URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 19	Ljubljana, petek, 28. oktobra 1977	Cena 28 dinarjev	Leto XXXIV
1224.
Na podlagi pooblastila iz 30. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 16-995/77) je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 20. septembra 1977 določila prečiščeno besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Prečiščeno besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obsega Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS. št. 54-399/72), zakone o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 26-242/73, št. 34-411/74, št. 28-1237/76 in 16-995/77) ter določbo 4. točke prvega odstavka 238. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25-231/73), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 191-27/77
Ljubljana, dne 20. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Zakonodajno-pravne komisije Stane Boštjančič 1. r.
ZAKON
o	pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prečiščeno besedilo)
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v SR Sloveniji urejajo zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35-343/72 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), ta zakon, statut in drugi splošni akti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter družbeni dogovori in samoupravni sporazumi.
2.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja so osebne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Te pravice tudi ne morejo zastarati.
3.	člen
Denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo.
Na denarne prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče poseči z izvršbo in v zavarovanje na tretjino za preživninske, s sodno odločbo ali poravnavo ugotovljene terjatve pa na polovico prejemkov.
Drugi del
ZAVAROVANCI
4.	člen
Poleg oseb, ki se obvezno zavarujejo po zveznem zakonu, so zavarovanci tudi osebe, ki se obvezno zavarujejo po določbah tega zakona.
5.	člen
Za zavarovance — delavce, ki se obvezno zavarujejo, se štejejo tudi osebe, ki so v SR Sloveniji po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, če delajo poln delovni čas in če prejemajo nagrado za to delo.
6.	člen
Obvezno se zavarujejo osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost v SR Sloveniji, če opravljajo svojo dejavnost kot glavni ali edini poklic.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) sklepa z združenji oziroma s predstavniki oseb iz prejšnjega odstavka pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu, v katerih se določijo zlasti osnove za. odmerjanje pravic in za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna osnova), način prijavljanja v zavarovanje in plačevanje prispevkov ter način ugotavljanja lastnosti zavarovanca po prejšnjem odstavku.
7.	člen
Oseba, ki opravlja z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa ni obvezno zavarovana po kakšni drugi osnovi, se lahko zavaruje v obsegu kot oseba v delovnem razmerju po določbah tega zakona če:
—	združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali g drugo organizacijo združenega dela in
—	dosega v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom oziroma s predpisom določen kot naj nižji osebni dohodek delavca v združenem delu, ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in stabilnost.
Izvajanje zavarovanja kmetov po prejšnjem odstavku se uredi s pogodbo, ki jo skleneta skupnost in Zadružna zveza SR Slovenije, in v kateri uredita vprašanja, določena v drugem odstavku 6. člena tega zakona.
8.	člen
Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po
218.	členu zakona o združenem delu, je zavarovan tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler je prijavljen pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, vendar najdalj eno leto, če se je prijavil skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja in če je bil do prenehanja delovnega razmerja zavarovan najmanj eno leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnj ih dveh letih.
Prispevek za delavce iz prvega odstavka tega člena plačujejo pristojne skupnosti za zaposlovanje.
9.	člen
Za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro, ne glede na njen vzrok, se obvezno zavarujejo osebe na mladinskih delovnih akcijah v SR Sloveniji, in sicer če vzrok nastane v času, ko so na taki akciji.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s predpisom določi, za katere mladinske delovne akcije velja določba prejšnjega odstavka.
10.	člen
Samo za Invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se zavarujejo:
1.	delavci, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
2.	jugoslovanski državljani s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja:
3.	tuji državljani, zaposleni v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
4.	vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom;
5.	študenti visokošolskih zavodov, učenci strokovnih šol, otroci in mladostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno habilitacijo, ter učenci na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih;
6.	otroci in mladostniki v vgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene.
11.	člen
Osebe, ki niso zavarovanci po 4. do 8. Členu tega zakona ali jim ni zagotovljeno varstvo za primer invalidnosti in telesne okvare po drugih predpisih, stalno pa prebivajo na območju SR Slovenije, so zavarovane samo za primer invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče, ki jih zadene:
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in mira, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj;
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
6.	ko so kot vojni ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
7.	ko kot športniki v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s predpisom določi, kdaj so izpolnjeni pogoji iz 2., 5. in 7. točke prejšnjega odstavka.
Določba 2. točke prvega odstavka tega člena velja tudi za tuje državljane.
12.	člen
Osebe iz 4." do 8. člena tega zakona so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela — razen če nastane invalidnost ali telesna okvara zaradi poškodbe pri opravljanju samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti — še tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane:
1.	dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju;
2.	dokler dobivajo oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3.	dokler prejemajo invalidsko pokojnino;
4.	dokler so v redu prijavljene pri službi za zaposlovanje, če so se prijavile v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem zakonu;
5.	dokler so v Jugoslovanski ljudski armadi na vojaških vajah ali na odslužitvi vojaškega roka, če so odšle k vojakom v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem zakonu;
6.	dokler uživajo starostno pokojnino;
7.	dokler imajo zavarovanci, ki so zaradi nege otroka prekinili delovno razmerje, otroka, ki še ni star 15 let, ali starejšega otroka, ki mu je zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo potrebna tudi stalna postrežba in pomoč, ali zavarovanka, dokler ima 3 otroke, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev in uživanje družinske pokojnine.
Osebe iz prejšnjega odstavka so zavarovane, čeprav niso podane okoliščine iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za pridobitev pravic.
Tretji del
DOLOČBE O PRAVICAH
I.	poglavje
IZRAČUNAVANJE POKOJNINSKE OSNOVE IN ODMERA POKOJNINE
13.	člen
Pri izračunavanju pokojninske osnove se poleg valoriziranega poprečnega mesečnega osebnega dohodka zavarovanca — delavca iz 10. člena zveznega zakona uporabljajo tudi korektivi, ki zagotavljajo, da pokojnina čimbolj izraža skupni delovni prispevek zavarovanca, ki ga je le-ta ustvaril s svojim tekočim in minulim delom, in da se upoštevajo načela družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka In osebnih dohodkov.
Za izračunavanje pokojninske osnove se zavarovanci — delavci razvrščajo v skupine, v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega dela, na katerih so zavarovanci delali.
Skupnost določi za vsako skupino zavarovancev — delavcev v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov za vsako leto najviSji osebni dohodek, ki ga je mogoče všteti v pokojninsko osnovo, in najnižji znesek, ki se šteje kot osebni dohodek za to skupino zavarovancev. Pri tem skupnost upošteva poprečne osebne dohodke posameznih skupin v preteklem letu in zaščito življenjskega minimuma zavarovancev z naj nižjimi osebnimi dohodki.
Od pokojninske osnove, izračunane po prejšnjem odstavku, se starostna pokojnina odmeri po enotni lestvici, po kateri pokojnina za 40 oziroma 35 let pokojninske dobe snaša 85 °/o pokojninske osnove.
14.	člen
Skupnost določa lestvico odstotkov za odmero pokojnine, pri čemer upošteva polno leto pokojninske dobe in ostanek najmanj šest mesecev.
Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do
13.	10. 1943 — 35 oziroma 30 let), ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za odstotek, ki ga določi skupnost. Skupnost določi tudi najvišji odstotek povečanja.
11.	poglavje
OBVEZNOSTI DO DELOVNIH INVALIDOV
15.	člen
Skupnost skrbi za uresničevanje pravice do poklicne rehabilitacije in pravice do zaposlitve delovnih invalidov na ustreznem delu, pri tem pa sodeluje s strokovnimi organizacijami za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, z organi družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in z drugimi organi-tacijami ter s službo za zaposlovanje.
Za izvajanje poklicne rehabilitacije in za zaposlovanje delovnih invalidov sklepa skupnost z organizacijami in organi iz prejšnjega odstavka pogodbe, s katerimi se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Skupnost spremlja izvajanje rehabilitacije in zaposlitve po sklenjenih pogodbah in v ta namen lahko zahteva ustrezna sporočila in podatke.
16.	člen
Organizacije in delodajalci morajo obdržati na delu oziroma po končani poklicni rehabilitaciji znova sprejeti na delo delovnega invalida, če je invalidnost po* sledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni; če pa je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba izven dela, so ga dolžni obdržati na delu oziroma sprejeti na delo, če je bil pri njih pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju.
Če zaradi narave njene dejavnosti pri organizaciji ali delodajalcu ni delovnega mesta, na katero bi mogla razporediti takega delovnega invalida, mu mora organizacija oziroma delodajalec zagotoviti zaposlitev pri drugi organizaciji oziroma delodajalcu na ta način, da se z njo neposredno dogovori o zaposlitvi delovnega invalida, ali da z drugo organizacijo ali delodajalcem skupaj ustanovi novo organizacijo, v kateri je zagotovljena zaposlitev delovnim invalidom.
17.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi zainteresiranimi organizacijami pri izvajanju preventivnih ukrepov in akcij pri odpravljanju vzrokov in posledic nesreč pri delu, poklicnih obolenj in nastajanja invalidnosti.
Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sklepa skupnost družbene dogovore z organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami, z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi o programih preventivnih ukrepov, o pogojih za uveljavljanje in napredek prevencije invalidnosti ter o medsebojnih dolžnostih in obveznostih v tej zvezi.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti lahko sklepajo samoupravne sporazume za opravljanje nalog iz prvega odstavka.
III.	poglavje
VARSTVENI DODATEK
18.	člen
Starostni, invalidski in družinski upokojenci imajo pravico do varstvenega dodatka, če odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov in če niti upokojenec niti člani njegovega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med zneskom odmerjene pokojnine in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov.
Pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in za uživanje varstvenega dodatka, merila za odmero varstvenega dodatka in višino mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov določi skupnost.
19.	člen
Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine in upokojenci — zavarovanci iz
6.	in 7. člena tega zakona.
IV.	poglavje
UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
20.	člen
Zavarovani osebi gre na njeno zahtevo pravica od dneva, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev pravice, če ni s tem zakonom ali s statutom skupnosti izrecno drugače določeno.
Pokojnina se izplačuje zavarovancu, ki je ob vložitvi zahteve v delovnem razmerju ali opravlja kakšno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti.
Zavarovancu, ki ob vložitvi zahteve ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; ne izplača pa se za tisti čas, ko je bil v tem obdobju v delovnem razmerju oziroma je opravljal dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan.
21.	člen
Če je zavarovanec po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine še naprej v delovnem razmerju oziroma še naprej opravlja dejavnost, na podlagi katere
je zavarovan, in se mu zaradi tega ne izplačuje pokojnina, lahko zahteva, da se mu čas takšnega delovnega razmerja oziroma opravljanja takšne dejavnosti upošteva za odstotno povečanje že priznane pokojnine, lahko pa tudi zahteva, da se mu čas takšnega zavarovanja in osebni dohodek dosežen v tem času, upoštevata za novo odmero pokojnine. Z odločbo, izdano po novi zahtevi, se razveljavi prejšnja neizvršena odločba.
22.	Člen
Upokojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in je znova stopil v delovno razmerje, v katerem dela polovico ah več kot polovico polnega delovnega časa, ali je začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se za ta čas ne izplačuje pokojnina; ta čas zavarovanja pa se mu šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali za novo odmero pokojnine.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ukvar-janje s samostojno umetniško dejavnostjo po uveljavitvi pravice do pokojnine ne vpliva na njeno izplačevanje, vendar pa se ta čas ne všteva v zavarovalno dobo za povečanje oziroma novo odmero pokojnine.
Družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine, se pokojnina ne izplačuje, dokler je v delovnem razmerju in dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan.
23.	člen
Upokojenec, ki je uveljavil starostno pokojnino S pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in je ponovno stopil v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi pogodbe o delu, njegova pokojnina in dohodek iz takšnega dela pa skupaj presegata dvojni znesek poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji, plačuje skupnosti poseben prispevek.
Poseben prispevek se izračuna tako, da se na davek iž skupnega dohodka občanov, ki ga plača upokojenec po predpisih o davkih občanov, uporabi količnik 0,7 z omejitvijo, da odmerjeni posebni prispevek in del davka iz skupnega dohodka občanov, ki odpade na pokojnino, skupaj ne smeta presegati 90% prejete pokojnine. Poseben prispevek se ne odšteva pri ugotavljanju čistega dohodka za odmero davka iz skupnega dohodka občanov.
Upokojenec, čigar dohodek iz dela po prvem odstavku tega člena ne presega 30 % od letnega poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji, ne plačuje posebnega prispevka.
Glede odmere in pobiranja posebnega prispevka veljajo predpisi o davkih občanov.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let. Te določbe se uporabljajo tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 oziroma 35 let in za uživalca družinske pokojnine, če se zaposlita z manj kot polovico delovnega časa oziroma če opravljata delo na podlagi pogodbe o delu.
V	primeru, ko zavezanec posebnega prispevka ni užival pokojnine vse leto, se poseben prispevek odmeri od sorazmernega dela davka iz skupnega dohodka občanov, ki odpade na čas, ko je užival pokojnino.
24.	člen	4
Starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, ne oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za upokojenca, ki je kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let.
Borcu NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let, in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, na njegovo zahtevo oživi, svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem pa se mu pokojnina ne izplačuje. Ta čas zavarovanja se upokojencu šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali za novo odmero pokojnine. Novo odmero pokojnine lahko zahteva zavarovanec, ki je bil po uveljavitvi tega zakona v delovnem razmerju ali je opravljal samostojno dejavnost najmanj eno leto.
25.	člen
Če invalidski upokojenec znova stopi v delovno razmerje in dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, se mu med tako zaposlitvijo oziroma med opravljanjem take dejavnosti invalidska pokojnina ne izplačuje.
Če invalidski upokojenec znova stopi v delovno razmerje, v katerem dela manj kot polovico polnega delovnega časa, ali začne delati na podlagi pogodbe o delu, se zanj uporabljajo določbe 23. člena tega zakona.
26.	člen
S sklenitvijo zakona izgubijo pravico do družinske pokojnine:
1.	vdova, ki še ni stara 45 let, razen če je to pravico pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti za delo;
2.	otroci, ne glede na to, ali so sklenili zakon pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po njegovi smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo, ali če sta oba zakonca redna študenta.
Vdovi, ki je s sklenitvijo novega zakona izgubila pravico do družinske pokojnine, po možu iz novega zakona pa družinske pokojnine ni pridobila, oživi pravica do prejšnje družinske pokojnine:
1.	če so po prenehanju novega zakona še otroci iz prvega zakona, ki uživajo družinsko pokojnino;
,	2. če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima vdova
glede na svojo starost oziroma število otrok pravico do družinske pokojnine.
27.	člen
Pri uveljavitvi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki gre zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero Je plačan prispevek.
28.	člen
Ob zavarovančevi smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine tudi bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal.

Skupnost določi natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane iz prejšnjega odstavka.
29.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz invalidskega zavarovanja od dneva, ko je postal invalid, oziroma od dneva, ko je nastala telesna okvara, če ni izrecno drugače določeno.
Zavarovancu, ki ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja več dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, invalidnost oziroma telesna okvara pa je obstajala pred vložitvijo zahteve, gre invalidska pokojnina oziroma invalidnina od dneva, ko je nastala invalidnost oziroma telesna okvara, vendar največ do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; drugi prejemki gredo od prvega dne naslednjega mešeca po vložitvi zahteve, če ni izrecno drugače določeno.
Zavarovancu, ki mu je bil po dnevu, od katerega ima pravico do invalidske pokojnine, izplačan osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, se izplačuje pokojnina od prvega naslednjega dne po dnevu, s katerim se mu je nehal izplačevati osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka.
30.	člen
Pravico do invalidnine imajo zavarovanci ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali pridobi in uživa tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu.
31.	člen
Na podlagi invalidnosti ali telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma dokler je podana stopnja telesne okvare, po kateri je bila priznana pravica.
Ce nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma v stopnji telesne okvare spremembe, zaradi katerih se določena pravica izgubi ali spremeni ali zaradi katerih so izpolnjeni pogoji za pridobitev kakšne druge pravice, se pravica izgubi ali spremeni oziroma se nova pravica pridobi od prvega dneva naslednjega meseca po nastanku spremembe.
32.	člen
Upokojencu oziroma delovnemu invalidu, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se izplačuje pokojnina ali invalidnina v tujini, če je z zadevno državo sklenjen sporazum o plačevanju pokojnin v tujini ali če zadevna država priznava takšno pravico jugoslovanskim državljanom.
