Glasilo »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Štev. 12.	v Ljubljani, dne 25. decembra 1898.	Leto IV.
Našemu cesarju Francu Jožefu I.
je minilo dne 2. decembra t. 1. petdeset let, kar je s sijajnega prestola svojih slavnih pradedov zavladal širni Avstriji. Slovesno so praznovali vsi narodi v prostrani državi ta dan, hvaležno se spominjajoč neštevilnih dobrot, katere jim je v petdesetletni dobi naklonil preblagi cesar s svojim modrim in pravičnim vladanjem. Tudi po naših slovenskih deželah se je iz dna srca glasila hvala in slava presvetlemu vladarju, in kresovi so mu oznanjali s holmov našo plamtečo ljubezen in verno vdanost. Posvedočili smo znova, da je brezmejna naša ljubezen do habsburškega prestola in da nas veže najtrdnejša vez edinosti z našim preblagim gospodarjem. Slovensko planinsko društvo pa, ki mu je najsvetejša skrb, da se po vzornem geslu našega presvetlega cesarja „z združenimi močmi" vsi Slovenci trudimo, da vzdržimo prelepe naše dežele sebi in Avstriji, da se iz nje diadema ne izlušči noben prirodni biser — to društvo je spomin cesarjeve petdesetletnice uvekovečilo letos s krasno kapelo sv. Cirila in Metoda pod zobato Ojstrico, napravi pa tudi skozi Krmo na Triglav pot, imenovan cesarja Franca Jožefa I. pot, ki bode olajševal hojo na tega velikana, s katerega se Slovenec najbolj navdušuje za svojo lepo domovino.
Kakor ljubimo z vso dušo svoja rodna tla, tako smo z vsem srcem vdani presvetlemu cesarju Francu Jožefu I., ki ga vsemogočni Bog ohrani na prestolu v srečo Avstrije, v srečo po svobodi in napredku hrepenečih Slovencev do najvišje starosti!
Potovanje okoli sveta.
(črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika.)
(Ronee.)
Z dokaj neugodnim vetrom smo se oddaljevali počasi od svobodne Amerike proti vzhodu.
Po-dvajsetdnevni vožnji smo zagledali Azorske otoke, ki pripadajo k Evropi. Ustavili smo brod ob največjem otoku v luki Ponti Delgadi na S. Mi-guelu., Pitata Brigada, simpatično, tiho mestece z 20.000 prebivalci, ima izvrstno luko, ki je prav dobro zavetje ladjam proti morskemu valovju. Mesto se razteza ob obali po gričastih tleh in ima mnogo krasnih vrtov s tropičnim rastlinstvom. Vulkanski značaj otokov se razvidi na prvi pogled iz mnogobrojnih karakterističnih vršacev in mnogih kotlin. Najkrasnejša je tako zvana Caldeira dai sete Oidades na zapadnem koncu otoka. Ta kotlina je gosto zarasla, v premeru 5 hn široka ter ima dve krasni jezeri, več vulkanskih rup in mnogo naselbin ob jezerih. Krasen je pogled na rodovitno dolino, ki se na robu kotline mahoma razgrne strmečim očem. Na vzhodnem koncu je imenitna kopel „Furnas'J, ki. privabi vsako leto,ji svojimi žveplenimi iii jeklenimi vrelci mnogo tujcev, da se pozdravijo z njimi-.	•
Dne 15. avgusta zjutraj smo odpluli iz luke Ponte Delgade." Ker nam je bil veter ugoden, smo razpeli jadra onkraj otoka. Poslavljaje se od Azorskih otokov, smo se bližali po enoletni vožnji po oceanu zopet evropski obali. Dne 18. avgusta smo obhajali kitkor običajno cesarjev rojstni dan in pet dni pozneje smo zasidrali brod pred krasno portugiško prestolnico Lizbono. Že od daleč se vidijo izza. romantičnega predgorja ob obali stolpi visoke Ointre, kraljevega letovišča. Onkraj predgorja pa se odpre krasen razgled na mesto, ki je zidano na sedmih gričih. Velelepe palače, izmed katerih se dviga premnogo stolpov, stoje mirno-ponosno ob reki Taji. V jako prostornem pristanišču imajo izvrstno zavetje žalostni portugiški vojni brodovi, ki tožno drug tik drugega pritrjeni premišljujejo minljivost in nestanovitnost krasnih dni, mimo njih pa vztrajno vozijo male in velike kupčijske ladje, ki pričajo o živahni obrtnosti in veliki kupčijski važnosti portugiške prestolnice. In res tudi po širokih, ravnih ulicah z nebrojuimi prodajalnicami vidiš živahen promet. Mnogoštevilno vojaštvo v ličnih uniformah oživlja ulice, posebno pa se shaja in šeta zvečer vse po krasnih trgovih, ki so olepšani z umetnimi nasadi in mnogimi kipi in spomeniki. Obdani so ti prostori z arhitektonično dovršenimi stavbami; gledališče, kraljevi dvor, ministrska palača in kolodvror, le-ta v mavrskem slogu, so najlepša poslopja. Kadi jezikovnih razmer nam je bilo precej težavno občevati s prebivalstvom, a spričo različnih socijalnih razmer nam ni bilo veliko do tega. Zabavali smo se po svoje. Ogledali smo si
v veliki areni blizu mesta bikov boj, ki vsled manj krvoločnih portugiških zakonov tujcu bolj ugaja nego pa španski, ki nasprotuje nazorom omikanega človeka. Na Portugalskem nam kaže boj z bikom le, kako spreten je borilec, ki se mu ni bati, da bi ga ranila žival z rogovi. Bik ima namreč rogovje obvezano z usnjem, da ne more boritelja z njim raniti. Tudi borilec ne usmrti bika na odru, kar je na Španskem glavna točka teh predstav, in če to borilec tam slabo izvrši, vzbudi največjo krvoželjnost gledalcem. Bil sem priča na Španskem, da je moral matador trikrat izvleči meč, ki ga je slabo zasadil, iz besne živali, dokler je ni usmrtil. A slabo bi se mu bilo godilo, da ne bi bil izvršil po pravilih z istim mečem svoje naloge. Bazburjeno ljudstvo mu je končno laskavo izkazalo svojo zadovoljuost z navdušenim ploskanjem.
Predno smo bili odšli iz Lizbone, je sprejel kralj Oarlos I. nas častnike na dvoru; dal si je vsakega predstaviti in nas počastil z različnimi nagovori.
Dne 5. septembra smo dvignili sidro in po reki pluli proti iztoku. Izvršujoč topniške vaje, smo se vozili dva dni s parom, dokler nismo zopet razpeli jader, Ko smo pa zagledali vhod v Sredozemsko morje, smo se znova pomaknili s parom v Gibraltarsko luko. Tu smo naložili še potrebno oglje in živež za pot v domačo luko. Po kratkem bivanju v Gibraltarju smo se vsled povelja nemudoma odpravili proti domovini; dvignili smo zadnjikrat sidro v tuji luki in s koračnico našega Radeckega smo zapustili špansko obalo.
Vsled močnega vzhodnega vetra in radi povelja, naj se vrnemo čim hitreje, smo pluli večinoma s parom proti Mesinskemu prelivu in se skozenj peljali dne 26. septembra. Obrnivši brod v Adrijo, smo zagledali dva dni potem domačo obalo. Svetilniške postaje so pozdravljale vračajočo se ladjo z zastavami. Oim bolj smo se bližali Pulju, toliko nestrpnejši smo bili; neprenehoma smo obračali daljnoglede na obalo dalmatinsko, kakor da ne bi bil še nobeden videl redkih krasot teh krajev.
Dne 1. oktobra zjutraj smo dospeli pred glavno vojno luko v Pulju, kjer nas je ravno na potovanje okolo sveta odhajajoči brod „Saicla" prvi srečal in pozdravil. Krepki „hura"-klici z obeh brodov, ki sta plula drug poleg drugega, in doneči zvoki brodne godbe so se glasili enim v sprejem, drugim v slovo. Vsakdo je hotel videti zopet kakega dobrega prijatelja na drugem brodu in mu izraziti svoj pozdrav. A kmalu sta bila brodova zopet daleč narazen; signalizo-vali smo še „Saidi" srečno pot in okrenili potem „Donavo" v luko.
Po običajnem pozdravu s topovi smo pritrdili brod na tako zvani boji, in zdaj so se usuli na ladjo sorodniki, prijatelji in znanci. Vsakdo je hotel prvi objeti Jjubega brata, sina, moža, od katerega je bil tako dolgo ločen. Badost in veselje je sevalo raz ogorela lica.
Črez Triglav.
Spisal Fr. S. Finžgar.
(Eonee.)
VIL
Solnce se je nagnilo; mi smo še vedno ležali pred kočo. Treba je bilo, da smo pričeli misliti na dom. Ko nam pove Mina, da imamo do Bohinja še tri dobre ure, ni se nam nič kaj ljubilo na pot. Morda smo bili trudni, morda smo se pa tudi bali, da ne bi zopet zašli in še enkrat prenočevali pod milim nebom. Zato smo vprašali, če moremo prenočiti v koči.
„Lahko!" je odgovorila Mina: „saj stric pridejo, in v obeh kočah bo dovolj prostora za vse."
Izvrstno. Vsi smo bili za to, da prenočimo na Tolstcu. Ker je bilo pa še dan, nam je pokazala Mina, kje lahko natrgamo dosti planik in murk. Razkropili smo se po skalah in do noči natrgali vsi velike šopke krasnih pečnic.
Ko smo se vrnili v kočo, je sedel pri ognjišču „stric", prileten pastir, ki ni bil z Mino nič v rodu. Ali tako je navada, da se nazivajo starejši sosedje za strica. Mina nam jo napravila večerjo — planinsko kašo. Potem smo se še malo pomenkovali s stricem in z njo. Ko smo pa omenili, da gremo spat, ker smo trudni, je pokleknila Mina in na glas molila večerno molitev, ki je bila sicer kratka, toda krepka, čisto izvirna. (Se danes mi je žal, da nisem par molitvic stenografoval za njo.) •— Nato smo si voščili lahko noč in pričeli lezti v pograde: Tonček in Jože v pravo postelj, ki je imela bele rjuhe in gorko odejo, Lojze in Janez v prvo nadstropje na seneno ležišče, Mina in stric v drugo kočo, meni je bil pa odločen dober meter dolg kotiček, postlan tudi s suhim senom.
Vsi so hitro pospali, le jaz nisem mogel dolgo zatisniti oči. Bila je to prava Prokrustova postelja. Truden in izmučen sem bil. da bi bil rad poravnal krive ude, toda nisem mogel. Vojaška mera je pokazala 1'74 m., torej je bilo to ležišče dosti prekratko zame. Moral sem ležati zvit kot jež ter se pokoriti celo noč, ki se mi je zdela hentano dolga. Zato sem bil tudi zjutraj prvi na nogah in sem budil speče tovariše. Z Mino, ki je tudi že prišla, da pomolze, sva kurila, in jaz sem bil za kuharja, ko je imela ona opravek zunaj. Počasi so se potegovali drugi na posteljah. Prvi se je izkobaeal Eženov Janez. Ali mahoma je pričel nervozno pretipavati žepe, brskati po ležišču in je potem ves zbegan dejal: „Denar sem izgubil". Dosti se nisem začudil, zakaj mnogo dijak ne more izgubiti. Toda on mi pove, da ni bil denar njegov, ampak bratov, da bi moral v Ljubljani plačati nekaj naročenega blaga, in da vsota znaša 50 gld. Tedaj so nam stopili vsem lasje pokoncu, iu sami nismo vedeli, kaj bi počeli. Na Janeza smo se bu-dovaii, zakaj nosi toliko s seboj, naj bi bil pustil drugod. Prevrnili in preiskali
smo vso kočo. Toda zastonj. Gremo ven, povemo Mini; iščemo vsi pred kočo — nič, pa nič. Prepričani smo bili, da je izgubil tedaj, ko smo plezali po tistem ruševju. Grozna misel: sedaj moramo iskat! Vsa dobra volja nam je prešla, in bili smo čisto poparjeni; vse nas je bolela Janezova nesreča. Kosilo nam ni dišalo.
