje, je na reviji sodelovalo v celoti 48 otroških, dekliških in mladinskih pevskih zborov, ki delujejo na slovenskih šolah, kot gost pa je nastopil mešani akademski zbor iz Finske. Ta zares množična prireditev je bila letos toliko bolj slovesna, ker so jo priredili ob 50-letnici zloma Orjune. TV kažipot SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI, prenos iz Portorika DNEVNIK Normanove hippy pustolovščine Gre za celovečerni film, ki ga je režiral Menahen Golan, v glavnih vlogah pa igrajo: Norman Wisdon, Terence Alexsan-der, Saly Baskly itd. Norman je višji bančni uradnik. Je resen, hladen Anglež, ki ga službeno potovanje čisto spremeni. Z mladenko Niky in njeno družino doživi celo vrsto ljubezenskih in pustolovskih prigod, tako da njegova hladna narava zagori v dotlej neznani strasti. Svoj nov način življenja z velikanskimi uspehi prenese tudi na svoj zakon, ki mu da nov smisel, novo srečo. DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Svetovno prvenstvo v košarki DNEVNIK CLOCHMERLE, dramatiziran roman SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI TRST A I.IS, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba za Poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni koncertisti Pred orkestrom; 18.55 Pojejo ter-ceti in kvarteti; 19.10 Na nočitni-ce; 19.20 Jazzovska glasba: 20.00 Sport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno - instrumentalni kon-cert; 21.55 V plesnem koraku. TRST 12.15 Deželne vesti; 15.10 Sre-čanje z avtorjem; 15.40 Smare-Slia; «Istrska svatba» — tretji del; 16.20 Kultura v deželi; 19.30 lieželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, M.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir 23 vaš spored»; 10.15 Orkestri; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.45 V diskoteki; 15.00 Tretja stran; 15.20 Plošče: 17.00 Ponzoni News; 17.40 Glasbeni intermezzo; 17.45 Plošče Erre; 18.00 Tops-Pops; 18.45 Kulturna panorama: 19.00 Glasbeni koktajl; 19.30 Pri-morski dnevnik; 20.00 Naši zbori Pojo; 21.45 Rock party; 22.15 Orglar Paul Breyton; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Sodobna glasba. nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 7.12 Gospodarska in sindikalna oddaja; 8.30 Jutranja glasba; 9 00 Vi in jaz; 11.30 Današnje in včerajšnje plošče; 12.10 Četrti program; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Za vas mlade; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična in komorna glasba ; 17 40 Sodobna glasba; 19.30 Popevke danes in včeraj; 20.00 Neapeljski koncert — dirigira Massimo Pra- della; 21.30 Serenade; 22.00 Nove italijanske popevke; 22.20 Ponovno na spored* z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Radijska priredba; 9.45 Plošča za poletje; 10.35 Program z M. Bon-giomom: 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče: 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.35 Iz zgodovine italijanske popevke; 19.55 Supersonic; 22.50 človek v noči. III. PROGRAM 8.25 Vivaldijeve skladbe; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Komorni koncert; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas: 14.30 Mahlerjeve skladbe; 16.00 II Rinascimento; 17.40 Strani iz albuma; 18.00 Lahka glasba; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Nemško gledališče. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Pesmi jugoslovanskih narodov; 10.40 Lepe melodije; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo po vaši želji: 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Zbori glasbenih šol Jugoslavije; 16.35 Glasbeni intermezzo: 16.40 Popoldanski sestanek; 17.00 «Vrtiljak»; 17.05 Kam in kako na oddih?; 18.10 Z opernih in koncertnih odrov; 19.00 Aktualnosti: 19.15 «Signali»; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Dobri znanci; 21.00 Stop - pops; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Schonberg: Prvi godalni kvartet. S POZDRAVNIMI GOVORI IN NASTOPOM GODBE NA PIHALA Danes otvoritev občinske vinske razstave v Nabrežini Razstavljenih bo 14 vzorcev belega in 15 črnega vina Danes popoldne bodo odprli občinsko razstavo vin v Nabrežini. Gre že za 13. tako razstavo v tej občini; manifestacija si je v teh letih pridobila slovesa po vsej tržaški pokrajini in vsako leto napolnijo nabrežinski trg domačini, občani in čedalje večje število prebivalcev drugih občin. Letošnja razstava se v glavnem drži sporeda iz prejšnjih let. Otvoritev bo danes, ko bodo na sporedu priložnostni govori in koncert domače godbe na pihala, razstava pa se bo zaključila v nedeljo zvečer. Letos razstavlja skupno 23 vinogradnikov 14 vrst belega vina in 15 vrst črnega vina. Vzorce vseh vin je že predhodno ocenila posebna komisija, pri kateri so delovali izvedenci Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in Opazova-lišča za rastlinske bolezni. Tako je zajamčena pristnost in kakovost vseh razstavljenih vin. Občinska uprava, ki prireja razstavo, je tudi letos pripravila vrsto obrobnih prireditev, ki bodo poskrbele za prijetno razpoloženje. V soboto bo nastopila godba na pihala iz Pridvora, v nedeljo pa godba na pihala iz Turriaca. V nedeljo bo tudi tradicionalna tombola, vse tri dni pa bosta za zabavo poskrbela ansambla Igo Radovič in Lords. V okviru vinske razstave bosta v Nabrežini še dve športni manifestaciji. V nedeljo dopoldne bo na trgu nagrajevanje zmagovalcev letošnjih občinskih mladinskih iger, v soboto in nedeljo pa bo na športnem igrišču Sokola mladinski košarkarski turnir, ki ga prireja društvo Intemazionale Au-risina. Poleg te ekipe bodo na turnirju sodelovali še košarkarji domačega Sokola, openskega Poleta in Kontovela. Za razliko od prejšnjih let so letos predvideli spremembo pri objavi imen zmagovalcev. Imena bodo namreč objavili že v nedeljo zvečer. To je torej edina sprememba, sicer pa je nabrežinska razstava zelo dobro znana in cenjena ter bi spremembe v sporedu lahko tudi škodovale tradiciji. Ob koncu naj še pripomnimo, da bodo poleg vina na razpolago še raznovrstne jedi na žaru. Drevi, ob 20. uri se bo sestal miljski občinski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto odborovih sklepov. Med temi zadevajo nekateri razne upravne zadeve, drugi pa se dotikajo šolskih, zdravstvenih ali urbanističnih vprašanj. Med drugim je na dnevnem redu tudi imenovanje svetovalske komisije za določitev kriterijev pri pripravljanju področnih načrtov ter vprašanje u-stanovitve pokrajinskega zdravstvenega konzorcija. Ustekleničeno vino, ki bo že danes na razpoiago obiskovalcem razstave vin v Nabrežini NA PREDSINOČNJI SEJI ŠENTJAKOBSKE KONZULTE SPET ŽIVA RAZPRAVA 0 JUŽNEM KRAKU HITRE CESTNE POVEZAVE Odbornika Giuricin in Lonzar orisala sklep o dodelitvi nal oge za načrtovanje ceste, o katerem se bo danes izrekel občinski svet Razprava o hitrih cestnih povezavah se spet prebuja iz lahne dremavice zadnjih mesecev in se je ravno v teh dneh spet razširila, saj gre pri tem za eno izmed osnovnih vprašanj tržaškega gospodarskega in družbenega razvoja, po drugi strani pa odpira drugo vrsto vprašanj, s katerimi se pobliže sooča veliko število ljudi, ki jih bo gradnja teh hitrih cest neposredno prizadela. To so prebivalci Barkovelj, koder naj bi stekla zapadna vpadnica, prebivalstvo Sv. Jakoba, Pončane, Rovt, Magdalene, Kolonkovca in Ratinare ter ne nazadnje tudi prebivalstvo vzhodnega in zahodnega Krasa, kjer bodo gradili obsežna cestna vozlišča. ce je razprava o tem problemu v zadnjih mesecih, kot smo na začetku rekli, nekoliko zaspala, je to v prvi vrsti zasluga občinske uprave, ki se o hitrih cestah dalj časa ni več izrekla, medtem ko so pa e-notni odbori, ki so jih ustanovili tako v Barkovljah kot na področju od Ratinare do Sv. Jakoba z namenom, da bi očuvali interese prebivalstva, ki jih bodo hitre ceste neobhodno prizadele, ves ta čas aktivno delovalo in z zanimanjem spremljalo potek priprav za načrtovanje hitrih cestnih povezav. Po dolgem času pa se je v teh dneh na občini spet nekaj premaknilo. Izdelali so osnutek konvencije med občino in načrtovalci ceste za začetek dela, ki bo steklo v dveh fazah — v prvi fazi izdelave dokončnega načrta, za katero naj bi stroški znašali 170 milijonov lir ter v drugi fazi izvršilnih del. O konvenciji se bo moral še izreči občinski svet, še prej pa je uprava, na podlagi pred časom sprejete obveze, da se bo pred izdelavo dokončnega načrta posvetovala z rajonskimi konzultami in da bo upoštevala njihove stvarne spraminjevalne ali dopolnjevalne predloge, predložila konvencijo v razpravo šentjakobski rajonski konzulti, ki se je sestala predsinočnjim v svojem sedežu ob številni udeležbi občinstva. Seji konzulte sta prisostvovala podžupan in odbornik za javna dela Giuricin ter odbornik za decentralizacijo Lonzar, ki sta konzultor-jem ter ostalim udeležencem sestanka obrazložila glavne točke in smernice konvencije predvsem kar zadeva postopke prve faze načrto vanja in finansiranja južnega kraka hitre cestne povezave od Pa-drič do pomola št. VII in odseka z industrijskim pristaniščem do vozlišča Lakotišče. Po uvodnem govoru predsednika konzulte Vascotta, ki je kritično ocenil osnutek konvencije med občinsko upravo in skupino načrtovalcev, ki jo bo vodil arhitekt Tochetti, so v razpravo posegli s kritičnimi pripombami' tudi nekateri rajonski svetovalci ter predstavniki enotnega odbora za Sv. Jakob, Pončano, Magdaleno, Rovte, Kolonkovec, Katinaro in Lo-njer. Posebno zanimiv je bil poseg člana urbanistične komisije ter člana enotnega odbora inž. Giorgettija. ki je s tehtnimi pripombami ter oborožen z zgovornimi podatki poudaril, da je občinski sklep za dodelitev naloge za izdelavo načrta Tochettije-vi skupini skrajno nejasen in dvoumen in predvsem, da ne omenja iv>ž-nosti upoštevanja pri načrtovanju raznih alternativnih variant, kot je na primer Gostova varianta. Popolnoma razumljivo je, da je konzulta ta občinski sklep o katerem bo ravno danes razpravljal občinski svet, neugodno sprejela. Enotni odbor je ob tem izdal poročilo, v katerem vabi vse pre bivalstvo naj se udeleži današnje seje in naj se zbere ob 19.30 pred županstvom. iz Cerovelj Skupina kmetovalcev in lastnikov zemljišč ob cesti, ki pelje na Ko-hišče pri Cerovljah, so naslovili na slovenski tisk pismo, v katerem protestirajo nad pisanjem tržaškega tednika «Delo» /jlede vprašanja o-menjene ceste, članek «Dela», je rečeno, v pismu, skuša omalovaževati občinski ukrep o prepovedi vožnje z avtomobili po omenjeni cesti, ki ga je na zahtevo domačinov sprejela devinsko - nabrežinska občina. Podpisani kmetovalci zavračajo takšno neinformirano pisanje, ki v bistvu zagovarja potrebe nedeljskih mestnih izletnikov, ne pa potreb slovenskega kmeta — lastnika, ki se trudi za ohranitev kmetijstva v naši pokrajini. Pismo se zaključuje z upanjem, da bo občinska uprava sprejela podobne u-krepe še za druge poljske poti. O S M I C A Ladi Rebula. Repnič 2, toči belo in črno vino SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Uspela premiera im stoletju so bili slovenski kmetje organizirani v raznih združenjih in pospeševab zadružništvo. Tik pred prvo svetovno vojno je tržaška pokrajina štela 617 organizacij s skupno 80 tisoč člani. Vse to so fašistične oblasti uničile in strle, niso pa strle protifašističnega duha slovenskega kmeta. Danes smo slovenski kmetje spet organizirani, ne samo v strokovne, temveč tudi kulturne in politične organizacije Namen teh organizacij, predvsem Kmečke zveze, pa je obramba interesov kmetijstva, glede katerega še vedno obstajajo razvojni pogoji Res je, da je kriza kmetijskih dejavnosti v Italiji, ki jo spremljajo višanje cen, padec vrednosti denarja in pomanjkanje javnih podpor (slovenski kmetje že dve leti ne prejemajo potrebnih podpor) povzročila beg v mesto. Število neposrednih kmetov se je v zadnjem desetletju skrčilo za polovico. In vendar obstajajo razvojne možnosti, posebno če pomislimo, da veliko tržaško tržišče še vedno ni nasičeno in ne more biti nasičeno s kmetijskimi pridelki. Zato pa so potrebni nova agrarna politika v državi ter načrtni posegi, ki naj kmetijstvu ustvarijo pogoje za gospodarski razvoj in osebni življenjski obstoj. S preustrojem kmetijstva bi se morale nujno povečatj razsežnosti kmečkih posestev po zadružnih oblikah, hkrati pa bi bilo treba povečati in pospešiti spe cializacijo, tntenzifikacijo obstoječih obratov na podlagi racionalnega pridelovalnega ciklusa ter sodobnejše H čim popolnejše mehanizacije. S smotmo ureditvijo kmetijstva pa bi dosegli tudi cilj dejanske ekološke za ščite Krasa. venskih malih posestnikov. S kakšno brezobzirno lahkoto so zemljo jemali, nam dokazuje primer državnega električnega podjetja ENEL, ki je razlastilo na Padričah 122 tisoč 500 m2 zemljišča, čeprav jih je potrebovalo in dejansko uporabilo le polovico. Samo te glavne odtujitve so torej odvzele skoraj 15 milijonov m2 zemljišč, ki so bila v glavnem last pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. Glede nenasilnega odtujevanja je navajanje verodostojnih podatkov silno težavno zaradi pomanjkljivih zapisov v zemljiški knjigi in iz drugih razlogov. O obširno-sti pojava, ki ga niso navdihovale samo naravne silnice razvoja, pač pa zlasti prava psihoza negotovosti ohranjevanja lastnine, ki so jo ustvarile ponavljajoče se razlastitve, se pa lahko prepriča vsakdo, ki si vsaj površno ogleda naše ozemlje, npr. med Gabrovcem in Zgonikom ali od Padrič do Ključa. Splošne škodljivosti neurejenega urbaniziranja podeželja se v zadnjih letih zavedajo vsi, toda ukrepi, ki se uvajajo, niso sad posvetovanja in dogovora med vsemi zainteresiranimi, kot je primer z ne dovolj premišljenim zakonom. ki ustanavlja «kraške rezervate» in omejuje zopet lastninske pravice slovenskih lastnikov na nadaljnjih 55 milijonih m2. Navedli bomo le nekaj najbolj značilnih primerov nenasilnih' odtujevanj. «Società sportiva del Carso e dei campi di golf» je odkupila že 130.000 m2 najboljših travnikov na Hudem letu, ker so bili lastniki še pod vtisom rekvi-zicij, zaradi katerih jih niso mogli uživati skoraj celih 15 let. Zavarovalna družba «Lloyd Adriatico» je lastnica obširnih področij v raznih katastrskih občinah. V katastrski občini Gabrovec je zgradila na 95.000 m2 stanovanjsko naselje «Girandole», ki bo bistveno vplivalo na etnično sestavo male zgoniške občine. «Marmifera Gorlato» je kupila leta 1954 320.000 m2 v Nabrežini. Posledice takega gospodarsko-socialnega razvoja na teritoriju, pri katerega izbirah je bila slovenska narodnostna skupnost dosledno zanemarjena, so zanjo zelo hude: 1. Individualna gospodarska škoda za stotine malih posestnikov, kmetov in polkmetov, ki jim je bilo uničeno ali močno okrnjeno posestvo. Za zemljo, ki jim je pomenila ne samo trajno dobrino z naraščajočo vrednostjo, ampak tudi inštrument dela, so prejeli nepravične odškodnine 2. Socialna in gospodarska škoda za vso etnično skupnost, ki je izgubile važno gospo-darsko podlago za svoj obstoj in razvoj, je bila podvržena socialni preslojitvi " odvisne delojemalce, ki si morajo služiti kruh v tujem in odtujujo-cem okolju, ki pospeši raznarodovanje. 