Uživalcu pravic — našemu državljanu, ki se izseli, se pokojnina izplačuje v tujini po odobritvi skupnosti.
33.	člen
Ce ni v mednarodnih pogodbah drugače določeno, nimajo pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu:
1.	upokojenci, katerim se pokojnina izplačuje v tujini;
2.	upokojenci, katerim sc ne izplačuje pokojnina v tujini, ves čas, dokler prebivajo v tujini, če traja njihovo prebivanje v tujini dalj kot šest mesecev.
34.	člen
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če je vedoma povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi prišel do pravic po tem zakonu.
35.	člen
Pokojnina se odmerja v mesečnem znesku in izplačuje vsak mesec vnaprej.
Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačni zaradi okoliščin, katere je povzročil upokojenec, se izplačajo pozneje največ za tri leta nazaj, računano od dneva, ko po prenehanju takih okoliščin upokojenec vloži zahtevo za izplačilo.
36.	člen
Uživalec pravic mora naznaniti skupnosti vsako spremembo o osebnostnih in dejanskih okoliščinah oziroma vsako zaposlitev ali opravljanje dela, ki vpliva na pravico, njen obseg ali izplačevanje pokojnine.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora uživalec vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
Organizacija in delodajalec sta dolžna prijaviti skupnosti v osmih dneh vsako zaposlitev ali sklenitev pogodbe o delu z uživalcem pokojnine.
Četrti del
DOLOČBE O PRAVICAH BORCEV NOV
37.	člen
Določbe 35. člena zveznega zakona veljajo tudi za osebe, ki so pridobile jugoslovansko državljanstvo z naturalizacijo.
38.	člen
Pri odmeri pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame najmanj tolikšna pokojninska osnova, ki ustreza poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za 17,6 "/o (zajamčena pokojninska osnova).
Pokojnine borcem z zajamčeno pokojninsko osnovo se vsako leto usklajujejo tako, da se na novo odmerijo od osnove iz prejšnjega odstavka.
Peti del
POKOJNINSKA DOBA
39.	člen
Poleg zavarovalne dobe, določene z zveznim zakonom, se všteva v pokojninsko dobo tudi doba, določena s tem zakonom.
40.	člen
V zavarovalno dobo sc všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec med trajanjem dela prebil:
1.	na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu;
2.	v preiskovalnem zaporu, ki je trajal do 30 dni, če je bil obsojen;
3.	na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni.
41.	člen
Oseba, ki je bila neopravičeno obsojena in je bilo to dejstvo v poznejšem postopku pravnomočno ugotovljeno, prostostna kazen pa se je deloma ali v celoti izvršila,' in oseba, ki ji je bila brez podlage vzeta prostost,
lahko v postopku za pf-lžfiarije odškodnine uveljavlja kot del ddškodnine, naj se ji čas prestajanja prostostne kazni oziroma čas brez podlage odvzete prostosti in čas brezposelnosti po Odpustu s prestajanja kazni, ki je v zvezi z neopravičeno obsodbo in ni nastala po krivdi oškodovanca, všteva v zavarovalno dobo.
Za vsak primer iz prejšnjega odstavka SR Slovenija plača skupnosti prispevek v višini, ki ustreza Všteti zavarovalni dobi.
42.	člen
V	pokojninsko dobo se zavarovancem — delavcem všteva tudi cas opravljanja samostojne dejavnosti, za katefe je bila sklenjena pOgodba 0 izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih Obrtnikov in samostojnih gostincev, pred vključitvijo v organizacijo združenega dela, če za kritje obveznosti, nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in ha način, kot ga določi skupnost.
V	pokojninsko dobo zavezancem — kmetom iz 7. člena tega zakona se všteva tudi čas prejšnjega Opravljanja kmetijske dejavnosti, če za kritje obveznosti nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v Obsegu in na način, kot ga določi skupnost.
43.	člen
V	pokojninsko dobo se kot posebna doba všteva čas, ko je bila oseba član krrtgčke delovne zadruge v obdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959, če ji je bilo delo V zadrugi edini ali glavni poklic
. /
44.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in skupnost sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o ukrepih in dejavnostih v zvezi z delovnimi mesti, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Z družbenim dogovorom se opredelijo kriteriji in Osnove postopka za določanje takih delovnih mest, osnove za sklenitev dogovorov o načinu in rokih za odpravljanje posebne težavnosti dela in škodljivosti dela za zdravje ter o kriterijih, s katerimi se ugotovi, katere organizacije v celoti plačujejo večje stroške in katere organizacije prispevajo le del stroškov, nastalih zaradi povečanja zavarovalne dobe in zaradi znižanja starostnih mej za pridobitev pravice.
Z družbenim dogovorom se dogovorijo tudi o svojih nalogah v zvezi z obveznim strokovnim usposabljanjem delavcev na takih delovnih mestih za dodatni poklic, z načinom občasnega premeščanja delavcev s takih delovnih mest, s prepovedjo dela prek polnega delovnega časa, z dolžino delovnega Časa, z dnevno, tedensko ali letno rekreacijo delavcev ter s Stalno ali občasno revizijo delovnih mest na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
45.	člen
Preden skupnost določi, na katerih delovnih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, si mora priskrbeti strokovno mnenje ustreznih strokovnih zavodov in organizacij o težavnosti in škodljivosti dela na teh delovnih mestih, o možnosti uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov in rokih, v katerih je možno te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost in škodljivost delovnih mest.
Skupnost si je dolžna pred odločitvijo priskrbeti mnenje republiškega sveta Zveze sindikatov SR Slove-
nije, Gospodarske zborrtiče Slovenije ih Republiškega sekretariata za delo.
46.	člen
Pooblaščenim uradnim Osebam službe javne in državne varnosti oziroma delavcem na določenih dolžnostih v kazenskih poboljševalnih zavodih in zaporih se vsakih 12 mesecev dejanskega opravljanja take dolžnosti šteje za 16 mesecev zavarovanja.
izvršni svet na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve oziroma republiškega sekretarja Za pravosodje, organizacijo uprave in proračun določi pooblaščene uradne osebe oziroma delavce na določenih dolžnostih, ki se jim po prejšnjem odstavku zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Če pooblaščena uradna oseba oziroma delavec iž prvega odstavka tega člena uveljavi pokojnino po splošnih pogojih, se predpisana starostna meja zmanjša za eno leto na vsaka štiri leta dejanskega čpravljahja take dolžnosti.
Šesti del
FINANCIRANJE
47.	člen
Svoje obveznosti glede sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti določajo zavarovanci na podlagi programa te skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
Zavarovanci plačujejo za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo zavarovanci v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Če samoupravni sporazumi niso sklefljeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo programa skupnosti niso zagotovljena, lahkd Skupščina SR Slovenije določi stopnjo prispevka ža vse zavarovance ali pa le za tiste zavarovance, ki š&m6-> upravnega sporazuma niso sklenili.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določaj6 v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
48.	člen
Prispevek za posebne primere zavarovanja plačujejo:
1.	za osebe iz 9. člena in iz prve do pete točke in sedme točke 11. člena tega zakona —- organizator akcije oziroma javnega dela;
2.	za ogebe iz 4., 5. in 6. točke 10. člena tega zakona — strokovne šole s praktičnim poukom, zavodi za vedenjsko in osebnostno motene in šole. kadar so te osebe na praktičnem pouku v šolskih učilnicah ali delavnicah oziroma organizacije združenega dela, državni organi, zadruge, družbene in druge organizacija (v nadaljnjem besedilu: organizacije) kadar so te oseba pri njih na delu;
3.	za osebe iz 0. točke 11. člena tega zakone —
organizacija, pri kateri je invalid na praktičnem delu ali vajah.
49.	člen
SR Slovenija prispeva sredstva za obveznosti skupnosti, ki nastajajo s priznavanjem in odmerjanjem po-
kojnin pod ugodnejšimi pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi republiškimi predpisi.
Ta prispevek je razlika med dajatvijo, priznano in odmerjeno po splošnih predpisih, ter dajatvijo, priznano in odmerjeno po posebnih oziroma ugodnejših pogojih; v to razliko se vštevajo tudi vsi prispevki od teh dajatev in sorazmerni del stroškov odmere in izplačevanja dajatev.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in skupnost skleneta pogodbo, v kateri se ugotovijo obveznosti SR Slovenije iz tega naslova ter način in rok izpolnitve teh obveznosti. Pogodba se sklene za naslednje leto ali za več let naprej.
50.	člen
Skupnost opravlja naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki jih občinske skupščine s svojimi odloki zagotove osebam, ki niso zavarovane po tem zakonu ali po statutu skupnosti, če se tako odloči občinska skupščina; pri tem občinske skupščine zagotove sredstva za kritje stroškov teh pravic.
Skupnost in občinska skupščina se sporazumeta o izvajanju teh nalog, o višini prispevka, ki ga mora zagotoviti občinska skupščina in o načinu plačevanja tega prispevka.
51.	člen
Prispevki zapadejo v plačilo:
1.	za zavarovance, ki prejemajo osebni dohodek — na dan, ko se dvignejo sredstva za osebne dohodke;
2.	za vse druge zavezance prispevka — zadnji dan v mesecu za nazaj.
Prispevki se plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan zapadlosti.
52.	člen
Ce plačnik prispevka ne plača zapadlih prispevkov v predpisanem roku ali ne plača vseh prispevkov z zamudnimi obrestmi, lahko skupnost uveljavlja svojo terjatev pri posebnem sodišču združenega dela (57. člen tega zakona).
53.	člen
Služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na zahtevo skupnosti na podlagi izvršljive odločbe posebnega sodišča združenega dela izterja neplačane prispevke z zamudnimi obrestmi tako, da prenese znesek z računa zavezanca prispevka na račun skupnosti.
Ce prispevkov ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega odstavka, se na zahtevo skupnosti izterjajo po predpisih o prisilni izterjavi.
54.	člen
Terjatev prispevkov zastara v petih letih, računano od konca leta, v katerem so prispevki dospeli v plačilo.
Zastaranje ustavi vsako dejanje skupnosti, ki ima namen, da se ugotovi Obveznost plačila prispevkov ali namen izterjave, in je na predpisan način naznanjeno zavarovancu. Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov petletni zastaralni rok. Terjatev pa je v vsakem primeru zastarana, ko preteče 10 let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči.
55.	člen
Služba skupnosti ima pravico pregledovati knjige in evidence pri organizacijah in delodajalcih zaradi kontrole pravilnosti obračunavanja in plačevanja prispevkov ter zaradi uveljavljanja pravic zavarovancev.
Sedmi del
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
*	56. Člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti določijo zavarovanci s samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
57.	člen
Zavarovanci uveljavljajo sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred posebnim sodiščem združenega dela, ki ga ustanovi skupnost sama ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
58.	člen
Ce zavarovanec ni zadovoljen z dokončnim posamičnim samoupravnim aktom skupnosti, lahko v 30 dneh od vročitve akta uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela; pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če skupnost ne izda posamičnega akta v roku, ki je določen v splošnem aktu skupnosti.
Osmi del SKUPNOST
59.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, ki so zavarovanci po tem zakonu, s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združuje sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare oziroma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Skupnost je pravna oseba.
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
60.	člen
Skupnost se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi povezuje v Skupnost socialnega varstva v skladu s posebnim zakonom.
61.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, sestavljena po delegatskem načelu.
Postopek za izvolitev delegatov in sestavo skupščine ter drugih organov skupnosti in njihove naloge se določijo s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom. .
62.	člen
Skupnost ima statut.
Samoupravni sporazum o organiziranosti in nalogah skupnosti in njen statut začneta veljati, ko ju potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
63.	člen
Zavarovanci se v okviru skupnosti tako organizirajo, da si zagotavljajo možnosti neposrednega odločanja oziroma odločanja prek delegatov pri določanju
pravic in obveznosti ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev svojih pravic.
64.	člen
Vodjo strokovne službe skupnosti imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
Deveti del
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE
65.	člen
Zavarovana oseba, ki ji je bilo na račun skupnosti izplačano kaj, do česar ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek:
1.	če je na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedela ali bi morala vedeti, da so nepravilni, ali na kakšen drug protipraven način dobila prejemek, do katerega ni imela pravice, ali je dobila več, kot ji je pripadalo;
2.	če je dobila kakšen prejemek zaradi tega, ker ni priglasila nastalih sprememb, ki vplivajo na izgubo ali obseg kakšne pravice, čeprav je vedela ali bi morala vedeti zanje; če je prejemala večja denarna izplačila, kot so ji bila priznana z odločbo.
Terjatve po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka zastarajo s pretekom rokov, ki so določeni v predpisih o zastaranju terjatev. Ti roki začnejo teči z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljeno, da zavarovani osebi ne pripada izplačevani prejemek ali da ji pripada manjši (1. in 2. točka prejšnjega odstavka) oziroma od dneva, ko je bilo izvršeno zadnje nepravilno izplačilo (2. točka prejšnjega odstavka).
66 člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od tistega,' ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo, invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovane osebe.
Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prvega odstavka tega člena delavec na delu ali v zvezi z delom je odgovorna organizacija oziroma družbenopolitična skupnost v skladu s predpisi, o delovnih razmerjih.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je bila bolezen, poškodba, invalidnost, telesna okvara ali smrt zavarovane osebe povzročena s kaznivim dejanjem.
67.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od organizacije ali delodajalca, če je zavarovančeva bolezen, . poškodba, Invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni obvezni ukrepi za varstvo pri delu, ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost občanov.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od organizacije ali delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega predhodnega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenega dela, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
68.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od organizacije ali delodajalca:
1.	če je škoda nastala zato, ker skupnost ni dobila podatkov ali ker je dobila neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev ali odmera pravice;
2.	če je škoda nastala zato, ker niso bile izpolnjene zakonite ali s pogodbo prevzete obveznosti v zvezi z rehabilitacijo ah zaposlitvijo invalida ali zavarovanca, za katerega je bila ugotovljena nevarnost, da utegne postati invalid, ali kateremu je bil iz zdravstvenih razlogov določen za delo skrajšan delovni čas.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene ji škode od zavarovanca, ki je po posebnih predpisih sam dolžan dajati določene podatke v zvezi z zavarovanjem. če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.
Za povrnitev skupnosti povzročene škode je solidarno odgovoren tudi, kdor je kot priča dal neresnično izjavo, na podlagi katere je bilo komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo, če je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina do katere tisti, ki jo je dobival, ni imel pravice ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
69.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati od organizacije ali delodajalca povrnitev izplačanega zneska, do katerega prejemnik ni imel pravice:
1.	če je bil znesek izplačan na podlagi nepravilnih podatkov za zavarovanca v prijavi o nastopu dela;
2.	če je bil znesek izplačan zato, ker ni bila prijavljena sprememba, ki vpliva na izgubo ali obseg zavarovančevih pravic, ali ni bil prijavljen zavarovančev izstop z dela, ali pa zato, ker je bila prijava vložena po predpisanem roku.
Zavarovanci, ki morajo sami vlagati prijave, morajo v primerih iz prvega odstavka tega člena tudi sami vrniti skupnosti nepravilno prejete zneske.
70.	člen
Ce skupnost ugotovi, da ji je nastala škoda, zahteva od zavarovanca, organizacije ali delodajalca, da jo v danem roku povrne.
Če škoda ni povrnjena v roku, ki ga je določila skupnost, sme skupnost uveljavljati odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču.
71.	člen
V primerih iz 66. člena in 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona se šteje, da je imela skupnost škodo ne glede na to ali je bolezen, poškodbo, invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovane osebe povzročila organizacija, delodajalec, delavec ali kdo drug in ne glede na to, da so nevarnosti zajete z zavarovanjem po tem zakonu.
Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene skupnosti, se smiselno uporablja splošna pravila o povrnitvi škode oziroma predpisi o odgovornosti za nedovoljena dejanja in opustitve drugega in o odgovornosti za škodo od stvari ter posebna pravila ali predpisi o povrnitvi škode, če ne nasprotujejo določbam tega zakona.
72.	člen
Odškodnina, ki jo ima skupnost pravico zahtevati v primerih iz členov 65 do 69 tega zakona, obsega izplačane stroške in celotne zneske dajatev, ki jih izplačuje skupnost, in sicer:
1.	stroške za poklicno rehabilitacijo in ponovno zaposlitev delovnega invalida, kot tudi denarne dajatve, izplačane v zvezi s pravico do rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju;
2.	denarne dajatve, izplačane, na podlagi priznane pravice do pokojnine.
