OMLADINA NA NAŠ 111. SHOD V LJUBLJANI □ SLOVENSKIM FILOZOFOM □ J. M.: VEČ TEHNIKOV! □ JOSIP JURCA: O VERI IN VERNOSTI □ SREDNJEŠOLSKI VESTNIK □ SLOVENSKO DIJAŠTVO □ □ VESTNIK ZA LJUDSKO IZOBRAZBO □ □ 0 0 RAZNO D 0 D PONATIS DOVOLJEN LE Z NAVEDBO VIRA Q EU IZHAJA VSAK MESEC o STANE LETNE 4 KRONE; ZA DIJAKE 2 KRONI; POSAMEZNA ŠTEVILKA 40 VIN. a o DOPISI NAJ SE BLAOOVOLE POŠILJATI UREDNIŠTVU NAJKASNEJE DO 20. VSAKEKA MESECA V LJUBLJANO NA BREO ST. 12 o LE FRANKOVANA PISMA SE SPREJEMAJO o UPRAVN1ŠTVO JE V TISKARNI J, BLASNIKA NASLEDNIKOV V LJUBLJANI, BREO ŠT. 12 o □ REKLAMACIJE SO POŠTNINE PROSTE, ČE IMAJO NA NASLOVNI STRANI PRISTAVEK .REKLAMACIJA" IN ČE SO ODPRTE o o ZARADI REDNEGA POŠILJANJA JE NATANKO NAZNANITI NASLOV IN BIVALIŠČE TER VSAKO IZPREMEMBO BIVALIŠČA o o OBLASTEM ODGOVOREN MIHAEL ROŽANEC o IZDAJA EKSE-KUTIVA NARODNO-RADIKALNEGA DIJAŠTVA p TISK J. BLASNIKA OD naslednikov oo 0ŠTEV. 5. LJUBLJANA. AVGUST LETO VI. [H n 1909 o H VESTNIK ZA LJUDSKO IZOBRAZBO. „Prosveta“. Prva tretjina velikih počitnic je minila. V tem času so se prirejali redni tedenski društveni sestanki, na katerih se ni razpravljalo samo o zadevah, ki se tičejo neposredno „Prosvete“, temveč govorilo se je o vseh aktualnostih, ki količkaj zanimajo pristaše narodno-radikalne struje, zlasti ljubljanske radikalce. Ti sestanki se vrše popolnoma v smislu Prosvetinega programa, ki veleva, da naj bo »Prosveta" o počitnicah duševno središče slovenskega dijaštva. Potrebni in koristni so, ker le tako je mogoče, da se člani inedsabo spoznavajo in vedo o vsem, kar se godi v društvu. S tem se vzbuja v članih zanimanje za društveno delo, odborniki pa vrše svoje delo z večjim veseljem in večjo energijo, ko .vidijo, da zasledujejo njihovo delo tudi člani izven odbora. Od teh sestankov si obeta »Prosveta" prav mnogo. Življenje v »Prosveti" je bilo v preteklem mesecu kaj živahno. Ustanovila se je nova knjižnica v Slivnici pri Celju. Pregledali sta se knjižnici v Dolskem in Domžalah. Prva ima malo čitateljev vsled izseljevanja v Ameriko; seli se ravno ukaželjna mladina, fantje in dekleta. Knjižnica se bo zamenjala z drugo manjšo. Dobro pa vspeva knjižnica v Domžalah; ta se bo spopolnila z novo izišlimi knjigami. V kratkem se pošljejo nove knjižnice v Čepi je na Kočevskem, v Šent-Jurij in v Čače v Ziljski dolini na Koroškem. Te počitnice se namerava tudi izvršiti celotna revizija vseh knjižnic »Prosvete". Gotovo je par knjižnic spečih, ki jih bo'treba ali sanirati ali pa prenesti drugam; nekatere bo treba spopolniti oziroma premeniti. Poseben odsek, je uredil društveni arhiv in zapisnike knjižnic. Pričela so se tudi že pripravljalna dela za občni zbor, ki se bo vršil 4. septembra Ljubljani. Sestavil se je izmed Prosvetašev tudi odsek, ki je prevzel pripravljalna dela za III. narodno-radikalni shod. Dokončala so se dela za občinsko ljudsko knjižnico v Trbovljah, ki bo štela okoli 500 knjig. VI. redni letni občni zbor „Prosvete“ bo 4. septembra 1.1. v Ljubljani. Dnevni red se pravočasno objavi v slovenskih časopisih. „Prosveti“ je daroval g. dr. Ivo Šu bel j, c. kr. ministerialni tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju zopet 100 kron. »Prosveta" je prejela od svojega požrtvovalnega prijatelja že ponovno enako podporo. Da bi našel med Slovenci mnogo posnemalcev, ki bi z dejanji pokazali, da razumevajo in cenijo Prosvetino ljudsko-izobraževalno delo. Blagemu podporniku in prijatelju pa izreka najlepšo zahvalo odbor »Prosvete". RAZNO. Resen opomin absolviranim juristom. Kakor znano je nadsodišče v Gradcu odklonilo pred kratkim slovenskega praktikanta z motivacijo, da je število pravnih praktikantov v področju graškega nadsodišča že prekoračeno ; ta odklonitev je bila seveda nepostavna, ker velja numerus clausus le za avskultante, ne pa tudi za praktikante. Ker je bilo v področju graškega nadsodišča imenovanih ravnokar sedem novih sodnikov, bo nadsodišče začetkom oktobra sprejelo najmanje sedem praktikantov. Za to poživljamo nujno absolvirane juriste, naj vstopijo takoj začetkom oktobra v sodno službo, ker" bi ta mesta sicer zopet zasedli Nemci, in bi imelo nadsodišče zopet izgovor, da za Slovence več ni prostora. Ta opomin velja posebno za one tovariše, ki so delali julija drugi izpit. Tudi pri deželni vladi bodo sprejeli oktobra 4 praktikante: in prav toplo priporočamo tovarišem abs. juristom, da se požurijo s III. izpitom ter se naj javijo zanj takoj začetkom oktobra, da bodo imenovana mesta NA NAŠ III. SHOD V LJUBLJANI! Narodno-radikalno dijaštvo priredi sredi meseca septembra v Ljubljani svoj III. shod. Trstu in Celju naj sledi Ljubljana! S kakšno skepso je pozdravila slovenska javnost pred leti naš pokret. Na eni strani nezaupanje, na drugi sovraštvo, na obeh pa nerazumevanje. Ljudje, ki so izšli iz onega mrtvila v polpretekli dobi, niso imeli in niso mogli imeti smisla za nekaj povsem novega in dobrega, kar je prinesla naša mlada struja. In mi sami smo s tesnim srcem zrli v bodočnost, boječ se, da naše dobre ideje ne premagajo gnjilih razmer. Pa takoj naš I. shod v Trstu nas je navdal z pogumom. Naše misli in naše delo je našlo tal in rodilo sadov. Ni tu mesto, da bi kazali na svoje vspehe, ki so poživili in prenovili ne samo dijaški živelj, ampak tudi vse naše javno življenje. V znamenju napredovanja in poglobljenja v našem delu smo se zbrali na II. shodu v Celju pred dvema letoma in v ravno istem znamenju naj se vrši tudi naš 111. shod v Ljubljani. Poleg tega, da se hočemo ozreti na dosedanji naš razvoj in da hočemo premotriti problem narodno-obrambnega dela in vzbuditi v nas smisel za umetniško samoizobrazbo, bavili se bomo predvsem z jugoslovanskim vprašanjem. Zato smo na ta shod povabili tudi napredne hrvaške in srbske akademike, da nas spoznajo in da z nami sodelujejo. Poseti nas pa tudi češko dijaštvo, ki nam je iz srca dobrodošlo, kajti ono je bilo naš učitelj in je naš vzor! Naš shod v Ljubljani ne bo torej samo torišče resnega razmotrivanja, ampak objednem tudi sijajna manifestacija jednakih naprednih kulturnih stremljenj jugoslovanskega in češkega dijaštva. In če Vas, tovariši in prijatelji naši, danes vabimo na naš shod, storimo to v zavesti, da Vas vabimo k resnemu delu, ki bo nam vsem koristilo. Ne samo Vi tovariši iz naših vrst ste nam dobrodošli, ampak v s i napredni akademiki, katerim je jedro glavna, ime postranska stvar. Da velja naše vabilo tudi vsej naši inteligenci, predvsem pa učiteljstvu, ki čuti in stremi z nami, je samoobsebi umevno. Pridite vsi! Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva. SLOVENSKIM FILOZOFOM. Leta 1900/1 je bilo vseh slovenskih filozofov 83. Odtedaj je njihovo število leto za letom rapidno naraščalo in doseglo v šolskem letu 1904/5 višek, namreč 221 filozofov. Ker se je vsled tega visokega in v primeri z naraščajem v drugih stanovih nenaravnega števila filozofov začela akcija proti filozofskemu študiju, je potem število začelo zopet padati tako, da je bilo lani le še 166 slovenskih filozofov. Kljub padanju števila filozofov filozofskega študija še vedno ne moremo priporočati. Zlasti ga odsvetujemo vsem onim, ki bi se mu hoteli posvetiti zgolj iz kruhoborstva. Druge stroke jim bodo preje in gotovejše pripomogle do potrebnili življenskih sredstev. Ne rečemo pa, da se sploh nihče ne sme več odločiti za filozofijo. Kdor ima posebno veselje in nadarjenost za kako filozofsko stroko, naj jo gre le študirat in naj jo študira v resnici vestno in natančno. Predno pa se posveti kaki stroki, mu svetujemo, da se popreje pogovori o stvari s kakim starejšim filozofom ali pa mlajšim profesorjem. Nasveti, ki jih bo dobil glede študija, mu bodo pripomogli, da mu ne bo treba izgubiti eno ali dve leti v brezciljnem tavanju, kakor se je to dosedaj dogajalo. Potem pa še nekaj! Vsak slovenski filozof naj se trdno odloči dovršiti svoje študije najkasneje v petih letih, kajti odlašanje in odlaganje izpitov privede kandidata navadno tako daleč, da izpitov tak človek sploh nikdar ne napravi. Več vzgledov iz zadnjega časa nam to dovolj jasno potrjuje. Da so filozofske stroke pri nas kakor v celi Avstriji še vedno prenapolnjene in da utegne peljati to do suplentske bede in filozofskega proletariata, naj potrjujeta sledeči dve tabeli. I. Slovenski suplenti in absolvirani slovenski filozofi koncem 1. 1908/9. klasična filozofija slov. oz. nem. slovenščina klas. fil. nemščina slov. oz. klas. fil. slovenščina francoščina nemščina i francoščina j francoščina j klas. fil. francoščina italijanščina italijanščina klas. fil. zgodovina mat. fizika oz. geom. prirodostovje kemija rt o . N c/) O to 532 skupaj Suplenti izprašani it — 2 i 2 3 —■ — 9 13 4 — — 45 deloma ali popolnoma neizprašani 7 3 2 — — 1 — — 1 — 2 — — 16 Poskusni kandidati in ravnokar izprašani absolvirani filozofi 2 1 4 1 — — 8 deloma izprašani absolvirani filozofi 5 — 1 — — 1 i — 1 1 1 — — 11 neizprašani absolvirani filozofi 16 2 5 — — 2 —. i 9 1 1 — 1 38* skupaj 41 5 10 i 2 7 i i 21 19 9 — 1 118 *) Morda je število slovenskih absolviranih filozofov še nekoliko večje, kol smo ga navedli tukaj, kajti naši podatki so posebno iz Gradca pomanjkljivi. Torej raje še