3. Zmanjšanje politične moči manjšine, kolikor se izraža v upravljanju občin, ki je nastalo s kolonizacijo in zaradi tega s spreminjanjem narodnostne sestave okoliških občin kar se najbolj zgovorno kaže v občini Devin - Nabrežina. To poročilo in podatki, ki smo jih v njem navedli, nima namena biti zgolj «lamentatio», čeprav ie tudi pritožba za to povsem upravičena. želeli bi. da bi ga vzeli kot poskus konstruktivnega prispevka > zavesti, da se tak razvoj ne sme nadaljevati v škodo manjšine če naj manjšina zares pomeni bogatitev družbenega tkiva in jo je treba zato zaščititi. Mislimo, da je dozorel čas, da preidemo od izjav k dejanjem Upoštevati je treba, tudi in predvsem ko se načrtuje socialno gospodarski in urbanistični razvoj da živi v tržaški, goriški in vL demski pokrajini manjšinska etnična skupnost, ki je podvržena raznarodovalnim pritiskom. Spri-jaznitj se je treba, da postavlja to dejstvo nas vse, tako pripadnike manjšine kot večine, pred nekatera nelahka vprašanja, ki jih ne bomo mogli reševati drugače kot Taka načela navdihujejo zakonski predlog, ki ga je socialistični pos anec Fortuna vložil v rimskem parlamentu že 15. julija 1971, zla. sti je to izraženo v njegovem m 12- ^enu, ki določata da se ne sme spreminjati etnična sestava jezikovno mešanih področij in predvideva zato nrisotnost predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v vseh organih, ki so pristojni za socialno - gospodarsko in urbanistično načrtovanje. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji se ne ogreva za noben narobe «apartheid», niti ne za etnične rezervate Ne upira se napredku, čeprav bi to terjalo od nje tudi žrtvovanje nekaj njene tradicionalne gospodarske dobrine zemlje Toda ima pravico zahtevati in ji je treba to priznati, da ima možnost soodločati o smereh tega nparedka ki ne sme terjati od nje same žrtve, ampak mora biti tudi njej v korist. MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH V TRSTU OD 10. DO 14. JULIJA 1974 Posegi v komisiji C za ustavnopravna vprašanja Komisija za ustavnopravne ureditve manjšinskega vprašanja Predsednika: prof. MANLIO UDINA in dr. THEODOR VEITER Člani: PASSERIN D ENTREVES dr. KOČA JONČIČ prof. FRANCESCO CAPOTORTI dr. ALESSANDRO PIZZORUSSO dr. GORAZD KUSEJ dr. KAREL ŠIŠKOVIČ MARIO COLU prof. SERGIO BARTOLE ROBERTO MAVER GREGO Dr. Franci Zwitter Predsedstvo komisije za ustavnopravna vprašanja. Za mikrofonom dr. Karel šiškovič lllllllllll IIII MII 11 Iflllll lllll I MII IIIIIIIIIIIIIIIIIIM lili T1IIIIIIIMIIIIIIIIII III Itili III lil III IMI lllll lllllli || lij || (lllliiiu (It 111)11111111 ||||||||||||,,l,l,||,,|||||||||y,||,, m ,|, ,||||||| mm ||||||||||,,|||| |||||||||||,n O problemih pravne ureditve vprašanj Slovencev v Italiji Formalno pravni položaj Slovencev v Italiji je moč deliti na šest obdobij, vsako po svoje značilno spričo zgodovinskih obdobij, ki jih je preživljala Italija. 1. Od leta 1866 do 1918 so se znašli v okviru Italije Slovenci iz Beneške Slovenije. Zaradi značilnosti tedanje liberalne Italije, ki ni niti zdaleka razumela nujnosti posebnih pravnih določil za državljane neitalijanske narodnosti, je bil objektivni in subjektivni normativni in upravni odnos italijanskih oblasti usmerjen k raznarodovanju in asimilaciji slovenskega prebivalstva. Zato temu prebivalstvu niso bile zagotovljene niti osnovne pravice individualne enakopravnosti v zvezi z uporabo slovenskega jezika v javnosti, šolanja v slovenskem jeziku, podpiranja prosvetne in kulturne dejavnosti, omogočanja slovenske publicistike in tiska. V tem obdobju ni bilo govora o kakršnikoli obliki skupinske zaščite. Če se k temu dodajo splošni in posebni normativni in upravni ukrepi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja; šole, državnega jezika, poslovanja krajevnih uprav, tiska, publicistike itd., prihajamo do zaključka, da je vsa politika tudi na normativnem področju težila k asimilaciji. Če so se običaji, jezik in podzavestna pripadnost k slovenskemu narodu ohranili, je to bil sad spontanih obrambnih instrumentov in pomanjkanje totalitarnega značaja države. Po drugi strani pa je bil to sad ohranitve določenih narodnostnih značilnosti preko uporabe jezika v krajevnem cerkvenem življenju. 2. V obdobju od 1919 do 1922, t. j. takoj po končani prvi svetovni vojni in pred nastopom fašističnega režima, se je v okviru italijanske države znašlo veliko večje število primorskih Slovencev, ki so že imeli utrjeno narodno zavest in močne politične, kulturne in gospodarske pozicije. Kljub vsem obljubam ni Italija sprejela posebnih ukrepov, ki bi varovali, ohranili in zagotovili narodne značilnosti Slovencev. Pred-fašistična Italija je nekaj časa dopustila delno učinkovanje avstrijskih zakonov in upravnih ukrepov, ki so za tiste čase zagotavljali določeno enakopravno življenje Slovencev. Istočasno je nadaljevala svojo asimilacijsko politiko v Beneški Sloveniji in omejevala avstrijske zakone in ukrepe, da bi lažje pristopila k obravnavanju slovenske narodnosti na simi-lacijski in raznarodovalni način. V tem času so tudi še veljavni avstrijski zakoni in ukrepi prišli pod udar fašističnega terorja, kar je v glavnem onemogočilo njihovo izvajanje. 3. V fazi od 1922 do 1945 so Slovenci v Italiji doživljal' svoje najhujše obdobje, ker je fašistična Italija izdala veliko število protislovenskih represivnih in raznarodovalnih določil v obliki zakonov, državnih in krajevnih ukrepov. Cilj posebne antislovenske zakonodaje je bil onemogočiti s pomočjo formalnih zakonskih in upravnih ukrepov popolno razna-roditev slovenskega prebivalstva. V ta namen so vrhovi fašistične države izdali zakone o šoli, o imenih, o priimkih, o toponoma-stiki, o uslužbencih, o sodstvu, o jeziku itd., ki so omogočali popolno italijanizacijo javnega in zasebnega življenja na območju, kjer so živeli Slovenci. 4. V obdobju 1945 -15. septembra 1947, t. j. v obdobju po drugi svetovni vojni, ko še niso bile določene nove vzhodne meje Italije, so bile podane na italijanski uradni strani razne obljube o drugačnem ravnanju s Slovenci, ki bi ostali pod Italijo. Pod upravo Italije so takoj po osvoboditvi prišli beneški in kanalski Slovenci. V zvezi z njimi pa antifašistična Italija ni sprejela nobenih posebnih ukrepov, ki bi jim zagotavljali narodnostne pravice, čeprav je prav v tem času sprejela nekatere posebne ukrepe za Francoze v Dolini Aosta in Nemce v Južni Tirolski, kot npr. ustanovitev manjšinskih šol, spremembe v toponomastiki, uvedba manjšinskih jezikov v javnem življenju, odprava fašističnih diskriminacijskih zakonov glede osebja v javnih službah, glede italijanizacije priimkov in imen. Nasprotno, Italija je skušala tudi preko določene politike pritiska na upravnem področju prikazovati svetu, da v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini ni «narodnostnega problema». 5. Po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe (15. septembra 1947) je del goriških Slovencev prišel pod Italijo z Gorico in njeno okolico ter s Tržičem in njegovo okolico. Kljub izrecnim in konkretno formuliranim zahtevam goriških Slovencev leta 1947 in 1949 Italija ni izdala posebnih ukrepov v korist Slovencev v Italiji in ni spoštovala prehodnega in končnega člena ustave, ki je veleval, da se v primeru, če se začasno ne bi ustanovila avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina, morata spoštovati glede «jezikovnih manjšin 3. in 6. člen ustave». Italijanska država je e-dino «de facto» dopustila obstoj slovenske šole na Goriškem, u-porabo slovenskega jezika v zasebnem življenju in zasebnih manifestacijah ter tisku. V Beneški Sloveniji pa so ostale prilike takšne kot po vojni, pred vojno in še pred prvo svetovno vojno s to razliko, da so se subjektivni momenti poslabšali. 6. Z rešitvijo «tržaškega vprašanja» 5. oktobra 1954 so tudi tržaški Slovenci prišli v okvir I-taliie. Z aktom, ki je dodeljeval Italiji večji del bivše cone A STO. so tržaški Slovenci dobili tudi posebni statut, ki naj bi urejeval njihovo narodnostno zaščito. Deiansko pa so se znašli v istem noložaju kot za časa an-glo-ameriške vojaške uprave in kot Slovenci pod Italijo od 1947-1954. Ostale so jim le šole s slovenskim učnim jezikom, možnost uporabe slovenskega jezika v zasebnem življenju tudi preko tiska, združevanja in zborovanja, možnost uporabe slovenskega jezika v nekaterih pretežno slovenskih občinah. Vse ostalo se ni spremenilo do 1961, ko je izšel za goriške in tržaške Slovence zakon o slovenski šoli (dopolnjen leta 1973). Leta 1966 je bila «tacite» » splošnim zakonom o i-menih odpravljena fašistična norma o prepovedi tujih imen. Še danes pa so ostrli v veljavi fašistični predpisi o priimkih, o toponomastiki, o rabi slovenskega jezika na sodiščih, itd. Tržaški Slovenci so do neke mere dobili nekatere izboljšave glede cestnih kažipot (v zadnjem času tudi na Goriškem) in glede slovenskega prevoda nekaterih aktov javnih uradov. Drugače je vse še ostalo na ravni tako imenovane splošne državljanske enakopravnosti, kar pomeni, da se m uresničil 6. člen ustave tako, kot se je uresničil v Dolini Aosta in v Južni Tirolski. Tudi u-stanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine leta 1964 ni prinesla nič novega razen nekaterih čisto formalnih n-memb Slovencev in vključitev slovenskih zastopnikov v nekatere deželne posvetovalne komisije. Dežela Furlanija - Julijska krajina je na ta način popolnoma razvodenela svoje bistvo, ki bi moralo biti v tem, da na poseben način omogoča zakonodajne in u-pravne ukrepe v korist slovenske narodnostne skupnosti. Odnos italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti je diskriminatorski in protiustaven. Diskriminatorski glede na njen odnos do drugih narodnostnih skupnosti v Italiji, protiustaven glede na dejstvo, da ni sprejela posebnih ukrepov, ki jih narekuje 6. člen ustave. Prav zato so nekatere politične sile predložile parlamentu in deželnemu svetu ali pa politični javnosti razne predloge za globalno rešitev slovenskih problemov v smislu 6. člena ustave, predlogi KPI, PSI, PSIUP parlamentu, predlog SS - SDZ kot peticija parlamentu in kot predlog za zakonski osnutek deželnemu zboru ter predlog SKGZ vsedržavni politični javnosti za spremembo posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Italijanska država je dolžna spoštovati ustavo tudi v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti. Zato Slovenci pričakujejo da se bo lotila reševanja njihovih problemov na podlagi ustavnih določil in dosedanje prakse v zvezi z drugimi narodnostnimi skupnostmi v Italiji: z globalno zakonodajo, ki naj na poseben način zagotovi Slovencem individualne in skupinske pravice na političnem, gospodarskem, družbenem, šolskem, kulturnem in drugih področjih. Važno pa je pri tem, da se k pripravljanju, odobritvi in izvajanju norm, ki so zapisane v ustavi, pokličejo kot soodločujoča sila tudi Slovenci, ki morajo imeti vse možnosti, da soodločajo o svoji lastni usodi. Prisotnost slovenske narodnostne skupnosti pri vsakem ukrepu, ki jo zadeva. mora biti novo načelo, ki naj vodi napreden koncept o reševanju manjšinskih vprašanj. Ta koncept je italijanska država že enkrat uveljavila v svoji praksi, ko je šlo za «južnotirolski paket», in zaradi tega ne bi smel predstavljati zanjo neznanke, ko bi se lotila konkretnih in odprtih problemov Slovencev. * v Nihče ne bo zameril koroškim Slovencem če bi se za pomoč obrnili na matično državo V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnega sveta koroških Slovencev je spregovoril dr. Franci Zwitter, ki je v imenu organizacij, ki ju je zastopal takoj odklonil poročili, ki sta ju letos v aprilu ter pred dnevi v Ohridu na manjšinskem seminarju OZN