V zahtevku za odškodnino je lahko zajet celoten znesek škode ali pa del škode, ki se nanaša na neko preteklo obdobje (na primer koledarsko leto).
Kadar pomeni povzročena škoda obveznost skupnosti. da mora izplačevati trajne denarne dajatve (pokojnina, invalidnina in dr ), lahko skupnost zahteva odškodnino v enem samem skupnem znesku. Ta znesek obračuna tako, da ustreza priznani pokojnini in poprečnemu trajanju invalidske pokojnine ozirom.* družinske pokojnine, ne glede na starost tistega, ki naj pokojriino dobiva.
Pri ugotavljanju višine odškodnine po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena se ne upošteva vp'ačani prispevek in tudi ne pokojninska doba upravičenca oziroma tistega, po katerem so družinski člani pridobili pravico do pokojnine.
Skupnost s sklepom ugotovi poprečno trajanje in uživanje invalidske oziroma družinske pokojnine.
Deseti del
KAZENSKE DOLOČBE
73.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če zavarovancu, upokojencu ali organom skupnosti ne da podatkov ali pa da nepravilne podatke za ugotovitev osebnega dohodka, pokojninske dobe ali drugih dejstev, ki so pomembna za ugotovitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali če 'prepreči ogled na samem kraju ali pregled poslovnih
knjig in evidenc, ki sc nanašajo na podatke v zvezi s tem zavarovanjem;
2.	če ne obdrži na delu delovnega invalida, ki ga je po zakonu dolžna obdržati na delu, oziroma če ga po usposobitvi ne sprejme znova na delo;
3.	če da nepravilne podatke oziroma listine in s tem omogoči zavarovani ali drugi osebi uživanje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ji po zakonu ali po statutu ne gre ali ne gre v takem obsegu;
4.	če za zavarovanca ne vloži prijave v zavarovanje oziroma letne prijave o njegovem osebnem dohodku, o zavarovalni dobi in o drugih podatkih ali če vloži prijavo z nepravilnimi podatki;
5.	če ne vloži prijave o upokojencu, ki je nastopil delo;
6.	če ne vloži v predpisanem roku prijave o nastopu delovnega invalida na poklicno rehabilitacijo, o izostankih in o presledkih med rehabilitacijo z razlogi za presledke ter o dnevu, ko je bila rehabilitacija končana;
7.	če ne vloži v predpisanem roku prijave o vstopu delovnega invalida na delo, o osebnem dohodku za delovno mesto, na katerem je invalid zaposlen, o tem koliko časa invalid dela in koliko časa traja poln delovni čas, predpisan za delo, ki ga opravlja, o spremembah o osebnem dohodku in delovnem času, o pre-
mestitvi na drugo delovno mesto ter o izostankih z dela in o prekinitvi delovnega razmerja;
8.	če ne vodi ali če ne vodi v redu predpisane evidence o zavarovancih;
9.	če ne vplača v predpisanem roku zapadlega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali če ne vplača celotnega zneska. ,
74.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če v nasprotju z določbami zakona premesti delovnega invalida na drugo delo ali mu določi drugačen delovni čas;
2.	če ne vodi ali če v redu ne vodi predpisanih evidenc o delovnih invalidih.
75.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če prijavo iz 4. točke 73. člena tega zakona vloži po preteku roka, ki je določen s predpisi, ali če vloži prijavo, ki ni resnična.
76.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe oziroma delodajalec, ki stori kakšno dejanje iz 73., 74. in 75. čteha tega zakona.
Enajsti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77.	člen
Osebe, ki po 31. decembru 1972 nimajo lastnosti zavarovanca in takšne lastnosti tudi niso imele po 1. januarju 1965, pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko dopolnijo moški starost 65 let in ženske 60 let, če imajo najmanj 30 let (moški) oziroma 25 let (ženske) pokojninske dobe, ki so jo dopolnile kadarkoli.
Osebe, ki po 1. januarju 1965 niso imele lastnosti zavarovanca, postale pa so invalidi po 1. januarju 1973, pridobijo pravice pb tem zakonu, če izpolnjujejo v zakonu predpisane pogoje.
Družinski člani oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje oseba, po kateri uveljavljajo pravico do družinske pokojnine, ob smrti pogoje iz prvdfea in drugega odstavka tega člena.
78.	člen
Za upokojenca, ki je starostno pokojnino uveljavil kot delavec na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve pred izpolnitvijo splošnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je znova stopil v delovno razmerje, v katerem dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa, ali je začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavsurovan, veljajo glede izplačevanja pokojnine določbe prvega odstavka 23. člena tega zakona.
79.	člen
Določba 14. člena tega zakona se uporablja tudi za upokojence, upokojene po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1972.
Upokojencem, ki bodo zahtevali povečanje pokojnine po prejšnjema odstavku do 30. junija 1973, se pokojnina poveča od 1. januarja 1973, upokojencem, ki bodo zahtevali povečanje po 30. juniju 1973 se pokojnina poveča od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
80.	člen
Določba 41. člena tega zakona se uporablja tudi za osebe, katerih odškodninski zahtevki ob uveljavitvi tega zakona še niso bili pravnomočno rešeni.
81.	člen
Dokler Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ne določi primerov po drugem odstavku 9. člena ip drugem odstavku 11. člena tega zakona, se tudi po 1. januarju 1973 uporabljajo predpisi, ki so veljali do 31. decembra 1972.
82.	člen
Komisija, ustanovljena po uredbi o ustanovitvi komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanj n (Uradni list SRS, št. 13-142/65), nadaljuje delo kot posebna komisija za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 36. in 41. členu zveznega zakona.
83.	člen
Do uveljavitve samoupravnega splošnega akta (56. člen tega zakona) se uporabljajo glede postopka za uveljavljanje pravic v skupnosti dosedanji predpisi.
84.	člen
. Upravne spore, ki do pričetka delovanja posebnega sodišča združenega dela (57. člen tega zakona) ne bodo pravnomočno rešeni, bo rešilo Vrhovno sodišče SR Slovenije.
85.	člen
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene na podlagi zajamčene pokojninske osnove, ki so jih borci uveljavili do 81. decembra 1976, se vsako leto usklajujejo po določbah 38. Člena tega zakona.
86.	člen
Upravičencu gre pravica na podlagi pokojninske dobe iz 43. člena tega zakona od 1. avgusta 1977 dalje, če je vložil zahtevek za priznanje te dobe do 31. decembra 1977. Če je upravičenec vložil zahtevek po 31. decembru 1977, mu gre pravica največ za šest mesecev nazaj, računajoč od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
87.	člen
Z 31. decembrom 1972 so prenehali veljati:
1.	zakon o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS. št. 10-85/65);
2.	zakon o pogojih, za uveljavljanje in uživanje oskrbnin za vdovo, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine (Uradni list SRS, št. 10-87/65);
3.	zakon o izplačevanju začasne pokojnine ali invalidnine jugoslovanskim državljanom, ki so pridobili pravico pri tujem nosilcu socialnega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 20-88/65).
Z istim dnem so se v SR Sloveniji prenehale po 6. točki 11. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV-^LII k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) uporabljati določbe 'temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66, 52/66, 12/67, 10/71).
88.	člen
Določba 38. člena tega zakona se uporablja od 1. januarja 1977, določbi drugega in šestega odstavka 23. člena pa se uporabljata pri odmeri posebnega prispevka za leto 1976.
1225.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o temeljnih merilih za ugotavljanje katastrskega dohodka
Potrdi se dogovor o temeljnih merilih za ugotavljanje katastrskega dohodka, ki so ga podpisali predstavniki izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
St. 45-7/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1226.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela	i	\
O I) L O K
o potrditvi statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije
Potrdi se statut Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na svoji seji dne 30. junija 1977.
St. 025-9/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1227.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavkg 243. člena in 308. čjena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije
Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, ki ga je sprejela Zveza samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom dne 7. julija 1977, in k spremembam in dopolnitvam tega sporazuma, ki jih je Skupščini SR Slovenije poslala Zveza samoupravnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom dne 4. oktobra 1977.
St. 025-33/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1228.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k statutu Zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije
Daje soglasje k statutu Zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, ki ga je sprejela ZVeza samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom dne 7. julija 1977, in k spremembam in dopolnitvam tega statuta, ki jih je Skupščini SR Slovenije poslala Zveza samoupravnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom dne 4. oktobra 1977.
St. 025-33/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1229.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena m tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o pristopu SR Slovenije k dogovoru v prepustitvi Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo dela prispevka, ki ga mora vplačati v proračun federacije v letih 1978, 1979 in 1980
I
Socialistična republika Slovenija pristopa k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avto-
nomnih pokrajin o prepustitvi Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo dela prispevka, ki ga mora vplačati v proračun federacije v letih 1978, 1979 in 1980.
II
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da v imenu Socialistične republike Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-59/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1230.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene dogovor o izdelavi kompleksne geološke karte Jugoslavije
I
Pooblasti se Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v imenu Socialistične republike Slovenije sklene dogovor s pooblaščenimi organi federacije, drugih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin o izdelavi kompleksne geološke karte Jugoslavije.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 69-1/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1231.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega molja zaradi potapljanja odpadnih in drugih materia-
lov iz ladij in zrakoplovov ter protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaženje Sredozemskega morja z nafto
in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nesreče
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi potapljanja odpadnih in drugih materialov iz ladij in zrakoplovov ter protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaženje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nesreče, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-196/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1232.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300.- člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o	soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(YU-1469)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1469), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne' republike Jugoslavije.
St. 0101-197/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
t Marijan Brecelj 1. r.
1233.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega Odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in
1.	alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. oktobra sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1477)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1477), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-198/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
,	Marijan Brecelj 1. r.
1234.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12., 13. in 14. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220 65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. oktobra 1977 in Družbenopolitičnega zbora dne 17. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru
Za sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru se izvolita:
Tatjana Planinšek-Nič, sodnica Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru,
Hinko S n u d e r 1, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru.
St. 111-16/77
Ljubljana, dne 19. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1235.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145. člena, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 38., 39. in 40. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 17. oktobra 1977 sprejel	♦
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
5.	člen odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-262/74) sc spremeni tako, da se glasi:
»Odbor Družbenopolitičnega zbora za družbenoekonomske odnose ima predsednika, podpredsednika in 9 članov.
Odbor Družbenopolitičnega zbora za družbenopolitični sistem ima predsednika, podpredsednika in 11 članov.«
Št. 02003-1/77
' Ljubljana, dne 17. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1236.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 145. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije jc Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 17. oktobra 1977 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in o izvolitvi članov Odbora za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
.	I
V Odboru za družbenopolitični sistem se razrešita:
Janko Cesnik, dolžnosti člana odbora in
Avgust V r t a r, dolžnosti člana odbora.
i	I
Za člane Odbora za družbenopolitični sistem se izvolijo:
Jože Bogovič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Jože Božič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Filip Novak, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije in
Beno Zupančič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
Št. 02003-1/77
Ljubljana, dne 17. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1237.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 6. 10. 1977 obravnavalo pobudo Osnovne organizacije sindikata Market Sežana z dne 11. 5. 1977 in
sklenilo:
Pobuda se ne sprejme in se ne začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 5: točke 6. člena odloka Skupščine občine Sežana o poslovnem času trgovskih, gostinskih ter obrtnih lokalov (Uradne objave, št. 19/75, 4/76 in 20/76) in določb odredbe Izvrš-
nega sveta Skupščine občine Sežana o določitvi poslovnega časa trgovin z živili, ki poslujejo ob nedeljah (Uradne objave, St. 2/77).
Obrazložitev
Osnovna organizacija sindikata Market Sežana, TOZD Izbira Postojna v sestavi DO »Nanos« Postojna, Postojna, je dne 11. 5. 1977 vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenih določb. Pobudnik navaja, da se z njimi uvaja ob nedeljah obvezno dežurstvo trgovin z živili, čeprav so se delavci Marketa na svojem zboru soglasno izrekli, da ob nedeljah ne bodo dežurali, ker za to ni nobene potrebe in ker s takim dežurstvom ustvarjajo le izgubo. To pa je po mnenju' delavcev v nasprotju z njihovim samoupravnim položajem v združenem delu, ki jim ga zagotavljajo ustava in zakoni.
Iz odgovora Skupščine občine Sežana izhaja, da je navedeni odlok sprejela v splošnem družbenem interesu, ki ga je narekoval gospodarski položaj občine: slaba razvitost industrije in kmetijstva, prevladujoča terciarna dejavnost in relativno razvit promet v trgovini, ki je znatno višji od republiškega povprečja. Slednji je porastel v zadnjih treh letih za blizu 70 %>. Skupščina občine Sežana je prvotni odlok, ki je določal, da mora ob nedeljah dopoldne poslovati le ena trgovina, dopolnila tako, da morata poslovati v Sežani ob nedeljah dopoldne dve trgovini zato, ker je bil v eni trgovini, ki je bila dotedaj odprta, prevelik naval kupcev. Občinski svet zveze sindikatov Slovenije — Sežana pa v zvezi s pobudo izjavlja, da je po razpravi o vprašanju poslovnega časa trgovinskih, gostinskih ter obrtnih lokalov na občinski konferenci SZDL bilo sprejeto stališče, da je nujno, da v Sežani poslujejo tudi ob nedeljah trgovine z živili.
Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji združenega dela urejajo ti delavci s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom (4. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 22/73; 184. člen zakona o združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 53/76).
Na področju družbenih in nekaterih gospodarskih dejavnosti, med njimi na področju prometa blaga na drobno, se mora zaradi njihovega pomena za delovne ljudi razporeditev, začetek in konec delovnega časa usklajevati s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi, z začetkom dela organizacij, v katerih delajo in njihovo lokacijo, z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma v okolju, v katerem živijp. To se določi s samoupravnim sporazumom organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij potrošnikov in drugih zainteresiranih organizacij, lahko pa uredi tudi skupščina družbeno-: politične skupnosti (24. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, 185. člen zakona o združenem delu).
Skupščina občine Sežana je uporabila svojo zakonsko pravico, in sicer, kot je ustavno sodišče ugotovilo, potem ko postopek samoupravnega sporazumevanja ni uspel. Zato določbe 5. točke 6. člena navedenega odloka skupščine ter odredba njenega izvršnega sveta niso v neskladju z ustavo in zakonom.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim so-
diščom SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
St. U I 60/77-8
Ljubljana, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1238.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o izobraževanju Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor na seji dne 6. 10. 1977
odločilo :
Razveljavi se pravilnik o izobraževanju Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor z dne 14. 6. 1973.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela Maribor je s predlogom po 4. točki 2. odstavka 411. člena ustave SR Slovenije začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku sklepa navedenega pravilnika, češ da je v nasprotju z zveznim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73 v nadaljnjem besedilu: ZMRD), ker ga je sprejel nepristojni organ.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih skupnih služb v sestavi Skupnosti TOZD cestnih vozil junija 1977 sklenili samoupravni sporazum o izobraževanju in da je zanje z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenehal veljati pravilnik o izobraževanju Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor iz leta 1973. Navedeni pravilnik1 pa še vedno velja za delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb v sestavi Skupnosti TOZD timih vozil.
Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da je pravilnik o izobraževanju, ki ga je delavski svet podjetja sprejel 14. 6. 1973, ostal v veljavi tudi še po 31. 12. 1973 kljub določbi 76. člena ZMRD, po kateri so morali delavci v organizacijah združenega dela svoja medsebojna razmerja v združenem delu urediti v skladu z določbami navedenega zakona do konca leta 1973. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela so bili dolžni neposredno in enakopravno urediti s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu med drugim tudi pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja ustrezno potrebam združenega dela ter pogoje uveljavljanja teh pravic (1. in 4. člen ZMRD). Ustava SR Slovenije v 16. členu med drugim določa, da je vsakemu delavcu zajamčeno, da v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in ureja medsebojna razmerja pri delu. Obravnavani pravilnik o izobraževanju je zato v neskladju s 16. členom ustave SR Slovenije in je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o
postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to Odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič.
št. U I 107/76-14
Ljubljana, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej L r.