Ko smo prav zamišljeni preudarjali, kako bi se šlo po denar, pride mlad lovski čuvaj do koče. Mina mu takoj razloži, kaj se nam je pripetilo. Mladenič se ponudi sam, da gre iskat denarja. Odšla sta z Janezom po poti nazaj, kjer smo mi prejšnji dan 'plezali, drugi smo čakali pri koči. Krasno jutro je bilo: zrak čist in svež, zemlja se je lesketala bogate rose, živina je vesela šla za sočnato travo — a nas vse to ni razveselilo. Bili smo poparjeni in slabe volje smo pohajali pred kočo ter malo govorili. Neprenehoma smo gledali proti oni strani, od koder bi se morala vrniti iskalca. Dolgo ju ni bilo, in to je bilo slabo znamenje. Slednjič smo ju zagledali na robu. Vračala sta se naglo in tiho. Celo našemu klicu se nista odzvala. „Nič nista dobila", smo sodili vsi kratko, šli po nahrbtnike v kočo in se pripravili na odhod. Za postrežljivo Mino smo zložili pošteno nagrado ter ji dali vse brašno, kar nam ga je bilo še ostalo; saj sesedaj ne ustavimo prej, nego v Bohinju.
Janez in lovec sta prišla in žalostno potrdila, da sta zastonj iskala. Lovec je obesil puško na rame, na drugo rame je pa dejal velik hleb sira, katerega je nesel domov. Povabil nas je, naj gremo z njim, ker gre on skozi Osekovnico*) v Srednjo vas. Drage volje smo se mu pridružili, se poslovili od Mine in strica ter ubrali pot pod noge Janez je še pustil Mini svoj naslov, ako bi utegnil kdo denar dobiti, da mu ga dopošlje.
S Tolstca skozi Osekovnico je pot zelo prijetna. Sli smo, da se je kar kadilo; zakaj mladi lovec je imel menda noge divje koze. Vkljub bremenu jo je kresal tako naglo, da smo se morali podvizati, sicer bi nam jo bil unesel naprej.
V Srednji vasi je ,vkup zvonilo', ko smo šli proti cerkvi Pridružili smo se tudi mi pobožnemu ljudstvu, ki je vrelo v svetišče, toda v cerkev si nismo upali. Kot raztrgani cestninarji smo ostali pred vrati; s svojo obleko bi bili ljudstvo samo begali. Zato smo jo tudi po sv. maši hitro popihali v vas iu tam pri očetu Hkavcu dobili nekaj kosila. Nato smo šli po lepi stezi črez senožeti na Bistrico. Vrh senožeti nas je pa zapeljala mikavna — senca leskovega grma, da smo legli in vsi zaspali na mehkem mahu. Zato smo prišli šele okrog štirih na Bistrico.
VIII.
Na Bistrici se nam je dobro godilo. Imeli smo znance in prijatelje sošolce. Najprej smo šli pogledat Zabregarjevega Janeza. Skoro nas ni poznal. Z očetom
*) Mencinger piše Luskovniea. Mislim pa, da ta beseda prihaja od osekati izsekati. Marsikje po gorenjskih gorah so izsekali gozde, da so dobili prostor za planino. In sodil bi, da je Osekovnica prav tako nastala.
sta stala pred novo hišo in radovedno gledala, ko smo že od lese na glas pozdravljali Janeza. Povedali smo ob kratkem, zakaj da na Veliko gospojnico hodimo taki strahovi po svetu. Zabregarjev oče, dober mož, gostoljubnega slovanskega srca, nas vede v hišo in hitro dene na mizo hlebec belega kruha in liter vina. Potem je š^l iskat še klobas Ko se vrne, ni bilo ne vina ne kruha. Kot bi mignil, *mo oboje použili. Triglavska žeja in slast nas še nista zapustili. Oče se ni temu začudil, ampak razveselil, odšel zopet in prinesel znova vina in kruha. Ko smo lepo domače pokramljali in se pošalili ob rujnem vincu, je nasvetoval Janez, da bi se šli kopat. Gotovo se nam je na obrazu poznalo, da že par dni nismo bili nič umiti Poklicali smo še par drugih sošolcev in šli na kopališče — v Savo. Tako dobro nam je dela kopel v čisti Savici. Plavali smo čvrsto gori in doli, skakali v vodo, potapljali drug drugega kot razposajeni otročaji. Ko nam je bilo dovolj zabave, smo izlezli iz vode ter posedli po skalah kot martinčki. Zadnji je bil v vodi Jože. Gledal sem ga, kako s trudom plava proti vodi, da bi prišel do skale, kjer sem sedel. Kar mu zmanjka moči, bolestno zavpije: „Poma-a-gaj" — in se potopi. Mislil sem, da se šali. Zopet se prikaže na vrh; oči je imel zbegane, široko odprte. Tedaj sem vedel, da ni šala, ampak da zares gaga. Planil sem v vodo, si ga stisnil med noge in splaval z njim h kraju, kjer sem ga dvignil na suho; drugi so mu pomagali z brega. Pošteno smo se vsi ustrašili. Toda sile ni bilo nobene. Par požirkov bistre Save mu ni škodovalo, in kmalu je bil dober, samo malo bled je bil ter tožil je, da ga srce boli. Bil je slaboten, a velik napor in vročina, sedaj pa mrzla kopel — vse to ga je prevzelo, da mu je sape zmanjkalo in bi bil revež kmalu utonil.
„Sedaj glejmo, da pridemo hitro domov," je omenil Lojze; „sicer se nam še Bog ve kaj prigodi. Na tem potu imamo samo nesrečo — —". „In še večjo srečo", ga je zavrnil Tonček. „Taka pot je interesantna. He! Postavili se bomo lahko med prve turiste!"
Vrnili smo se potem polagoma na Bistrico nazaj. Lojze in Tonček sta se prepirala, če je to tudi interesantno, ako kdo izgubi 50 gld., in nas tako celo pot zabavala, da smo se smejali neprenehoma. Na Bistrici smo se vgnezdili v tisto senčnico pred osredkom, kjer nam je postregla domača hčerka Francka, sama navdušena hribolazka, s penečim pivom in bohinjskim sirom. Niti prvemu niti drugemu nismo prizanašali. Lojze je trdil, da je tako silno razrušen kot čeber, v katerem ni bilo leto in dan nič vode, zato mu ne izda nobena pijača. Naj je govoril prav ali ne, istinajeto, da smo se izborno imeli in da smo bili „židane" volje. Sploh uči izkušnja, da večje živahnosti, dovtipnosti, duševne in telesne kreposti ne prinese človek od nikoder razen z gora. Ves trud, ves napor, vse je pozabljeno; živci so zopet zdravi, glava jasna, prsi se dvigajo močno, kri po žilah teče hitreje, ves človek je prenovljen, ako je napravil pošteno pot na visoko goro.
Luna je že svetila, ko smo šli iz prijazne senčnice ob šumeči Bistrici nazaj k Zabregarju, kjer so nam pripravili prenočišče. Oče Zabregar se je hladil na
klopi pred hišo, ko smo prišli. Govorili smo še dolgo in pravili o težavah in nesrečah, katere smo vse srečno prebili. Ali tuje moralo kot ,punetum' cele eks-pedicije še nekaj priti. Oče Zabregar je usnjar; zato ima pred hišo globoko jamo, kjer se namakajo kože za stroj. Tista jama je pokrita z deskami. Ne vem, ali me je luna ali nepokojnost zanesla na tisto jamo. Stal sem brez skrbi sredi desk in ,lagal', kako smo in kako nismo hodili. (Besedo ,lagal' sem dejal med ušesca, zato da povem tistim hudobnim jezičkom, ki pravijo, da je vsaka hiperbola laž, da to ni res, ampak da je to čisto poštena in dovoljena pesniška figura.) — Torej pravim, da sem stal na tistih deskah in govoril, kar se je dalo. Kar je naredilo pod mano: reek, meni je zmanjkalo sveta pod nogami, in izginil sem v jamo, kot bi trenil. In kaj je bilo potem? Nič! Ven so me morali potegniti, oče Zabregar je pa rekel, da bo nove deske dejal na jamo. —
To je ,punctum' naše poti črez Triglav.
Drugi dan smo se odpeljali skozi Stenge domov.
Črtice s potovanja hudomušnega Janka.
Spisal J. M.
(Konee I. dela.)
„Kje je pa Janko ostal?" si morda mislite. Oh, njemu se dobro godi. Pri „Glocknerwirtu" sedi za mizo in poskuša zobe nad okusno divjačino, pred njim pa stoji orjaški mož, njegov vodnik. Domenila sta se, da odrineta ob treh na Orlovo počivalo (3463 m).
V prostorni gostilniški sobi je bilo več hribolazcev, ki so ravnokar prišli s Kleka, in vsi so obetali Janku lep razgled. „Vreme mora biti lepo," pravi ta samosvestno, „saj sem bil tako ukazal." Bogovi pa Janka niso poslušali. Po kosilu je sedla vsa družba na klop pred hišo in gledala, kako se — kopičijo oblaki. V kratkem času seje prepreglo nebo s črnimi zastori, kakor je že v gorah tako navada.
„Gospodje, nevihta se bliža," se oglasi nekdo. Srdit pogled iz Jankovih oči zadene nesrečnega vremenskega proroka. Toda kmalu votlo zagrmi, in v hipu je bila nevihta tu.
„Ta nevihta je prav koristna," je razkladal važno Janko; „izlilo se bo, zrak se ohladi in izčisti, in razgled bo potem še lepši." Poznalo pa se mu je na obrazu, da sam tega ne verjame. Vendar se je kmalu prevleklo, in ob štirih je odrinil z vodnikom iz Kalsa po dobri, pa precej napeti pešpoti proti Kedniški dolini. Ker bode precej časa preteklo, predno pride do tja, vas hočem seznaniti tačas nekoliko z Velikim Klekom (3797 m).
Do novejšega časa so ga prištevali jako nevarnim goram. Znani hribolazec prejšnjega stoletja Haquet je pisal o njem: „Nihče ne ve, da bi bil kak človek
prišel nanj, ker je popolnoma obdan od ledu." Vendar je menil ta pisatelj, da bi se dalo nanj priti. Njegov popis je privabil mnogo prijateljev narave k Sv. Krvi, od koder so se čudili ledenemu velikanu. Zanimati se je začel zanj tudi krški škof Salm. Naročil je kmetom, naj iščejo pripravne poti, in ukazal na polu pota zgraditi kočo. L. 1799. sta prilezla dva do Orlovega počivala. Druge nesreče pri tem ni bilo, kakor da so enemu zmrznili prsti na nogi. Potem so postavili kočo na višini, ki se po škofu imenuje Salmova višina (2783 m). Koliko je Salma stala koča, spoznamo iz tega, da je stalo pet funtov slame, predno je bila v nji, en goldinar, pri Sv. Krvi pa jo je dobil za pet krajcarjev. Plemeniti knez je nameraval poleg koče zgraditi kapelico, pa ta načrt se je pozneje podrl Morda mi bo kdo očital sebičnost, vendar sem vesel, da škof ni izvršil svojega namena, zakaj naš Aljaž ne bi bil potem imel slave, da je prvi sezidal Bogu v Čast hram na hrbtu gorskih velikanov, v soseščini ledenikov.
Še isto leto se je odpravil škof sam na Klek. Dne 19. avgusta je odrinila vsa družba, ki je štela trideset mož, iz Sv. Krvi. Naleteli so pa na slabo vreme, ki je trajalo skoraj štiri dni. Vedrili so v Salmovi koči. Četrti dan so se odpravili nekateri naprej. Na čelu sta korakala, ali bolje rečeno, lezla dva kmeta, ki sta z velikimi drogi preiskovala ledenik, če drži. Potem so se vrstili drugi delavci, ki so nesli velikanski križ, osem sežnjev dolgo lestev in druge potrebne reči. Toda prišli so samo do Malega Kleka. Tu jih je napadla huda nevihta; pometali so križ in orodje na tla in pokazali Kleku pete. Kako se je ta ubogim zemeljskim črvom režal, ne pripoveduje zgodovina, črez dva dni so ga pa vendarle, vsaj Malega, premagali. Štirje tesarji so prilezli z veliko težavo nanj in postavili prvi križ na Mali Klek.
Drugič se je napotil Salm na Klek takoj naslednje leto. Takrat ga je spremljal tudi Stanič, goriški Slovenec. Ta imenitni naravoslovec in hribolazec je umrl kot kanonik v Gorici 1. 1847. Vseh skupaj je bilo dvainšestdeset. V koči na Salmovi višini so se imeli dobro, skoraj bi trdil, da boljše, nego se ima Janko, kadar lazi po gorah. Mesa, južnega sadja, šampanjca, tokajca i. t. d jim je kar ostajalo. Skoda, da ni več škofa Salma; Janko bi se izvestno priklopil njegovi družbi. — Dne 29. julija je zapustil Stanič še pred solnčnim vzhodom kočo s svojimi spremljevalci, ki so nesli med drugimi potrebnimi stvarmi tudi železen, dva sežnja dolg križ, ki je bil namenjen za vrh Velikega Kleka. Ob lepem vremenu so dospeli na vrhunec, in ob enajsti uri je že križ stal na njem. Glasno streljanje je oznanjalo iz Sv. Krvi okolici ta imenitni dogodek. Ko so postavljali križ, so rabili precej visoko deblo. Stanič je zlezel nanj in sicer, kakor je sam rekel, zato, da se ne more nihče drugi ponašati, da je bil nad Klekom in tako visoko kakor on. Slovenec Stanič je bil torej prvi kot naravoslovec in turist na Vel. Kleku.