dala predstavnika avstrijske vlade o notranjih državnih ter o mednarodnih določilih v zaščito etničnih in drugih manjšin v Avstriji, ki se nista v ničemer dotaknila problematike izvajanja teh določil, zaradi česar iz poročil ni bilo razvidno dejansko stanje manjšin v Avstriji. Nato je dr. Zwitter nadaljeval : Če to tukaj omenjam, nočem s tem obtoževati Avstrije, pač pa le opozoriti na problematiko zaščite neke narodne skupnosti v formalno pravnem smislu in v praktičnem izvajanju. Priznanje in dejansko ujoštevanje le dvomljivega števila Slovencev, kakor ga navajajo ljudska štetja, sta očitno vzrok za postopek avstrijskih o-blasti pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v naslednjih pogledih: 1. da tolmačijo vsa določila v korist manjšin kar se da restriktivno in s tem zožijo dejansko področje zaščite; 2. da priznajo le individualno zaščito posameznega člana narodne skupnosti in ne kolektiv- no, torej zaščito narodne skupnosti kot celote: 3. da zožujejo obveznosti iz državne pogodbe glede zaščite manjšin le na dolžnost preprečevanja diskriminacije, nikakor pa ne na pospeševalno manjšinsko pravo; 4. da gledajo na kriterij o pripadnosti k narodni skupnosti zgolj v priznanju k tej in ne tudi v objektivnih dejavnikih • 5. da nočejo razširiti manjšinske zaščite na vse avtohtono naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti, marveč hočejo krajevno območje take zaščite šele ugotoviti na osnovi prizna-valnega načela preko tako imenovanega ugotavljanja ali preštevanja manjšine: 6. da kljub mednarodni obveznosti poudarjajo, da je stvar pravne zaščite manjšine zgolj notranja avstrijska zadeva in ne tudi vprašanje izpolnjevanja mednarodnih pogodb in da ima torej brez dvoma tudi zunanjepolitični aspekt. Na teh stališčih, ki so v korist večine in več ali manj v škodo manjšine, temelji vsa avstrijska manjšinska politika. Le tako se mora razumeti tudi dejstvo, da zlorabljajo nenaravni pojav tako imenovanih «vindišarjev». Gre za narodno nezavedni del slovenske skupnosti, ki se iz najrazličnejših razlogov, tudi socialnih in gospo- iiiiiiirifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Stanislav Renko Pregled zaščite narodnih manjšin v nekaterih mednarodnih pogodbah Stanislav Renko je obdelal pregled samo tistih mednarodnih no-godb in drugih mednarodnih dogovorov, ki vsebujejo določbe o zaščiti narodnih manišin. ki v večji meri neposredno ali posredno zadevajo Slovence v Italiji, pri čemer je poudaril, da ne gre z*-učeno mednarodnopravno razpravo, temveč da je okvir njegovega referata mnogo ožii, V prvem delu je obdelal dobo po prvi svetovni vojni in jo tako ocenil: «V povojnih letih po drugi svetovni vojni imamo na razpolago precei obilno literaturo. Na splošno lahko rečemo, da so ocene te versajske dobe zelo kritične. No, najbolj kritične pa so bile in so še vedno ocene znanstvenikov in politikov iz najnaprednejših predvojnih in povojnih antifašističnih in resnično demokratičnih vrst. Med temi je tudi njihov slovenski det Pravilno so ugotovili, da je bil «versajski sistem» manjšinske zaščite tak, da so v njem zahodne velesile predpisale samo drugim državam izvajanje te zaščite, zase pa tega sistema niso uvedle, niti sprejele, da bi na ta način uzakonile svojo neomejeno oblast nad Evropo in nad večino ostalih kontinentov, in da je bil versajski mir nedvomno sistem, ki je temeljil na zatiranju in ekonomskem izkoriščanm cele vrste narodov v korist peščice velesil, zmagovalcev v svetovni vojni V drugem delu je referent po obravnavanju dobe po drugi svetovni vojni formuliral oceno te dobe v naslednjih stavkih: Med že znane ocene tega razdobja po drugi svetovni vojni spada tudi ocena v poročilu pred- ailtIttItllllMItllMItMItllMItMItmiMIttlllllMIItllltlllItttllHIIItllllllllllllllltllltinilllllllllllllllflllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIttlllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIin Prof. Gustavo Buratti V Italiji upoštevajo le mednarodno zaščitene narodnostne manjšine Prof. Gustavo Buratti, sekretar italijanske sekcije mednarodne organizacije za zaščito o-groženih manjšin in kultur, je govoril o raznih manjšinah v Italiji, o katerih se doslej ni govorilo. Začel je z ugotavljanjem nepojmljive diskriminacije slovenske manjšine, ki jo delijo na tržaško, goriško in beneško. Toda že v sami deželi Furlaniji - Julijski krajini, je poudaril Buratti, živi 500.000 La-dincev, Furlanov, ki jih konferenca ne upošteva kot etnične manjšine. Nadalje je govoril o francoski manjšini v Dolini Aoste in poudaril, da imamo prav v tem delu Italije tudi Frankoprovan-salce in Valdezijce. V zvezi s tema nacionalnima manjšinama je rekel, da se tudi z njimi dogaja podobno kot s slove iško manjšino, ki je toliko prispevala v odporništvu, pa je danes niti ne priznajo. Kajti v Chivassu je bila 1944. leta podpisana tako imeno vana «La carta di Chivasso», ki je predvidevala avtonomna rešitve nacionalnih manjšin ne le v ožjem pač pa v vsenacio-nalnem okviru. Nato je prof. Buratti podčrtal neko drugo nelogičnost in zapo stavljenje manjšin. Konkretno je navedel primer južnotirolske Nemce v avtonomni deželi Tridentinska - Južna Tirolska, kjer so v eni provinci Nemci zaščiteni z vsemi mednarodnimi pogodbami. v sosedni provinci pa jih ne ščiti noben zakon, nobena pogodba Isto velja tudi za Ladince v isti deželi in v zvezi s tem je rekel dobesedno: «Nacionalne pravde se ne merijo s kilometri». Odtod ie govornik prešel na albansko manjšino v Abrucih. na hrvaške občine v Moliseju, na Ka- talonce ter na grške kolonije na italijanskem Jugu. V zvezi z Albanci je navedel dejstvo, da je bilo v rimskem parlamentu doslej predloženih že šest zakonskih predlogov za uvedbo albanščine v šolskem pouku, toda iz vsega tega ni bilo doslej nič Svoja izvajanja je prof. Buratti zaključil z ugotovitvijo, da italijanska vlada upošteva, kolikor jih sploh upošteva, le tiste nacionalne manjšine v Italiji, ki so zaščitene z mednarodnimi pogodbami in da ni reševanje manjšinskih problemov prav nič odvisno od dobre volje rimskih o-blasti, pač pa le od prisile, ki je pač vezana na mednarodne pogodbe. kot je primer francoske manjšine v Dolini Aoste, nemške manjšine ra Tridentinskem oziroma Južnem Tirolskem ter slovenske manjšine v Furlaniji -Julijski krajini. sednika podkomisije komisije za človeške pravice Ekonomskega in socialnega sveta OZN, in ki seveda ne more ugotoviti še povsem zadovoljivega stanja niti po drugi svetovni vojni v pogledu zaščite manjšin v Evropi in v svetu. Predsednikovo poročilo pa je važno tudi zaradi tega, ker vsebuje oceni obeh razdobij, t.j. stanja položaja manjšin po prvi in po drugi vojni ter je že sama primerjava obeh zelo poučna. Omejiti se moramo le na drugo in iz vsega kar smo doslej povedali in kar izhaja iz priloženih dokumentov, lahko za to drugo povojno dobo storimo sledeče u-gotovitve: 1. Niti v sistemu OZN in Evropske skupnosti še ni bil dosežen sistem splošne zaščite manjšin. 2. K naporom za dosego tega sistema žal niti Evropska skupnost s svojimi organizmi doslej ni mnogo pripomogla in v njenem ož jem evropskem okviru njena prizadevanja niso dala zaželenih rezultatov. 3. Pač pa kaže primerjava rezultatov obeh seminarjev OZN — ljubljanskega pred desetimi leti in letos ohridskega — da je bil na drugem dosežen določen napredek tako v pogledu števila u-deležencev, kakor v pogledu skupnega poročila. Podrobna primerjava, ki bo brez dvoma zelo poučna, pa bo morala biti opravljena na kakem izmed podobnih mednarodnih sestankov v bližnji prihodnosti, kajti zdi se, da bi bila danes še prenagljena.» Iz vsega, kar vsebuje Renkov referat, ki obsega s prilogami vred nad 50 tipkanih strani, je referent povzel naslednje misli in zaključke: «Delati zaključke po pregledu več kot polstoletnega razvoja vprašanja zaščite narodnih manjšin v mednarodnih pogodbah in splošnih mednarodnih dogovorih, razvoja, ki je potekal skoraj vedno v tako zelo protislovnih in delikatnih okoliščinah, vsekakor ni lahko in je že sam poskus hkrati tudi precej tvegan. Dodatno težavo v tem pogledu pa predstavlja delati take zaključke ne le s splošnega vidika, temveč tudi ob upoštevanju razmer, v katerih živimo Siovenci v Italiji, kjer smo doživeli pod fašizmom toliko vsesplošne škode, da njene posledice še vedno niso odstranjene. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bil in da je «fašizem le skrajna konsekvenca kapitalizma» in da sta obstoj in delovanje Organizacije združenih narodov dokazala, da je vloga Združenih narodov za izvajanje določb njihove Listine, Deklaracije o človeških pravicah in drugih mednarodnih dogovorov, o katerih je bil govor že prvega dne te naše konfet enee, da je torej ta vloga «objektivno pozitivna in koristna». 1. Zato je spričo sedanje stopnje razvoja upoštevanja zaščite v mednarodnih pogodbah in mednarodnih instiumenlih spioh, moč ugotoviti določen napredek, v izvajanju spre jel ih določb v njih pa napredek samo tam, kjer ga ne ovirajo reak cionarne sile še bolj na tam, kjer so napredne resnično demokratič ne sile dovolj močne in borbene. 2. V pogojih nujnosti prevladovanja svetovne politike miroljubnega sožitja in sporazumevanja postaja vedno bolj realna možnost, da postanejo manjšine vedno bolj element sporazumevanja med narodi in državami in močan dejavnik trajnega miru, nato pa tudi pravi most med narodi in državami. 3. Iz teh dveh ugotovitev sledi tudi nauk za prihodnost tako za večinski narod, kakor tudi za manjšino in njegov matični narod; ta nauk pa je po našem mnenju dvojen: a) Vztrajno iskati in proučevati vse možnosti, da se odstranijo vse ovire za dosledno izvajanje vseh manjšinskih pravic; b) Pogumno razkrinkovati na vseh takih mednarodnih sestankih, kakršen je tudi naš, vse primere kratenja teh pravic zlasti pa — v primeru enega dela Slovencev v I-taliji — prepoved celo pošolskega pouka materinega jezika. darskih, nagiba k nemško govorečemu ljudstvu in ni več vključen v kulturno in narodno življenje slovenske narodne skupnosti, kateri po rojstvu in jeziku pripada. Avstrijska vlada to skupino enostavno prišteva k nemško govorečemu ljudstvu, kot to prikazujejo ljudska štetja zadnjih let, s čimer se posnemajo nacistične metode ljudskih štetij. Hkrati pa se slovenski skupnosti odrekajo pravice, da bi si prizadevala ta več ali manj nezavedni del svojih pripadnikov spet približati slovenski kulturi, slovenskemu ljudstvu. Tej nameri služi tudi zlonamerno razlikovanje članov slovenske skupnosti v tako imenovane zavedne, o katerih zvestobi do države in domovine se dvomi, ter v tako imenovane «vindišarje», ki so prikazani kot «domovini zvesti ljudje» v nasprotju do slovensko zavednih ljudi. Razumljivo je zato, da je v takem ozračju vsaka povezava nacionalno zavednih Slovencev z matičnim narodom ožigosana kot izdajstvo domovine, to pa služi tudi kot cenen način ustrahovanja slovenske narodne skupnosti v njeni borbi za pravice. V tej luči je tudi na videz demokratično načelo «pravice staršev» le sredstvo pritiska na starše, da bi ne prijavili svojih otrok k slovenskemu, oziroma dvojezičnemu pouku, kot predvideva manjšinski šolski zakon iz 1959. leta in zato kar dve tretjini slovensko govorečih otrok ne uživa pouka v materinščini, ki jo deklaracija o otrokovih pravicah OZN označuje «kot najboljše sredstvo za pouk otroka». V isto smer diskriminiranja vodijo tudi poskusi povezovanja reševanja odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti s tako imenovanim — ugotavljanjem manjšine. To je težnja, o kateri govori tudi avstrijski znanstvenik in manjšinski teoretik Ermacora, ki ugotavlja, da ta izvira iz usodne ideje izrabljanja golega prizna-valnega načela za zreduciranje narodne skupnosti s tako imenovanim ugotavljanjem manjšine. To pa ni uspelo niti v dobi stare Avstrije, niti med prvo in drugo svetovno vojno. Kljub temu je takšno ugotavljanje predvideno v tako imenovanem manjšinskem šolskem zakonu ter v zakonu o uporabi slovenskega jezika kot u-radnega jezika pred sodišči in s tem vprašanjem se ukvarja tudi posebna študijska komisija, ki jo je ustanovil kancler Kreiskv, da bi pripravila model možnega reševanja odprtih vprašanj. Koroški Slovenci odklanjajo take poskuse, ker avstrijska državna pogodba manjšinske zaščite in priznanja pravic nikakor ne pogojuje s predhodnim ugotavljanjem manjšine oziroma njene številčnosti in ker po težkih zgodovinskih udarcih nasilnega izseljevanja in poskusa genocida sloven- Slovenska manjšina mora še vedno trpeti nasilje Senator prof. Paolo Sema, ki je nastopil kot prvi v diskusiji v komisiji za ustavno-pravne ureditve manjšinskega vprašanja, je najprej napravil kratek prikaz razmer, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji, ki je nedopustno in protizgodovinsko razcepljena v tri dele, in sicer v del, ki živi na Tržaškem in, v del ki živi na Goriškem, ter v del, ki živi v Videmski pokrajini. Posebno nesmiselno je to tudi zato, ker živi slovenska skupnost povezano in strnjeno v treh pokrajinah iste avtonomne dežele s posebnim statutom, ki je postala to prav zato, ker živijo v njej Slovenci. Nato se je prof. Paolo Sema ustavil posebej pri razmerah v Beneški Sloveniji, kjer beležimo eno najvišjih izseljevanj v Italiji. Nato pa je pribil, da ne le v Videmski pokrajini, pač pa tudi na Goriškem in na Tržaškem se zaradi krčenja kmetijskih področij slovenski kmetje izganjajo z