1239.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti določbe 12. alinee 189. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu OZD Usnjena konfekcija Kamnik na seji dne 6. 10. 1977
odločilo:
Ugotovi se, da določba 12. alinee 189. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu OZD Usnjena konfekcija Kamnik z dne 12. 2. 1974 ni v nasprotju z zakonom.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom z dne 15. 3. 1977 začelo postopek za oceno zakonitosti določbe 12. alinee 189. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu OZD Usnjena konfekcija Kamnik, po katejri se kot hujša kršitev obveznosti iz združenega dela šteje tudi »ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti, za kar mora biti izrečen ukrep«. Predlagatelj je mnenja, da lahko ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti preraste v hujšo kršitev le v primeru, ko delavcu za prej storjene lažje kršitve še ni bil izrečen disciplinski ukrep. Cc pa je bil za prejšnje lažje kršitve ukrep že izrečen in izvršen, bi njihovo ponovno upoštevanje pomenilo kršitev načela, da nihče ne sme biti dvakrat kaznovan za isto dejanje, in načela, da o dokončni odločitvi, sprejeti v temeljni organizaciji, ni mogoče ponovno odločati. Zato se prejšnji ukrepi, izrečeni v postopku za kršitev delovnih obveznosti, lahko upoštevajo le kot obteževalna okoliščina, ne pa kot sestavina kršitve delovne obveznosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje. V njem določijo med drugim tudi kršitve delovnih obveznosti, ki se štejejo za lažje oziroma hujše kršitve delovne obveznosti (179. člen zakona o združenem delu — v nadaljevanju ZZD). Kot hujša kršitev delovnih obveznosti se lahko določi, poleg v zakonu o združenem delu primeroma naštetih, vsaka druga kršitev delovne in druge obveznosti, ki pomeni po samoupravnem splošnem aktu hujšo kršitev delovnih obveznosti (194. člen ZZD).
Ustavno sodišče ugotavlja, da izpodbijana določba samoupravnega sporazuma ni v nasprotju z zakonom.
ker zakon takšne rešitve ne preprečuje. Pomisleki zoper takšno rešitev, češ da bi bilo tu treba uporabiti analogijo kazensko-pravnih predpisov, zaradi katerih pa bi ta rešitev ne bila mogoča, niso utemeljeni. Tu ta analogija ni uporabljiva, ker gre za kršitve dolžnosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, v katerih so delavci vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti (193. člen ZZD). Zato je v samoupravnem sporazumu o rpedse-bojnih razmerjih v združenem delu ponavljanje lažjih kršitev delovne obveznosti, za katere je že bil izrečen ukrep, lahko opredeljeno kot hujša kršitev. Ponavljanje lažjih kršitev predstavlja v danih primerih novo kvaliteto kršitve delovne obveznosti, ki se kot takšna samostojno ugotavljp in ocenjuje.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej ih sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 34/77-4
Ljubljana, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1240.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti določbe prvega odstavka 18. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini na seji 13. 10. 1977
odločilo :
Ugotovi se, da določba prvega odstavka 18. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) ni v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Maribor je predlagal oceno ustavnosti zgoraj navedene zakonske določbe, po kateri se pravice in obveznosti delavcev za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše urejajo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo stanovanjska skupnost in hišni sveti v okviru te skupnosti v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe je dal tudi občan iz Ljubljane, in sicer z dodatkom, da je treba hkrati oceniti ustavnost določb
8.	točke 10. člena in 8. točke 12. člena istega zakona, po katerih zbor stanovalcev sprejema na delo zgoraj omenjene delavce, hišni svet pa sklepa z njimi pogodbe o zaposlitvi.
Na vabilo ustavnega sodišča v pripravljalnem postopku z dne 29. 10. 1976 Skupščini SR Slovenije je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije dne 25. 2. 1977 sporočila ustavnemu sodišču, da po nje-
nem mnenju izpodbijana določba 18. člena zakona ni v skladu z ustavo. Hkrati je predlagala Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SR Slovenije, da ugotovita, da je treba navedeno zakonsko določbo spremeniti in da določita organ, ki bo pripravil predlog za spremembo. Oba zbora sta na svojih sejah dne
20.	4. 1977 predlog Zakonodajno-pravne komisije sprejela in pripravo predloga za spremembo zakoHa poverila Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije. V program dela Skupščine SR Slovenije za obdobje od septembra ig1?? do julija 1978 pa sprememba spredaj omenjenega zakona ni vključena.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana določba 18. člena zakona v neskladju s temeljnimi ustavnimi načeli, ker delavcem, ki opravljajo dela pri obratovanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, odvzema ustavno zagotovljeno neodtujljivo pravico, da v skladu z naravo njihovega dela In v okvirti samoupravnih pravic, ki jih opredeljuje specifični položaj teh delavcev, enakopravno sodelujejo pri Pdločanju o pogojih in rezultatih svojega dela ter pri urejanju drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Na podlagi navedene zakohske določbe so ti delavci še vedrto v mezdnem odnosu, kar je v nasprotju z našim celotnim družbenoekonomskim in družbenopolitičnim sistemom, ki je določen z ustavo in zakonom. Zato je ustavno sodišče ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slpvenije na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Odločba temelji na 412. členu ustave SR Slovenije. Po tej ustavni določbi je Skupščina SR Slovenije dolžna v šestih mesecih od dneva prejema te odločbe uskladiti določbo 18. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami V družbeni lastnini z ustavo. Če tega ne stori, ta zakonska določba preneha veljati, kar ugotovi ustavno sodišče s posebno odločbo.
Ob uskladitvi z ustavo je treba oceniti, ali je v zvezi s spremembo 18. člena zakona potrebna tudi morebitna sprememba 8. točke 10. člena in 8. točke 12. člena istega zakona.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. U I 68/76-5
Ljubljana, dne 13. oktobra 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1241.
Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) v zvezi s 14. členom zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15-647/76) izdaja republiški sekretar za industrijo v soglasju s predsednikoma republiških komitejev za zdravstveno in socialno varstvo ter varstvo okolja
PRAVILNIK
za izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v bivalnem in naravnem okolju
1.	člen
Merilni instrumenti
Meritve hrupa se opravljajo z merilnimi instrumenti, ki morajo ustrezati zahtevam priporočil ISO 179 in 123 ali DIN 45633. Opremljeni morajo biti s standardnim filtrom »A« in imeti dinamična območja »počasi« (slow), »hitro« (fast) in »impulz« (impulse).
Absolutna natančnost merilnika mora biti boljša ali enaka ± 1 dB (A).
2.	člen
Določitev stalne in spremenljive ravni hrupa
Stalna raven L je raven, ki se s časom malo spreminja [do ± 3 dB (A)] tekom daljšega časa (ca. 15 minut). Vrednotimo jo z enotami dB (A), dinamika inštrumenta »počasi«. Razen najpogostejše (srednje) vrednosti v protokolu o meritvah označimo po potrebi minimalno in maksimalno vrednost. ,
Spremenljiva raven je raven, pri kateri so spremembe tekom daljšega časa (ca. 15 minut) večje od ± 3 dB (A). Označimo jo z ekvivaletno vrednostjo Leq, ki jo definira enačba:
q r 1 n	i^L2 • L, ]
(1) ^=i^h ■ Iog["t7 i-f ■tj ■10 q J
kjer pomeni: Leq = ekvivalentno raven t0 = celotni čas meritve tj = čas trajanja ravni Lj q = faktor delitve, ki ima vrednost q = 3 (energijska poprečna vrednost)
Čas tj trajanja ravni L; je čas med ravnema, ki imata 1/10 temenske vrednosti Lj in je merjen od trenutka porasta do trenutka upada hrupa s temensko vrednostjo Lj.
Za merjenje Leq lahko uporabimo neposredni merilnik ekvivalentne ravni ali raven določimo računsko iz zapisa ravni ali na vsakih 10 sekund zapisanih slučajnih vrednosti.
Ekvivalentno raven označimo z enotami dB (A), če merimo z dinamiko »počasi« ali z enotami dB (Al), če merimo z dinamiko »impulz«. Pri meritvi s »hitro« moramo to posebej označiti.
Razen ekvivalentne ravni mora v protokolu o meritvah najpogostejše navesti velikosti gostih in redkih konic.
3.	člen
Način merjenja
Spremenljive ravni merimo praviloma z dinamiko počasi. Tako dobljene ter korigirane vrednosti glede tipične vrste hrupa primerjamo z normativnimi vrednostmi za največje dovoljene ravni hrupa za posamezne vrste okolja oziroma prostora.
V primerih zelo kratkih impulzov (hitrost naraščanja = 100 dB (A)/s opravimo meritev z dinamiko »impulz«.
4.	člen Čas merjenja
Izmerjene ekvivalentne vrednosti se nanašajo na tisto časovno obdobje, ko je hrup v dnevnem ali nočnem času naj večji.
V dnevnem času se ekvivalentna raven nanaša na 16 ur, v nočnem času pa na 1 uro, ko je hrup največji.
Dnevni čas je med 6,00 in 22,00 uro, nolčni pa med 22,00 in 6,00 uro.
Občinska skupščina lahko določi druge časovne meje.
Vsak vir hrupa se meri praviloma ločeno ob izključitvi ostalih virov.
5.	člen.
Natančnost rezultata
Rezultat meritve je linearna povprečna vrednost treh meritev.
Največja odstopanja posameznih meritev morajo biti manjša od ± 3 dB (A).
Meritev je treba ponoviti, če so odstopanja večja od te vrednosti.
Pri vrednotenju imisij določenih virov mora biti raven hrupa ozadja praviloma za 10 dB (A) nižja od ravni hrupa merjenega vira. Če je razlika manjša, jo moramo upoštevati kot računsko korekcijo rezultatov.
6.	člen
Konice hrupa
Konice hrupa štejemo za goste, če se ponavljajo več kot šestkrat na uro in redke, če se ponavljajor do šestkrat na uro.
7.	člen
•	Merilna mesta
Merilno mesto je praviloma na prostem, oddaljeno od večjih odbojnih površin, in nezaslonjeno z odbojnimi ali absorbcijskimi površinami.
Hrup pred zgradbo se meri praviloma 3 metre od sten, v stanovanjskih zgradbah v nadstropjih pa 0,3 m izven odprtega okna.
Raven hrupa v bivalnih prostorih se meri v sredini prostora v višini 1,2 m pri zaprtih vratih in oknih in se nanaša na opremljen prostor.
8.	člen
Zapisnik in izvid
O izmeri ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju ter v bivalnih prostorih se sestavi zapisnik, ki ga podpiše oseba iz pooblaščene organizacije združenega dela, ki je opravila meritev.
O izmeri hrupa se na podlagi zapisnika izda naročniku meritve izvid, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1.	naslov naročnika in pooblaščene osebe, ki je meritev opravila,
2.	datum naročila in datum izmere,
3.	opis izmerjenega okolja oziroma prostora ali ocena vrste okolja (industrijsko, stanovanjsko itd.),
4.	opis virov hrupa in oznake (pri stroju tip in evidenčno številko),
5.	oznaka merilnih mest,
6.	karakterizacija hrupa (širokopasovni spekter, ton, kpnstantni nivo, konice, perioda ponavljanja, trajanje itd.),
7.	čas in trajanje merjenja,
8.	tip merilnih instrumentov,
9.	oznake posebnih razmer pri meritvi (dinamika
itd.),
10.	uporabljeni kriteriji pri ocenjevanju izmerjenih ravni,
11.	rezultati meritev (emisije), imisije in ozadje [izraženi praviloma v dB (A)],
12.	zaključki z navedbo, ali je rezultat v skladu z normativom ali ne,
13.	podpis merilca in žig pooblaščene organizacije.
.	9. člen
Prehodne in končne določbe
Določbe pravilnika so veljavne praviloma tri leta, ko republiški sekretar za industrijo na podlagi mnenja pooblaščene strokovne komisije odobri podaljšanje veljavnosti pravilnika oziroma ga dopolni ali spremeni.
Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Soglašam:	Republiški sekretar
Predsednik	za industrijo
„	,	,	... Ivo Klemenčič, dipl. inž. 1. r.
Republiškega komiteja
za zdravstveno in socialno varstvo
dr. Anton Fazarinc 1. r.
Predsednik
Republiškega komiteja za varstvo okolja
dr. Avguštin Lah 1. r.
1242.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi s 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. oktobra 1977 sprejela
SKLEP
o uskladitvi pokojnin med letom
I
Starostne, invalidske in družinske pokojnine se uskladijo s 1. avgustom 1977 v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976—1980 v povprečju za 6,13 odstotkov.
II
Uskladitev se opravi tako, da se povečajo:
a)	starostne in invalidske pokojnine za 4 odstotke in za enotni znesek 60 din,
b)	družinske pokojnine za 4 odstotke in za enoten znesek 42 din, 48 din, 54 din ali 60 din glede na to, ali uživa družinsko pokojnino eden, dva, trije, štirje ali več družinskih članov.
III
Pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove, se povečajo skladno z II. točko tega sklepa.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo po
II.	točki tega sklepa tako, da se za odstotek in ustrezen enotni znesek poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom.
V
Pokojnine, odmerjene v sorazmernih delih po določbah sporazuma o socialni varnosti, se povečajo za 4 odstotke in za sorazmerni del enotnih zneskov iz II. točke tega sklepa.
VI
Uskladijo se vse pokojnine, razen tistih, pri katerih so bili vzeti osebni dohodki zavarovalne osnove iz leta 1977 kot zadnjega leta zavarovanja.
VII
Po tem sklepu povečane pokojnine gredo od 1. avgusta 1977.
Uskladitev pokojnin se opravi uradoma
VIII
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec julij 1977.
IX
Povečanje pokojnin po tem sklepu se šteje za akontacijo uskladitve v letu 1978 in se bo upoštevalo pri končni uskladitvi.
X
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/14-S
Ljubljana, dne 14. oktobra 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1243.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi s 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. oktobra 1977 sprejela
SKLEP
o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1978 I
S 1. januarjem 1978 se povečajo za 10®/» starostne, invalidske in družinske pokojnine, razen pokojnin, pri katerih je 1977. leto pomenilo zadnje leto zavarovanja, iz katerega so bili osebni dohodki oziroma osnova zavarovanja v celoti ali deloma všteti v pokojninsko osnovo.
II
Za odstotek iz I. točke se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove.
III
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom.
Povečanje po prejšnjem odstavku se opravi tudi C primeru, ko je bil za odmero pokojnine vštet v pokojninsko osnovo osebni dohodek iz leta 1977.
IV
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1977.
V
Povečanje pokojnin po tetn sklepu se šteje za akontacijo na račun končne Uskladitve pokojnin, ki bo opravljena, ko bodo znani podatki o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1977.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/15-S
Ljubljana, dne 14. oktobra 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1244.
Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 je skupščina skupposti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. oktobra 1977 sprejela
SKLEP
o začasnem prenehanju plačevanja posebnega
prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času od 1. 9. do 31. 12. 1977
1
Temeljnim in drugim organizacijam in delovnim skupnostim za čas od 1. 9. 1977 do 31. 12. 1977 začasno preneha obveznost plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, kateremu je osnova poslovni sklad in se plačuje:
— po stopnji 1,27 e/» od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73);
— po stopnji 0,27 %> od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9. a člena omenjenega zakona.
2
Zavezanci, ki so plačali za mesec september, oktober, november ali december zapadle prispevke iz prve točke tega sklepa, lahko zahtevajo do 51. 12. 1977 vračilo vplačanega zneska.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/16-S
Ljubljana, dne 14. oktobra 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1245.
Na podlagi 20. člena sklepa o ustandvitvi, organizaciji in delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/77) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne
14.	oktobra 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predsednice sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Za predsednico sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji je bila izvoljena
Anka Tominšek.
St. 130/17-S
Ljubljana, dne 14. oktobra 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER
1246.
Na podlagi 58, člena ustave SR/ Slovenije ter 11.,
18.	in 178. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) sklenejo Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana in Obalna zdravstvena skupnost Koper
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Koper
1
Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana in Obalna zdravstvena skupnost Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) se združijo v Regionalno zdravstveno skupnost Koper (v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost) zato, da bi na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana (v nadaljnjem besedilu: regija) zagotovile enotnost pravic in obveznosti ter rizično sposobnost v zdravstvenem zavarovanju, svobodno menjavo dela in skladni razvoj zdravstvene dejavnosti regije ter druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja.
2
V regionalni skupnosti zagotavljajo delovni ljudje enotnost pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zavarovanja s samoupravnim sporazumom občinskih skupnosti.
3
Regionalna skupnost se vključuje v Zdravstveno skupnost Slovenije in preko nje v Zvezo zdravstvenih skupnosti Jugoslavije.
4
Obseg zdravstvenega varstva v menjavi dela med uporabniki in izvajalci tega varstva ter pravic iz zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja s programom
regionalne skupnosti, opredeljenim za območja posameznih občinskih skupnosti.