Salm tudi ta pot ni prišel na vrh. L. 1802. je lezel tretjič na Klek. Dne 24. avgusta je dospel še malo više od Orlovega počivala, dalje ni mogel, črez štiri leta je poskusil še enkrat stopiti na teme njega, za katerega je bil toliko storil
Toda zaradi slabega vremena je dospel le do svoje koče. Na ti poti ga je sprem-ljevala tudi njegova sestra. Plemeniti planinski prijatelj je izdihnit 1. 1822. svojo blago dušo. Knez in kardinal Salm ni smatral hribolastva za neumnost in samomor; to naj si dobro zapomnijo klevetniki tega »športa.*
Sedaj Vel. Klek ni več tako težavna gora kakor nekdaj, ker so pota popravljena in je tudi za prenočišče dobro preskrbljeno. Z enim vodnikom dospeš brez nevarnosti na vrh, četudi na vrvi. Toda kadar divja nevihta, te tudi dva ne spravita gori. Brez vodnika pa ni varno nanj lezti, ker je treba črez razpo-kane ledenike in tudi pota niso zaznamenovana.
Tudi Janku je nagajalo vreme. Vedriti je moral pri zadnjem kmetu nad Kalsom pred zaprto hišo zraven vodnika, zavit v havelok in moker kakor miš. Žalostno je gledal v oblake, ki so bili tako radodarni, da so pošiljali več dežja na zemljo, nego ga je bilo treba, „da se zrak izčisti in postane razgled lepši". „Počakaj, Janko", si je mislil, „saj se bo izlilo". In res se je sčasoma toliko zvedrilo, da je zopet vzel pot pod noge. Cim bolj so se trgali oblaki, toliko bolj se je jasnil tudi njegov obraz Kmalu so začele megle zapuščati bližnje vrhunce. Lepo Boses Weibel'je gledal tako zaljubljeno, da je objel debel macesen, v katerega je butil. V Kedniški dolini je pa zastonj iskal nad ledenikom Kleka. Le navpična Freivvand (2913 m) na levi in Glatte Schneide (2867 m) pa Lange Wand (3081 m) na desni so kazale svoja premočena rebra. Kodnitzkees v ozadju se je tudi še precej lepo videl. Seveda ves drugačen vtisk ima hribolazec, če se mu ledeni stožec klekov iznad ledenika blesti. Toda tega pogleda Klek Janku ni privoščil. Bilo je že precej temno, ko sta prišla naša popotnika v Studlovo kočo, katera leži na Vanitovi škrbini (Wanitscharte 2800 m). V nji sta našla še enega hribolazca, ki je bil prišel iz doline Stubach. Dogovorili so se. da drugo jutro ob dveh odrinejo dalje.
Kakšen je razgled s Skrbine, vam ne morem povedati, ker sta ga takrat noč in megla vzeli; le ledenika Teischnitzkees in Kednitzkees sta se še bleščala. Drugo je bilo vse zagrnjeno v temo in meglo. Koča ni last nobenega društva, ampak je popolnoma zasebna svojina. Sezidal jo je 1. 1868. Ivan Studi, zato se tudi po njem imenuje. Odkar je na Orlovem počivalu še skoraj bolje urejeno zavetišče, v to več toliko ne zahajajo. Koča je jako prostorna; ima obednico, v kateri je tudi kuhinja, in dve spalnici. Shramba je jako dobro založena Kon-serve tu lahko pogrešaš, ker dobiš več jedil svežih Vendar je naš Janko ostal zvest navadni turistovski jedi: grahovi juhi. Jedel jo je s silno slastjo in zatrjeval postarni prijazni postrežnici, da ni boljše jedi od grahove juhe po planinskih kočah. Jaz sem si pa mislil, da lakota Janku najboljše kuha.
Ko se je bil pokrepčal, je šel še na vreme gledat, in ker je videl par zvezd, je upal trdno, da bo lepo vreme, in se trudil tudi, da bi o tem prepričal svojega tovariša in vodnike. Ko se mu je to posrečilo, se je zavil zadovoljno v odeje ju rekel: „Lahko noč!"
Društvene vesti.
Odlikovanje. Prečastiti gospod dekan radovljiški in duhovni svetnik Ivan Novak, odbornik-blagajnik radovljiške podružnice, je prejel povodom cesarjeve petdesetletnice viteški križec Franca Jožefa reda. Iskreno čestitamo.
Ob štiriletnici „Plan. Vestnika"
zahvaljujemo prav prisrčno vse sotrudnike našega glasila ter jih najiskreneje prosimo, naj nas še nadalje podpirajo pri delu za našo lepo domovino, katere prosveta in narodnogospodarski napredek je tudi „Slov. plan. društva" najvišji namen. Na veselo svidenje v 1. 1899!
Drugi društveni večer bode dne 5. jan. prih. 1. v „Narodnem domu" v Ljubljani. Predavala bode gospodična Pavla Borštnerjeva.
Novi člani češke podružnice: Sporn Rehof, revident drž. železnic v Pragi. Sašek František, trgovec v Pragi. Tief-trunk dr. K., odvetn. kand. v Pragi. VoČka Frant., inženir na Smihovu. Vondr&ček Josip, stavbenik na Smihovu. Kuffner Josip, urednik »Narodnih Listov" v Pragi. Podružnica »Kluba čeških turistov" v Brnu, Urban Anton, trgovec v Pragi. Janošik dr. Jan, vseučiliški prof. v Pragi. Janošikova gospa v Pragi. Adler Josip, višji inženir v Homutovu. Hušek Jaromir, redakter na Kr. Vinogradih. Oehm dr. Vinko, c. k. profesor v Prlbramu. Franta Andrej, šolski svetnik v Pragi. Mattuš dr. Karel, gen. ravnatelj deželne banke v Pragi. Kacerovsky Viljem, prof. na Smihovu. Vendulak Karel, pivo-varnar v Pragi. Pokorny pl. dr. Kazimir, tajnik buštegradske železnice na Kr. Vinogradih. Linhart Josip, stavbenik na Smihovu. Baštyf dr. Alfred, zobozdravnik v Pragi. Baštjr dr. Edvard, odvetnik v Pragi Jed-lička dr. Andrej, zdravnik naZbirovu. Supich dr. Josip, odv. kandidat v Pragi. Jahn dr. Bedfich na Kralj. Vinogradih. Jerabek dr. Luboš, pristav trg. sodišča v Pragi.
češka podružnica šteje danes 16 usta-novnikov in 152 rednih članov, skupaj 168 društvenikov.
Darilo. „Savinski podružnici" je podaril državni poslanec g. Barvinski 10 gld. Iskrena zahvala!
Darila za jubilejno kapelico sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico: č. g. Davorin Agrež, kaplan pri Sv. Vidu nad Planino, 10 gld. kot dar gostov lia svoji novi maši; g. dr. Fr. Stor, odvetnik v Ljubljani, 50 kr.; g. J. Schmidl, trgovec v Mariboru, 1 gld. Prisrčna zahvala!
Za Triglavsko kočo so podarili »Pi-parji" 10 gld., katere je njim v dar dal g. Fr. Kadilnik. Živeli!
Dijaške legitimacije. Osrednji odbor »Slov. plan. društva" je izdal to leto 100 dijaških legitimacij, s katerimi so imeli dijaki v naših kočah brezplačno prenočišče. Legitimacij je dal odbor 48 dijakom ljubljanske gimnazije, 8 kranjske, 4 ljubljanske realke, 8 ljubljanskega učiteljišča, 2 ljubljanske pripravnice, 8 ljubljanske trgovinske šole, 20 čeških šol in 8 vseučiliščnikom. Lansko leto je društvo izdalo samo 46 legitimacij. To število jasno kaže, kako se čim dalje bolj zanimajo dijaki za turistiko.
Pot iz Žalca na Mrzlico sta za »Savinsko podružnico" zaznamenovala g. A. Petriček, učitelj, in g. J. Kač, občinski tajnik, oba v Žalcu. Za to prijaznost ju toplo zahvaljujemo. Bdeča znamenja se začenjajo v Zabukovici. Iz Žalca je na vrh Mrzlice 3 ure hoda. Na južni strani sedla med obema vrhoma raste zelo redka in lepa rastlina Asphodelus albus, ki spada v sredozemsko cvetano. Tudi razgled z Mrzlice je lep.
Pot na levi strani slapa pod Binko je »Savinska podružnica" letos popravila, črez potok nad slapom pa napravila močno brv. Roja je sedaj tod povsem varna.
Spodnji vir Savine v Logarjevi dolini si radi ogledujejo turisti. »Savinska* podružnica" je dala tam postaviti močno mizo in dve klopi iz maeesnovega lesa, da lahko ogledovalci počivajo.
Iz Luč na Koroško je najkrajši in zelo zanimiv pot od čršeka črez Belo peč v črno in od tam do železniške postaje v Prevaljah. Iz Luč do čršeka greš 3/i ure po cesti, od čršeka pa severno do Bele peči 3 ure, dalje po precej dobri cesti v črno 1 Vs uro. Pri čršeku greš ob levem bregu potoka črne po romantični soteski,
kjer dela potok skakalce, '/i ure do voznega pota, ki prihaja od Kosmačeve „ofe-rije", dalje 20 min. do Mlinarja, na desno navkreber do Prodnika in gozda 25 min., povprečno po redkem gozdu v drugo sotesko. imenovano Brlogi, ure, potem na cesto od Prepadnika, polagoma navkreber v tretjo sotesko z navpičnimi skalami ter
V« ure d0 pastirske koče v Rastkahu. Odtod na levo prideš v 1 uii do Bele peči. Ta pot sta konec meseca oktobra preiskala prof J Frisehauf in Fr. Kocbek. „Savinska podružnica" ga da prihodnje leto nekoliko popraviti in rdeče zaznamenovati. Za popravilo tega pota je daroval g. prof. Frisehauf 2 gld., za kar ga prisrčno zahvaljujemo.
Književnost.
Alpsky vestnik, glasilo češke podružnice našega društva, šteje z zadnjo decembrsko številko že 5 mesečnih številk Ustrezajoč pomenu svojega naziva, prinaša ta vestnik v izobilju planinskih vesti in le članke pristne turistovske vsebine pa poročila o zanimivih turah. Dr. K. Chodounsky je opisal .izlet češke podružnice na Triglav", dalje „Prestreljenik v skupini kaninski", Dr. Stanislaj Prachensky je poročal pod naslovom „Ubergossene Alpe in Hochkonig" o traverziji iz Urslauthala v Mitterberg, v zadnji številki pa smo čitali o vasi jezero" na Koroškem in pa fragment iz iz-letnega dnevnika A. Kubište pod naslovom „Iz Beskid in Tater". Vse priznanje zasluži že spočetka omenjeni del mesečnika, ki podaja drobne vesti. V kratkih beležkah prinaša vsaka številka obsežno sliko o delovanju planinskih društev ne le v ožjem krogu slovanskih pokrajin, ampak turisti-škega sveta v obče. Uredba tega predelka v „Vestniku" je vzorna; ona je plod trudo-Ijubnega, za stvar navdušenega dela; delo to je pa sistematično in enotno urejeno. Da se prepričajo naši čitatelji o bogatosti „ Alpskega vestnika", navedemo tu v vsaki številki piiobčene skupine beležkov, ki so zbrani z veliko marljivostjo in vestnostjo pod nastopnimi skupnimi naslovi: Poročila iz slovanskih Alp. — Koče v Alpah a) v vzhodnih., b) v zapadnih Alpah. — Pot a) v vzhodnih, b) v zapadnih Alpah.
—	Otvorjene in projektovane železnice v Alpah. — Vodništvo. — Statistika nesreč v gorah. — Tatre. — Klub čeških turistov.
—	Literatura. •— Eazlične vesti. Bogata taka vsebina vzbuja in vzdržuje zanimanje za planinstvo, širi obzorje čitateljevo in
vzgaja društvu članstvo, ki vzleti v Alpe, dobro informovano o tujini in o turistov-skem gibanju v domačih in v inozemskih gorah. Neutrudnim izdajateljem odličnega „ Alpskega vestnika" bodi iskrena zahvala, da vodijo in utrjajo tako odločno češko našo podružnico.