njihove zemlje, industrijska podjetja pa, ki nastajajo, ne absorbirajo mladih sil, ne dajo dela mladim Slovencem, kajti Slovenci ne razpolagajo z ustreznimi slovenskimi r.trokovnimi šolami, ki bi pripravljale zadevne tehnične strokovnjake, še več, slovenska manjšina, ki je gospodarsko in socialno izpostavljena, in zaradi tega bolj šibka, ne uživa ustrezne zaščite, pač pa še bolj podlega negativnim učinkom razmer v deželi. In čeprav je v času odporništva dala proti fašizmu veliko žrtev in je zato Italija nasproti njej dolžnik, se še vedno dogaja, da mora trpeti nasilje, saj se je še nedavno tega zgodilo, ('a je policija zaprla javni lokal, v ka- terem je vadil slovenski pevski zbor. Nato je prof. Paolo Sema govoril o nerešenih problemih sloven-i skega šolstva nr. Tržaškem in Goriškem vtem ko v Beneški Sloveniji slovenske šole sploh ni. Poudaril je težave, v katerih delujejo slovenska kulturna društva in organizacije, posebej je omenil Stalno slovensko gledališče. Podčrtal je dejstvo, da Slovenci nimamo televizijske oddaje v svojem jeziku. Zadevna izvajanja je zaključil, da bo bodočnost slovenske nacionalne manjšine kmalu v nevarnosti, če se čimprej ne odstranijo ovire za njen razvoj, če se ne zajamčijo osnovni ekonomski in kulturni ter politični pogoji za njeno okrepitev na vseh področjih. Nato je prof. Paolo Sema na kratko obrazložil še nekatere probleme in orisal nekatere člene zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine, ki ga je KPI že pred štirimi leti predložila rimskemu parlamentu. Ta zakon predvideva predvsem uvedbo popolne enakosti Slovencev v vseh treh pokrajinah v katerih živi, ustrezne ukrepe za rešitev celotnega šolskega problema, pomoč slovenskim kulturnim organizacijam, pri čemer pa naj velja načelo, da sami Slovenci, avtonomno odločajo o tem, kako naj se društva tudi finančno in programsko vodijo. Podčrtal je seveda nujnost priznanja pravice slovenske manjšine do uporabe lastnega jezika, nujnost rešitve vprašanja topono-mastike. imen in priimkov, ki jih je fašizem spremenil in še druge številne probleme za celotno rešitev nacionalnih problemov slovenske manjšine. ske narodne skupnosti v dobi nacistične okupacije ni mogoče pričakovati, da hi se slovenska manjšina svobodno odločala, oziroma narodnostno opredeljevala. In to še tem manj po 19 letih nereševanja oziroma zamudnega reševanja problemov v korist slovenske manjšine, po 19 letih, odkar je v veljavi tudi 7. člen avstrijske državne pogodbe, s katero je avstrijska vlada prevzela nase določene obveznosti, med katerimi je tudi obveznost, da ne bo dopuščala nacionalističnih organizacij, medtem, ko je prav tem organizacijam dopuščeno vse. Svoja izvajanja je dr. Zwitter zaključil takole. Devetnajst let zavlačevanja je tako dolga doba, da danes ni več možen izgovor, da čas za reševanje življenjskih interesov slovenskega ljudstva na Koroškem še ni dozorel in da bo potrebnih več generacij, da bodo obveznosti iz državne pogodbe našle zadovoljivo rešitev, kot menita zvezni kancler in koroški deželni glavar. Če le ta k vsemu temu celo trdi. da je sedanji zvezni pre-zident dr. Kirchschlaeger, ko je bil zunanji minister, uspešno zastopal stališče, da naj se Avstrija pri reševanju narodnostnih problemov ne ozira na zahteve tujih držav, marveč da naj sama oceni ali in v koliko naj izpolni sprejeto pogodbo, potem gotovo ne bo nihče zameril koroškim Slovencem, da se po dvajsetletnem zavlačevanju rešitve njihovih življenjskih vprašanj in spričo pritiska in ustrahovanja z dinamitom obrnejo za zaščito svojega obstoja in nadaljnjega razvoja po pomoč na državo matičnega naroda in na vso svetovno javnost. V tem bodo pač sledili le zgledu avstrijske manjšine v Italiji. Prof. dr. G. Perazič Reciprociteta v spoštovanju pravic Prof. dr. Gavro Perazič s pravne fakultete v Titogradu je govoril o problemu reciprocitete glede spoštovanja pravic manjšin po mednarodnem pravu. V zvezi s tem je rekel, da v dobi med dvema vojnama, pa čeprav je bilo veliko sporazumov z jasnimi določili glede zaščite manjšin, je veljala splošna ugotovitev, da je bila v resnici zaščita manjšin nepopolna in to iz enostavnega razloga ker tedaj ni bilo nikakršnih recipročnih obveznosti. Te obveznosti, namreč obveznosti za spoštovanje manjšin, so bile vsiljene le novonastalim državam ter majhnim državam, ki so se z vojno razširile, vtem ko velike sile teh obveznosti niso sprejele, pa čeprav so bile same razširjene na račun svojih oziroma tuiih ozemelj in bi nato tudi zanje moralo veljati isto načelo, ki je veljalo za nove oziroma manjše države. Zaradi tega so se manjše države neprestano protivile in zahtevale, naj bi te obveznosti generalizirali. naj bi te obveznosti veljale za vse. Ker se je sistem zaščite manjšin. kakršen je bil in kolikor je veljal, v dobi med obema vojnama preživel, se postavlja sedaj vprašanje — je nadaljeval prof. Gavro Perazič — ali moremo tudi danes, v okviru načel listine Združenih narodov, na isti način gledati na načelo recipročnosti. Pravzaprav je danes ta sistem v smislu veljavnih zakonov in obveznosti o zaščiti manjšin zajet že v tistih pravnih virih, ki pokrivajo zaščito človeških pravic in to v raznih aspektih, začenši z listino Združenih narodov, s splošno deklaracijo, s pakti o človekovih pravicah ter z raznimi drugimi osnovnimi pravnimi obveznostmi proti diskriminaciji. Samo ob sebi se razume, da je teh pravnih virov sicer veliko, da pa vsi ne izključujejo nekega univerzalnega dokumenta, v katerem bi bila podrobno obdelana vsa snov glede pravne zaščite manjšin. Nasprotno, vsi ti zakonski predpisi tega ne izključujejo, pač pa celo predpostavljajo potrebo po nekem zadevnem vsesplošnem dokumentu. Takšno preraščanje sistema zaščite manjšin v neki splošen sistem prisilnih norm ne more vključiti reciprocitete kot pogoja njenega upoštevanja, pa tudi ne prepustiti državam možnost, da dvostransko zagotovijo zaščito, ki bi bila izpod splošno sprejemljivih standardov omikanega sveta. In tudi lojalnost manjšine do države je pogosto vezana prav na te pravice. Nelojalne skupine manjšin ali posameznikov pa ne morejo biti razlog za dušitev manjšinskih pravic. Nasprotno, v primeru, če se javni red v državi krši, morajo oblasti nastopiti proti «nelojalnim» državljanom, proti določenim kolektivom kot takšnim, nikakor pa ne proti manjšini kot celoti. Jugoslovanska ustava na primer izhaja iz takšnega dojemanja tega problema in sprejema splošno priznane norme medinarodnega prava. primorski DN|=VNIK 7 r SPORT SPORT SPORT 12. julija 1974 kolesarstvo V 13. ETAPI DIRKE PO FRANCIJI Etapna zmaga Hobana po množičnem sprintu Na skupni lestvici je Italijan Panizza še vedno na četrtem mestu - Nobenih vidnejših sprememb NOGOMET PO VČERAJŠNJIH TRDITVAH MONTPELLIER, 11. — V trinaj-sti etapi krožne kolesarske dirke Po Franciji je v sprintu zmagal Anglež Barry Hoban, Belgijec Eddy Merckx pa je ohranil rumeno majico. Današnja 126 km dolga etapa od Avignona do Montpelliera je bila ravninska. Tako so se lahko kolesarji nekoliko odpočili po šti-nh težkih alpskih etapah. Znova so Prišli zato v ospredje sprinterji. Belgijci, ki so doslej dokazali, da so najmočnejši v končnem naletu, so upali v ponovno zmago, prav na čaju pa jih je presenetil angleški kolesar Hoban. Jutrišnja etapa bo prav tako potekala po ravnini. Po njej se bodo fiorali v prihodnjih treh dneh kolesarji povzpeti na pirenejske vrho-ve. To bo tudi zadnja priložnost za španske kolesarje, da spodrinejo s prvega mesta belgijskega asa riddyja Merckxa. Aja, Lopez Car-ril in Galdos bodo morali pri tem napeti vse sile. Pri tem jim bo gotovo pomagal Italijan Wladimiro Panizza, edini izmed Italijanov, ki je visoko uvrščen na začasni lestvici. To je gotovo pravična nagrada za njegovo dolgoletno borbenost m športnost. Jutri bodo kolesarji prevozili 248 km dolgo progo od Lodeve do Bolom iera. Vrslni red na cilju 13. etape od Avignona do Montpelliera (126): L Barry Hoban (VB) 3.15'42'’ z odbitkom 3.15'22” 2- Jacques Esclassan (Fr.) 3.15’42” z odbitkom 3.15'27” 3- Patrick Sercu (Bel.) 3.15’42” z odbitkom 3.15’32” 4- Van Roosbroeck (Bel.) 3T5'42” 5- Karstens (Niz.) 6. Perurena (Šp.) '■ Van Katwyk (Niz.) Ointkiewicz (Fr.) “• De Meyer (Bel.) Bi Mourioux (Fr.) Skupna lestvica po 13. etapi: L Eddy Merckx (Bel.) 70.48’46” 2- Gonzalo Aja (Šp.) zaost. 2’01” J- V. Lopez Garrii (šp.) 3T3” 4- Vladimiro Panizza (It.) 5’20” 5- Agostinho (Fort.) 5’55” 6. Galdos (šp.) 6’54” 7. Poulidor (Fr.) 7'30” 8. Santy (Fr.) 10’07” 9. Martinez (Fr.-) H’29’ 10. Van Springel (Bel.) 11'42” «TOUR de uavenir» Etapna zmaga domačinu Montpellier, n. _ v drugi empi amaterske kolesarske dirke po Franciji od Avignona do Montpelliera (126 km) je zmagal Francoz Alain Bernard, ki je v sprintu premagal Poljaka Szozdo Španca Martineza ter Italijana Favalesso. Svetovni prvak Szurkowski je prišel na cilj z dvema minutama zaostanka in je zmagal v sprintu glavnine. Po današnji tapi vodi Španec Martinez. Vrstni red na cilju: 1. Alain Bernard (AFC) 2.57’07’' 2. Szozda (Polj.) 3. Martinez (Šp.) 4. Favalessa (It.) 5. Echebarria (Šp.) 6. Guitard (AFC) 7. Szurkowski (Polj.) 2.59’31” 8. Schmid (Švi.) Skupna lestvica po 2. etapi: 1. Martinez (Šp.) 5.46’53" 2. Guitard (Fr.) 5.47’27" 3. Szozda (Polj.) 5.47’40’’ 4. Kaczmarek (Polj.) 5.48'36” 5. Scbuur (Niz.) 5.48’50" 6. Edwards (VB) 5.49’0r' 7. Mirri (It.) 5.49'09” 8. Szurkowski (Polj.) 5.49’33” 27. Favalessa (It.) 5.54’37" 31. Guerrini (It.) 5.54’37” 34. Pizzini (It.) 5.54’40” * # * MILAN, 11. — Italijanska kolesarska profesionalna zveza je sporočila, da bo italijansko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah od 18. do 20. julija na dirkališču Monteroni v Lecceju. tem pa moramo prišteti še 246.376 abonentov. CERVINIA, 11. — Zaradi slabih vremenskih razmer in neustrezne podlage na progi so danes opravili le eno poskusno vožnjo na tekmovanju v Cervinii na kilometer dolgi progi z letečim startom. BOKS BERN, 11. — Najavljenega srečanja za naslov evropskega prvaka mušje kategorije med Švicarjem Chevertom in Italijanom Pi-reddujem ne bo zaradi bolezni prvega. Spopad bi moral biti 30. avgusta v Bernu. Trener Gorski zanikal vesti o podkupovanju 0 denarnih ponudbah so mu pravili poljski reprezentanti VARŠAVA, 11. — Trener poljske nogometne reprezentance Kazimierz Gorski je demantiral vesti, po katerih naj bi med prvim in drugim polčasom nogometne tekme na SP med Poljsko in Italijo nekateri «premožnejši» italijanski predstavniki ponudili nekaterim poljskim nogometašem določeno vsoto denarja, če bi se tekma končala neodločeno. Gorski je dodal, da ne ve nič točnega in da ni njemu nihče ponudil kaj takega. Izjavil je, da ni videl nikogar, ki bi se približal in dal take ponudbe poljskim igralcem v njegovi prisotnosti. Trener poljske reprezentance je dejal, da je slišal o tem govoriti nekatere nogometaše po tekmi, vendar pa se ne spominja, kdo je to pravil in na koga so se te govorice nanašale. Poljska nogometna zveza je medtem izjavila, da italijanska nogometna zveza ni vmešana v afero. Pri vsem tem se ne ve za mnenja nogometašev, ki so medtem odšli na zasluženi dopust. Kam, ne ve povedati nihče. • • « FIRENCE, 1L — Predsednik italijanske nogometne zveze Artemio Franchi se je takole izrazil ob demantiju poljskega trenerja Gorskega glede poskusa podkupovanja poljskih nogometašev med tekmo Poljska — Italija: «Imel sem prav, ko- sem dejal, da take novice ni vredno komentirati.» * * # BRAZILIJA, 11. - Brazilski minister za vzgojo je izjavil, da bo sprožil veliko akcijo za skrčenje nogometnega profesionalizma. S tem naj bi okrepili predvsem amaterske ekipe. Minister je še dodal, da se bo boril za znižanje stroškov brazilskih enajsteric. To bi se po njegovem mnenju lahko rešilo tako, da bi državno prvenstvo razdelili na več krajevnih turnirjev. TENIS DANES V MILANU Jugoslavija brez M. Jaušovčeve MILAN, 11. — Od jutri do nedelje bodo v Milanu izločilna tekmovanja cone B za ženski teniški pokal So-isbault, ki je rezerviran ženskim državnim reprezentancam pod 21. letom starosti. V lombardijski prestolnici bodo - nastopale reprezentance Avstrije, Avstralije, Jugoslavije, Italije in Švice. Za jugoslovanske barve pa ne bb igrala letošnja wimbledonska zmagovalka v. mladinski konkurenci Mima Jaušovec, ki se zdravi doma v Mariboru zaradi. lažje zastrupitve. Med kosilom v Londonu je namreč skupno z drugimi igralkami jedla pokvarjen sladoled, posledice pa so zaradi njene telesne odpornosti prišle na dan šele te dni. Zaradi odsotnosti mlade obetajoče slovenske igralke so možnosti jugoslovanske vrste na tem turnirju skoraj ničeve. Tako je vsaj izjavil zvezni selektor Lea Habunek, ki je za potovanje v Milan izbral Doro Alavantič, Mariko Rac in Marino Mihelič. V finalni del pokala So-isbault pa se bo uvrstila samo ena ekipa iz te izločilne skupine. KOŠARKA SP V PORTORIKU Kondrašin ni še našel namestnikov za Belava Pomanjkanje dobrih mladih igralcev glavna hiba SZ Tekma med Jugoslavijo in ZDA bo praktično finale SAN JUAN, 11. - Če bo Jugoslavija premagala najprej Portoriko, nato pa še., Kanado, o tem ne dvomi nihče v jugoslovanskem taboru, bo določila letošnjega svetovnega prvaka tekma med «plavimi» in Američani, ki jo* bodo odigrali v soboto. To bo prava finalna tekma, saj sta do sedaj prav ti dre peterki prikazali najboljšo m. najbolj kvalitetno košarko. Jugoslovani bodo mogoče nekoliko Utrujeni, ker