V	programu zdravstvenega varstva za območje regije se zagotavlja tudi razvoj in pospeševanje zdravstvene dejavnosti, delitev dela v zdravstveni dejavnosti, namenska uporaba sredstev, ki jih združujejo občinske skupnosti, razširjena reprodukcija v zdravstveni dejavnosti, skupna vlaganja sredstev, medre-gijsko sodelovanje in drugi skupni interesi občinskih skupnosti.
5
Predlog programa zdravstvenega varstva pripravijo občinske skupnosti po obravnavanju delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij ter predloženih programov razvoja zdravstvene dejavnosti in potrebnih prednostnih nalog. Program mora izhajati iz analize zdravstvenega stanja in potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu, upoštevajoč kadrovske in druge zmogljivosti ter funkcionalno integracijo in smotrno delitev dela.
Program mora obsegati finančno ovrednotenje začrtanih smotrov in nalog.
V	programu morajo zagotoviti občinske skupnosti zdravstvenim delavcem enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci drugih dejavnosti. Pri pripravljanju programa so dolžne zdravstvene organizacije zagotoviti občinskim skupnostim vpogled v oblikovanje svojega dohodka.
Predlagane programe uskladijo občinske skupnosti v programu zdravstvenega varstva za območje regije, ki ga sprejme vsaka občinska skupnost po opredelitvi za svoje območje enakopravno s pristojno občinsko Skupščino.
8
Sredstva po finančnem načrtu regionalne skupnosti so združena sredstva občinskih skupnosti. Združena sredstva se vodijo na skupnem računu, pri čemer pa morajo biti zagotovljeni analitično-evidenčni podatki za vsako občinsko skupnost.
Občinske skupnosti • določijo v skladu s samoupravnim sporazumom o enotnih obveznostih v regionalni skupnosti enako prispevno stopnjo.
Sprejeto prispevno stopnjo objavi regionalna skupnost v .Uradnem listu SRS.
7
Dodatni obseg zdravstvenega varstva preko dogovorjenega programa si lahko zagotovijo delovni ljudje na območju občinske skupnosti, v enotah občinske skupnosti ter v krajevnih skupnostih in organizacijah in delovnih skupnostih z lastnimi sredstvi s posebnim samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo z zdravstveno organizacijo. Zavezanec za obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma ali pogodbe je organizacija oziroma skupnost, ki je sporazum ali pogodbo sklenila. Ta sredstva se lahko vodijo na posebnih računih, ločeno od združenih sredstev iz 1. odstavka 6. točke.
8
Regionalna skupnost mora spremljati in ugotavljati vsake tri mesece uresničevanje programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta ter predlagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe.
Uresničevanje programa in finančnega načrta mora biti opredeljeno za območje vsake občinske skupnosti v regiji.
Po zaključku poslovnega leta pripravi regionalna skupnost zaključni račun z analitičnim prikazom dohodkov in izdatkov za vsako občinsko skupnost. Zaključni račun sprejmejo skupščine občinskih skupnosti.
9
Uresničevanje programa neposredne menjave dela v zdravstvenem varstvu zagotavlja regionalna skupnost s samoupravnimi sporazumi o izvajanju zdravstvenega varstva, ki jih sklepa z zdravstvenimi organizacijami. V teh sporazumih se zagotavlja dohodkovni sistem financiranja zdravstvenega varstva z ovrednotenjem zdravstvenih storitev upoštevaje standarde, količinske, delovne in časovne normative In druga merila, sprejeta s samoupravnim sporazumom v republiki za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti zdravstvenega varstva.
Pri vrednotenju zdravstvenih storitev upošteva regionalna skupnost tudi dogovorjene prednosti v zdravstvenem varstvu in druge elemente za zagotavljanje odgovornega in uspešnega uresničevanja sprejetega programa zdravstvenega varstva.
V	samoupravnih sporazumih po prejšnjih dveh odstavkih se zagotovi tudi ustrezni nadzor o izvajanju zdravstvenega varstva.
10
Regionalno skupnost upravljajo delegati občinskih skupnosti v skupščini regionalne skupnosti. Skupščino sestavljata zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst uporabnikov in zbor delegatov občinskih skupnosti iz vrst izvajalcev zdravstvenega varstva.
Skupščina šteje 60 delegatskih mest, od tega 36 v zboru uporabnikov in 24 v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva.
V	skupščino pošilja vsaka občinska skupnost enako število delegatov. Način delegiranja podrobnejše določa statut regionalne skupnosti.
11
Zbora skupščine regionalne skupnosti odločata enakopravno in praviloma na skupni seji o:
—	usklajevanju programov zdravstvenega varstva občinskih skupnosti in programa zdravstvenega varstva za območje regije,
—	finančnem načrtu in zaključnem računu regionalne skupnosti,
—	delitvi dela in razporeditvi zdravstvenih zmogljivosti ter razširjeni reprodukciji v zdravstveni dejavnosti,
—	samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih,
—	statutu in samoupravnih splošnih aktih o indikacijah in drugih pogojih za uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva,
—	oblikovanju enotnih meril za uresničevanje svobodne menjave dela na območju regije,
—	drugih zadevah iz zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki zadevajo tako uporabnike kot izvajalce, financiranje in programiranje zdravstvenega varstva itd.
12
Zbor uporabnikov zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti sklepa v mejah sprejetih programov in drugih samoupravnih splošnih aktov samostojno o:
—	izvajanju oblik socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju,
—	predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju,
—	drugih zadevah, za katere je pristojna po statutu regionalne skupnosti.
13
Zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti sklepa v okviru sprejetega programa samostojno o:
—	organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva,
—	predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja neposrednega zdravstvenega varstva,
—	problemih vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev,
—	drugih zadevah, za katere je pristojna po statutu regionalne skupnosti.
14
Delegat vsakega zbora je dolžan skrbeti za sodelovanje med delegacijami in med delovnimi ljudmi, ki so ga izbrali.
Delegat je dolžan uveljaviti pobude delovnih ljudi in organizacij, ki so ga izbrale.
Skupščina regionalne skupnosti je dolžna obravnavati in sklepati o predlogih občinskih skupnosti in njihovih enot.
15
Odločitev v skupščini regionalnih skupnosti ali njenih zborih je sprejeta, če je doseženo soglasje delegacij vseh občinskih skupnosti.
Kadar ne pride med občinskimi delegacijami oz. zboroma skupščine do soglasja se izvede usklajevalni postopek.
Ce v usklajevalnem postopku med delegati oz. zboroma ni doseženo soglasje, lahko začasno uredijo občinske skupščine v regiji sporna vprašanja na način, ki ga določijo v občinskih statutih.
Dokler občinske skupščine ne sprejmejo začasne ureditve po prejšnjem odstavku, se uporabljajo dotedanje odločitve.
Začasna ureditev po tretjem odstavku velja, dokler se ne doseže soglasje med delegacijami oz. zbo-zboroma, vendar največ eno leto.
16
Skupščina regionalne skupnosti ima predsednika skupščine in predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po ustanovitvi regionalne skupnosti oziroma po izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov v skupščine občinskih skupnosti. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika.
Zbora uporabnikov in izvajalcev takoj po konstituiranju enakopravno izvolita predsednika skupščine regionalne skupnosti iz vrst delegatov skupščin občinskih skupnosti. .
Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo na štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za isto dolžnost.
17
Skupščina regionalne skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršilnemu odboru. Predsednika in člane izvršilnega odbora izvoli skupščina.
Mandat članov izvršilnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zapored.
Izvršilni odbor ima predsednika in 14 članov, in sicer 8 članov iz vrst uporabnikov in 7 članov iz vrst izvajalcev zdravstvenega varstva. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika.
1	18
Skupščina regionalne skupnosti ustanavlja stalne in občasne komisije in jim določa področje in način dela. Komisije sestavljajo delegati uporabniki in delegati izvajalci zdravstvenega varstva. V komisijah sodelujejo tudi posamezniki in organizacije, ki lahko prispevajo k učinkovitemu delu regionalne skupnosti.
Skupščina regionalne skupnosti določi tudi organe oziroma delegate za sodelovanje z drugimi organizacijami in skupnostmi.
19
Samoupravni delavski nadzor nad izvajanjem politike in uresničevanja pravic in obveznosti v zdravstvenem varstvu in zavarovanju in upravljanjem sredstev, kakor tudi nad delom strokovne službe regionalne skupnosti, izvaja samoupravni organ delavskega nadzora kot samostojni organ regionalne skupnosti. V ta organ (samoupravni organ delavskega nadzora) delegira vsaka občinska skupnost po enega člana iz vrst uporabnikov in enega iz vrst izvajalcev zdravstvenega varstva.
20
Način odločanja organov skupščine regionalne skupnosti določa poslovnik, ki ga sprejmeta enakopravno oba zbora skupščine.
21
Regionalna skupnost je dolžna skrbeti za javno obveščanje o svojih razpravah in sklepih.
22
Regionalna skupnost ima statut in druge splošne akte, s katerimi natančneje določi svojo organizacijo in način dela ter natančnejše pogoje in način za uveljavljanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Statut in drugi splošni akti se objavijo v Uradnem listu SRS.
23
Za pripravo aktov skupščine, analitično obdelavo gradiva, izvajanje prejetih sklepov in druge strokovne naloge, organizira regionalna skupnost strokovno službo (v nadaljnjem besedilu: služba).
Služba opravlja tudi strokovno delo za občinske skupnosti tako, kot se določi z aktom o organizaciji službe.
Služba je samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov zdravstvenih skupnosti soodgovorna za uspešno uresničevanje nalog zdravstvenih skupnosti.
Služba lahko opravlja strokovno delo tudi za druge skupnosti in organizacije, kadar je to v interesu regionalne skupnosti in to odobri njena skupščina.
24
Službo vodi sekretar regionalne skupnosti, ki ga imenuje njena skupščina v soglasju z občinskimi skupščinami na območju regije. Sekretar regionalne skupnosti je hkrati sekretar občinskih skupnosti na območju regije, ki pa lahko v soglasju s pristojno občinsko skupnostjo in občinsko skupščino za to funkcijo pooblasti drugega vodilnega delavca službe.
Vodja službe je za delo službe odgovoren zdravstvenim skupnostim, glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodločajo zdravstvene skupnosti s pristojnimi zbori občinskih skupščin pa tudi občinskim skupščinam na območju regije.
25
Občinske skupnosti usklajujejo v regionalni skupnosti svoja stališča za sodelovanje v občinskih skupščinah in medobčinskih družbenopolitičnih organih v regiji.
26
Sredstva regionalne skupnosti so združena sredstva občinskih skupnosti po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in enotnih pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Združena sredstva uporablja regionalna skupnost za:
—	pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva po programu,
—	financiranje pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva oziroma ustreznih oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem,
—	financiranje zdravstvene dejavnosti, vključujoč izvajanje zdravstvenega varstva, vzdrževanje zdravstvenih objektov, razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti, strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih kadrov ter znanstveno raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega varstva,
—	kritje drugih obveznosti, ki so nasledek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Za uveljavljanje obveznosti pri financiranju regionalne skupnosti se uporabljajo določbe zakona, samoupravnih sporazumov občinskih skupnosti in statuta.
27
Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja določi regionalna skupnost v statutu organe in postopek.
Pri tem mora zagotoviti odločanje o pravicah zavarovancev na dveh stopnjah.
Zoper dokončno odločbo skupnosti pa se lahko sproži postopek pri pristojnem sodišču združenega dela.
28
Spore v zvezi s sklepanjem in izvajanjem samoupravnih sporazumov z zdravstvenimi organizacijami o izvajanju zdravstvenega varstva rešuje arbitraža, ki jo imenujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne skupnosti. V arbitraži sodeluje tudi zdravstvena organizacija, o kateri se odloča.
Sestav arbitraže določa poslovnik skupščine regionalne skupnosti.
29
Regionalna skupnost določa obvezne evidence, ki so jih dolžni voditi organi, organizacije in zasebni delodajalci na območju regije.
30
Regionalna skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Kopru, Telovadniški trg 1.
Regionalna skupnost ima svoj pečat okrogle oblike z napisom: »Regionalna zdravstvena skupnost, Koper«.
31
Regionalna skupnost prevzema pravice in obveznosti Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper po samoupravnem sporazumu občinskih skupnosti z območja regije.
32
Statut regionalne skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma.
Do sprejema statuta regionalne skupnosti in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi regionalne skupnosti.
33
Ta samoupravni sporazum velja, ko je sprejet v skupščinah občinskih skupnosti in ga potrdijo občinske skupščine z območja regije.
Sklenjeni samoupravni sporazum, ki se uporablja od 1. 1. 1975 dalje, objavi regionalna skupnost v Uradnem listu SRS.
Občinska zdravstvena skupnost:
II. Bistrica Izola
Koper
Piran
Postojna
Sežana
7. januarja 1975 13. januarja 1975 13. januarja 1975 13, januarja 1975 23. januarja 1975 23. decembra 1974
Datum sprejema Predsednik na seji skupščine: skupščine:
Ivan Šuštar 1. r.
Evgen Ferluga 1. r. Slavko Vodopivec 1. r. Bogomir Oblak 1. r. Lojze Čehovin 1. r. Robert Sila 1. r.
Št. 02-9/75-2
Datum, dne 23. januarja 1975.
Ta samoupravni sporazum so potrdile:
Skupščina občine Ilirska Bistrica s sklepom št. 016-2/75-2, z dne 16. junija 1976;
Skupščina občine Izola s sklepom št. 016-6/75, z dne 11. julija 1975;
Skupščina občine Koper s sklepom št. 022-3/77, z dne 4. oktobra 1977;
Skupščina občine Piran s sklepom št. 022-5/75-76, z dne 28. junija 1976;
Skupščina občine Postojna s sklepom št. 025-15/75, z dne 2. decembra 1975;
Skupščina občine Sežana s sklepom št. 025-15/75-4, z dne 25. februarja 1976;
Skupščina občine Sežana s sklepom št. 025-15/75-4, 025-10/75, z dne 3. junija 1975.
1247.
Na podlagi 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) in 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Koper je skupščina skupnosti na seji obeh zborov dne 18. decembra 1975 sprejela
STATUT
Regionalne zdravstvene skupnosti Koper
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Regionalno zdravstveno skupnost Koper so ustanovile s samoupravnim sporazumom, dne 12. februarja 1975 občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana ter Obalna zdravstvena skupnost Koper, da bi na območju občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna In Sežana zagotovile enotnost pravic in obveznosti, rizično sposobnost v zdravstvenem zavarovanju, svobodno menjavo dela in skladni razvoj zdravstvene dejavnosti na območju regije ter druge skupne interese.
2.	člen
V regionalni zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost) občinske zdravstvene skupnosti in Obalna zdravstvena skupnost Koper po načelih vzajemnosti in solidarnosti:
—	določajo s samoupravnim sporazumom enake pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije in v ta namen združujejo svoja sredstva,
—	oblikujejo na področju zdravstvenega varstva enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela za območje regije,
—	usklajujejo svoje programe zdravstvenega varstva za območje regije,
—	skrbijo za delitev dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s potrebami delovnih ljudi, v skladu z učinkovitostjo Zdravstvenega varstva in gospodarnim izkoriščanjem zdravstvenih zmogljivosti in materialnih možnosti območja,
—	uresničujejo skupne družbene interese na področju zdravstvenega varstva, o katerih so se sporazumele v Zdravstveni skupnosti Slovenije,
—	zagotavljajo skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti,
—	zagotavljajo možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti ter za vegojo in izobraževanje zdravstvenih kadrov,
—	spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje v okviru regije ter sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore za območje regije,
—	sklepajo z zdravstvenimi organizacijami samoupravne sporazume o izvajanju zdravstvenega varstva,
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi v zadevah, ki imajo pomen za zdravstveno varstvo,
—	spravljajo še druge naloge s področja zdravstvenega varstva, ki so skupnega pomena za regijo.
3.	člen
Regionalna skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Kopru.
Regionalna skupnost ima pečat okrogle oblike, ki ima v krogu napis: »REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST«, sedež »KOPER« pa v sredini.
Regionalno skupnost predstavlja predsednik skupščine.
4.	člen
V regionalni skupnosti urejajo občinske zdravstvene skupnosti in Obalna zdravstvena skupnost Koper vprašanja, ki so skupnega pomena za območje regije z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi akti regionalne skupnosti.
Skupne interese glede urejanja in Izvajanja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja uresničuje skupnost s samoupravnim sporazumevanjem z drugimi organizacijami in skupnostmi.
5.	člen
Regionalna skupnost opravlja svojo dejavnost v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skuphosti, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti skupnosti.