..Hrvatski planinar". Tega jako zanimivega planinskega vestnika je izšlo letos 7 številk. O vsebini prvih dveh smo že poročali v 7. štev. „Plan. Vestnika". Oso-bito nas veseli, da se posebno zanima za delovanje in napredovanje „Slov. planin društva" ter točno poroča o vsakem našem uspehu in vsaki planinski slavnosti. V članku „Planinarstvo i svecenstvo" poveličuje prof. dr. Fr. Markovic zasluge tega stanu, poudarjajoč zasluge nekdanjega predsednika Hrv. plan. društva Josipa Torbarja, Valentina Staniča, Valentina Vodnika, pesnika Savinskih planin škofa Slomšeka, ne-dosežnega Jakoba Aljaža, pesnika planin Simona Gregorčiča in slednjič mlada dva turista in pisatelja Fr. Finžgarja in J. Mlakarja. Naštevajoč hiše božje po naših najvišjih vrhovih, omeDja, da je slovenska duhovščina velika podpora razvitku turi-stike. Dragotin Hirc opisuje zasluge Valentina Vodnika za planinstvo. Posebno nas pa zanima znanstveni in jako važni spis „Planinske životinje", ki ga je spisal strokovnjak dr. Lazar Car; o njem izpre-govorimo drugo leto še nekoliko več. V zadnji številki je začetek za nas velezanimivega spisa: „Iz Zagreba na Triglav". Doznali smo tudi, da je naš častni član prof. dr. J. Frisehauf tudi na Hrvaškem počel že leta 1874. ledino orati ter dal prvi povod k ustanovitvi ..Hrvatskega plan, društva".
— List je prinesel letos tudi dve sliki in sicer Vodnikovo kočo na Velein polju in Jakoba Aljaža. ■— Mlademu planinskemu prijatelju želimo mnogo napredka in uspeha v novem letu. Slovencem pa toplo priporočamo »Hrvatskega Planinara", ki stane na leto 2 gld.
Illustrirter Fiihrer durch Steier-mark und Krain von Josef Eabl. II. Auf-lage. Wien, Hartlebens Verlag 1898. — Omenjeni, 372 strani male osmerke obsegajoči kažipot je lična knjiga z mnogimi in lepimi slikami, zemljevidi in panorami. Obširneje popisuje gorenje in srednje Štajersko, manj skrben in obsežen pa je popis dolenjega Štajerskega in Kranjskega. Savske doline od Zidanega mostu do hrvaške meje na pr. niti ne omenja, takisto tudi ne nekaterih dolenjskih krajev. Dolenjemu Štajerskemu je pisatelj posvetil bornih 24 strani, in sicer popisuje proge Maribor— Spodnji Dravograd, Maribor — Trbovlje, Celje—Velenje in Savinsko dolino z važnejšimi izleti. Popis Kranjskega obsega 52 strani ter se ozira zlasti na Gorenjsko in je v tem obsegu kolikor mogoče dobro sestavljen, četudi je semtertja površen. Pri mestih in nekaterih drugih krajih nahajamo tudi važnejše zgodovinske črtice. Izmed slik omenjamo: Celje, Lemberški grad, Ljubljanski grad, Postojinsko jamo, Triglavsko skupino, Kranj, Frischaufovo kočo na Grin-tavcu, Sv. Ano na Ljubelju, Bled s Stolom, Bohinjsko jezero, Savico, Perienik, Baum-bachovo kočo s Pihavcem, Klanski jezeri in pa Zadnjo ,Pišenco. Hvalno pripozna-vamo, da pisatelj na raznih mestih navaja in ocenjuje delovanje in naprave „Slov. plan društva". Slovenska imena so večinoma pravilno pisana, čeprav smo opazili nekatere napake, ki so nastale spričo površne korekture. Kažipotu so služili najboljši dotični viri, zlasti Frischaufovi turistični spisi
Atlant avstrijskih planinskih jezer. S podporo visokega c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk sta izdala znana zemlje-pisca profesorja A. Penck in Ed. Richter atlant, naslovljen »Atlas der osterreichischen Alpenseen". Atlant je tehnično lepo izvršen, a se ne more ponašati s posebno temeljitostjo V št. 4. planinskega lista »Mitthei-lungen des deutschen und osterreichischen Alpenvereins" t. 1. čitamo o tem atlantu:
»S tema zvezkoma je začasno končano delo, ki znači važen mejnik v zgodovini raziska-vanja avstrijskih kopnozemskih voda. Nemško in avstrijsko plan. društvo si šteje v veliko zaslugo, da je sodelovalo pri pocetku tega dela".
Vrednosti tega atlanta pa gotovo ne povzdiguje, da so ga izdelovali premalo skrbno iu brez pravega načrta. Pri takih zemljevidih in sploh pri vsakem vodopisnem izdelku treba zlasti natanko določevati nadmorske višine, to pa sta omenjena zemljepisca zelo zanemarjala. Posluževala sta se že zastarelih podatkov iz one dobe, ko so diferirale višinske številke maperjev še za deset in tudi več metrov, četudi je bil že izvršen preci-zijski nivellement za planinska jezera, čudimo se, da Penck in Richter tedaj še nista ničesar vedela o tem velikem delu vojaškega zemljepisnega zavoda.
V besedilu pravi Richter: „Vsi zemljevidi so narisani po merilu 1:25.000 in sicer po izvirnih nariskih c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, pri katerih nisem ničesar izpremenil. Za obris jezera in za terensko sliko torej avtor ni odgovoren, pa tudi ne za višinske številke. Omenjam tn izrečno glede na slučaj na zemljevidu Ble-škega jezera. Na specijalnem zemljevidu, listu 20., in tudi na izvirnem narisku je nadmorska višina Bleškega jezera izrecno naznačena s 478 metri. Ob zahodnem koncu jezera je pa merjena točka, ki leži približno eden meter nad jezersko gladino, kotirana s 477 metri. Ti številki se ne ujemata. Menim, da je številka za jezero verjetnejša".
Ali prof Richter ne ve, da sta obe številki (478 in 477) višinski številki do-tičnega maperja ? Take male razlike nahajamo pred hO in 20 leti tudi pri triangulatorjih. Richter trdi, da ni ničesar izpremenil na izvirnih nariskih. To pa ni docela resnično. Zemljevid Milstatskega jezera ima velike topografične hibe, katere moramo prištevati Richterju čudimo se le, da ni opazil tako velikih nasprotij. Po mapi ima Milstatsko jezero 575 metrov nadmorske višine, Richter pa ima 580 metrov. Po narisku Richter-jevem bi morale malone vse hiše ob obrežju nekaj metrov stati v vodi. Pri risanju višinske plasti 580 metrov Richter ni opazil, da se ne ujema ta višinska plast z nadmorsko višino 580 metrov.
Razne vesti.
Železnico iz Sinče vasi na Jezero
utegnejo morda vendar le zgraditi. Vlada je predložila predloge za več železnic, med katerimi je tudi ta železnica. Dolga bode 18 km.
Planinske železnice. Novodobna tehnika se je tako mogočno razvila, da hočejo graditi železnico na najvišji vrh evropski Montblank (4810 m). Evropi namreč zemljepisci ne prištevajo Kavkaza, ki ima še višje vrhove. V Ameriki imajo najvišje železnice v Peru. Iz primorskega mesta Callao vodi železnica črez zahodne Ande na planoto Oroyo in je v najvišjem delu 4770 m visoka. Železnica iz Islaya do Puna ob jezeru Titikaškem se vzpenja najviše do 4580 m. Nič manj kakor tri železnice hočejo graditi na Montblank in sicer eno z Les-Houches (ob severnem vznožju) malone do vrha (4500 m), drugo iz mesta Martigny črez pogorje Col des Montes črez Argentiere do montblanškega vznožja pri Chamounix in tretjo na 2000 m visoki montblanški razrastek Montevers, od koder ne bi bilo daleč do velikega lednika ,merp e glace".
Električna železnica črez Veliki Sv. Bernard. Ustanovila se je angleška družba, ki namerava graditi električno železnico črez 2500 m visoki Veliki Sv. Bernard ob švicarski-italijanski meji. Železnica pojde iz italijanskega mesta Aoste ob Dori Bal-teji črez imenovani vrh v Martingny ob Rodanu v južni Švici ter bode 70 km dolga in bo stala 15 milijonov frankov.
Otvoritev železnice na goro Jung-frau. Gora Jungfrau je po višini tretji vrh v Bernskih Alpah, ki se razprostirajo severno od Rodana na Švicarskem. Visoka je 4167 m ter slovi po zelo razsežnem razgledu. Dne 19. septembra 1898. 1. so otvorili prvi del te električne železnice od 2070 m visokega Malega Scheidegga, zadnje postaje Wengeralpske železnice, do predora pod Eigerskim lednikom. Proga je 2200 m dolga. V šestih letih bode vsa železnica iz-gotovljena.
V zrakoplovu črez Alpe. Znani zrakoplovec Spelterini se je vozil z nekaterimi učenjaki v zrakoplovu „Vegi" črez
Alpe dne 3. oktobra 1898. Sedli so v zrakoplov v Sittnu ali Sionu ob Rodanu vjužno-švicarskem kantonu Wallisu, a bil je za tako vožnjo neugoden veter, in zaradi tega niso mogli pripluti do Bodenskega jezera, kamor so nameravali. Zrakoplov, ki se je dvignil do znatne višine 6300 m, je prišel do tal v Prauthoyu med Langresom in Dijonom na Francoskem Zrakoplovci sicer niso dosegli svojega namena, a zelo važne so njih znanstvene izkušnje na tem potovanju.
Prvi na Ilimaniju. V južnoameriških Kordiljerah se vzdiguje v republiki Boliviji 20 km jugovzhodno od mesta La Paza 6410 m visoka gora Ilimani, katero so prej smatrali za najvišjo ameriško goro. (Najvišja ameriška gora je 6970 m visoki Akon-kagua v Južni Ameriki.) Angleški hribolazec Sir Conway je sredi septembra t. 1. z dvema švicarskima vodnikoma po petdnevni zelo opasni hoji prišel na ta vrh, s katerega je čudovito lep razgled. Ko so bili hribo-lazci na zelo nevarnem pobočju, so jih zapustili njih indijanski spremljevalci. Zlasti zadnjo uro pod vrhom se je lotila Conwaya in vodnikov velika slabost. Drugo leto namerava Conway iti na 6550 m visoki Ilampu.
Zveza med Zakaspiško in Sibirsko železnico. Rusija začne v kratkem delati zvezno progo med Zakaspiško in Sibirsko železnico mimo Taškenta, Vernoja, Semipa-latinska, Barnavla do Tomska. Nadalje nameravajo napraviti stransko progo iz Semi-palatinska v Petropavlovsk ali pa iz Semi-palatinska v Omsk.
Železni most črez reko Amu-Darjo. Letošnje poletje so začeli graditi velikanski železen most v ruski osrednji Aziji črez reko Amu-Darjo, ki se izteka v Aralsko jezero. Ta železni most Zaka-spiške železnice bode 47s km dolg ter eden največjih mostov na svetu.
Nov most črez Dunav. Rumunija in Srbija sta sklenili pogodbo, da zgradita železen most črez Dunav med Turnom Se-verinom (ob rumunsk" obali) in Kladovo (ob srbski obali). Most bode stal na onem
mestu, na katerem je bil v rimskem času znameniti Trajanov most, in srednji steber bode diči! Trajanov kip.
Okoli leta 100 po Kr. r. je sezidal na tem mestu rimski cesar Trajan kamenit most po načrtih grškega arhitekta Apolodora iz Damaska. Omenjeni most je stal na 20 močnih kamenitih stebrih, ki so bili 45 m visoki in 18 m široki. Trajanov most je bil najznamenitejši v starem veku. Ob levi obali je bil polotočič, skozi katerega so napravili prekop in izkopano tvarino nasipali v Dunav, kjer je nastal na ta način otok. Potem so napeljali Dunav v novo strugo polotoškega
prekopa, stara struga pa je bila suha. V suhi strugi so postavili močne mostne stebre in potem Dunav zopet napeljali v staro strugo. Močni mostni braniki ob obeh obalih so branili Trajanov most pred napadi divjih narodov. Vendar je most mnogo trpel po vremenskih nezgodah in napadih divjih narodov. čez nekaj desetletij je bil deloma že razvalina, a še sedaj občudujejo redke ostanke te velikanske staroveške stavbe. Od tedaj do zadnjih desetletij našega stoletja ni bilo nobenega mostu več črez dolenji Dunav. Sele pred nekaj leti so zgradili železnični most črez Dunav pri Gjurgjevu.