bodo odigrali v -ošmih /iheh kar sedem tekem. To bo breg' dvoma predstavljalo prednost za ameriške predstavnike. Američani so končno poslali na svetovno prvenstvo peterko, ki točno predstavlja kakovost ameriške košarke. Na zadnjih turnirjih so se predstavili Američani z relativno šibkimi reprezentancami. Pred štirimi leti so osvojili na svetovnem prvenstvu v Ljubljani komaj peto mesto, na olimpijskih igrah v Miin-chnu pa so klonili v finalu Sovjetski zvezi. To je bil tudi njihov prvi poraz na vseh dosedanjih o-limpijskih turnirjih. Na letošnjem prvenstvu so prikazali Američani dobro košarko, čeprav se niso še spopadli z najmočnejšimi peterkami. Prva taka preskušnja bo prav v soboto proti Jugoslaviji. Poraz SZ proti Jugoslaviji je potrdil, da je sovjetska košarka v krizi. Sovjeti so sicer vodili proti Jugoslovanom, vendar le do trenutka, ko je zapustil igrišče steber moštva Aleksander Bjelov. To dokazuje, da trener Kondrašin ni še iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliii,,iln,,,i,ll,,,,i,l,i„„l,n„inl,i„„illllllIIIIlllll(uutklJlllllllltllnllllIlllllllllnllllllllllllIII))llllutlJJIIIllllllllltlllllMlimll(ttlllltllllllull)ltlllll)llulfIllllll||ll|ll|||1||||ll|lllll|||||n|||||l|t||||v||||||Jttl||ttll||l|lllJ1|1|l|ll|ltllllll)lllinllll(llltlllMIIIIII) ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL 1974-75 Triestina prodala krilca D Alessija Triestina je včeraj prodala krilca D’Alessija. Bivši igralec Fiorentine bo v prihodnjem prvenstvu branil barve Venezie. D'Alessi je prispel k Triestini pred dvema letoma. Njegov prihod je pripravil precej polemike, ki jih je znal D’Alessi uporabiti v svojo korist, tako da je prejel več denarja kot je dovoljeno polprofesionalcem, ki nastopajo v C ligi. MILAN, 11. — Na tekmah državnega nogometnega prvenstva A lige so v sezoni 1973-74 navijači plačali skupno nad 21 milijard'1 'lir, medtem ko so na tekmah B lige nabrali 6,5 milijarde lir. Tekme A lige si je ogledalo 4 milijbne 683.846 rednih' gledalce'!; Petintrideset ekip v sedmih skupinah Bologna, lanskoletni zmagovalec, bo igrala v drugem kolu ATLETIKA 30. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE RIM, 11. — Prvo izločilno kolo tekmovanja za italijanski nogometni pokal 1974-1975 se bo pričelo 28. avgusta, kvalifikacije pa se bodo zaključile 22. septembra. Nastopa 35 ekip iz A in B lige, manjka le Bologna, ki bo šla, kot lanskoletni zmagovalec, naravnost v drugo kolo. Vse nastopajoče ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po pet moštev. Predhodni žreb je določil, da bosta nastopali v vsaki skupini po dve ekipi iz A lige. Edino v prvi skupini nastopajo trije prvoligaši. Koledar izločilnih tekem so sestavili na italijanski nogomet ni zvezi s pomočjo elektronskega računalnika, tekme pa bodo v naslednjih dneh: 28. avgusta, L, 8., 15. in 22. septembra. Dne 25. julija bodo objavili koledar italijanska A.rjn B lige, koledar C lige pa po velikem šmarnu. Izločilne skupine ža italijanski nogometni pokal so tako sestavljene: ravaua kolesarjev bliža vzponu, kjer moral Merckx braniti pred napovedani- napadi španskih kolesarjev, predvsem pa pred Ajo, ki je drugi na skupni lestvici 1. skupina Inter, LR Vicenza, Ascoli, Novara, Brindisi. 2. skupina Napoli, Verona, Sampdoria, Spal, Catanzaro. 3. skupina Juventus, Varese, Taranto, Avellino, Reggiana. 4. skupina Torino, Cagliari, Como, Arezzo, Sambenedettese. ■ 5. skupina Lazio, Roma, Genoa, Atalanta, Pescara. 6. skupina Milan, Cesena, Parma, Brescia, Perugia. 7. skupina Fiorentina, Ternana, Foggia, Palermo, Alessandria. SMUČANJE Italijanski smučarji iz protesta zapustili Cervini« CERVINIA, 11. - Italijanski smučarji, ki bi morali danes v Cervinii nastopiti na prvem sezonskem tekmovanju v veleslalomu, ki ga je organizirala tovarna avtomobilov Lancia, so nepričakovano zapustili znani letoviščarski kraj. Radici, Ferrari, Pietrogiovanna, Bes-son, Plank, Stricker, Schmalzl, Roland in Gustav Thoni, Bieler in Gros niso hoteli sodelovati na tekmovanju, ker je bil hotel, kjer so prebivali, preskromen za tako velike «ase». Zato so z avtomobili lancia beta, ki jim jih je dala na razpolago turinska avtomobilska tovarna, izginili neznano kam. Italijanska smučarska zveza je izjavila, da je bila akcija smučarjev naperjena proti tehničnemu komisarju Cotelliju. Ta je že prispel na sedež zveze, kjer bodo skušali rešiti zadevo. KOŠARKA MESINA, 11. — Na devetem košarkarskem mednarodnem turnirju za trofejo mesinske ožine je takoj v prvem dnevu prišlo do presenečenja. Ekipa sovjetske ženske košarkarske reprezentance se namreč ni predstavila na turnirju iz zelo enostavnega razloga. Igralke niso dobile vstopnega vizuma zaradi stavke na italijanski ambasadi v Moskvi. Slovenski atleti računajo na sedem naslovov prvaka Prvenstvo bo v Zrenjaninu ob koncu prvega dela izredno uspešne sezone Za izvedbo 30. atletskega prvenstva Jugoslavije za posameznike je jugoslovanska atletska zveza letos izbrala Zrenjanin, ki je bil doslej le redkokdaj prizorišče kakega večjega tekmovanja. Letošnje državno prvenstvo, ki bo 13. in 14. julija, praktično končuje zelo uspešno obdobje, ki je prineslo celo vrsto odličnih državnih rekordov in dalo Jugoslaviji tudi atleta svetovnega formata, kot je Luciano Sušanj z Reke. Normalno bi bilo, da bi atleti kot so Svet, Sušanj. Stekič in Pav-ličičeva na prvenstvu ne dosegli kakšnih posebnih rezultatov. V dveh mesecih so namreč tekmovali že precej in dosegli vrhunsko formo. Ker so tile predstavniki najboljši kandidati za evropsko prvenstvo, bi bilo primerno, da bi odslej svoje priprave Usmerili izključno na to prireditev, ne glede na notranje potrebe organizatorjev. Preveliko ob-rabljanje bi bilo skrajno nevarno. Prvenstvo bi moralo zato biti bol, priložnost za atlete, ki se letos še niso izkazali. Sem spadajo na primer Alebič, Žuntar, Korica. Jugoslavija ima letos tudi nekaj takih atletov, ki so na robu dobre mednarodne vrednosti, nimajo pa še zagotovljenega potovanja v Rim, ker je atletska zveza precej zahtevna in določa zelo ostre norme, katerih pa se na koncu vedno ne drži. Kandidati so tako stalno v negotovosti, kar jih sili, da dajo na vsakem tekmovanju vse iz sebe in pridejo do odločilnega starta dokaj utrujeni. Slovenska atletika je lani osvojila na prvenstvu, ki je bilo v Zagrebu, 7 prvih, 6 drugih, 7 tretjih, 4 četrta. 7 petih in 7 šestih mest Lanskoletne naslove branijo naslednji atleti in atletinje: Moški 100 m - Vincijanovič (Slavonija Osijek) 200 m - Kocuvan (Kladivar Celje) 400 m - Sušanj (Kvarner Rijeka) 800 m - Sušanj (Kvarner Rijeka) 1500 m - Vukomanovič (Partizan Beograd) 5000 m - Korica (Crvena zv. Beograd) 14’13”6 10000 m - Korica (Crvena zvezda Beograd) 30’39’ 8 110 m ovire - Pisič (Crvena zvezda Beograd) 14”4 10’’4 21”0 45”9 1’47”9 3’45”9 400 m ovire - Penca (Olimpija Ljubljana) 52”3 3000 m zapreke - Svet (Kladivar Celje) 8’40”6 4x100 m - Crvena zvezda Beograd 41”1 4x4000 m - Spartak Subotica 3’16" 6 daljina - Stekič (Crvena zv. Beograd) 7,96 višina - Temin (Velež Mostar) 206 palica - Lešek (Kladivar Celje) 4,70 troskok - Spasojevič (Rad-nički Beograd) 16,21 krogla - Ivančič (Crvena zv. Beograd) 17,79 kladivo - Stigliò (Dinamo Zagreb) 66,74 kopje - Vukomirovič (Partizan Beograd) 74,88 disk - Pečar (Kladivar Celje) iMKioiaoii) 52,60 Ženske 100 m - Pavličič (Slavonija • Osijek) ,, : n"7 200 m - Pavličič - (Slavonija Osijek) 23"8 400 m - Avdibašič (Sloboda Tuzla) 55”6 800 m - Nikolič (Dinamo Zagreb) 2’03"4 1500 m - Nikolič (Dinamo Zagreb) 4'20”4 3000 m - Rajher (Sarajevo) 9’34”6 100 m ovire - Fočič (Mladost Zagreb) 13"6 4x100 m - Mladost Zagreb 47”9 4x400 m - Dinamo Zagreb 3’47"7 daljina - Fočič (Mladost Zagreb) 6,54 višina - Hrepevnik (21. maj Beograd) 179 kopje - Urbančič (Kladivar Celje) 59,74 disk - Ronuti (Maribor) 46,04 krogla - Mrinjek (Slavonija Osijek) 13,50 Moška slovenska atletika je letos zgubila Kocuvana, ki je postal nogometaš, vseeno pa računa na naslove v naslednjih tekih: 1500 m, 5000 m, 10.000 m, 3000 m ovire (Peter Svet). Celjan pa bo moral izbirati med dvema tekoma. Gotovo bo startal na 3000 m, izpustil pa 1500 m, kjer ima sedaj premočno konkurenco. V skoku v višino lahko zmaga Prezelj, s palico Lešek, v disku je gotov uspeh Pečarja, majhne razlike med najboljšimi v kopju pa lahko dajo Sloveniji tudi prvo mesto. V ženski konkurenci bosta gotovo slovenska met kopja (Nataša Urbančič - Bezjak) in diska (Papier). Dobre možnosti imata nato Danica Urankar v teku na 800 m Breda Pergar na 1500 m. Za- nimiv bo v teh panogah pregled forme Sušnjarjeve in Tomečičeve, ki bi edini lahko zamenjali Slovenki v borbi proti Veri Nikolič -Kasap. Realno slovenska atletika lahko pričakuje 4 moške in 3 ženske zmage, kar bi bilo številčno enako lanskemu uspehu, vendar z boljšo porazdelitvijo. k. b. ATLETIKA TROBOJ V FIRENCAH FIRENCE, 11. - Sinoči se je v Firencah zaključil mednarodni atletski troboj med Italijo, Francijo in Madžarsko. Najboljši so bili francoski atleti, ki so v drugem ■dnevu, prevladovali, medtem ko se ni sreča nasmehnila madžarskim predstavnikom. Med italijansko publiko je vladalo precejšnje razočaranje, saj ni niti danes nastopal Fiasconaro (tokrat v teku na 800 metrov). • * • ATENE, 11. — V prvem dnevu atletskega mitinga v Atenah je poljska tekačica Irene Szewinska postavila nov evropski rekord v teku na 200 jardov s časom 22”8 ter tako za desetinko sekunde izboljšala svoj prejšnji dosežek. V teku na 440 jardov pri moških pa je Američan Bolding dosegel odličen čas z 49"2. puemmo JUDO 3-H našel dobrih mladih košarkarjev, ki bi znali primerno nadomestiti stare, kot so Paulauskas in Sergej Bjelov. V današnji tekmi igra SZ s Kubo. Izid tega srečanja bo jasno pokazal, v kolikšni meri je poraz proti Jugoslaviji vplival na sovjetske košarkarje. Olimpijski prvaki morajo zmagati, kajti samo tako lahko še računajo na osvojitev prvega ali drugega mesta. Poraz bi jim to onemogočil in tudi uvrstitev na tretje mesto bi bila v takem primeru izredno problematična. Presenečenje prvenstva je Kanada. Kanadčani so najprej v kvalifikacijskih tekmah izločili češkoslovaško, nato pa so še premagali evropskega podprvaka Španijo. V preostalih tekmah se bo Kanada spoprijela še z Jugoslavijo in SZ, zato bo ostala verjetno zmaga nad Španijo edina njena zmaga v finalnem turnirju. Že to pa je za Severne Američane lep uspeh. Jugoslovanska televizija bo danes dvakrat oddajala košarkarske tekme s svetovnega košarkarskega prvenstva v Portoriku. Najprej bo ob 17.15 oddajala posnetek srečanja med Jugoslavijo in Portorikom, nato pa bo ob 20. uri neposredno prenašala dvoboj med «plavimi» in Kanado. ATLETIKA MITING PRIJATELJSTVA Velik odziv najboljših SIENA, 11. — V nedeljo, 21. julija, bo v Sieni tradicionalni mednarodni atletski miting prijateljstva. Na njem bodo nastopili atleti s Kube, iz ZDA, SZ, Kenije, Nove Zelandije in Italije, medtem ko organizatorji pričakujejo odziv Francije, NDR, ZRN in Madžarske. Danes so zagotovili svoj nastop Kenijci Boit, Sang in Oukow, ameriški dolgoprogaš Shorter in Novozelandec Walker. Moški bodo tekmovali v iasled-njih disciplinah: 100 m, 400 m. 1500 m, 5000 m, 110 ovire, višina, daljina, krogla, disk, kopje. Zenske bodo nastopile v tekih na 109, 400 in 800 (ali 1500) m, v teku na 100 m z ovirami, skoku v višino ter metih krogle in diska. TENIS COLORADO, 11. — Dvaindvajsetletni ameriški teniški igralec Bob Cochran bo prestopil med profesionalne igralce ter bo igral v «Belem cirkusu» Boba Beattya. » « • AMSTERDAM, 11. — V tekmovanju za pokal švedskega kralja bo Italija igrala v drugem kolu proti Belgiji. • • • AMSTERDAM, 11. - Večina držav članic mednarodne teniške zveze je odklonila predlog Sovjetske zveze, da bi iz zveze izključili Južno Afriko. SZ je svoj predlog motivirala z rasistično politiko južnoafriške države. Z odklonitvijo predloga o izključitvi bo tako lahko Južna Afrika nastopila na tekmovanju za Davisov pokal. PRAGA, 11. — Olimpijski prvak v metu diska iz Miinchna, čehoslo-vak Ludvik Banek, je med včerajšnjim atletskim mitingom v Pragi vrgel disk 67,18 m daleč ter s tem izboljšal svoj rekord ter češki državni rekord za 26 cm. Svetovni rekord, ki ga branita Silvester in Bruch, znaša 68,40 m. , Lahko bi segli do samega Petrarke, ki se je v opisu svo-vzpona na Mt. Ventoux uprl srednjeveškemu odnosu do ^fave in s pesniškim navdihom slavil tišino gozda in travate ruše v gorah, ki mu sproščajo in dvigajo duha. Priznal •®> da mu je vzpon dal nov impulz v pesniškem ustvarjanju. so prispevali k temu novemu odnosu do gora, Dante, Laonardo da Vinci, Diirer in mnogi drugi, ki bi jih lahko «henovali idejne predhodnike planinstva, vrsta potopiscev 17. ^ Ì8. stoletja in John Locke s svojo prirodno filozofijo, ločilni delež za moderno gledanje na gorsko naravo pa je s Mojimi deli in zgledom doprinesel J. J. Rousseau s hval-^oami gorski pokrajini, z njenimi vrednostmi za človekovo duševno zdravje —- danes bi rekli za «mentalno higieno», s ®v°jim odnosom do hoje po pisanem gorskem svetu. Lesile ®t®phen imenuje Rousseauja Krištofa Kolumba Alp in «Lutra Jfhre planinske vere», ki jo je izpovedal v «Emilu» in v «Novi “»loizi». Ogenj grmade, na katerem so v letu 1762 sežgali ‘'Emila», je razsvetlil svet in ga vsega zajel z Rousseaujevo «filozofijo počitnic», je zapisal pred osemdesetimi leti avstr!j-alpinist Purtscheller. Ko so 1. 