Samoupravni akti skupnosti so:
družbeni dogovor, samoupravni sporazumi, statut, programi zdravstvenega varstva ter pravilniki in sklepi skupščine in drugih organov v zdravstveni skupnosti v mejah določb tega statuta.
Statut, pravilniki in sklepi se objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi j dan po objavi, če v splošnem aktu ni drugače določeno.
6.	člen
Delo regionalne skupnosti in njenih organov je -javno.
Regionalna skupnost obvešča delovne ljudi, združene v občinskih zdravstvenih skupnostih, o stanju in problemih skupnosti praviloma po delegatih skupnosti, preko javnih sredstev obveščanja ali na druge načine, ki jih določijo skupščina in njeni izvršilni organi.
Delovni ljudje in občani morajo biti popolno in sproti obveščeni o stvareh, ki pomenijo njihove neodtujljive pravice in o sistematskih predpisih in aktih, ki se tičejo družbenega razvoja na področju zdravstvenega varstva.
Drugi del
ORGANI REGIONALNE SKUPNOSTI Skupščina skupnosti
7.	člen	*
Regionalno skupnost upravlja skupščina skupnosti.
V zbora skupščine delegirajo delegate občinske zdravstvene skupnosti po določbah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
8.	člen
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti delegirajo v skupščino regionalne skupnosti, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, določeno število delegatov.
Znotraj regionalne skupnosti se štejtf za delegata posamezne občinske zdravstvene skupnosti tisti, ki je že bil delegiran, dokler skupščina zadevne občinske zdravstvene skupnosti ne pošlje drugega delegata.
Občinska zdravstvena skupnost, katere delegat je izvoljen za stalno funkcijo v organu regionalne skupnosti, ima pravico pošiljati na seje skupščine ali zbora regionalne skupnosti drugega delegata. Delegat občinske zdravstvene skupnosti, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini regionalne skupnosti.
9.	člen
Zbora skupščine skupnosti enakopravno:
1.	sprejemata srednjeročni in letni program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun skupnosti,
2.	sprejemata splošne akte, statut, pravilnike in sklepe, če posamezne zadeve niso v izključni pristojnosti posameznega zbora,
3.	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume,
4.	predlagata in usklajujeta stopnje prispevkov za posamezne kategorije zavarovancev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi po predhodni obravnavi z delovnimi ljudmi in občani,
5.	sodelujeta s pristojnimi družbenopolitičnimi skupnostmi, z republiško zdravstveno skupnostjo in drugimi regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi,
6.	oblikujeta enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela,
7.	sprejemata ukrepe za smotrno organizacijo in koriščenje zmogljivosti zdravstvene službe na območju skupnosti,
8.	volita, imenujeta in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika ter izvršne in ostale organe, ki jih skupščina imenuje,
9.	v soglasju -s skupščinami pristojnih družbenopolitičnih skupnosti imenujeta sekretarja skupnosti — vodjo strokovne službe,
10.	dajeta soglasje na statut in statusne spremembe zdravstvenih delovnih organizacij, ki opravljajo na območju regije dejavnosti bolnišničnega in specia-listično-ambulantnega zdravstvenega varstva,
11.	določita naloge in obseg dela strokovne službe.
Odločitev o ‘vprašanjih, o katerih odločata zbora
enakopravno, velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu.
10.	člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno o:
—	uveljavljanju pravic in izvajanju oblik socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju,
—	predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja socialne varnosti v zdravstvenem zavarovanju,
—	samoupravnem sporazumu o opredelitvi osnov in določitvi načina usklajevanja nadomestila osebnega dohodka z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji ter usklajevanju višine nadomestila osebnega dohodka med regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi,
—	povračilih potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in denarnih dajatvah ob smrti zavarovanca ali družinskega člana zavarovanca.
11.	člen
Zbor izvajalcev samostojno:
—	razpravlja o splošnih -pripombah in ugovorih zavarovancev in občanov na delo zdravstvene službe,
—	razpravlja o predlogih in pripombah občinskih zdravstvenih skupnosti in njihovih enot s področja neposrednega zdravstvenega varstva,
—	razpravlja in sklepa o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s potrebami delovnih ljudi,
—	skrbi za skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih zmogljivosti,
—	razpravlja o problemih vzgoje in izobraževanje zdravstvenih delavcev.
Predsedstvo skupščine
12.	člen
Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik, predsednika obeh zborov, predsednik izvršilnega odbora in sekretar skupnosti.
Predsedstvo skupščine:
—	določi dnevni red seje skupščine, kadar skupaj zasedata oba zbora;
t— v primeru nujnosti, ko ni možno takoj sklicati skupščine, daje mnenja, ki jih zahteva zdravstvena skupnost Slovenije ali družbenopolitične skupnosti;
—	po predlogu izvršilnega odbora v primeru nujnosti sprejema ukrepe, ki naj preprečujejo neupravičeno porabo sredstev skupnosti ali odvrnejo morebitno škodo;
—	predhodno usklajujejo nesoglasja med obema zboroma skupščine.
Za dana mnenja in ukrepe v primeru nujnosti, mora predsedstvo na prvi seji zahtevati pristanek skupščine.
Izvršilni odbor
13.	člen
Izvršilni odbor skupščine:
—	zagotavlja pravilno in pravočasno izvrševanje sklepov skupščine,
—	pripravi in predlaga skupščini srednjeročni in f letni program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun skupnosti,
—	pripravi in predlaga skupščini splošne in druge akte, za katere je pristojna,
—	pripravi in predlaga skupščini predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju menjave dela z zdravstvenimi organizacijami in sklepa o tem pogodbe,
—	skrbi za pravilno uveljavljanje pravic zavarovancev in drugih upravičencev,
—	skladno s sklepi in smernicami skupščine skrbi za izvrševanje finančnega načrta glede dohodkov ter za namensko in racionalno vlaganje sredstev skladov in njihovih rezerv,
—	obravnava predloge republiških in občinskih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in predlaga svoja mnenja in stališča skupščini,
—	odloča o vlogah zavarovancev in drugih oseb, kadar je odločitev s splošnim aktom v pristojnosti izvršilnega odbora,
—	obravnava in sprejema letni načrt in program dela strokovne službe in se dogovori o višini povračila,
—	pripravlja druge predloge o zadevah z delovnega področja skupščine in daje pobude za sklicevanje sej skupščine,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa statut ali drugi splošni akti skupščine, ali ga zanje pooblasti skupščina.
Odbor samoupravnega nadzora
14.	člen
Samoupravni nadzor v regionalni skupnosti izvajajo delovni ljudje-uporabniki in izvajalci prek odbora samoupravnega nadzora.
Odbor samoupravnega nadzora ima 12 članov, ki jih izvolijo delegacije oziroma konference delegacij iz vrst uporabnikov in izvajalcev po 2 iz vsake občine v regiji.
Mandat odbora samoupravnega nadzora traja 4 leta; nihče ne more biti izvoljen v odbor samoupravnega nadzora več kot dvakrat zaporedoma.
15.	člen
Odbor samoupravnega nadzora:
—	opravlja nadzor nad Izvajanjem v skupnosti sprejete politike,
—	nadzoruje uresničevanje samoupravljanja in izvajanje sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, splošnih aktov in sklepov skupščine,
—	nadzira delo organov skupnosti in strokovne
službe,	•
—	nadzira uporabo sredstev skupnosti,
—	nadzira izvajanje oziroma uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja pri strokovni službi, pri zdravstvenih organizacijah, organizacijah združenega dela in pri zasebnih delodajalcih.
16.	člen
Odbor samoupravnega nadzora organizira in opravlja nadzor po svoji odločitvi, na predlog skupščine, izvršilnega odbora ali sekretarja.
Nadzor opravi odbor sam, lahko pa za posamezha dela pooblasti strokovne organizacije ali druge strokovnjake.
O ugotovitvah nadzora predloži odbor samoupravne kontrole poročilo skupščini oziroma organu, ki je nadzor predlagal ter priporoči ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Sekretar skupnosti
17.	člen
Sekretar je izvršilni organ skupnosti in hkrati vodja strokovne službe.
Sekretarja skupnosti imenuje skupščina skupnosti, za njegovo imenovanje kot vodje strokovne službe pa je potrebno soglasje družbenopolitičnih skupnosti in skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti z območja regije. Sekretar je imenovan za štiri leta in je po poteku štiriletne dobe lahko ponovno imenovan. Po prenehanju mandata ostane sekretar član delovne skupnosti strokovne službe.
Skupščina skupnosti določa, kakšne pogoje mora izpolnjevati sekretar.
18.	člen
Sekretar skupnosti:
—	sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupno z izvršilnimi organi skrbi za njeno izvajanje,
—	zastopa skupnost in strokovno službo v vseh premoženjskopravnih zadevah ter je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in strokovne službe,
—	organizira in vodi delo strokovne službe,
—	skrbi za zakonitost dela skupnosti in strokovne službe,
—	skrbi za uspešnost, ekonomičnost in racionalnost poslovanja skupnosti in strokovne službe,
—	odgovarja za namensko uporabo sredstev, s katerimi upravlja strokovna služba na podlagi zakona ali samoupravnih aktov skupnosti,
—	sklepa pogodbe in dogovore v skladu s pooblastili organov skupnosti in strokovne službe.
Sekretar ima pravico prisostvovali sejam skupščine, izvršilnega odbora, skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti in sejam ostalih organov skupščine skupnosti.
Sekretar je za svoje delo in delo strokovne službe odgovoren skupščini skupnosti, glede nalog, zadev in dejavnosti o katerih soodločajo skupnosti s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti, pa tudi družbenopolitični skupnosti.
19.	člen
Kadar je sekretar zadržan oziroma odsoten, ima njegove pravice in obveznosti vodilni delavec, ki ga nadomešča.
Sekretar lahko odločanje o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti prenese z individualnim pooblastilom na' vodilne delavce strokovne službe.
Arbitraža
20.	člen
Za reševanje spornih vprašanj v zvezi s sklepanjem pogodb med zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi zavodi ima skupnost posebno arbitražo.
21.	člen
Predsednika arbitraže imenuje skupščina regionalne skupnosti.
Dva člana arbitraže imenuje zbor uporabnikov, enega člana imenuje zbor izvajalcev in enega člana zdravstveni zavod, ki je v sporu s skupnostjo.
22.	člen
Odločitve sprejema arbitraža z večino glasov.
Odločitev Eurbitraže je za stranke obvezna.
Regionalni zdravstveni svet
23.	člen
Regionalni zdravstveni svet:
—	spremlja in proučuje zdravstvene in higienske razmere prebivalstva, sanacije in izredne razmere v regiji,
—	ugotavlja družbene potrebe po zdravstvenem varstvu in daje ustrezne predloge,
—	pripravlja predloge programov (kratkoročnih, srednjeročnih) zdravstvenega varstva in spremlja uresničevanje posameznih oblik zdravstvenega varstva,
—	usklajuje strokovno delo in organizacijo zdravstvenih zavodov,
—	pripravlja programe razvojne mreže zdravstvenih zavodov,
—	sodeluje pri oblikovanju izhodišč za financiranje zdravstvenega varstva,
—	daje strokovno mnenje k delovnim načrtom zdravstvenih zavodov o njihovi usklajenosti s programom zdravstvenega varstva in spremlja uresničevanje delovnih načrtov zdravstvenih delovnih organizacij,
—	usklajuje interese skupnosti in zdravstvenih zavodov in sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem samoupravnih sporazumov,
—	opravlja druge naloge po naročilu skupščine skupnosti ali izvršilnega odbora,
—	obravnava predloge in zahteve, ki jih skupnosti predložijo družbenopolitične skupnosti in druge interesne skupnosti,
—	daje predhodno mnenje skupščini skupnosti in njenim organom, kadar odloča skupnost enakopravno ali v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
Regionalni zdravstveni svet ima 15 članov, skupščine skupnosti.
24.	člen
Regionalni zdravstveni svet ima 15 članov.
Predsednika in člane regionalnega zdravstvenega sveta imenuje skupščina.
V regionalnem zdravstvenem svetu so zastopani zdravstveni strokovnjaki vseh pomembnejših dejavnosti zdravstvenega varstva in tudi gospodarski in pravni strokovnjaki.
Gospodarski in pravni strokovnjaki se seje regionalnega zdravstvenega sveta udeležujejo, ko svet obravnava gospodarska in pravna vprašanja v zvezi z organizacijo in financiranjem zdravstva.
25.	člen
Regionalni zdravstveni svet sprejema sklepe, ugotovitve, priporočila in predloge na sejah in jih predlaga skupščini skupnosti in njenim organom.
Za izvrševanje svojih nalog svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisije.
O sprejetih sklepih, ugotovitvah, priporočilih in predlogih obvesti svet ustrezne organe skupnosti.
Regionalni zdravstveni svet v zadevah s svojega delovnega področja sodelujejo z zavodom za socialno medicino in higieno.
Zdravniške komisije
26.	člen
Za ugotavljanje zdravstvenega stanja in zmožnosti za delo ima zdravstvena skupnost zdravniške komisije prve in druge stopnje kot izvedeniške organe skupnosti.
Zdravniške komisije dajejo izvid in mnenja v sestavi treh zdravnikov.
Sestav in način dela zdravniških komisij kot izvedeniških organov določa statut regionalne zdravstvene skupnosti.
Uživanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja je zavarovancem, njihovim družinskim članom in ostalim upravičencem zagotovljeno s statuti občinskih zdravstvenih skupnosti in s tem statutom.
27.	člen
Zdravniška komisija prve stopnje:
1.	presoja delovno zmožnost zavarovanca po 30. dneh zadržanosti od dela,
2.	presoja delovno zmožnost, kadar to zahteva skupnost (strokovna služba), delovna organizacija ali delodajalec,
3.	daje mnenje v zvezi z ugovorom zoper mnenje posameznega zdravnika,
4.	presoja upravičenost zahtev za novimi zobnimi in drugimi protezami, ortopedskimi in drugimi pripomočki in sanitarnimi pripravami pred pretekom dobe, ki je določena za njihovo trajanje,
5.	odloča o potrebi zdravljenja v naravnih zdraviliščih,
6.	po potrebi daje mnenje o zahtevah za povračilo zdravstvenih in potnih stroškov,
7.	opravlja preglede zavarovanih oseb, kadar odhajajo v tujino izven evropskih dežel,
8.	presoja, ali je mogoče oziroma primerno, da se odpravi bolnik iz tujine na zdravljenje v domačo zdravstveno organizacijo.
Zdravniško komisijo sestavljajo trije zdravniki in trije namestniki.
28.	člen
Na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje sekretar skupnosti o tem pismeno obvesti zavarovanca. V pismenem obvestilu mora biti zavarovanec poučen o pravici do ugovora.
29.	člen
Zdravniška komisija druge stopnje:
1.	daje mnenje na ugovor zoper mnenje zdravniške komisije prve stopnje po 1., 2. in 4. do 8. točke prejšnjega člena,
2.	ob reviziji preizkuša pravilnost mnenja, ki ga je kot dokončno dala zdravniška komisija prve stopnje.
Zdravniško komisijo druge stopnje sestavljajo trije zdravniki specialisti in trije namestniki.
30.	člen
Na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje določa o ugovoru odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb oziroma njegov senat z odločbo.
31.	člen
Ugovor je pravočasen, če je vložen pri strokovni službi skupnosti v roku treh dni, kadar gre za izpodbijanje delazmožnosti in petnajst dni v vseh drugih primerih.
32.	člen
Zdravnik ne more biti član zdravniške komisije, kadar ta obravnava osebo, ki jo je pregledal oziroma zdravil.
33.	člen
Zdravniške komisije spremljajo tudi gibanje bolezenskih odsotnosti z dela, nesreč pri delu, poklicnih bolezni, nastajanje invalidnosti, vpliv delovnega oko-
Ija na delovno zmožnost prebivalstva in ugotovitve posredujejo skupščini ter predlagajo ustrezne ukrepe.
Komisija za reševanje ugovorov
34.	člen
Komisija za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb ima 13 članov, vsaka skupščina občinske zdravstvene skupnosti imenuje po dva Člana iz vrst uporabnikov in izvajalcev; skupščina regionalne skupnosti pa imenuje enega člana. Predsednika in namestnika predsednika komisije imenuje skupščina regionalne skupnosti.
Komisija lahko deluje v senatih. Vsak senat ima predsednika in 4 člane.
Mandat komisije traja štiri leta.
Senati samostojno in veljavno odločajo o zadevah iz delovnega področja komisije.