Poziv!
Neizrečno žalostna vest, da je nečloveški morilec umoril preblago cesarico Elizabeto, ki je imela tako čuteče srce za vsako človeško bol, ki nikdar nikomur nič žalega ni storila in le dobrote delila, je pretresla srca vseh Avstrijcev. Ysi avstrijski narodi žalujejo po plemeniti cesarici ter tekmujejo, kako bi nje spomin na najlepši način ohranili poznim rodovom.
Tudi v Solčavi se je osnoval odbor, ki hoče s pomočjo prostovoljnih darov v začetku prelepe Logarjeve doline postaviti lično cerkvico sv. Elizabete. Presvetla cesarica je od nekdaj zelo občudovala krasoto planinskega sveta ter je kot spretna turistinja rada potovala po najlepših gorskih deželah. Zato bode pač cerkvica v tako lepem gorskem kraju neizbrisno uvekovečila spomin na preljubljeno rajno cesarico.
Slovenski turisti, preblage gospe in gospodične, nabirajte doneske povsod, da se kmalu uresniči prelepa misel. „Savinska podružnica Slov. planin, društva" bode pospeševala nabiranje darov in vodila zgradbo cerkvice. Denar naj se pošilja podpisanemu načelniku odbora.
Dasi je zanimanje za cerkvico v solčavski fari zelo veliko, vendar bode treba še drugod nabrati okoli 5000 gld., da se postavi zares lep spomenik pokojni cesarici. Pozivamo torej, naj vsak po svoji moči položi dar na oltar patrijotizma
Za odbor:
Mihael Schmid,
župnik v Solčavi v Savinski dolini.
Vabilo
na V. občni zbor „Savinske podružnice Slov. plan društva", ki bo v četrtek dne 5. januarja 1899. 1. v „Narodnem domu" v Celju ob 7. uri zvečer. — Red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Proračun za 1. 1899. 5. Ceste. 6. Predlogi.
če po § 17. društvenih pravil ta zbor ne bode sklepčen, se bo vršil ob 8. uri zvečer isti dan drugi občni zbor z istim redom.
K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno	odbor.
Poziv na II. tekmovalno slikanje.
Odsek fotografov-amateurjev „Slov. plan. društva" pozivlje s tem častite člane, da se blagovoljno udeleže tekmovalnega slikanja za leto 1899.
Planinske in pokrajinske slike, različne študije iz narave pa tudi portreti morajo biti izvršeni v dobi od 1. oktobra 1898. do 1. oktobra 189y. 1.
Pogoje in podrobnosti naznani odsek o pravem času.
Novo urejena lekarna PRI MARIJI POMAGAJ M. Leustek v Ljubljani na Beseljevi cesti štv. 1 (poleg Mesarskega mosta) priporoča svoja zanesljiva, sveža in preizkušena zdravila, kakor tudi vse v farmacevtiško-higienično stroko spadajoče izdelke, kateri so v zalogi vedno v najboljši kakovosti. Za turiste priročni lekovi v zavojih.	Josip Maček na Mestnem trgu v Ljubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnih domačih in tujih žganih pijač, kakor: pristen brinovec, sli-vovko in tropinovec, I. vrste francoski in ogrski konjak, rum in mnogovrstne druge likerje po nizki ceni.
	
J. BONAČ, i v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte, priporočam vljudno svojo trgovino s papirjem in s pisalnimi potrebščinami. Vzorce papirja pošiljam na ogled. V svoji knjigoveznici izdelujem vezi pri-proste in najfinejše.	Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41. To-vama. oljnatih barv, flrneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov,
xxxxy.xxxxxv.yxy xxxxxxxxx.vv.xxx i MARIJA PLEHAN, \ svečarica in lectarica v Ljubljani J •J na Sv, Petra cesti št. 63, $ X priporoča svojo veliko zalogo sveč ter X mnogovrstnega medenega blaga in slaščic. y Kupuje med v panjih in vosek. X yy..v.vy>-y.yy>>>\vy>-y..vy..vy.yv..vy.yy>.>:	X/ tk Ur W iL* tli Jf ilf Uf -|L- -Jf -J/" -X" ^ ^ -jf ^ -j^- ^ k/ | Andrej Druškoiič, 6 •»1 trgovec z, železnino p J, v Ljubljani, £ J na Mestnem trgu št. 10. J.' ' : ' '1J1 i'J.'i'£' 1 'J.'"2.'l T- f ^ ^ T T T- 'F- T- ^ V- ^ T- f. ^ T, f ^ /p. /P- T IV
Vinko Camernik, kamenosek v Ljubljani, Slomš*ovih ulicah št, 9, zal ga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru), priporoča svoj kamenoseški obrt, posebno za cerkvene in druge stavbinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi na zahtevo zastonj.	HUGOU IHL v Ljubljani, Špitalske ulica št. 4, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste sukuenega in manuiakturnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno,
	
pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v Ljubljani, v Frančiškanskih ulicah št. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela, Delo reelno in fino, izvršitev točni in po najnižjih conah.	Ivan Rus krojaški mojster na Bledu priporoča se za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi in kar mogoče nizki eeni. Obleke za turiste iz nepremočljivega lodna od 18 gld. naprej; haveloke in plajšče iz nepremočljivega lodna od 10 gld. naprej; nahrbtnike po 1 gld. 80 kr., iz nepremočljivega blaga in predali 2 gld. 50 kr.
	| JOSIP OBLAK, umetni in g al. strug ar v Ljubljani, ^ priporoča X ^ svojo na novo urejeno delavnico za Flori jansko cerkvijo v ulicah na grad št. 7. v na- ^ £ ročitev vsakovrstnih strug-arskih koščenih, ^ roženih in drugačnih izdelkov, katere ^ ^ bode solidno in ceno izvrševal po načrtih ali brez njih. ^
Turistovske obleke po najelegantnejših in trpežnih uzoreih iz raznobarvanega ne-premočljivega blaga priporoča p. n. turistom in kolesarjem: JOSIP rO(iA( \lli. irojač in posestnik v Radovljici. Izvršitev točna in cona.	
Ivan Soklie
v Ljubljani, Pod trando št. 19
priporoča svojo veliko nalogo klobukov, posebno	®
lodnastili za hribolazce in lovce iz tvomice Jos.	V>
in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov.	j«
Članom „S1. pl. društva* znižane cene.	u
IVAN URAN,
izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8,
priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dv-rane in razne druge prostore, dalje modelnasta
ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ceni in priznano dobro.
Franc Čuden,
urar v Ljubljani na Mestnem trgu, t
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter hudilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
j^Cenovnifrl na zalitevanje brezplačno-V
»Slovensko planinsko društvo."
„Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico"
s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Vsakovrstne
napise na les, kovino in steklo
izvršuje natančno in po ceni
VINKO NOVAK
v Ljubljani, na Poljanski cesti 35.
l| Tiskarna in kamenotiskatna
A. KLEIN & Comp.
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5,
se priporoča
v naroeitev vsph v to stroko spadajooih del 2 in za zalogo raznih tiskovin.	w
/\^^ ^^^ f\ ................GmČAR in MEJAČ..................
v Ljubljani, v Prešernovih, ulicah št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratniee.
Zlasti opozarjata na nepremočna loduasta oblačila in plašče za turiste.
Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilnstrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj Članom „Sl. pl. društva" znižane cene.
am- -ff ° -r- 't......- -tp T? "fi
1 Avgust Žabkar J
J v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7,
se priporoča
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lično in eeno.
. . -a > . • ■'.. .A. .^v, .A, .A. ■■. .
m
Engelbert Franclietti,
krivec v Ljubljani, Jurčičev trg štv. 3. Priporoča slav. p. n. občinstvu svojo novo in elegantno urejeno hrivilic«.
Za dobro in točno postrežbo je najbolje preskrbljeno.
Mj!..	i	. J^M
Optični zavod
^J. PH. GOLDSTEIN^
Ljubljana, Pod trančo št. 1. priporoča svoj brgato založeni optični zavod in svojo novourejeno fotografsko mana-fakturo, preskrbljeno z najnovejšimi aparati in v to stroko spadajoeimi pritiklinami, po tovarniških eenah.
i=jD "c—1 E—i :
odgovorni urednik Jos. llauptmau. — Izdaja in zalaga ,Slov. plan. društvo". — Tiska A.. Klein 6 Comp. v Ljubljani,
Priloga k 2. štev. „Plan. Vestnika" JS9S. t.
Imenik
članov ,,Slov_ plan.. d.r-u.štva, 1897. 1.
I. člani osrednjega društva.
a)	Častni člani:
Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. — Dr. Frischauf Joh. vseuč. prof. v Gradcu. Kadilnik Fran, trg. knjigovodja v Ljubljani.
b)	Ustanovniki:
Belec Anton, trgovec in klepar v Št. Vidu
nad Ljubljano. Bole Josip, trgovec v Beki. Čuden Fran, urar v Ljubljani. Dr. Glančnik Jernej, odvetnik v Mariboru. Kraigher France, krojač v Ljubljani. Dr. Krek Gregor, vseuč. prof. v Gradcu. Matjan Jakob, posestnik in gostilničar v Zg. Šiški.
Matjan Ivan, c. kr. dvorni zal. v Ljubljani.
Planinski Piparji v Ljubljani. Primorsko planinsko društvo, na Sušaku pri Beki.
Dr. Schegula Jak., odvetnik v Novem Mestu. Stare Fran Ksav., slikar v Ljubljani. Štular Juri j, posestnik v Suhem Dolu pri Kokri
nad Kranjem. Tiinnies Gustav, stavb, podjetnik v Ljubljani.-Valenčič Ivan, posestnik v II. Bistrici.
c) Pravi člani:
Ajstrich Josip, trg. knjigovodja v Ljubljani. Ambrož Ivan, c. kr. mornarski kaplan v Pulju. Ambrožič Miha, pos. in čebelar v Mojstrani. Aree Rajko, c. kr. poštni blagajnik v Ljubljani. Auer G. ml. v Ljubljani. Avšič Jakob, likvidator banke „Slavije" v Ljubljani.
Ažman Simon, župnik v Boh. Bistrici. Babnik Ivan, trg. poslovodja v Ljubljani. Dr. Babnik Janko, c. kr. svetn. tajnik v
Ljubljani. Baloh Ivan, kaplan v Kostanjevici. Ban Fran, upravitelj »Katoliške tiskarne" v Ljubljani.
Bayer Oton, blagajnik kmet. posojilnice
Ljubljanske okolice v Ljubljani. Benčina Ivan, trg. v Starem trgu pri Rakeku. Benedik Franc, posestnik in gostilničar pri Sv. Joštu nad Kranjem.
Bernard Jernej, kaplan v Postojini. Bežek Viktor, profesor v Gorici. Bizjak Ivan, pek v Ljubljani Bonač Ivan, knjigovez v Ljubljani. Borštnar Vinko, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Brilej M., trgovec na Vrhniki. Brunet Fran, c. kr. prof. v Ljubljani. Candolini Henrik, zavarov. voditelj v Trstu. Christalnigg Oskar grof, graščak v Goričah
pri Podgori na Koroškem. Giuha Alojzij, mestni inženir v Ljubljani. Cizelj Fran, trg. potnik v Gradcu, čamernik Vinko, kamnosek v Ljubljani, češnik Janko, trg. poslovodja v Ljubljani. Dacar Josip, trg. pomočnik v Ljubljani. Dečman Anton, tovarnar in hišni posestnik
v Ljubljani. Dr. Derč Josip, zdravnik v Ljubljani. Derčar Josip, trg. pomočnik v Ljubljani.
DevcLč Ivo, mag. farm. v Ljubljani. Devetak Gabrijel, posest, in trg. v Kobaridu. Dolenc Oroslav, svečar in hišni posestnik v
Ljubljani. Domicelj Alojzij v Zagorju. Domicelj Silvin, vladni koncipist v Ljubljani.