1962 slavili v Svici 250-kt-nico Rousseau j evega rojstva, so nekateri tožili o prevred-hotenju njegovega dela, češ da se ga polašča tudi turistična industrija. A človek je že tak, da se pri vsakem početju sklicuje tudi na teorijo in z njo na avtoritete. Ko si je človek sredi tega tisočletja začel gradili podobo sveta iz spoznanja, ne več iz vere, ko se je začel «prirodoslovni vek», je s svojimi prizadevanji vključil tudi Alpe v kulturno zavest, jih hotel spoznati in zato moral uporabiti posebna sredstva in orodje, da se je v gorah lahko manj tvegano gibal. Da se je to izpolnilo in da se je tega povsem navadil, je nekaj časa trajalo in tako se je planinstvo v današnjem smislu besede začelo razvijati šele sredi 19, stoletja, medtem ko so prirodoslovne vede dosegle svoje prve velike uspehe že v 17. in 18. stoletju, še globoko v 19. stoletju je bilo raziskovanje gora glavni utemeljeni motiv za planinstvo. V statutu švicarske planinske organizacije iz 1. 1863 je zapisano: «Društvo sd je zastavilo nalogo, da na izletih v Alpe spoznava gore topografsko, prirodoslovno in geografsko ter dosežene rezultate s tiskanimi poročili posreduje občinstvu.» Ni čuda, če je planinstvo od svojih prvih časov pa vse do danes tako povezano z duhovno kulturo, z znanostjo, z literaturo in drugim kulturnim tvorstvom. Nagibi prvih obiskovalcev gora v 18. stoletju so bili torej znanstvene narave, racionalistični, medtem ko je v Rous-seaujevih idejah že tudi romantično iskanje doživetja, že nekak predujem ali dopolnilo, saj je bil človek kaj kmalu razočaran nad uspehi razuma v dobi razsvetljenstva. Tako so racionalistični in iracionalistični nagibi človeka navajali k intimnejšemu stiku z gorsko naravo. Vendar je romantika prav zaradi reakcije na rezultate razumarskega veka dala planinstvu svoje odločilne impulze. Znanstveno raziskovanje je odpiralo oči in dajalo živ občutek za čustveno doživetje. Včasih so bili tudi raziskovalci poetični opisovalci gorskih lepot. Za popularnost gora so pomembne velike osebnosti, kakor so Byron, Goethe, Lermontov, Tolstoj in vrsta drugih, dalje znameniti slikarji alp- ske pokrajine od renesanse do Seganttnija in impresionistov. Ta popularnost in obenem iskanje umetniške resnice in estetike v planinski tematiki je seveda še bolj okrepila misel, da mora planinstvo v vsakem času imeti tudi svojo idejno vsebino, svoj idejno filozofski odgovor na vprašanje: Kakšen je svetovni nazor, ki združuje planince? Ali sploh lahko o njem govorimo? Ali je planinstvo za človeka res lahko življenjska oblika? Ali tudi vsebina? Ali človeka gore res poboljšujejo, ne samo preizkušajo, ali pa je ravno v tej preizkušnji pozitivni učinek na človekovo osebnost? Tone Svetina je o teh vprašanjih pisal v vseh svojih planinskih spisih. Svoj nazor o planinstvu je izpovedal že v polemiki iz 1. 1959: «Tudi Evropo že danes zajema valov j e ame-rikanizma in tehnizadje. Življenje se nam spreminja v hlastanje za vtisi in stvarmi. Praktične posledice: Življenje v asfaltni džungli danes tudi pri nas ni nikomur tuje, saj se svetovna moralna kriza in zatohlo vzdušje čuti tudi pri nas. Neredko zaznamo pri ljudeh simptome plitvosti, majhne pripravljenosti na žrtve, oboževanje materialnih ugodij, hedonistično uživanje in apatičnost do družbenih vprašanj. Ti znaki označujejo modemi čas in tkzv. modernega človeka. Zato se vprašujemo, ali je naključje, da se mnogo ljudi predvsem v mestih, kjer družba skrbi za potrebno razvedrilo, kljub temu prijema ubijajoča osamljenost sredi kroga prijateljev. Da se drugih polašča brezciljna utrujenost in naveličanost ali da imamo priliko videti drzno tekmo za položaje v družbi s strani ljudi, ki jim ta mesta ne gredo. Tu imam v mislih ljudi, ki jim gore ne bodo nič dale. Ki jim bodo pokazale svojo hladno obličje, čeprav jih z žičnico postavimo na kakršenkoli hrib. Človek, ki s praznim srcem prihaja v gore, bo s praznim srcem odhajal.» (PV 1959, str. 246), Temu Svetinovemu naziranju je treba pritrditi. Svetovni nazor zavzema stališče do vsega spoznanega na svetu, do bivanja, do uveljavljanja, do velikih in malih življenjskih vpra- šanj. Zato si težko zamislimo, da bi milijone planincev združevala neka posebna skupna in totalna miselnost in jih duhovno povezovala. Goré same in ljubezen do njih nam ne morejo graditi svetovnega nazora, pač pa naš svetovni nazor vpliva na naš odnos do gorskega sveta in vsega početja v njem. V istem spisu je avtor zelo razločno opredelil svoje nazore o etično-vzgojnem in družbenem pomenu planinstva. «Sicer gore niso edino področje, kjer bi človek našel svoje ravnovesje in krepil svoje psihične in fizične sile za pozitivno delo v družbi. So pa vsekakor za velik del ljudi ki imajo ljubezen do prirode, sredstvo izredne mentalne higiene. če skušamo ugotoviti odnos sodobnega osveščenega človeka do sveta In prirode in pojasniti iskanje moči v samoti v prostranstvu gora, moramo nakazati razliko do občutka osamljenosti, kajti oba pojava, osamljenost in želja po samoti sta v naši družbi navzoča in nam nista tuja. Vprašamo se, čemu si želimo samotnosti v gorah? Ali ta občutek lahko primerjamo z osamelostjo, ali je to beg pred družbo, nevera in znak odmaknjenosti? Občutek osamljenosti in družbene indiferentnosti je pravemu gorniku tuj. To je znak nemoči, razkroja osebnosti, nevere in resignacije. Tu poganja plevel pasivizma, oboževanje nesmiselnosti življenja in objokovanje krivic, ki jih nad posameznikom zagreši družba. Te vrste bolezni goré ne zdravijo. Samote pa si želi duša močne osebnosti, ki v obličju pri čujočega utripa vesoljne prirode išče izraz, prvino in težnje lastnega jaza. Išče življenja, ne smrti, čeprav jo izziva. Boja ne poti pomiritve. Lepote, vere, moči in dejanja. Preizkuša svoje moči, včasih trepetaje v dvomu, tesnobi in grozi, in se omamlja v zavesti moči in zanosa. To so občutki ki lih v tej ali oni obliki doživljajo gorniki. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 4tf 38 79 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Podružnica Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 12. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst PO IZJAVI GENERALA SPINOLE Verjetno bo vojak novi predsednik portugalskega ministrskega sveta Spor o kolonijalnih politiki med levičarji in centristi povod za vladno krizo Posegi Slovencev na mednarodni konferenci (Nadaljevanje s 1. strani) LIZBONA, 11. — V portugalski prestolnici se mrzlično nadaljujejo pogajanja za rešitev vladne krize, ki so jo povzročili premier Palma Carlos in štirje ministri s svojim odstopom. Vsekakor pa nova vlada ne bo sestavljena pred koncem tedna. Tako je poudaril v pogovoru s časnikarji predsednik države general Spinola, ki je dejal, da pred soboto ne bo imenoval novega ministrskega predsednika. Portugalski predsednik se je danes sestal z ministri vladnega kabi- neta, ki niso podali ostavke. Po kratkem razgovoru jih je razrešil njihovih funkcij in se jim zahvalil za doslej opravljeno delo. V tej zvezi je Spinola izjavil, da je njegov ukrep logična posledica odstopa Palme Carlosa in štirih ministrov. «Ker sem sprejel premierovo ostavko — je dejal — je bilo logično, da sem razrešil ministrske dolžnosti tiste, ki niso odstopili To je popolnoma v skladu z amandmajem ustavnemu zakonu, ki ga je odobril državni svet, po katerem bo imel ministrski pred- •aiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii OPOZORILO ZNANSTVENIKOV DELEGATOM KONFERENCE O MORJIH V CARACASU Tanka plast petroleja ogroža vzajemni vpliv med atmosfero in oceani Protislovju, ki so se nakopičila v «dosjeju o režimu /morij», je mogoče rešiti le s skupno mednarodno akcijo CARACAS, 11. — V svetu, ki je vse bolj odvisen med seboj, imajo morja in oceani vedno večjo vlogo, ne le kot komunikacijske in plovne poti ter kot zakladnica naravnega bogastva rib. temveč tudi kot vir surovin in energije za prihodnost človeštva. Jasno je torej, da je posodobljenje mednarodnega morskega prava prav zaradi tega zelo zapleteno vprašanje, kjer pridejo interesi držav večkrat navzkriž in ni nepričakovano dejstvo, da tretja mednarodna konferenca o morjih v Caracasu le s težavo rešuje zastavljene probleme. Sedanje pomorsko pravo je staro že nekaj stoletij in je izraz interesov največje pomorske velesile prejšnjih časov, to je Velike Britanije. Tudi meja 12 milj teritorialnih voda je hči tedanjih časov in razvojne stopnje tedanje vojne tehnologije ko topovi niso streljali več kot 12 milj daleč. Na dlani je, da kljub več. kratnim popravkom in prilagoditvam pomorski zakonik ne ustreza več potrebam in zahtevam današnjega sveta. Večkrat je bil že povod za spore in nesoglasja zlasti zaradi meje teritorialnih voda. Tak spor je na primer zastrupil odnose med Islandijo in Veliko Britanijo, ker so Islandci raztegnili mejo svojih voda na 20 milj, da bi branili interese svojih ribičev pred Britanci in Nemci, ki so z velikimi ribiškimi brodovji in moderno tehnologijo izpodrivali šibkejše tekmece, čeprav se je London obregnil ob ukrep islandske vlade, ni pa niti za trenutek pomišljal in je raztegnil do 50 milj od obale mejo svojih teritorialnih voda, ko si je prisvojil naftna ležišča v Severnem morju. Za raztegnitev meje teritorialnih voda do 200 milj od obale in priznanja obalnim državam do izključne gospodarske cone na tem področju se zavzemajo predvsem države v razvoju, ker b: jim to zagotavljalo na-glejši gospodarski razvoj, hkrati pa bi bil tudi odraz neodtujljive pravice vsake suverene države, da svobodno razpolaga s svojim bogastvom na kopnem in na morju, kot je poudaril jugoslovanski predstavnik na konferenci dr. Vratuša. S temi glavnimi temami pa še niso izčrpani vsi problemi, saj so se v «dosjeju o režimu morij» nakopičila vsa svetovna protislovja in kaže, da je ta vprašanja mogoče urediti le skupno, ob posebnem upoštevanju zahtev držav v razvoju- Tretja konferenca OZN o morjih je največji mednarodni simpozij vseh časov, saj se ga udeležuje nad 5.000 delegatov, ki zastopajo 150 držav. Razprava, ki naj bi bila po prvotni zamisli zgolj tehničnega značaja, je takoj zabredla v razburkane politične vode. Prva čer, ki je še niso prepluli, je vprašanje sodelovanja predstavnikov osvobodilnih gibanj na konferenci. Za njihovo polnopravno udeležbo se zavzemajo predvsem države v razvoju, nasprotujeta pa ji Izrael in del latinsko • ameriških držav. ■■ < Medtem ko gre razprava v plenarnem zasedanju proti koncu in se delegati pripravljajo za delo v komisijah, je načeinik švicarske delegacije Jean Monnier govoril v imenu držav, ki nimajo izhoda na morje. Govornik je poudaril, da sicer soglaša z raztegnitvijo meje teritorialnih voda do 200 milj od obale, pod pogojem pa, da se zaščitijo interesi držav, ki nimajo dohoda do morja. Za te države je zahteval, da se jim prizna pravica do svobodne plovbe in do tranzita po državah, ki so med njimi in morjem. Poudaril je nadalje, da bi morale tudi te države sodelovati v morebitni mednarodni ustanovi za izkoriščanje oceanov. Delegate, ki so obravnavali zlasti vprašanje izkoriščanja morskih bogastev, je belgijski znanstvenik Rene Van Grieken opozoril na nevarnost onesnaženja in okužbe oceanov V tej zvezi je poudaril, da predstavlja iz- leja, ki prekriva morsko gladino, veliko večjo nevarnost za okolje kot pa madeži in kepe težkih olj, ki jih zasledimo na vseh morjih. Plast petroleja namreč ruši vzajemni vpliv med gladino oceanov in atmosfero. Oceani namreč vsrkajo 70 odstotkov sončne toplote, ki pride na Zemljo, nadzorujejo razpoložljivost kisika in so vir 300 milijard ton sladke vode, ki vsako leto izpuhti v atmosfero. Človek s svojim nerazsodnim dejanjem lahko onesposobi ta naravni mehanizem, ki mu omogoča življenje, saj se je 95 odstotkov petroleja ki ga najdemo na oceanu, steklo v morje s kopnega. Dve «vesoljski» novici iz Sovjetske zveze MOSKVA, 11. —• Agencija «Tass» jc sporočila, da bo potovanje vesoljske ladje «Saljut-3» z dvema sovjetskima kozmonavtoma, trajalo še teden dni. V kratki informaciji sporoča tudi, da je delovanje vesoljske postaje dobro in, da se kozmonavta izvrstno počutita. Druga vest prihaja tudi iz Sovjetske zveze. Trije ameriški a-stronavti Staford, Brand in Slay-ton, ki se bodo čez dvanajst mesecev s kapsulo Apollo združili s sovjetsko vesoljsko ladjo Sojuz, so odpotovali iz Sovjetske zveze. V «zvezdnem mestu», ki leži v bližini Moskve, so se ameriški in sovjetski vesoljci več kot dva tedna pripravljali na skupno vesoljsko akcijo. sednik pravico, da izbere člane svoje vlade. (Te je doslej imenoval predsednik republike.) Spinola je poudaril, da z razliko od prejšnje vlade, bodo v novi prevzeli ministrska mesta nekateri častniki in možno je, da bo tudi predsednik vlade vojak. «Podpolkovnik Firmino Miguel?» je vprašal časnikar. «Lahko tudi on, saj je vojak,» je odgovoril portugalski predsednik. Podpolkovnik Firminio Miguel je bil do sedaj obrambni minister. Odstopil je skupaj s premierom Palmo Carlosom in drugimi tremi ministri, ostavke pa ni utemeljil s političnimi razlogi kot ministrski predsednik, pač pa z dejstvom, da bi rad obvaroval oborožene sile pred vsakršno povezavo s strankami. Po mnenju uglednih političnih komentatorjev v Lizboni je vladna kriza izbruhnila zaradi spora o kolonialni politiki. Levičarske stranke zahtevajo, da se vprašanje reši brez o-klevanja s priznanjem neodvisnosti kolonijam, centristom, ki so povzročili krizo, pa se ne mudi in vztrajajo