Komisija sprejme svoj poslovnik, v katerem določi organizacijo komisije in način dela njenih senatov.
35.	člen
Komisija za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb odloča o:
1.	prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
2.	prošnjah, ugovorih in pritožbah zavezancev prispevkov glede odpisov neizterljivih terjatev, obročnem odplačevanju dospelih prispevkov in znižanju ali odpisu kazenskih in zamudnih' obresti,
3.	znižanju odškodninskih, regresnih in drugih terjatev zaradi socialnega stanja dolžnika in iz drugih razlogov,
4.	prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom,
5.	drugih zadevah, za katere komisijo pooblasti skupščina skupnosti.
36.	člen
Kadar komisija odloča o pravici iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, se o odločitvi izda odločbo.
V	drugih primerih komisija odloča s sklepi.
Odločbo ali. sklep podpiše predsednik oziroma
podpredsednik komisije ali predsednik senata.
37.	člen
V	pritožbenem postopku mora komisija vselej zahtevati mnenje zdravniške komisije, če se v pritožbi izpodbija mnenje posameznega zdravnika, oziroma mnenje zdravniške komisije druge stopnje, kadar se v pritožbi izpodbija mnenje zdravniške komisije prve stopnje.
38.	člen
Komisija lahko v ugotovitvenem postopku zahteva tudi izvedeniško mnenje klinike, inštituta ali medicinske fakultete.
Tretji del
UVELJAVLJANJE PRAVIC
39.	člen
Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo zavarovane osebe in drugi upravičenci na podlagi veljavne zdravstvene izkaznice ali druge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost.
Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se zavarovanim osebam in drugim upravičencem zagotavlja pravica do ugo1-vora in pritožbe.
40.	člen
Kadar zavarovana oseba iz kakršnegakoli razloga plača zdravstveni organizaciji storitev, do katere ima pravico po samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva, ima pravico do povračila tistega dela stroškov, ki po statutu gredo v breme skupnosti.
V primerih iz prejšnjega odstavka povrne skupnost zavarovani osebi stroške na podlagi predloženih listin o opravljeni zdravstveni storitvi in Višini plačanega zneska.
41.	člen
Zavarovanec uveljavlja nadomestilo osebnega dohodka ne podlagi:
a)	poročila o trajanju začasne zadržanosti od dela,
b)	podatkov o osebnem dohodku, ki so potrebni za izračun osnove nadomestila,
c)	prijave nesreče pri delu ali poklicnega obolenja,
č) potrdila o osebnem dohodku v skrajšanem delovnem času, oziroma potrdilo o osebnem dohodku na ustreznem delovnem mestu, ko začasno dela zaradi medicinske rehabilitacije,
d)	poročila o začetku zadržanosti od dela zaradi nosečnosti, na katerem mora biti naveden dan predvidenega poroda ter poročilo o rojstvu otroka,
e)	potrdila o osebnem dohodku v skrajšanem delovnem času ter izjavo zavarovanke, da sama neguje svojega otroka.
42.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka dospe v plačilo z dnem, s katerim dospe v plačilo osebni dohodek in mora biti izplačano v 8 dneh po dospelosti. Če zavarovanec ni zaposlen, dospe nadomestilo osebnega dohodka s pretekom zadnjega dne v mesecu za posamezni obrok oziroma s pretekom zadnjega dne, če je bilo treba izplačati nadomestilo za manj kot en mesec.
Druga denarna nadomestila in povračila dospejo v plačilo z dnem, ko se jih lahko uveljavi.
43.	člen
Denarni prejemki iz zdravstvenega zavarovanja, ki so že zapadli v plačilo, pa so ob smrti uživalca ostali neizplačani, se lahko podedujejo.
44.	člen
Zavarovane osebe in drugi upravičenci imajo pra-vico do pismenega obvestila v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Pismeno obvestilo izda sekretar skupnosti po predhodnem ugotovitvenem postopku, ki ga izvede strokovna služba regionalne skupnosti. Kadar zahtevam
zavarovanih oseb ali drugih upravičencev ni ugodeno v celoti ali delno, ali kadar se odloča o njihovih obveznostih v zdravstveni skupnosti, se pismena obvestila izdajajo obvezno.
45.	člen
Zoper ugotovitev o pravicah in obveznostih zavarovanih oseb in drugih upravičencev imajo pravico do ugovora na odbor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb v roku 15 dni od dneva prejetega obvestila.
46.	člen
V komisijo za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb pri regionalni zdravstveni skupnosti delegira skupščina zdravstvene skupnosti enega delegata.
47.	člen
Ugovor zoper pismeno obvestilo sekretarja skupnosti zadrži izvršitev razen v primeru ugovora zoper Ugotovljeno delazmožnost zavarovanca in glede dajatev iz zdravstvenega zavarovanja.
48.	člen
Ce je zavarovana oseba poslana na zdravljenje v tujino, vodi postopek v zvezi z zagotovitvijo zdravljenja v ustreznem tujem zdravstvenem zavodu, z nabavo potrebnih deviznih sredstev, obračuna stroškov iz prisvajfanja dokumentacije, strokovna služba Zdravstvene skupnosti SRS.
49.	člen
Zoper mnenje, ki ga je dala zdravniška komisija prve stopnje brez poprejšnjega mnenja posameznega zdravnika, lahko zavarovanec, njegov družinski član ali drugi upravičenec ugovarja v roku treh dni na zdravniško komisijo druge stopnje.
50.	člen
Zdravniška komisija druge stopnje poda svoje mnenje na podlagi medicinskega gradiva, po potrebi pa opravi osebni pregled. Ce komisija meni, da je treba dopolniti medicinsko obdelavo, odredi ustrezne medicinske preiskave.
Četrti del FINANCIRANJE
51.	člen
Združena sredstva regionalna zdravstvena skupnost namensko razporedi s svojim finančnim načrtom, ki ga sprejme na podlagi programa zdravstvenega varstva za:	»
—	pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
—	zagotovitev zdravstvenega varstva za vse ogrožene kmete,
—	gradnjo zdravstvenih objektov skupnega pomena v SRS,
—	gradnjo zdravstvenih objektov na območju regionalne skupnosti,
—	pospeševanje razvoja zmogljivosti osebnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih (solidarnosti).
—	za financiranje dejavnosti republiških humanitarnih organizacij in društev,
—	strokovno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih kadrov,
—	znanstveno-razlskovalno dejavnost,
—	rezervo ter za pokritje stroškov za opravljanje drugih svojih nalog.
52.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti določijo stopnje prispevkov tako, da združena sredstva krijejo obveznosti skupnosti za celovit program zdravstvenega varstva ter zagotavljajo potrebne rezerve, pozavarova-nje in obveznosti, za katere se skupnosti dogovorijo na območju regije in republike.
Stopnje prispevkov so v regiji enotne in proporcionalne.
53.	člen
Postopek za razpravo o višini prispevka začne skupnost tako, da pripravi letni program zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter finančni načrt.
Pri dogovarjanju je treba upoštevati sklenjene dogovore med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju občine.
54.	člen
Prispevki zapadejo v plačilo:
—	za zavezance, ki vodijo svoje finančno poslovanje pri službi družbenega knjigovodstva, na dan, ko dvignejo sredstva za osebne dohodke,
—	za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na dan izplačila,
—	za druge zavezance zadnji dan v mesecu za nazaj,
—	za kmete po 189. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74).
Obveznosti zavezancev za plačilo prispevkov uveljavlja regionalna zdravstvena skupnost.
55.	člen
Zavezancu, ki ne plača v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne plača vseh prispevkov, izda zdravstvena skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve plačati zapadle prispevke s kazenskimi obrestmi, ki znašajo 0,1 odstotka na dan od zneska neplačanega ali nepravočasno plačanega prispevka.
Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni ugovarjal oziroma ni pravočasno ugovarjal, postane izvršljiv. Ce je v osmih dneh vložen ugovor, regionalna skupnost ne more izdati novega naloga, temveč lahko uveljavlja terjatev s tožbo.
56.	Člen
Na zahtevo regionalne skupnosti mora služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na podlagi izvršljivega plačilnega naloga ali izvršljive odločbe sodišča, izterjati neplačane prispevke tako, da prenese znesek z računa zavezanca na račun regionalne skupnosti.
Ce prispevkov ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega odstavka, jih na zahtevo zdravstvene skupnosti izterja sodišče po predpisih izvršilnega postopka.
57.	člen
Terjatev iz naslova prispevkov zastara v petih letih, računano od konca leta, v katerem je prispevek zapadel v plačilo.
Zastaranje ustavi vsako uradno dejanje regionalne skupnosti, ki ima namen, da se doseže plačilo prispevka in je na predpisan način naznanjeno zavezancu. Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov zastaralni rok, vendar terjatev v vsakem primeru zastara, če preteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči.
58.	člen
Regionalna skupnost ima pravico pregledati knjige in evidence pri organizacijah in zasebnih delodajalcih in kontrolirati pravilnost obračunavanja in plačevanja prispevkov ter pravilnost uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Organizacije in zasebni delodajalci morajo za uveljavljanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja dajati zdravstvenim skupnostim in njihovim organom podatke, ki so potrebni za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter v ta namen omogočiti pregled poslovnih knjig in evidenc.
59.	člen
Regionalna skupnost določi prispevek uporabnikov zdravstvenega varstva k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva s posebnim sklepom.
Regionalna skupnost določi tudi znesek stroškov, katerega krije za tiste oblike zdravstvenega varstva, ki so manjšega pomena za zdravje in življenje in so kot takšne opredeljene v samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva, za katere plača ceno uporabnik sam.
Kadar znaša cena zdravstvene storitve manj kot prispevek k stroškom zdravstvenega varstva, plača ceno uporabnik, ki je (po posebnih predpisih) oproščen prispevanja k stroškom zdravstvenega varstva.
60.	člen
Regionalna skupnost uveljavlja zahtevke za povrnitev povzročene škode po členih 82 in 83 zakona o zdravstvenem varstvu, kadar so oškodovane občinske zdravstvene skupnosti z njenega območja.
Peti del
SODELOVANJE REGIONALNE SKUPNOSTI Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI,
SKUPNOSTMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, ZDRAVSTVENIMI ZAVODI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
61.	člen
Regionalna skupnost sodeluje in sprejema v soglasju z družbenopolitičnimi skupnostmi odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti in so določene z zakonom ali statutom občine.
Odločitve skupnega interesa so zlasti:
1.	zbiranje sredstev za gradnjo ali adaptacijo zdravstvenih objektov,
2.	sprejemanje programa zdravstvenega varstva,
3.	sodelovanje pri organizaciji fluorografiranja občanov,
4.	sodelovanje pri izvedbi akcij zdravstvene preventive.
62.	člen
Regionalna skupnost sodeluje z drugimi regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi in Zdravstveno skupnostjo Slovenije, s katerimi se dogovarja o združevanju sredstev za:
1.	gradnjo zdravstvenih objektov skupnega pomena,
2.	pospeševanje razvoja zmogljivosti osnovnega zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih (sklad solidarnosti),
. 3. financiranje dejavnosti republiških humanitarnih organizacij, društev in strokovnih društev,
4.	zagotovitev zdravstvenega varstva za socialno ogrožene kmete.
Za uresničevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka sklene skupnost samoupravni sporazum.
63.	člen
Zaradi zagotovitve sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in zaradi samoupravnega dogovarjanja z delavci in delovnimi ljudmi predlaga in daje v razpravo regionalna skupnost vsako leto program zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja skupaj s finančnim načrtom.
64.	člen
Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva sodeluje regionalna skupnost z zdravstvenimi organizacijami, s katerimi sklepa samoupravne sporazume in pogodbe.
Samoupravni porazumi in pogodbe se sklepajo v okviru izhodišča resolucije o družbenoekonomskem razvoju in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v določenem letu.
S samoupravnim sporazumom se regionalna skupnost in zdravstvene organizacije združenega dela na njenem območju sporazumejo zlasti:
—	o višini sredstev za osebne dohodke, ki se lahko vkalkulirajo v ceno zdravstvenih storitev,
—	o višini sredstev za ostale prejemke in obveznosti, do katerih je zdravstvena organizacija upravičena po določbah samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov,
—	o višini stopenj za amortizacijo in investicijsko
vzdrževanje,	*
—	o sredstvih za materialne stroške,
—	o načinu plačevanja zdravstvenih storitev, (odkup programa, degresivno plačevanje zdravstvenih storitev itd.).
S pogodbo se skupnost dogovori z zdravstvenimi organizacijami združenega dela o vrstah in številu zdravstvenih storitev, cenah, načinu plačevanja, nadzoru nad izvrševanjem pogodb in drugih obveznostih.
Sporna vprašanja med skupnostjo in posamezno zdravstveno organizacijo združenega dela v zvezi s pogodbo rešuje arbitraža.
Sesti del
STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
65.	člen
Regionalna skupnost zagotavlja uresničevanje in izvajanje svojih nalog prek strokovne službe skupnosti, ki opravlja zanje strokovne, finančne in administrativne zadeve, strokovna služba regionalne skupnosti je njen tsestavni del in je organizirana kot delovna skupnost in ima pooblastila, da lahko svoje delo za skupnost uspešno opravlja.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti regionalne skupnosti in strokovne službe se natančneje določijo s posebnim samoupravnim sporazumom. V tem samoupravnem sporazumu delovna skupnost strokovne službe določi primere, v katerih odloča v soglasju s sekretarjem.
66.	člen
Temeljno organizacijo strokovne službe skupnosti določa skupščina skupnosti s posebnim splošnim aktom.
Regionalna skupnost lahko opravljanje posameznih zadev iz zdravstvenega zavarovanja prepusti temeljnim organizacijam združenega dela ali delovnim skupnostim, če bi bilo s tem opravljanje zadev uspešnejše in racionalnejše.
Strokovna služba skupnosti sme opravljati zadeve za druge skupnosti, temeljne organizacije združenega dela ali druge delovne skupnosti oziroma organe le z odločitvijo skupščine regionalne skupnosti.
67.	člen
Delovni ljudje v strokovni službi imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev teh sredstev.
Delovni ljudje v strokovni službi imajo tudi pravico in dolžnost, da urejajo s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem 'delu, oziroma z drugimi splošnimi akti, vprašanja iz teh razmerij v skladu z zakonom in tem statutom.
Delovni ljudje v strokovni službi so dolžni stalno skrbeti za izboljševanje organizacije dela, za racionalno in učinkovito poslovanje, za svoje strokovno izpopolnjevanje ter za hitro in učinkovito opravljanje vseh zadev za regionalno skupnost.
68.	člen
Delovni ljudje strokovne službe zlasti samostojno:
—	odločajo o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo s posebnim splošnim aktom v skladu z načelom delitve po delu in veljavnim samoupravnim sporazumom o delitvi teh sredstev, ki ga sklenejo udeleženci tega sporazumevanja,
—	samostojno izvršujejo predračun dohodkov in izdatkov strokovne službe,
—	volijo in odpoklicu jejo delegate v samoupravne organe strokovne službe,
—	sprejemajo programe strokovnega izpolnjevanja in programe za izboljševanje organizacije dela,
—	odločajo tudi o drugih zadevah, kadar je tako določeno v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
69.	člen
Delovni ljudje strokovne službe v soglasju z izvršilnim odborom skupščine skupnosti:
—	sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe,
—	sprejemajo delovni program strokovne službe in določajo potrebna sredstva za delo službe,
—	imenujejo vodilne delavce službe.
Vodilni delavec za finančnoračunske zadeve v strokovni službi je računodajalec skupnosti
70.	člen
Neposredni nadzor nad delom strokovne službe regionalne skupnosti in nad uporabo sredstev za delo službe opravlja izvršilni odbor skupščine skupnosti.
V skladu s 15. členom statuta nadzira delo strokovne službe tudi odbor samoupravne kontrole.
Sedmi del
SKLAD ZA GRADNJO SPLOŠNE BOLNIŠNICE
KOPER
71.	člen
Regionalna zdravstvena skupnost ima po sklepu o prevzemu (Uradni list SRS, št. 27/74 in Uradne objave št. 17/74) ustanoviteljske ter druge pravice in obveznosti do Sklada za gradnjo splošne bolnišnice Koper (v nadaljnjem besedilu: sklad)
72.	člen
Naloga sklada je zbiranje finančnih sredstev, financiranje in izgradnja splošne bolnišnice
Sklad je pravna oseba.
73.	člen
Sklad ima svoj statut.