Drachsler Pavel, prokurist v Ljubljani. Drganc Albert, brivec v Ljubljani. Druškovič Andrej, trgovec v Ljubljani. Eberl Adolf, pleskar v Ljubljani. Engelsberger Ivan, trgovec v Tržiču. Fabiani Karol, trgovec v Kranju. Dr. Ferjančič Andrej, c. kr. dež. sodn. svetnik
v Ljubljani. Fink Veličan, mestni rač. revident v Ljubljani. Finžgar Fran, kaplan v Kočevju. Fleischmann Lovro, vodja finančne straže
v Kočevju. Flis Anton, knjigovodja na Vrhniki Flis Slavko, učitelj v Škofji Loki. Florian Karol, posestnik v Kranju. Dr. Forster Vlad. odv. kand. v Ljubljani. Franchetti Angeloslav, brivec v Ljubljani. Frelih Ivan, asist. mestne hran. v Ljubljani. Dr. Furlan Jos., odv. kand. v Ljubljani. Furlani Ljudevit, rač. oficijal na Dunaju. Fusso Josip, zidarski mojster v Kranju. Gangl Alojzij, kipar in učitelj v Ljubljani. Gangl Engelbert, mestni učit. v Ljubljani. Garbas Fran, carinski asistent v Ljubljani. Globočnik Viktor, notar v Kranju. Gogola Ivan, notar v Ljubljani. Gogola Janko, rač. asistent v Ljubljani. Golob Alojzij, knjigovodja v Ljubljani. Golob Ivan, posestnik v Kranju. Golob Matija, posestnik in mesar v Kranju. Goričnik France, trgovec v Ljubljani. Goršič Fran, pravoslovec v Ljubljani. Grampovčan Frane, trg. pom. v Ljubljani. Gregorec Anton, črkostavec v Ljubljani. Dr. Gregorič Vinko, boln. prim. v Ljubljani. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. Grobotek M., posestnik v Boh. Bistrici. Groznik Franc, župnik v Zagorju pri Št. Petru
na Krasu. Guštin Milan, učitelj na Jesenicah. Gruden Ivan, poštni oficijal v Ljubljani. Hafner Fran, poštni oficijal v Ljubljani. Hauptman Adolf, tov. in posest, v Ljubljani. Hauptmann Josip, solicitator v Ljubljani. Hlavaček Alojzij, adjunkt tobačne tvornice v Ljubljani.
Hraskf Vlad., prof. na tehniki v Pragi. Hrast Ivan, tajnik mestne hran. v Ljubljani. Dr. Hrašovec Silvin, sodn. pristav v Vel. Laščah.
Hribar Franjo, usnjar v Ljubljani. Hribar Ivan, mestni župan v Ljubljani. Dr. Hribar Ivan, ml. avsknltant v Ljubljani. Hribar Ivan, mag. asistent v Ljubljani. Hruška Vaclav, tovarnar v Humpolci. Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu. HubadFran, učiteljiški ravnatelj v Ljubljani. Hubad Josip, gimn. ravnatelj v Kranju. Hubad Matej, koncertni pevovodja na Dunaju. IIubmayer Eeza, šivilja v Ljubljani. Dr. Hudnik Matija, odvetnik v Ljubljani. Humek Martin, nadučitelj v Boh. Bistrici. Jager Ivan, cand. techn. archit. na Dunaju. Jagodic Avgust, trg. pom. v Ljubljani. Jagodic Janko, fotograf v Kranju. Jagodic Ivan, trg. pomočnik v Ljubljani. Jakopič Josip, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani.
Jančar Frančišek monsignor, na Dunaju. Jelovšek Gabrijel, župan in velep. na Vrhniki. Jenič Vekoslav, zav. prokurist v Ljubljani. Jenko Ivan, poštni oficijal v Trstu. Jerman Ivan, rač. oficijal v Ljubljani. Juvančič J. C , veletržec v Šiški. Kajzelj Alojzij, stud. tehn. na Dunaju. Kajzelj Bogomil, trg. v Ljubljani. Kalan Andrej, kanonik in dež. poslanec v Ljubljani.
Kessler Ignacij, trg. pom. v Ljubljani. Killer Jakob, trgovec v Kranju. Klein A., tiskarnar v Ljubljani. Klemene Julij, v Ljubljani. Klinar Anton, dež. inženir v Ljubljani. Klinar Janez, gostilničar na Dovjem. Klub slovenskih tehnikov na Dunaj. Kmet Ivan, trg. knjigovodja v Ljubljani. Knafelc Alojzij, urad. drž železnice v Beljaku. Kobilca Josip, ml. hišni posestnik in dežnikar
v Ljubljani. Koblar Anton, kurat v Ljubljani. Koch Ciril, mestni inženir v Ljubljani. Kokalj M., kotarski predstojnik na Ljubuški
v Hercegovini. Kolšek Josip, odvetnik v Laškem trgu. Kolšek Vinko, notar v Idriji. Komotar Anton, notar na Vrhniki. Korenčan Ivan, trgovski potnik v Ljubljani. Kostanjec Štefan, brivee v Ljubljani. Kostanjevec Maks, fin. komisar v Ljubljani'.
Košenina Ivan, mesar in gostil, v Ljubljani. Koželj Alojzij, trg. pomočnik v Ljubljani. Kregar Ivan, pasar v Ljubljani. Krek Cilika, v Ljubljani. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani. Krivic Ivan, trg. pomočnik v Ljubljani. Križ Lacko, ravn. ist. vin. zadr. v Pulju. Križnik Gašper, posestnik v Motniku. Kruleč Ivan, učitelj v Ljubljani. Ivukovič Gabro, upravitelj v Varaždinskih
toplicah na Hrvatskem. Kune Avgust, trgovec v Črnomlju. v Kuralt Fran, gostilničar in pos. v Št. Jurju
pri Kranju. Kuralt Josip, uradnik mest. hran. v Ljubljani. Kušar Josip, trg. posest, in drž. poslanec
v Ljubljani. Dr. Kušar Josip, odvetnik v Ljubljani. Lah Evgen, predsedstveni tajnik m. magistrata
v Ljubljani. Lavrenčič Andrej, pos. v Št. Petru na Krasu. Lavtižar Josip, župnik v Eatečah. Lenče Josip, veletržec v Ljubljani. Lenček Niko, notar v Škofji Loki. Lergetporer Berta, v Bledu. Leskovie Fran, trgovec v Ljubljani. Leustek Milan, lekarnar v Ljubljani. Levičnik Albert, dež. sodn. predsednik v Ljubljani.
Levičnik Peter, pravoslovec v Škofji Loki. Lilleg Alojzij trgovec v Ljubljani. Lindtner Henrik dež. rač. oflcijal v Ljubljani. Logar Josip, trgovec v Kranju. Lotrič Franjo, trgovec v Kranju. Maeher Ivan, učit. prof. v Ljubljani. Maček Josip, trgovec v Ljubljani. Dr. Majaron Danilo, odvetnik v Ljubljani. Majdič Fran, ml. na Viru pri Domžalah. Majdič Janko, ml. trgovec v Kranju. Majdič Joško, trg. pomočnik v Kranju. Malenšek Martin, župnik v Ljubljani. Mandelj Josip, oflcijal tob. tovarne v Ljubljani. Dr. Markovič Franjo vseuč. prof. v Zagrebu. Marzolini M., kavarnar v Ljubljani. Maselj Franjo, stotnik računovodja v Terezinu. Matjan Jakob, kaplan v Cerkljah pri Kranju Mayer Mauril, pivovarnar v Kranju. Mayer Peter, ml., gostilničar v Kranju. Mayer Vilko, trgovec v Reki. Mazi Fran, trg. pomočnik v Ljubljani. Mazi Josip, železn. nadoficijal v Ljubljani. Medica & Križaj, tovarnarja v Št. Petru na Krasu.
Medved Vinko, v Kranju. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani. Dr. Mencinger Janez, odvetnik na Krškem. Menzel Jan., adjunkt tob. tvorn. v Ljubljani. Mikusch Adolf, trgovec v Ljubljani. Mikuš Anton. dež. rač. oflcijal v Ljubljani. Milavec Alojzij, trg. pom. v Ljubljani. Milavec Andrej, trg. sotrudnik v Ljubljani. Milic Rudolf, lastnik tiskarne v Ljubljani. Mladič Adolf, morn. častnik v Pulju. Mladič Anton, avskultant v Ljubljani. Mlakar Ivan, kaplan v Postojini. Modic Josip, rač. revident v Ljubljani. Mrak Janez, mizarski mojster na Dovjem. Mrak Matija, župnik v Boh. Beli. Mulaček Janko, stud. philos. v Ljubljani. Miiller Ivan, trgovec v Zagorju. Murnik Ivan, ces. svetnik etc. v Ljubljani. Naglas Viktor, trgovec v Ljubljani. Narodna čitalnica v Škofji Loki. Nežič Mijo, brivec v Ljubljani. Nolli Josip, operni pevec v Ljubljani. Nolli Srečko, klep. mojster v Ljubljani. Novak Mihael, sodn. svetnik v Senožečah. Novak Vinko, slikar v Ljubljani. Oblak Josip C , pravoslovec v Ljubljani. Ogorelc Ivan, tovarnar v Ljubljani. Omersa Fran, st. trgovec v Kranju. Omersa Fran, ml. trgovčev sin v Kranju. Omersa Viktor, gost. in pos. v Kranju. Orožen Alexander, davk. kontr. v Rogatcu. Oiožen Fran, učit. profesor v Ljubljani. Orožen Milan, notar v Trebnjem. Pammer Oton, zastopnik Budjeviške pivarne
v Ljubljani. Pavlin Alfons, profesor v Ljubljani. Pavlin Alojzij, pos. in veletržec v Podbrezju. Pavlin Fran, drž. inženir v Ljubljani. Pavšlar Tomo, ml. trgovec v Kranju. Perdan Ivan, trg. in posest, v Ljubljani. Perhauz Josip, davk. uradnik v p. v Ljubljani. Dr. Perne Fran, gimn. katehet v Kranju. Peršin Matija, gost. in pos. na Rožniku pri Ljubljani.
Perušek Rajko, gimn. prof. v Ljubljani. Peterkovič Fran, trg. pom. v Ljubljani. Picek Eduard, avskultant v Ljubljani. Pintar Ivan, posest, in mizar v Kranju. Pipan Ivan, naduč. na črnem Vrhu pri Idriji. Pire Ciril, trgovec v Kranju. Pire Gustav, ravn. km. družbe v Ljubljani. Pire Jerica, omož. Uršič v Kostanjevici. Plantan Ivan, notar v Ljubljani.
Platner Josip, trg. potnik v Ljubljani. Pleiweiss Josip, trg. in hišni posestnik v Ljubljani.
Pleiweiss Karol, not. kanci, v Ljubljani. Pleteršnik Makso, gimn prof. v Ljubljani. Ploj Oton, notar v Gornji Radgoni. Počivavnik Karol, hotelier v Ljubljani. Podpač Štefan, trg. pom. na Jesenicah. Podrekar Gregor, trgovec v Ljubljani. Pogačnik Ivan, dež. rač. olicijal v Ljubljani. Potočnik Tomaž, župnik na Breznici. Povšnar Janez, gost. v Kokri pri Kranju. Premk Vinko, davčni pristav v Škofji Loki. Preveč Alojzij, železn. načelnik v Škofji Loki. Pribil Ivan, knjigovodja v Ljubljani. Pros Jos., adjunkt tob. tvornice v Ljubljani. Prockl Fran, trg. pomočnik v Ljubljani. Pučnik Konrad, krojač v Kranju. Rahne Janko, notar v II. Bistrici. Raktelj Fran, vodja m. šole v Ljubljani. Rant J., trgovec v Polh. Gradcu. Raunicher Josip, črevljar v Ljubljani. Ravnikar Fran, dež. knjigov. v p. v Ljubljani. Rebek Josip, ključar v Ljubljani. Regoršek Franc, trgovec v Ljubljani. Resman Ivan, nač. železn. postaje v Zalogu. Rihteršič Ivan, nadučitelj v Srednji Vasi. Rode Ivan, trgovec v Ljubljani. Rohrman Viktor, trgovec v Ljubljani. Rosman Konrad, davk. pristav v Ljubljani. Ross Albert, davk. pristav v Kranju. Rozman Anton, trg. potnik na Dunaju. Rozman Fran, blagajnik v Ljubljani. Rozman Fran, gostilničar v Ljubljani. Rutar Simon, gimn. prof. v Ljubljani. Sajovic Fr. Ks., posestnik v Kranju. Savnig Angelo, fin. koncipist v Ljubljani. Sbrizaj Ivan, dež. inženir v Ljubljani. Seidl Ferdinand, profesor v Gorici. Seunig Dragotin, trgovčev sin v Ljubljani. Seunig Ivan, pos. in usnjar v Ljubljani. Skale Pavel, mestni živinozdr. v Ljubljani. „Slovenija" akad. društvo na Dunaju. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Soklič Ivan, klobučar v Ljubljani. Souvan Fran Ks, ml. v Ljubljani. Spilar Ferdinand, trg. pomoč, v Ljubljani. Spreitzer Matija, trg. pomočnik v Ljubljani. Stanič Josip, notarski kandidat v Mariboru. Dr. Sterger Stanko, okr. zdrav, v Ljubljani. Stricelj Ludovik, posestnik in dimnikarski
mojster v Ljubljani. Stockl Ivan, trg. pomočnik v Ljubljani.