pri zamisli luzitanske federacije. Po mnenju komentatorjev, naj bi levičarske sile z zadovoljstvom sprejele imenovanje vojaka za ministrskega predsednika, ker bi bilo to jamstvo za dosledno izvajanje programa oboroženih sil, ki ga brezpogojno podpirajo. Desno krilo vladne koali cije pa trdi, da je treba program spričo političnega in gospodarskega stanja v državi spremeniti in sprejeti ukrepe, ki naj preprečijo gospodarski, socialni in politični kaos. Pri tem imajo v mislih predvsem stavke, s katerimi so delavci podkrepili svojo zahtevo po višjih mezdah in boljših delovnih pogojih. ver jan ja manjšinskih struktur in I s-pSi dobiva oblite pravega otioSve» Sj .pr?,“r “dl v. ”kvl™ ^ nnrtirania p™, iti™ • javnosti ob letošnjem «letu o demo- stavljen sardinski jezik, čeprav ga ; govori ogromna večina prebivalcev otoka. Delo druge komisije za družbenogospodarska vprašanja je začel s pozdravnim nagovorom predsednik prof. Vladimir Klemenčič, ki je udeležencem predlagal, naj bi dali prednost poročilom, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji. Prvo porčoilo, z naslovom «Ekonomski aspekti manjšinske problematike» (poročilo objavljamo v skrčeni o-bliki na drugem mestu) je podal prof. Aleš Lokar. Ob njem se je razvila razprava, v katero so posegli prof. Breznik iz Beograda, prof. Valussi s tržaške univerze, prof. Hočevar in nekateri drugi strokovnjaki. Prof. Breznik je o-pozoril na pomen ljudskih štetij tudi za ugotavljanje razsežnosti ; nasprotju z izvajanji prof. Lokarja, posameznih manjšin, v tej zvezi pa ' da je namreč slovenska manjšina je poudaril nujnost globljega pre- i premalo zastdpana v bančništvu, glasila Organizacija združenih narodov. Po krajšem posegu prof. Lokarja, ki je med drugim poudaril. da Slovenci v Italiii ne priznavamo izsledkov ljudskih štetij iz leta 1961 in iz leta 1971, je prof. Hočevar postregel z vrsto podatkov o stopnji izobrazbe slovenske manjšine v tržaški pokrajini. Navedel je, da se je ta stopnja v zadnjem desetletju znatno dvignila, saj je odstotek Slovencev z visokošolsko izobrazbo narastel z 1,14 na 2.21%, odstotek Slovencev s srednješolsko izobrazbo pa s 4,61 na 9,27%. Po mnenju prof. Va-lussija se je stanje manjšine na Tržaškem v zadnjem desetletju izboljšalo tudi kar zadeva stanovanja. poklice in starostno dobo, v zavarovalstvu in podobnih dejavnostih, pa je ugovarjal, da Slovenci le razpolagamo z denarnimi zavodi. Sledilo je poročilo z naslovom «Zgodovinski in politični oris gospodarskega življenja v Italiji», ki sta ga pripravila prof. Turina in dr. Cupin. Poročilo — ki ga tudi objavljamo na drugem mestu v skrčeni obliki — je prebral V. Turina. Na popoldanskem zasedanju ko misije za družbenogospodarska vprašanja manjšin je najprej posegel Gorazd Vesel, ki je analiziral ljudska štetja v luči manjšinske problematike. O nekaterih podrobnih kulturnih in socialnih vprašanjih Slovencev v Kanalski dolini je spregovoril Franc Mljač, ki je na koncu opozoril tudi na nerazumevanje cerkvenih oblasti za potrebo domačinov, da se versko izražajo v materinem jeziku. Stojan Spetič je podal v skrčeni obliki obnovo svojega poročila o medsebojnem vplivanju mehanizmov kapitalističnega proizvodnega sistema in pojavih asimilacije sloven- Portugaiski vojaki nadaljujejo z represijo proli mozambiškemu prebivalstvu MILAN, 11. — Kljub strmoglavljenju Caetanovega fašističnega režima se položaj v Mozambiku ni veliko spremenil in portugalska vojska še vedno nadaljuje z represivnimi akcijami proti prebivalstvu. Tako sta dejala voditelja Frelima Jose Germano in Maria Teresa Antonio v pogovoru s časnikarji na sedežu milanske CISL. Edini odraz velike spremembe na Portugalskem je po besedah revolucionarjev dejstvo. da so portugalske čete demoralizirane, kar pa je tudi vzrok Caetanovega padca. Germano in Antonieva sta poudarila. da je do srečanja med Fre-limom in portugalskim zunanjim ministrom Soaresom v Lusaki prišlo na zahtevo slednjega. Predstavniki mozambiškega osvobodilnega gibanja so mu obrazložili svoje zahteve (takojšnje priznanje neodvist-nosti), ki jih je Soares vzel na znanje in obljubil, da bo seznanil ■iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimnnuiiiiinium PRED SEPTEMBRSKIMI POGAJANJI V ŽENEVI Omehčano stališče Izraelcev do palestinskega vprašanja Z odložitvijo Fahmijevega obiska v Moskvi si SZ skuša ustvariti objektivno sliko o dogajanjih na Bližnjem vzhodu KAIRO, 11. — Kljub navideznemu zatišju, ki je nastopilo na področju Bližnjega vzhoda (če izvzamemo zadnje izraelske napade na libanonska pristanšiča), je politična dejavnost glede reševanja številnih zapletenih vprašanj na tem področju zelo živa. Vanjo so zapletene svetovne velesile in predvsem Izrael ter razne arabske države, vštevši tu tudi organizacije palestinskih borcev za svobodo. V trenutku, ko pišemo, ni prišlo do bučnih dogodkov, navesti pa je treba nekaj dogajanj, ki so značilna za to obdobje Predvsem je treba omeniti, da je Sovjetska zveza zahtevala, da se obisk egiptovskega zunanjega ministra Fahmija odloži do prihodnjega oktobra, čeprav bi ta moral po prejšnjih dogovorih prispeti v Moskvo sredi tega meseca. Zakaj Sovjetska zveza odlaša pogovore s kvalificiranim predstavnikom predseonika Sadata" Verjetno je treba moskovske pomisleke pripisati nerazčiščenemu političnemu položaju v skupnosti arabskih narodov ter še posebej glede njihovih odnosov do Palestincev. Libanona in Jordanije. Ne smemo mimo dejstva, da je v teku močna arabska akcija raznih držav tega področja za tesnejšo povezavo arabskega sveta z Evropo. V tej razvija močno aktivnost predsednik Zveze arabsko-ev-ropske solidarnosti Raymond Of-froy, ki se je zadržal 2 dni v Damasku v Siriji. Offroy je med svojo vlado z njimi. Poudaril naj _________ . _____j.. _____^ ^ bi tudi, da ni pooblaščen za sklep- j drugih obiskal ^ tudi golansko pod čna pogajanja. I ročje ter mesto Kuneitro. Ob o- .......................'in.....i....................„„„„„„„„„ V SAMOOBRAMBI 1E ZABODEL MISOVCfl FflLVELLO 12 let zapora anarhistu Mariniju Branilci: «Marini je plačal za svojo antifašistično doslednost in za mlačnost protifašističnih sil» VALLO DELLA LUCANIA, 11. — Z obsodbo anarhista Giovannija Marinija na 12 let zaporne kazni zaradi namernega umora se je davi v tem mestu zaključil proces proti anarhistu, rženemu, da je leta 1972 z nožem zabodel misovskega aktivista Falvello. Sodniki so priznali obtožencu razbremenilno o-koliščino hude provokacije in ga oprostile obtožbe pretepa. Te obtožbe sta bila oproščena tudi anarhist Mastrogiovanni in misovec Alfinito. Marini je sprejel obsodbo zelo mirno. Pozdravil je tovariše s pestjo in začel peti borbeno pesem «Partizani niste umrli zaman». Takoj nato je mimo sledil orožnikom, ki so ga peljali v zapor. Odvetnik Giuliano Spazzali je v imenu Marinijevih branilcev izjavil časnikarjem, da je bila stroga obsodba predvidljiva zaradi zaprtosti sodnega zbora in enosmernosti razprave. Branilec je poudr-il, da je sodna razprava kljub tem omejitvam pokazala, da je Marini nedolžen. Pribil je, da je bila obtoženčeva usoda že začrtana, še preden so pre-l.'.iih proces v Salernu, ko so obtožencu prinesli razbremenilo okoliščino provokacije, da mu ne bi priznali samoobrambe. Kljub pristranosti — je poudaril Spazzali — pa so bili sodniki prisiljeni priznati, da jj bila fašistična provokacija vzrok Marinijeve reakcije. «Proces — je zaključil odvetnik — bo spodpudil vse protifašistične sile. da ponovno začnejo oster boj preti mračnim silam v državnih u-stanovah. Tovariš Marini je drago plačal svojo antifašistično doslednost, plačal je tudi za našo mlač- nost.» redno tanka in nevidna plast petro- Se ostreje so razsodbo porotnega sodišča v Vallu della Lucania o-cenili anarhisti. Dokument vsedržavnega c '.bora anarhistov trdi, da so sodniki skupaj z Marinijem, ki je bil kriv le, da se je branil pred napadom fašistov, obsodili vse partizane, ki so tudi krivi zločina, da niso klonili fašističnemu nasilju. Odbor poudarja, da je nujno začeti oster boj proti fašističnim silam in trdi, da bo soodgovoren za fašistične zločine vsakdo, ki oo v tem boju okleval. Anarhistično glasilo «Umanità Nova» pa trdi, da je sodišče obsodilo Marini ja na 12 let zapora, čeprav jj obramba neoporečno dokazala, da je anarhist nedolžen. Zato list poziva vse antifašiste na boj za strmoglavljenje sedanjega režima. Občinstvo, v glavnem pripadniki levičarskih izvenparlamentarnih «ribanj, ki je čakalo vso noč pred ? dno palačo na razsodbo, je uprizorilo mirno manifestacijo po mestnih ulicah. Manifestanti so nosili transparente z napisi, ki so obljubljali Mariniju svobodo in so kričali protifašistična gesla. Javni tožilec, ki je zahteval za Marinija 18 let zaporne kazni, je vložil priziv proti razsodbi porotnega sodišča in zahteval, da se anarhistu ne prizna niti razbremenilna okoliščina hude provokacije. Prav tako so vložili priziv proti razsodbi Marinijevi branilci, ki so zahtevali tudi, naj sodišče izpusti anarhista na začasno svobodo. Alkoholizem v ZDA NEW YORK. 11. — Ministrstvo za zdravstvo in vzgojo ZDA je sporočilo, da je med ameriško mladi no bolj priljubljen alkohol, kot pa «toliko opevana» marijuana. Mini- ster za zdravstvo Caspar Weinber-ger je izjavil, da se je število mladih Američanov, ki so podvrženi alkoholu toliko povečalo, da postaja ta pojav že univerzalnega značaja. Sporočilo odkriva še, da pretirano uživanje alkohola in tobaka povzroča tudi rakasta obolenja. Mladi Američani imajo raje pivo in vino kot pa žgane pijače, predvsem zaradi nižjih cen, pa tudi zaradi psiholoških vzrokov, saj starejša generacija uživa predvsem žgane pijače. Ministrstvo za zdravje sporoča še, da je okrog 5 odstotkov ameriških študentov alkoholikov, pri 23 odstotkih obstaja nevarnost alkoholizma, dvakrat toliko študentov pa namesto marijuane uživa alkohol. Nadaljuje se preiskava o ugrabitvi v Alassiu ALASSIO, 11. — Preiskovalne o-blasti so zavrnile zahtevo svojcev slikarja Berrina, da bi ustavile preiskavo o njegovi ugrabitvi. Neki višji častnik policije je izjavil, da bodo nadaljevali preiskavo, ker je to pač njihova dolžnost. Zahtevo po prekinitvi preiskave je postavil odvetnik družine Serrino. Zdi se, da so ugrabitelji zahtevali 300 milijonov lir odkupnine. SAN CIPRIANO ORENSE (Španija), 11. — Blizu Orense, v severozahodni Španiji, je volk raztrgal triletnega otroka. Dogodek v teh krajih ni prvi. Petega julija lani so volkovi ubili enajstmesečnega otroka in ranili nekega drugega. bisku je izjavil, da so Izraelci razdejali mesto, čeprav jih niso k temu silili varnostni razlogi. Ne smemo niti pozabiti dejstva, da so arabske države, ki pridelujejo in izvažajo petrolej, ukinile embargo glede Holandske. Spričo vsen teh dogodkov lahko trdimo, da bo razvoj na tem področju precej odvisen od sovjet-sko-ameriških odnosov. «Kipurska vojna» se je prav gotovo zaključila na pritisk ZDA in SZ. Prišlo je do novega političnega kurza, ki je zabeležil povečan vpliv ZDA v Egiptu ter drJočen odmik podpore Izraelu. S tem ni rečeno, da ZDA ukinile svojo podporo tej državi (Izrael še vedno prejema pošiljke najsodobnejših ameriških vojaških letal), toda vsa ^a politika gre po kolovozu političnega in vojaškega ravnotežja med Izra elei in Arabci. Izraelci bi se najraje pogajali ključno z Egiptom, ki je najmočnejši arabski partner. Kaj takega pa baje ne želijo več niti Amerikanci, ki za stopajo stališče, da bi se moral zrael pogajati predvsem z Jordanijo. Tu pa prihaja v ospredje vprašanje kontrole bregov reke Jordana. Kot je znano, so Izraelci zasedli že med vojno 1. 