večje število ! O pomenu teh številk smo spregovorili že v zadnji številki „Omladine“. Povdarjamo še enkrat, da je pri nas klasična filozofija za celo vrsto let prenapolnjena. Oni, ki jo že študirajo, naj hitijo s svojimi izpiti, ker drugod je ta stroka, kot bomo spodaj videli, še precej ugodna. Zadosti imamo tudi matematikov in modernih filologov. Tudi zgodovinarjev bi bilo popolnoma zadosti, če bi napravili vsi izpite. Vsi slovenski filozofi zgodovinarji so že absolviratii in nekateri še celo že dalj časa — zato ne vemo, zakaj čakajo z izpiti. To se jim zna hudo maščevati. Germanistov in slavistov za enkrat tudi ne potrebujemo več, pač pa bi bilo želeti, da bi se posvetila s prihodnjim šolskim letom kaka dva prirodoslovju. Tu bo najpreje pomanjkanje. Upanje, da bi dobili naši filozofi morda na nemških zavodih mesta, je tudi popolnoma brezuspešno, kajti ne samo, da na nemških zavodih Slovencev ne marajo, ampak Nemci imajo tudi sami dovolj profesorskega naraščaja, toliko, da tvori še za naše službe veliko nevarnost. Le v klasični in moderni filozofiji so Nemci na slabšem od nas in v teh dveh strokah je mogoče, da dobijo naši ljudje, ako delajo takoj izpite, službe. Razmere na zavodih, katere smatrajo Nemci za svoje, so razvidne iz sledeče tabele. II. Nemški profesorji, suplentl in Izprašani kandidati. j Število vseh definitivnih mest Število izprašanih in neizprašanih suplentov Odstotek Število izprašanih profesorskih kandidatov izprašanih suplentov k definitivnim učiteljem definitiv. profesorjev 1 s 30 in več službenimi leti »L »1* 01 a O) z 1—5 službenimi > leti 1906/7 1907/8 klasična filozofija 753 127 8-5 7 12 37 88 124 moderna filozofija in nemščina 253 69 4-3 3-8 12-7 35 82 43 zgodovina 327 73 21 8-5 9 31 80 75 matematika in fizika 285 66 23-5 7 7 27 63 35 prirodoslovje in dva stranska predmeta 194 52 22 8-8 13-8 j 29 35 27 prirodoslovje in kemija 31 16 13 matematika in geometrija 115 27 16-5 9 8 38 19 24 kemija in dva stranska predmeta 51 12 23-5 7-8 7-8 255 — — risanje 152 105 23 2-6 15 27-6 16 15 Ako označimo še enkrat na kratko razmere za slovenske filozofe, moramo reči: razmere za slovenske filozofe niso sicer ugodne, posebno v nekaterih strokah, a obupne jih tudi ne smemo imenovati. Obupne so 5* za tiste, ki nočejo delati izpitov in bodo tudi vedno obup-nejše, ker jili bodo pridnejši prehiteli. Število absolviranih slovenskih filozofov z več kot 10 semestri je precejšnje, za nas veliko preveliko. Naj pomislijo, da bo ves njihov trud, vse njihove dosedanje študije zastonj, ako hočejo radi komodnosti in pijančevanja še dalje odlašati z izpiti. Če bi tudi pozneje enkrat, kar pa po izgledih ni verjetno, naredili izpite, se jim zna pripetiti, da kljub svojim izpitom ne bodo dobili mest, ker jih bodo prehiteli drugi. V prihodnjih letih bo suplentsko stanje še slabše, ker bo vedno več absolvirancev. Za nas bi se lahko ugodno rešilo, ker so skoro vsi naši filozofi že absolvirani in jih je le majhno število v prvih letnikih. Proč s pijančevanjem in komodnostjo in k izpitom!