Štrukelj Josip, poštni olicijal v Ljubljani. Sturm Valentin, stud. med. v Polčah. Supančič Filip, stavbenik v Ljubljani. Sušnik Alojzij, trg. pomočnik v Ljubljani. Sušnik Janez, kanonik v Ljubljani. Susnik Rihard, stud. pliarm. v Gradcu. Svetec Luka, notar v Litiji. Dr. Svetina Ivan, gimn. prof. v Ljubljani. Šarabon Andrej, trgovec v Ljubljani. Schollmayer Henrik, nadlogar v Mašunu. Schwaiger Anton, zobozdr. tehnik v Ljubljani. Schvveitzer Albin, črevljar v Ljubljani. Šetinc Davorin, trg. pomočnik v Ljubljani. Šibovc Ivan, strojevodja južne železnice v Ljubljani.
Škrjanc Ivan, gost. in posest, v Ljubljani. Škof Anton, trg. pomočnik v Ljubljani. Stefe Ivan, upravnik „ Slo venskega Lista" v Ljubljani.
Šubic Alojzij akad. slikar na Dunaju. Sumi Franjo, posest, in gostil, v Kranju. Švigelj Josip, kaplan v Zagorju. Tauses Franjo, rač. asistent v Ljubljani. Dr. Tavčar Ivan, odvetnik itd. v Ljubljani. Dr. Tekavčič Fran, odvetnik v Ljubljani. Terček Janko, trg. potnik v Lincu. Dr. Travner Mart., drž. pravnika nam. v Ljubljani.
Dr. Treo Dragotin, odvetnik v Postojini. Triller Fran, boln. kontrolor v Ljubljani. Trnkoczy Ubald pl., lekarnar v Ljubljani. Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnice
v Ljubljani. Turk Hugon, živinozdravnik v Kočevju. Turk Hugon, knjigovodja v Koslerjevi pivovarni v Ljubljani. Ukmar A., morn. pristav in učit. v Reki. Umberger Alojzij, rač. asistent v Ljubljani. Umberger Ant., trg. pomočnik v Ljubljani. Urbas Anton, trg. pomočnik v Kranju. Uršič Valentin, trgovec v Kostanjevici. Ušeničnik J., v Ljubljani. Valenčič Ivan, tajnik mestne hran. v Kranju. Vdovič Ivan, stavb, uradnik v Ljubljani. Vencajz Ivan, dež. sodn. svetnik v Ljubljani. Venger Drag., dež. sodn. svetnik v Ljubljani. Verbič Josip, trg. pomočnik v Ljubljani. Vernik Alojzij, poštni asistent v Ljubljani. Verovšek Anton, vrtnar v Ljubljani. Verovšek Josip, trg. pomočnik v Ljubljani. Vertovec Josip, poštni asistent v Ljubljani. Vidmayer V., uradnik „Slavije" v Ljubljani. Vilfan Anton, posestnik in gostil, na Jezici.
Vodnik Alojzij, kamnosek in pos. v Ljubljani. Vodušek Matija, profesor v Ljubljani. Vole Josip, kaplan v Križu pri Tržiču. Dr. Eduard Volčič, sodn. svetn. tajnik v
Novem inestu. VonČina Ivan, mag. svetnik v Ljubljani. Dr. Vošnjak Jos., posest, v Slov. Bistrici. Vrhove Ivan, hišni posestnik in dimnikarski
mojster v Ljubljani. Vrhovnik Ivan, župnik v Ljubljani. Vrhunc Anton, knjigovodja v Ljubljani. Waschiza Roman, nadinženir v Ljubljani. Zaje Alojzij, gostil, in posest, v Ljubljani. Zakotnik Ivan, tesarski mojster v Ljubljani. Zalaznik Jakob, pek v Ljubljani.
Zamida Matija, dež. svetnik v Ljubljani. Zazula Josip, davkarski pristav v Ljubljani. Žemljic Ivan, tehn. uradnik v Ljubljani. Zor Zvonimir, dež. rač. oficijal v Ljubljani. Zupan Ivan, knrat v Št. Petru. Žabkar Avgust, ključar v Ljubljani. Žagar Dragotin, dež blagajnik v Ljubljani. Zan J., mesar v Ljubljani. Dr. Žitek Vladimir, odvetnik v Novem mestu. Žitnik Jernej, čevljar in hišni posestnik v Ljubljani.
Žitnik Josip, kupčijski agent v Ljubljani. Zumer Andrej, šolski nadzornik v Kranju. Žužek Fran, drž. nadinženir v Ljubljani.
II. Člani češke podružnice.
a) Ustanovniki:
MUDr. Chodounskv Karel, c,- k. univerzni
profesor na Sinihovu. Dusil Genček, prof. drž. gimn. v Kutni Gori. Kavalir Vladimir, tovarnik v Sazavi. Kubeš Karel, ravnatelj cukrarnice v Dolnji Četni.
Mestna občina Praška.
JUDr. Podlipnj Jan, advokat, župan kralj.
glav. mesta Prage. Prachenska Anča, soproga advok v Pragi. Prachenskv Stanislav, advokat v Pragi. Prachensky Vladimir, lekarnik v Taboru. Tomšič Fran, vrlini inženir deželnega odbora v Pragi.
b) Prav
Bondy Lev, tovarnik v Pragi.
Bureš Alojz, stavitelj na Kralj. Vinogradih.
Dočkal Fran, c. k. veterin, inspekt. v Pragi.
Dvorak A., stud. lil. na Sinihovu.
MUDr. Frankenberger Ot., c. k. univ. docent v Pragi.
JUDr. Franta Bohuslav, tajnik deželnega odbora v Pragi.
MUDr. Franta Jaroslav, zdravnik v Pragi.
Gabrovšek J., tajnik v Oseku.
Goettler Frančišek, dež. inženir v Pragi.
JUDr. Havrda Fran, tajnik dež. odb. v Pragi.
Dr. Horbaezewski Jan, prof. na češki univerzi v Pragi.
Hrabak Jan, c. k. višji rud. svetnik v Pragi.
Hrazanek Karel, vrhni ravnatelj zavarovalnega zavoda v Pragi.
Charbusky Lev, inženir v Pragi.
Chodounsky Frančišek, ravnatelj preizkuša-lišča v Pragi.
Chodounsky Karel, stud. fil. na Smihovu.
Chodounska Julija, soproga univerznega profesorja na Smihovu.
i člani:
Chodounska Marija na Smihovu. Chvala Albreht, trgovec v Pragi. JUDr. Jirgl Vinc., magistr. koncipist v Pragi. JUDr. Jedlička Bedrih, adv. v Pragi. MUDr. Jiruš B., c. k. dvorni svetnik in univ.
profesor v Pragi. Kabat Jos., ravnatelj cukrarnice v Velvarili. Klub čeških turistov v Pragi. Podružnica Kluba čeških turistov v Brezovih
Gorah. „ vDoinažlicih. „ v Jičinu. „ v Klatovili. „ v Plznju. „ v Rihnovu n ./K.
Kofensky Jos., šolski ravnatelj in pisatelj
na Smihovu. Krčmaf K., lekarnar v Rokicanah. JUDr. Krejči Rudolf, tajnik dež. odbora v Pragi.
Kressl Juri, vrhni inženir drž. železnice v Pragi.
Kruis Jos., kemik v Pragi.
Kulhava Marija, soproga zdravnikova na Kr. Vinogradih.
MUDr. Kulhavy Fran, e. k. okrajni zdravnik na Kr. Vinogradih.
Kunšič Ivan, filosof v Pragi.
Kuzmany Pavel, zasebnik v Karlinu.
Kuzmanyjeva Konstanca v Karlinu.
Landa Anton, vrhni inženir deželn. odbora v Pragi.
Dr. Lerch Jos., veleposestnik na Smihovu.
JUDr. Lindner Eihard, tajnik hip. banke v Pragi.
JUDr. Mandl Karel, koneipist dež. odbora v Pragi.
Mareš Leopold, tajnik dež. odb. v Pragi.
Matoušek Adolf, glav. blag. dep. urada v Pragi.
Mikeš Adolf, prof. na konservatoriju v Pragi
JUDr. Milde Juri, kand. adv. v Pragi.
M. u. dr. Mladejovskv Viteslav v Pragi.
Mraz Jos., vrhni urad. tovarne v Karlinu.
MUDr. Mrazek Karel, zdravnik v Pragi.
Nekutova Eužena na Smihovu.
MUDr. Nemeček J., zdravnik v Pragi.
Pasovskf Vratislav, arhitekt v Pragi.
Paul Jaroslav, prof. višje dekl. -šole v Pragi.
MUDr. Pele Hinek, e. k namestniški svetnik v Pragi.
Dr. Perner Rudolf, odvetnik v Pragi. Pisecky vitez s Kranihsfelda Jos., arhitekt
na Smihovu. Gospica Pražakova Ela. Prochazka Fran, ravnatelj dež. banke v Pragi. Eeinsberg Jos., prof. na češki univ. v Pragi. Salač Jos., e. k. prof. v Eihnovu na Knež. Sedlak Vojteh, veletržec v Pragi. Sekera Miroslav, c. k. okr. tajnik v Domažlicih. MUDr. Sehrutz Andrej, univ. docent v Pragi. JUDr. Strobach Zdenek, advokat v Pragi. Studi Karel, vrhni uradnik hran. češke v Pragi. Dr. Štekl Herman, odvetnik v Plzni. Štepan Alojz, inženir v Pragi. Tkadlec Jaroslav, ravn. cukrarniee v Pragi. JUDr. Tonder Ferdinand, advokat v Pragi. JUDr. Valenta Jaroslav, advokat v Pragi. Volkar Andrej, c. k. okr. glavar v Pragi. Vondraček Otokar, tehnik v Pragi. JUDr. Wellner Anton, advokat v Klatovih. Wildwald, Jan, šolski ravnatelj v Pragi. Wiinsch Karel, ravnatelj tovarne Ringhoffer-
jeve na Smihovu. Zareekf Vaclav, pekar in hišni pos. v Pragi. Dr. Žitek Emanuel, odvetnik v Pragi.
III. Člani Kamniške podružnice.
a) Ustanovniki: Flerin Fran, posestnik v Kamniku. — Kos Miha, učitelj na Holmcu.
i) Pravi člani:
Cenčič Jernej, nadučitelj v Kamniku. Dr Dereani Jul., okrožni zdravnik v Kamniku. Fischer Fran, hotelier v Kamniku. Janko Josip, urar v Kamniku. Kenda Josip, gostilničar v Kamniku. Dr. Ant. Kladva, sodn. svetn. tajnikvKamniku. Močnik Josip, župan in lekarnar v Kamniku. Pintar Anton, trgovec v Kamniku. Polec Julij, sodn. svetnik v Ljubljani. Pohlin Janko, kovaški mojster v Kamniku.
Prelesnik Karol, posestnik in gostilničar v
Strahovici pri Kamniku. Sadnikar Josip, živinozdravnik v Kamniku. Skala Karol, v Kamniku. Stare Josipi na, grajščakinja na Kolovcu pri Domžalah.
Dr Schmidinger Karol, notar v Kamniku. Dr. Temnikar Val., odvetnik v Kamniku. Wiltschnig F., grajšč. oskrbnik v Križu pri Kamniku.