1967 zahodni breg te reke. Palestinsko vprašanje zadeva v mno-gočem prav ta področja. Izraelci se silovito otepajo, da bi zapustili področja ter trdijo, da predstavlja posest zahodnega brega reke Jordana njihovo nacionalno varnost. Tu pa se prepleta v veliki meri vprašanje Palestincev. Po zadnjih ve steh. ki jih je posredoval izraelski neodvisni list «Haarec», naj bi bili določeni izraelski politični krogi pripravljeni. da priznajo Palestince za etnično stvarnost. Za to izjavo naj bi se zavzemal izraelski zunanji mi nister Yigal Allon, medtem ko ministrski predsednik Rabin še neodločen. Kot je znano, je bivši mi nister za obrambo Moše Dajan za stopal stališče absolutne nadvlade I-zraela nad vsemi okupiranimi pod ročji. Politični premiki so torej na dnevnem redu in zato ni nič čudno, če tudi Sovjetska zveza zasleduje z veliko pozornostjo te dogodke. Najnovejše izraelsko stališče do palestinskega vprašanja (če bo do tega sploh prišlo) pa ne pomeni za I-zraelce priznanje samostojne udeležbe Palestincev na ženevski konferenci v septembru. Izraelci naj bi dopustili to sodelovanje le v okviru jordanske delegacije. Aretirana v Brescii osumljenec in priča BRESCIA, 11. —- Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia tor o smrti neofašista Silvia Ferrarija, je včeraj ponoči zaslišal mladoletnega Benita B. ter 23. letnega Giorgia Otellija. Sodnik dr. Vino je ukazal, naj priprejo mladoletnika in pričo, ker sta se izmikala jasnim odgovorom na zastavljena vprašanja. Številni delavci so namreč izjavili, da so videli tistega jutra, ko j_> prišlo v Brescii do fašističnega atentata, nekega mladeniča, ki je prišel iz neke hiše s torbo v rokah. Po izpovedih naj bi šlo za omenjenega Benita B. o katerem naj bi vedel nekaj več povedati Giorgio Otelli. Soočenje ni prineslo zaželenih rezultatov zaradi zadržanosti osumljenega mladeniča in priče. Preiskovalni sodnik dr, Vino je nadalje ukazal naj v Genovi preiščejo stanovanje nekega univerzitetnega študenta, ki je svoj čas bival v isti sobi v Parmi s Silviom Ferrarijem, to je s tistim mladeničem, ki je bil ubit zaradi eksplozije nabojev, ki jih je prevažal z motorjem. Spočetka se je zdelo, da je bil genovski univerzitetni študent pove-...! z levičarskimi ek- straparlamentarnimi krogi, toda pe-iskava sama, kakor tudi izjave preiskovalnih organov so dokazali, da se kaj takega ne more trditi. Tudi preiskava v samem mladeničevem genovskem stanovanju ni nudila nobenega konkretnega obtožujočega dejstva. Skoraj vsak dan pa prihaja vedno v ospredje ime Carla Fu-magallija, ki je baje nameraval izvesti s svojim fašističnim gibanjem pravcat državni udar na dan praznika republike. Zvedelo se je, da je med drugim odkupil neko znano umetniško sliko za katero je vedei, da je ukradena. Karabinjerjem pa se ni posrečilo da bi dokazali, da so neofašisti deponirali v nekatere banke vsote, ki gredo do 16 milijard lir. Umrl Nnklnv nagrajenec Paer Lagcrkvist STOCKHOLM, 11. — Umrl je Nobelov nagrajenec za literaturo, Šved Paer Lagerkvist. Rodil se je 1891 in je bil v otroštvu vzgojen v strogem religioznem duhu. V Parizu, kamor se je preselil, je naletel na popolnoma drugačno okolje. Postal je pripadnik avantgardnih literarnih in umetniških tokov. Nobelovo nagrado je dobil v letu 1951, predvsem zaradi plodnega literarnega ustvarjanja Med njegova najbolj pomembna dela spadajo zbirka poezij «Pot veselega človeka» (1921), zbirka dramskih del «Kralj» (1932) in «Človek brez duše» (1936), novela «Krvnik» (1933) in romani «Palček» (1944) in «Baraba» (1950). MILAN, 11. — Preiskovalni sodnik dr. Assante je prijavil sodišču tri desničarske mladeniče, ki jih obtožujejo poskusa umora nekaterih študentov nasprotne politične usmerjenosti. Do poskusa umora je prišlo v februarju letos pred nekim lokalom, kjer so fašistični atentatorji streljali na svoje nasprotnike. Pri streljanju je bil ranjen neki japonski trgovec. skega prebivalstva, medtem ko je predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bolè še posebej opozoril na dejstvo, da oblasti v zadostni meri ne upoštevajo specifičnih potreb narodne manjšine, da se uveljavlja tudi v gospodarstvu. Po pričevanju Stanka Boleta je prosil za besedo prof. Valussi, iz delovnega predsedstva komisije, ki je v dolgem posegu skušal pobijati trditve slovenskih diskutantov. Najprej je Slovencem, ki so posegli v razpravo, očital, da iz njihovih poročil veje nezadovoljstvo, obenem pa podcenjevanje zgodovinskega trenutka sredi 60. let, ko so predstavniki slovenske manjšine bili vključeni v razne krajevne oblastvene organe. Očital jim je tudi, da so se preveč sklicevali na svoje vire in manj na italijanske, kakor tudi, da se iz njihovih pričevanj ni poznalo sprememb, do katerih je prišlo v zadnjih letih in katerih sad je tudi mednarodna konferenca. Dr. Alešu Lokarju je Valussi pripomnil, v zvezi s podatki o ljudskem štetju, da žive Slovenci v mestu, pretežno v predmestjih in zlasti na Krasu. Dr. Turini in dr. Cupino pa, da nista dovolj upoštevala dejstva, da se je število učencev v sloven skih šolah od leta 1965 začelo nezadržno večati, kar naj dokazuje pozitivne znake razvoja. Posebno polemično je Valussi odgovarjal Volku glede odtujevanja večjih površin slovenske (Valussi je dejal, da je to predvsem agrarna) zemlje. Dejal je, da ne gre za načrtno raznarodovalno politiko, pač pa za logično posledico razvoja velikega mesta, ki se širi na podeželje in tu ustvarja svoje strukture in insfrastrukture. Nasprotujoče interese pa je treba u-sklajevati v organih ozemeljskega načrtovanja. V zvezi s sodelovanjem Slovencev v teh in drugih odločujočih organih je Valussi navedel primer odbora CRES pri deželi, kjer je prisoten en Slovenec, kakor tudi vse izvoljene organe, kar naj dokazuje, da so Slovenci že soudeleženi v fazi odločanja. Kot primer je navedel, morda ne povsem posrečeno, kraške rezervate in dejstvo, da je bil zakon u-maknjen, ko so se mu Slovenci uprli. Dejal je še, da je treba zmanjšati pomen kmetijskega vprašanja, s Kodričem pa je polemiziral, češ da Slovenci lahko na zelo preprost način pridobijo v preteklosti izmaličene priimke, da pa so to, v večini že storili takpj, po vojni. Gorazdu Veselu je dejal, da ne sprejema sklicevanja na število Slovencev v Benečiji na osnovi zadnjega ljudskega štetja 1921, ker da se je zaradi izseljevanja tamkajšnje prebivalstvo skrčiio vsaj za polovico. Mljaču pa je dejal, da je v Kanalski dolini kvečjemu 12 odstotkov Slovencev, sicer pa je večina prebivalstva «kozmopolitska». Do te ugotovitve je prišel na osnovi podatka, da večina prebivalstva govori 3 do 4 jezike. Na koncu je Valussi napovedal, da sta s prof. Klemenčičem pripravila poročilo o odprti meji in vlogi slovenske manjšine. Valussiju sta v nadaljnjih posegih replicirala dr. Rafko Dolhar in pokrajinski svetovalec iz Gorice Silvino Poletto. Francoski misijonar na Japonskem «žrtev onesnaženja» TOKIO, 11. — Občinski odbor najbolj onesnaženega japonskega mesta Kawasaki je priznal francoskemu katoliškemu misijonarju Edwar-du Brozstowskemu status «žrtve atmosferskega onesnaženja» in mu kot takemu priznal pravico do pokojnine. Misijonar, visok in močan 42-letni moški, je prišel na Japonsko pred 12 leti in se naselil v Kawasakiju. Pred enim letom je imel prve motnje na dihalih in zdravniki so ugotovili, da se je nalezel kroničnega bronhitisa kot posledico vdihavanja onesnaženega zraka. Zato mu je občinski odbor priznal pravico do pokojnine. Onesnaženje v Kawasakiju, industrijskem mestu nedaleč od Tokia, ima že dramatično razsežnost: doslej so našteli že 1092 pacientov, ki se zdravijo na stroške najbolj onesnažujočih industrij za posledicami okuženega zraka, 92 ljudi pa je zaradi onesnaženja umrlo. Rudarska nesreča v Španiji BARCELONA, 11. - Štirje rudar-so umrli v rudniku kamene so-v bližini Cardone. Nesreča se zgodila, ko je dvigalo, na katerem so delali ponesrečenci, zgrmelo v 60 metrov globok jarek. Dolhar je najprej dejal, da Slovenci nismo zadovoljni z obstoječim stanjem in da je mednarodna konferenca dokaz tudi te danosti. V nasprotnem primeru, če bi Italija spoštovala mirovne pogodbe, londonski sporazum in lastno ustavo, bi tudi taka konferenca bila morda odveč. «Pacta sunt servan-da» je opozorilo, ki velja predvsem za večino. Glede Valussijeve trditve, da so Slovenci že prisotni organih odločanja, je navedel svoj primer, ko v občinskem odboru zastopa sicer slovensko grupacijo, a je v njem predvsem kot tehnik, pa čeprav na osnovi širšega političnega sporazuma. Taki politični sporazumi pa so naključnost, ni pa prisotnost Slovencev v organih odločanja istitucionalizirana. Prav to pa zahtevamo. V tretji komisiji, v komisiji ustavnopravnih vprašanjih je referent prof. Bartole obnovil glav ne misli osnovnega poročila iz prejšnjega dne, nakar je dr. Peter Leu-precht prikazal nekatera načela, ki jih glede manjšinske problematike ima evropski svet, nakar je prof. Simagra prebral poziv, ki ga je prof. Sperduti poslal zasedanju imenu evropskega združenja za človečanske pravice. Prof. Sperduti apelira na to, naj bi manjšine u-živale enakopravnost, naj bi se u-veljavila načela o človeških pravicah in pri tem ugotavlja, da so ustrezne organizacije potrebne tudi po drugi svetovni vojni ker zadevni manjšinski problemi niso bili še rešeni. Prof. Sperduti v svojem pozivu govori tudi o mednarodnih sporazumih in pogodbah ter o raznih organizacijah, ki pa žal ne dosežejo zaželenih rezultatov. V zvezi s tem je omenil tudi nekatere ugotovitve, do katerih je prišlo na občasnem ustreznem zasedanju, ki so ga Združeni narodi priredili v Ljubljani, pa tudi na nedavnem seminarju o narodnih manjšinah v Ohridu. Pri tem je ugotovil, da je skrajno težko najti rešitev, ki naj bi bila veljavna za ves svet, ko pa je težko najti rešitev celo za omejena področja. V diskusijo je nato posegel sen. prof. Paolo Sema, ki je orisal razmere, v katerih živi slovenska manjšina v Italiji. Svoje izvajanje je povezal z zakonskim predlogom za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki ga je predložila pred štirimi leti v Rimu KPI. Spregovoril je nato Antonio Borme, predsednik Italijanske unije za Reko in Istro. Njegov poseg bomo objavili v izvlečku jutri. V popoldanskih urah se je zvrstila vrsta govornikov začenši z Briiglom, ki je govoril o pravicah narodov do samoodločbe in razvijal načela nediskriminacije ter načela teritorialne, kulturne in osebne avtonomije. Razpravljal je o dveh vrstah manjšin, o manjšinah, ki živijo ob mejah države ter o manjšinah, ki živijo v notranjosti dežele, ali pa razpršene. Prof. dr. Gavro Perazič s pravne fakultete v Titogradu je obširneje razpravljal o vprašanju reciproci-tete glede spoštovanja manjšinskih pravic po mednarodnem pravu in ob zaključku ugotovil, da tudi v primeru, če član neke manjšine ali določen kolektiv iz neke manjšine krši zakon države, v kateri živi, zadevna državna oblast zaradi tega prekrška ne sme kaznovati manjšine kot skupnosti. Prišla je nato razprava o nekakšnem katalogu pravic manjšin, katalogu, ki bi na eni strani zapolnil praznino v mednarodni manjšinski praksi, na drugi pa opozarjal na minimalna določila, ki naj urejajo manjšinsko problematiko. O razmerah na Koroškem je v 1-menu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnega sveta spregovoril dr. Franci Zwitter, ki je ugotovil, kako avstrijske oblasti ne kažejo volje za rešitev vprašanja koroških Slovencev, kajti po devetnajstih letih, odkar je v vejjavi državna pogodba, še niso rešili cele vrste vprašanj, nasprotno izvajajo še vedno zgrešeno delitev Slovencev na Koroškem v nacionalno zavedne Slovence, ki da so deželi sovražno razpoloženi, ter na tako imenovane «vindišarje», ki niso nič drugega kot nacionalno nič več zavedni Slovenci, ki jih pa avstrijske oblasti cenijo in upoštevajo kot «svoje» ljudi. Očrtal je tudi problem «preštevanja» koroških Slovencev in razne pritiske, pa tudi dinamitne atentate in svoja izvajanja zaključil, da bi se nihče ne čudil, če bi se nekega dne koroški Slovenci obrnili za pomoč na matično državo in na mednarodne kroge. Nato je na dolgo govoril docent na pravni fakulteti v Prištini dr. Esad Stavileci, ki je govoril o «politično teritorialni avtonomiji in nacionalni manjšini». Govoril je o izkušnjah Jugoslavije z nacionalnimi manjšinami, v konkretnem primeru z albansko manjšino na Kosovu in ugotovil, da so avtonomne enote nastale že v času NOB, da albanska nacionalna skupnost na svojem ozemlju, kjer njeno prebivalstvo predstavlja večino, u-živa vse pravice, ki so izražene že v ustavi ter v vsej zakonodaji, kar velja tudi za ostale nacionalne manjšine, na primer za turško manjšino. Takšna zakonska in tudi konkretna enakopravnost omogoča nacionalno afirmacijo in njihov napredek. Svoja izvajanja je predstavnik Albancev zaključil trditvijo, da bi se mogel marsikdo veliko naučiti od zgleda, ki ga riede tega daje jugoslovanska rešitev manjšinskega problema. V zvezi z nekaterimi trditvami, ki jih je postavil Briigel, je povzel besedo prof. Capotorti in sicer v zvezi s tolmačenjem načela o samoodločbi manjšin. V zvezi s tem je rekel, da bi bilo treba posebno v Evropi jemati načelo o samoodločbi z določenim smislom za realizem. Obširneje je nato govoril prof. Gustavo Buratti. Todor Dzunu s skopske pravne fakultete je govoril o jugoslovanskih izkušnjah s stališča mednarodne zaščite nacionalnih manjšin. V zvezi s tem je omenil zlorabo potreb manjšin in manjšin samih v mednarodnih odnosih, kar se je dogajalo v prvih letih po vojni tudi v jugoslovanskih odnosih z drugimi, toda od tedaj je minilo že 30 let in razmere v svetu so privedle do večjih sprememb. In vendar imamo še opraviti z državami, ki trdijo, da nudijo vse pravice vsem državljanom, toda to ni dovolj, kajti te države ne kažejo svojega aktivnega odnosa do manjšine; država mora za manjšino napraviti nekaj več, obravnavati jo mora kot posebno skupnost in v ta namen so potrebni posebni inštrumenti, ki naj manjšini omogočijo ohranitev kulturne dediščine, tradicij in ostale bitnosti in to ne v smislu, da to ohranja posamezni član skupnosti, pač pa manjšina kot celota. Razprava se je nadaljevala z nastopom inž. Stanislava Renka. Zvečer je župan Spaccini priredil v prostorih muzeja Revoltella v Ul. Diaz sprejem za udeležence konference, Kolektiv Primorskega dnevnika je sinoči za časnikarje, ki so akreditirani na mednarodni konferenci priredil v domači kraški gostilni v tržaški okolici prijateljsko srečanje, katerega so se udeležili izredno številni časnikarji ter nekateri drugi gostje. V imenu Primorskega dnevnika je vse navzoče pozdravil Gorazd Vesel, o značaju dnevnika in o nekaterih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti pa je spregovoril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Za njim je govoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Fran Zwitter. Senator Južno-tirolske manjšine Volgger se je toplo zahvalil za vabilo in dejal, da se pridružuje naporom tržaških in avstrijskih Slovencev za dosego svojih pravic. V imenu prisotnih časnikarjev pa se je za vabilo zahvalil dopisnik ljubljanskega Dela Jaka Štular. V prisrčnem ozračju se je prijateljsko srečanje zaključilo dokaj pozno v noč.