Potrošnik ti si kriv
»Potrašniia so krivi, da aam je osfcalo 15 ton fcruha.«
Ker Je aa Silvestravega zznanj-tcalo fcroha in so biM občani, ki jih v takih prianerih ozoadujemo b potrošnifci, besni, so peki po-skušali popraviti napako za 1. maj. Napekli so gocre fcmha, pri tem pa niso knaLi niita toiiaco časa, da bi se ozrli skoei ofcno m pogle-daii, kafco ¦vreme j«. Na žalost je txBo tepo ln ker so bffli prazni-fci, jo večina Ljubljančanov od-fila na izlete, k sorodnikom, ali pa na krajši dopust.
Poleg tega so biti prvomatjski praeniilkl dolgi in med tem časom so bile tiigavine zaprte, tako da ni mogel kntpiti krujha ndhde, fcu-
di tfcstd ne, ki bd ga raibffl. Tudi 1» so peki enostavno prezrli. Ker pa so odptrli novo linijo za petoo fcru-ha, kl je baje sposotaa speči kruh skoraj za pol Ljubljane, so pritisniH na guirib in čakaUi, kaj too.
Toda na žalost eo bili praznl-ki, t katerih so LjiuMjaiičaini za-pustiM svoje mesto In tako se ni zgodao xa&, raaen <la je fcruh ostal v skladižču.
TovariSi iz »2ita«, ki v glavnem preskrbujejo Ljubljano s tonthom 90 odlofino izjavlii, da se takih igric več ne gireclo. AJi bodo po-troSniM kiupcmili, tolako torufoa, fcot ga napefieijo, če ne, pa bodo utoraii drugo pot; speteli ga bodo
•vedno manj kot znaža poraba, preostali dbCaai pa na|j si kupdjo mnoko in tavas ter saml pečejo ksmh doma.
Nehot« sem se spomnll na na-So lesno indiisfcrijo, ki proizvaja pohlStvo Ludiraka XIV., pa tudl dmgih vladairjev in stiilov, pri bern pa pozablja, da so stanoranja dandanes majlina. Verjetno le za-nadi skramnosa še niso ugofcovi-U, naj si vsakdo naredd pohištvo sam, po meri, ond pa bodo izde-lovali takšnega, kot mdslijo, da je prav. čse pa sdučajno ne bo Slo v prodajo, bo isa to krriiva država (ki izumira), prearisoJu davld, da-jaltve, itd., pa tudi delavčd.
Kaj pa vodilni?
Pred časom so sindikati spre-jeli samoupraivTie sporazume o de. litvl   doihodka   in  osebmh   d<Aod-
kov, v posameanih dcgaTOOstih, ki v posdbni hait^ofriji obravnavajo in vrednotq}o tudi odgovomosl vodilniih asefo, še posebej pa vred-notdjo njihov napor za sprejema-nje pravilaai odločitav. Vprašanje je, zaikaj so bUi sklenjem taki sa-moupravnl sporazumi, če pa je rendarle jasno, da so potoašniki vsega krivi; če pa tve ravno oni, pa kdo drug.
»TovaTiŠi, toda ostaao nam je 15 ton kruha.«
Ne VOTJaimem, da je t» papoi-noma nekaristen proizvod, saj bl se ga Le mafrsiikje d-alo uporabiti, ne samo aa drobtinioe, ki kot pravijo v »2itu«, baje ne gredo v prodaoo. Verjetno bo breba neikaj storitl ki ne saimo obtoževatd po-tročiniikov, da niso teupili kiruha. §e posebno zato ne, ker so pekd
občane navadili, da si mora-jo kruh pT©d praBniki preskrbeti vsaj do 12. urc, kajti drugače ga zananjlta. 2aJ so naredili prav v nepravem času, potam ko so po-trošniike odivadili kupovati kruh, se jearijo, da ga nočejo.
Toda Se boij aaskrbljujoee je mnenje prodajalcev fcruha v ma-loprodaji, ki so ostali s suhimi Sfcrucami. »Prav privoSfiim vsake^ mu, da bo ostal brea kmha. če ga ne bo kupil do št±riJi popoldne,« ie dejala neka besna prodajalka.
»Prav imate, gospa, Sc nikoli se nl zgodilo, da ga ne bi kupila že zjutraj,« je pritegndla nališpana »madame«.
Vprašanje pa je, ali si bo rno-nal deJavec potem, ko je konfial 8-urni »šiht« v tovarni, še sam pe-fti doma toruh?                        B. P.