Žargi Ivan, trgovec in posest, v Kamniku
IV. Člani Radovljiške podružnice.
a) Ustanovniki: Treven Anton, trgovec na Savi pri Jesenicah.
b) Pra'
Aljančič Valentin, župnik na Dobravi. Avsenik Janez, posestnik v Begunjah. Ažman Janez, župnik v Gorjah nad Bledom. Berlic Ivan, župnik v Mošnjah pri Badovljici. Bevc Matevž, posestnik v Boh. Bistrici. Budinek Fran, župan v Kranjski Gori. Gelestina Franc, trgovec v Lescah. Cerne Jernej, posestnik v Gorjah nad Bledom. Cerne Vinko, „	„	„
Cop Ivan, trgovec v Mostah. Drmota Ivana v Badovljici. Fertin Ignacij, župnik v Beli Peci. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici. Grčar Andrej, nadučitelj v Radovljici. Grilc Luka, posestnik v Zgošah pri Lescah. Homan Oton, trgovec v Radovljici. Homan Pavel, trgovec v Bledu. Hudovernik Vinko, posojil, urad. v Radovljici. •Talen Josip, posestnik v Kropi. Janša Jakob, pos. in župan na Dovjem. Jeglič Fran. učitelj na Dovjem. Jesenko Fran, modroslovec na Dunaju. Kappus Adolf pl., poštar v Kamni Gorici. Kavalar Ivan, posest, in gost. v Ratečah. Kenda Luka, dež. uradnik v Radovljici. Klinar Ivana, posestnica v Radovljici. Koblar Josip, mestni kaplan v Škofji Loki. Koblar Frančišek, sodni pristav v Radovljici. Kocijančič Fran, kamenosek v Nošah. Kompare Valentin, davk. prakt. v Radovljici. Kosmač Matevž, gostilničar v Radovljici. Košmelj Ivan, župnik v Begunjah. Kunčič Ivan, pos. na Mlinem pri Bledu. Lavtižar Franc, učitelj v Kamni Gorici. Legat Ivan, posestnik v Lescah. Mencinger Franjica, v Boh. Bistrici. Mencinger Janez, posest, v Boh. Bistrici. Meršol Anton, župan v Lescah. Mesar Alojzij, pravnik na Jesenicah. Mniej Fran, trgovec v Radovljici.
ri člani:
Nagu Ivan, poštni admin. na Javorniku. Novak Janez, dekan v Radovljici. Oman Ernestina, učiteljica v Begunjah. Pesjak Miha, posestnik v Kamni Gorici. Pesjak Silvester, posest, v Kamni Gorici. Peternel Jakob, župan v Bledu. Pezdič Anton, mizar v Ljubnem. Pianecki Janko, učitelj v Radovljici. Piber J., župnik v Brusnici na Dolenjskem. Pibrovc Karol, posestnik v Kropi. Pogačnik Filip, posestnik na Dobravi. Pogačnik Josip, drž. posl. in pos. v Podnartu. Pretnar Ivan, posestnik v Bledu Ravkekar Josip, posestnik v Boh. Bistrici. Razinger Mihela, učiteljica v Radovljici. Roblek Aleks., lekarnar v Radovljici. Roblek Hugon, mag. farm. v Radovljici. Roječ Fran, zasebni uradnik v Radovljici. Rozman Ignacij, nadučitelj v Mošnjah. Rus Franc, nadučitelj v Bledu. Rus Ivan, krojač in posestnik v Bledu. Schrev Alojzij, pos. in poštar na Jesenicah. Schrey Rili., veleposestnik v Bledu. Stiasny Ljudevit, učitelj v Radovljici. Svetina Josip, trgovec v Kamni Gorici. Šolar France v Kropi. Tavčar Ivan, pos. na Mlinem pri Bledu. Turk Avgust, župnik v Koroški Beli. Verderber Josip, posestnik v Bledu. Verhunc Andrej, pos. v Bledu. Dr. Vilfan N., odvetnik v Radovljici. Dr. Voves Jan., zdravnik v Radovljici. Vovk Anton, posestnik v Bledu. Vovk Peter, davčni prakt. v Radovljici. Wessner Dragica, gostilniearica v Lescah. Zupan Ignacij, orgljar v Kamni Gorici. Zupane Fr., župan na Lancovempri Radovljici. Zirovnik Josip, nadučitelj v Gorjah. Zlogar Anton, župnik v Kranjski Gori. Žumer Jakob, župan v Gorjah nad Bledom.
V. Člani Savinske podružnice.
a) Ustanovniki:
Gornjesavinska posojilnica v Mozirju. Majdič Peter, lastnik parnega mlina v Celju. Okrajni zastop v Gornjem Gradu. Posojilnica v Celju. Posojilnica v Gornjem Gradu. Pukl Radoslav, sodn. tolmač na Dunaju.
Dr. Sernec Josip, odvetnik v Celju. Smodiš Franc, mizar v Velenjem. Dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani. Vošnjak Miha, dež. poslanec v Celju. Zanier Norbert. trgovec v Št,. Pavlu.
b) p
ravi ciani:
Baš Lovro, notar v Celju. Bele Ivan, popotni vin. učitelj v Mariboru. Boncon Štefan, stolar v Celju. Dr. Borštner Heribert, okr. zdrav, v Št. Pavlu. Božič Jakob, trgovec v Gornjem Gradu. Bratanič Rajmund, trgovec v Lučah. Dr. Brenčič Alojzij, odvetnik v Celju. Cibej Ivan, zasebni uradnik v Knitelfeldu. Dr. Dečko Ivan, odvetnik itd. v Celju. Dekorti Josip, župnik v Ljubnem. Dovnik Fran, dekan v Gornjem Gradu. Erhartič Iv., sodn. pristav v Gornjem Gradu. Ermenc Janez, posestnik v Ljubnem. Fantoni Giovanni, slikar v Lučab. Dr. Filipič Ludvik, odvetnik v Celju. Germel Kristijan, posestnik v Solčavi. Globočnik Adalbert, trgovec v Žalcu. Glojek Ivan, posestnik v Šmartnem. Golob-Repolusk M., v Št. Vidu nad Valdekom. Gologranc Ferd., stavb, mojster v Celju. Goričar Alojzij, pos. in gost. v Mozirju. Goričar Anton, poštar v Mozirju. Goričar Franc, župan v Mozirju. Goričar Leopold, posestnik v Mozirju. Goričar Mici, v Mozirju. Goričar Rudolf, poštni oficijal v Judenburgu. Gosar Ivan, akad. slikar v Celju. Gunčar Josip, kaplan v Žalcu. Herle Anton, pos in gost. v Solčavi. Hočevar Josip, krojač v Celju. Hodnik Alojzij, trgovski pom. v Lučah. Hofbauer Karol, posest, v Gornjem Gradu. Hojnik Josip v Gradcu. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Celju. Dr Hrašovic Juro, odvetnik v Celju. Hren Ivan, župan v Gornjem Gradu. Hribar Dragotin, tiskarnar v Celju. Dr. Ipavic Benjamin, boln. prim. v Gradcu. Jeraj Anton, pos. v Spodnji Rečici. Jerovšek Fran, gimn. prof. v Mariboru. Jurko Blaž, učitelj v Razboru pri Loki. Dr. Jurtela Fran, odvetnik v Mariboru. Kač Ivan, občinski tajnik v Žalcu. Kačič Ivan, notar v Šoštanju. Dr. Kaiserberger Anton, okr. zdr. v Mozirju. Kitak Jakob, kaplan v Ljubnem. Dr. Klasinc Janez, odvetnik v Gradcu. Klemenšek Alojzij, posestnik v Ljubnem. Kocbek Fran, nadučitelj v Gornjem Gradu. Kolenc Franc, posestnik v Juvanjem. Komar Janez, posestnik v Spodnjih Hrašah.
Kranjc Josip, posestnik v Gornjem Gradu. Kranjc Josip, učitelj v Šmartnem na Paki. Kranjc Matija, posestnik v Gornjem Gradu. Lipold Ivan, posestnik v Mozirju. Lipold Marko, posestnik v Rečici na Paki. Lončar Fran, posojilnični tajnik v Celju. Magolič Srečko, tiskarn, voditelj v Celju. Dr. Maier Franc, odvet. koncip. v Celju. Matič Josip, trgovec v Celju. Dr. Medved Anton, gimn. prof. v Mariboru. Medvešček Ivan, kaplan v Mozirju. Miklič Anton, kaplan v Dobrnem pri Celju. Mikuš Josip, posestnik v Gornjem Gradu. Natlačan Ignac v Bočni pri Gor. Gradu. Nidorfer Franc, pos. v Vrbju pri Žalcu. Osenjak M., kaplan v Žalču. Oset Fran, trgovec na Vranskem. Pauer Josip, trgovec v Braslovčah. Pavlič Jernej, učitelj v Št Janžu pri Velenju. Perne Fran v Gornjem Gradu. Petek Fran, trgovec v Ljubnem. Petriček Anton, učitelj v Žalcu. Pirš Josip, tajnik okr. zastopa v Mozirju. Planinšek Jakob, pos. in gost. v Lučal^. Prislan Fran, posestnik v Gornjem Gradu. Purnat Janez, župan v Bočni pri Gor. Gradu. Rajšter Franc, posestnik v Šoštanju. Roblek Fran, posestnik v Žalcu. Rodošek Ant., župnik v Šmartnem na Dreti. Ručigaj Peter, trg. v Bočni pri Gor. Gradu. Sadnik Julij, učitelj v Št. Pavlu. Schvvendtner K., župan in trg na Vranskem. Schvvendtner Leop., knjigotržec v Ljubljani. Spende Fran, posestnik v Gornjem Gradu. Svet Alfons, pater na Dunaju. Svetina Anton, notar v Gornjem Gradu. Šentakova rodbina na Vranskem. Ševar Žarkomil, trg. v Št. Jurju na Taboru. Šijanec Ignac, učitelj v Gornjem Gradu. Širca Josip, župan in pos. v Žalcu. Šinid Miloš, župnik v Solčavi. Štepič Robert, davčni praktikant, v Deutsch-
Landsbergu. Dr. Šuklje Hinko, zdravnik v Celju. Tribuč Ivan, trgovec v Mozirju. Tribuč Srečko, posestnik v Mozirju. Turnšek A., trgovec v Nazarjih pri Mozirju. Veršec Fran, notar v Sevnici. Dr. Vilimek Josip, okrož. zdrav, v Ljubnem. Višnar Fr., kaplan v Sv. Križu pri Slatini. Vošnjak Ivan, posestnik v Šoštajnu.
Dr. Vrečko Josip, odvetnik v Celju. Vurkelc Jernej, kaplan v Gornjem Gradu. Wajda Tom., tajnik okr. glav. v Celju. Zidarn Martin, pos. v Šmartnem. Zupane Janez, pos. v Gabriju.
Žigan Pran, posestnika sin v Žalcu. Žigan Julij, trgovec v Polzeli. Žmavc Ivan, gost. na Ljubnem. Žmavc Martin, posestnik v Sp. Hrašah.
VI. Člani Soške podružnice.
Pravi člani:
Bavdas Josip, trgovec v Kanalu. Cazafura Jeromin, trg. in pos. v Tolminu. Gazafura Ljudevit, župan in pos. v Tolminu, t Cumar Kari, okr. zdravnik v Tolminu, črnuta Martin, župan in pos. v Logu. Devetak Anton, poštar v Tolminu. Devetak Josip, posestnik v Tolminu. Dominko A., pravoslovec v Kobaridu. Fazan Rudolf, geometer v Tolminu. Flajs Andrej, poštni administrator v Bolcu. Gabrijelčič Anton, trgovec v Kanalu. Gabršček Oskar, veleposestnik v Tolminu. Gerželj Ivan, nadučitelj pri Sv. Luciji. Gregorčič Simon, župn. vikar v Sedlu. Gruntar Ivan, v Kobaridu. Jeglič Andraž, sodn. pristav v Tolminu. Juretič Anton, veleposestnik v Kobaridu. Kavčič Fran, davčni pristav v Tolminu. Kokole J., učitelj v čadrgu. Kosec Josip, kurat v Novakah. Dr. Kotnik Ignacij, notar v Tolminu. Kovačič Feliks, pravoslovec v Tolminu. Kovačič Ign., veleposestnik pri Sv. Luciji. Križnič Anton, pos. in trgovec v Kanalu
Dr. Luksič-Nizetič Mate, okrajni zdravnik
v Tolminu. Marenzi grof Miroslav, okr. glavar v Tolminu. Marušič Valentin, davčni nadz. v Tolminu. Mašera Albert v Kobaridu. Mikuš Anton, gostilničar pri Sv. Luciji. Milovčič Josip, sodn. svetnik v Tolminu. Mlekuš Adolf Ant., pos. in trgovec v Bolcu. Muznik Franc, učitelj v Ponikvah. Pogozdovalno in olepševalno društvo v Bolcu. Premerstein Josip pl., gostil, v Tolminu. Rakoršek J., učitelj v Kobaridu. Schlunder Julij v Kobaridu. Sedej Janez, farni vikar v Borjanah. Sornig Josip, posestnik v čezsoči pri Bolcu. Sorč Alojzij, poštar v Bolcu. Stres A., učitelj v Kobaridu. Stravsgittl Anton, pos. in trgovec v Bolcu. Dr. Triller Karol, odvetnik v Tolminu. Vidmar J. N. vikar v Logeh. Vrtovec Andrej, učitelj in pos. v Tolminu. Vuga Viktor, učitelj pri Sv. Luciji. Vulč Ivan, posestnik in trgovec y Čezsoči.
Število vseh članov: 754.