S statutom sklada se določi:
—	kako sklad zagotavlja in zbira sredstva in z njimi posluje,
—	organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in ki so odgovorni za zakonitost in pravilnost njihove uporabe,
—	pravice in dolžnosti organov do ustanovitelja,
—	postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada,
—	način obveščanja javnosti o poslovanju sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen za upravljanje in poslovanje sklada,
—	sodelovanje med Splošno bolnišnico Koper In skladom,
—	način in organizacijo opravljanja strokovnih nalog sklada,
—	druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada.
Statut sklada potrdi skupščina regionalne skupnosti.
74.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika, podpredsednika in 19 članov.
Predsednika in podpredsednika imenuje skupščina regionalne skupnosti.
16 članov upravnega odbora delegirajo občinske zdravstvene skupnosti v regiji in sicer po številu aktivnih zavarovancev.
3	člane delegira Splošna bolnišnica Koper.
Upravni odbor za opravljanje operativnih nalog imenuje Sekretariat.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora, ki je hkrati odredbodajalec finančnega načrta sklada.
82. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in potrdijo občinske skupščine z* območja regije.
St. 02-44/1975-2
Koper, dne 18. decembra 1975.
75.	člen
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za načrtno in smotrno izgradnjo bolnišnice,
—	zbira finančna sredstva za izgradnjo splošne
bolnišnice,
—	sodeluje oziroma organizira samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje,
■— skrbi za pravočasno izdelavo vse potrebne dokumentacije,
—	sprejema statut sklada,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada ter ju predloži skupščini regionalne skupnosti v potrditev,
—	opravlja druge naloge v zvezi z izgradnjo bol-’ nišnice.
76.	člen
' Viri dohodkov sklada so:
. 1. namenska sredstva, ki jih delovni ljudje namenjajo za gradnjo splošne bolnišnice,
2.	prispevki iz združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji,
3.	posojila,
4.	prispevki, darila, volila občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih in delovnih skupnosti,
5.	drugi dohodki.
77.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje izgradnje nove bolnišnice v skladu z investicijskim programom.
Investicijski program in njegove spremembe mora potrditi skupščina regionalne skupnosti.
78.	člen
Upravni odbor sklada poroča o svojem delu Skupščini regionalne skupnosti najmanj enkrat letno
79.	člen
Samoupravni nadzor nad skladom za gradnjo splošne bolnišnice in njegovo strokovno službo opravlja odbor samoupravnega nadzora regionalne sjtupnostl.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper
Predsednik Branko Prosenak 1. r.
Ta statut so potrdile:
Skupščina občine Ilirska Bistrica s sklepom št. 011-1/74-3/2, z dne 11. februarja 1976;
Skupščina občine Izola s sklepom št. 011-1/76, z dne 21. septembra 1976;
Skupščina občine Koper s sklepom št. 022-3/77, z dne 4. oktobra 1977;
Skupščina občine Piran s sklepom št. 022-19/76, z dne 28. junija 1976;
Skupščina občine Postojna s sklepom št. 025-15/75, z dne 29. oktobra 1976;
Skupščina občine Sežana s sklepom št. 025-15/75-4, z dne 3. junija 1976.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
1248.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma O ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj (Uradni list SRS, št. 21/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na skupni seji dne 22. septembra 1977 sprejela
SKLEP
1
Sprejme se finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1977, ki izkazuje
v znesku din
—	skupne prihodke
—	izločitve
—	čisti dohodek
—	skupne odhodke
49.926.000 7,396.000
41.530.000 41,530.000
2
Ta' sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-13/77
Črnomelj, dne 27. septembra 1977.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat, Inž. 1. r.
80.	člen
Sklad preneha poslovati z dograditvijo bolnišnice. Sklep o prenehanju sklada sprejme skupščina regionalne skupnosti.
Osmi del
KONČNE DOLOČBE
81.	člen
Določbe tega statuta razlaga skupščina skupnosti. Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
:249.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško (Uradni list SRS, št. 21/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Krško na skupni seji dne 22. septembra 1977 sprejela
SKLEP
1
Sprejme se finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1977, ki izkazuje
v znesku din
2
—	skupne prihodke
—	izločitve
—	čisti dohodek
—	skupne odhodke
81.636.000
13.989.000
67.647.000 67,647.000
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/77
Krško, dne 22. septembra 1977.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Kristijan Pavliha 1. r.
1250.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Metlika (Uradni list SRS, št. 21/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Metlika na skupni seji dne 5. oktobra 1977 sprejela
SKLEP
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/77
Novo mesto, dne 27. septembra 1977.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
Roman Čelcsnik 1. r.
1252.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje (Uradni list SRS, št. 21/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na skupni seji dne 28. septembra 1977 sprejela
SKLEP
1
Sprejme se finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za leto 1977, ki izkazuje
1
Sprejme se finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za leto 1977, ki izkazuje
—	skupne prihodke
—	izločitve
—	čisti dohodek
—	skupne odhodke
v znesku din
25.079.000 4,132.000
20.947.000 20,947.000
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/77
Metlika, dne 5. oktobra 1977.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Metlika
Peter Štefanič 1. r.
1251.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto (Uradni list SRS, št. 21/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto 27. septembra 1977 sprejela
—	skupne prihodke
—	izločitve
—	čisti dohodek
—	skupne odhodke
v znesku din
37.676.000 5,716.000
31.960.000 31,960.000
2
Ta sklep se,objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/77
Trebnje, dne 28. septembra 1977.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Tomaž Povšič 1. r.
1253.
Na podlagi 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in 1. točke 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti (Uradni list SRS, št. 21/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na skupni seji dne 29v septembra 1977 sprejela
SKLEP
Sprejme se finančni načrt Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1977, ki izkazuje:
SKLEP
1
Sprejme se finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1977, ki izkazuje
—	skupne prihodke
—	izločitve
—	čisti dohodek
—	skupne odhodke
v znesku din
201.842.000 45,334.000
156.508.000 156,508.000
Za funkcionalno dejavnost:
v znesku din
—	skupne prihodke
—	skupne odhodke
Za investicijsko izgradnjo
17,255.000
17.255.000
26.766.000
St. 400-13/77
Novo mesto, dne 29. septembra 1977.
Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto
Predsednik skupščine
Tone Pirc 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1254.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 42. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 270. seji dne 18. oktobra 1977 sprejel
SKLEP
o potrditvi odmikov od določil Generalnega urbanističnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), sprejetih rezervatov tras avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest (Uradni list SRS, št. 17/74) ter določil odlokov o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in o določitvi območij za katere se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/68) za položitev dveh 10 KV kablov od RTF Polje do TP Kurja klavnica, Zalog in 10 KV kabla od RTP Polje do TP 2 Zgornji Kašelj
1
Dovoli se položitev dveh 10 KV kablov od RTP Polje do TP Kurja klavnica, Zalog in 10 KV kabla od RTP Polje do TP 2 Zgornji Kašelj, s tem potrdi odmik od določil generalnega plana, rezervatov avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest ter odmik od določil odlokov o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti.
2
Odmike in lokacijo poteka treh 10 KV kablov za novo elektroenergetsko kabelsko povezavo med novo razdelilno trafopostajo Polje in trafopostajami Kurja klavnica v Zalogu in trafopostajo v Zgornjem Kašlju iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarjata lokacijsko tehnični dokumentaciji, ki jih je pod št. LD 21691/77 in LD 21691/77 v avgustu in septembru 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in kateri sta sestavni del tega sklepa.
3
Lokacija tras, odmiki od sprejete urbanistične dokumentacije ter odlokov so usklajeni s sedanjo izrabo prostora, kar so ugotovile komunalne organizacije in upravni organi, ki so k trasam izdali soglasja in Ljubljanski urbanistični zavod.
Pri bodoči izrabi prostora se bo potek kablov po potrebi prestavljal in usklajeval s programi bodočih investitorjev na teh območjih.
4
Dovoljene odmike je treba upoštevati pri novela-ciji stare in izdelavi nove urbanistične dokumentacije in odlokih.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6
Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1007/1-77
Ljubljana, dne 18. oktobra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
BREZICE
1255.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi uspešnega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne 18. septembra 1977 je svet krajevne skupnosti Velika Dolina sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju
naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina
1.	člen
Za območje naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina se uvede krajevni samoprispevek v denarju in delu za financiranje programa ureditve in asfaltiranja cestnega omrežja naselja Brezje.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od
I.	9. 1977 do 30. 6. 1979.
3.	člen
Program ureditve in asfaltiranje cestnega omrežja naselja Brezje se bo izvajal v dveh etapah.
Prva etapa zajema pripravo cestišča in asfaltiranje od odcepa ceste V. Dolina—Ponikve do križišča pri hiši št. 12 in razširitev ter navoz in razgrnitev gramoza desno od križišča skozi gornji del naselja do križišča pri hiši št. 36 in po levi strani od križišča pri hiši št. 12 do zadnjih hiš, št. 21 in 39.
Druga etapa zajema asfaltiranje cestnih odsekov v nadaljevanju po desni strani skozi gornji del naselja do hiše št. 29 in levo do napajališča ter nato nadaljevanje mimo Bajsa do križišča pri hiši št. 36.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina v naslednjih določenih zneskih:
1.	lastniki	stanovanjskih	hiš	5000	din
2.	lastniki	avtomobilov	1000	din
3.	lastniki	traktorjev	1000	din
4.	lastniki	motornih koles	500	din
Zavezanci samoprispevka bodo postali tudi krajani,
ki si bodo v času plačevanja samoprispevka pridobili katero od navedenih motornih vozil.
5.	člen
Določene denarne zrieske v 4. členu tega sklepa so zavezanci dolžni vplačati do 31. 12. 1977. Ta sredstva so namenjena za financiranje programa prve etape.
6.	člen
Za izvršitev programa v drugi etapi bodo lastniki stanovanjskih hiš plačali samoprispevek v denarju po enakih zneskih, ki jih bo na podlagi predračunske vrednosti del določil odbor za izvedbo programa v soglasju s krajevno skupnostjo.
7.	člen
Obvezo samoprispevka v delu oziroma nadomestilu v denarju določi odbor 2a izvedbo program po potrebi enakomerno po hišnih številkah. Kolikor obveza samoprispevka v delu ne bo izpolnjena, je dolžan zavezanec plačati nadomestilo v denarju v višini zaslužka nekvalificiranega priložnostnega delavca.
8.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka veljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva bodo namenska sredstva za izključno izvajanje programa navedenega v 3. členu tega sklepa in se bodo zbirala na žiro računu krajevne skupnosti Velika Dolina 51620-645-50342. '
10.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa del skrbi vaški odbor. Nadzor pri zbiranju sredstev in izvajanju programa bo vršil svet krajevne skupnosti Velika Dolina.
11.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo opravi davčna uprava Sob Brežice.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Velika Dolina, dne 10. oktobra 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Velika Dolina
Stanko Klemenčič 1. r.
1256.
Komisija za izvedbo referenduma v naselju Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina objavlja v skladu z
10.	členom zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72)
POROČILO
o Izidu referenduma v naselju Brezje v krajevni
skupnosti Velika Dolina dne 18. septembra 1977
I
Na referendumu v naselju Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina 18. septembra 1977 so bili ugotovljeni naslednji rezultati:
Pravico glasovanja po volilnem imeniku je imelo 134 delovnih ljudi in občanov.
Po ugotovitvah odbora za izvedbo referenduma, se zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja trije glasovalci, ki se po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu pri izidu glasovanja ne štejejo.
Glede na navedene ugotovitve je imelo pravico glasovanja 131 delovnih ljudi in občanov.
Glasovalo je 128 delovnih ljudi in občanov ali 97,7 odstotka.
Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 118 delovnih ljudi in občanov ali 90v/o.
Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 10 delovnih ljudi in občanov ali 7,6%.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
II
Na podlagi rezultatov glasovanja komisija za izvedbo referenduma ugotavlja, da je bila v skladu z
9.	členom zakona o referendumu na referendumu v naselju Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek za financiranje programa ureditve in asfaltiranja cestnega omrežja naselja Brezje.
Velika Dolina, dne 19. septembra 1977.
Predsednik komisije za izvedbo referenduma Jože Sumlaj 1. r.
CELJE
1257.
Občinska skupščina Celje je po 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 5. in 6. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1976
1.	člen
Potrdi se letni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje za leto 1976, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske'skupščine.
2.	člen
Letni davčni zaključni račun izkazuje:
Prispevki in davki
Starostno
zavarovanje
—	obremenitve
—	odpise
—	plačila
—	znesek dolga zavez.
—	znesek preplačil
—	računski saldo
57,186.385,30
94.274,00
51,362.787,35
9,943.512,65
4,214.188,70
5,729.323,95
1,917.467,00
18.049,40
1,731.433,40
329.895,30
161.911,10
167.984,20
3.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilarico, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/77-6
Celje, dne 6. oktobra 1977.	.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt L r.
1258.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 6. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lipa-Štore
1.	člen
Zazidalni načrt Lipa-Štore (Uradni list SRS, št. 26-261/68 in 38-876/73) se spremeni in dopolni po projektu, št. 128/77, ki ga je izdelal Razvojni center v Celju v mesecu juliju 1977.
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na gradnjo zdravstvenega doma, novega centra soseske, gradnjo RTF.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-11/1977
Celje, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1259.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 6. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Center Celje — Staro mestno jedro
1.	člen
V odloku o zazidalnem načrtu Center Celje — Staro mestno jedro (Uradni vestnik Celje, št. 3-14/69 in Uradni list SRS, št. 42-828/72, 39-875/73, 18-854/76, 23-1075/76 in 31-1423/76) se v 2. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Zazidalni načrt Center Celje — Staro mestno jedro se spremeni v skladu s tehnično dokumentacijo št. 107/76, ki jo je izdelal Razvojni center v Celju v juniju 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-162/77
Celje, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
CERKNICA
1260.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1976 so znašali:
din
—	dohodki po bilanci proračuna 13,952.193,00
—	razporeditev dohodkov proračuna 13,707.731,10
—	presežek dohodkov nad izdatki	244.461,90
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 244.461,90 din se prenese kot dohodek proračuna v leto 1977.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1976 izkazuje:
. din
—	dohodke	482.640,37
—	izdatke	26.000,00
—	presežek dohodkov nad izdatki	456.640,37
Presežek dohodkov nad izdatki v višini 456.640,37 din se prenese kot dohodek rezervnega sklada prora-. čuna za leto 1977.
5.	člen
Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa.
6.	člen
Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/72-9
Cerknica, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
/
Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1976
Vrsta
dohodka
Dohodki
Štev.
Znesek	glav	Razporeditev dohodkov	Znesek
namena
I.	Prenesena sredstva	238.302,15
II.	Davki	3,535.991,35
II.	Davki	7,506.504,70
III.	Takse	603.700,00
VI.	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	192.457,50
VII.	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	1,975.237,30
Skupaj
13,952.193.00
01	Dejavnost org. družbenopolitičnih skupnosti	9,239,309,10
02	Narodna obramba	935.000,00
03	Dej a v. družbenopolitičnih org.	1,090.013,00
04	Negospodarske investicije	323.709,95
08	Socialno skrbstvo	1,169.081,30
09	Zdravstveno varstvo	27.351,95
10	Komunalna dejavnost	398.682,00
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	280.000.00
16	Investicije v gospodarstvu	25.000,00
17	Tekoča prorač. rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	52.178,55
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	134.079,80
	Odstopljeni dohodki	33.325,45
	Presežek doh. nad izdatki	244.461.90
13,952.193,00		
1261.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76),
21.	člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS. št. 2/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 6. oktobra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. oktcbra 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občine Cerknica za leto 1976, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega davčnega zaključnega računa.
2.	člen
Zaključni račun izkazuje:
1. Davki in prispevki razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov:
din
— predpis vseh davkov in prispevkov
občanov	8,539.639,70
—	predpis obresti in stroškov
izterjave	75.513,25
—	plačilo davkov in	prispevkov	7,790.470,25
—	odpis davkov	in prispevkov	356.764,80
—	zaostanek na	dan	31. 12. 1976	467.917,90
2.	Prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
— predpis prispevka za starostno
zavarovanje kmetov	1,733.809,90
—	predpis stroškov izterjave	1.105,00
—	plačilo prispevkov	1,364.446,60
—	odpis prispevkov	139.123,70
—	zaostanek na dan	31.	12. 1976	231.344,60
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1976 vsebuje bilanco, bruto bilanco ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/66-9
Cerknica, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
1262.
Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter na predlog občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je Skupščina občine Cerknica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977
1.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980, plačujejo v času od 1. 8. do 31. 12. 1977 prispevke navedenim samoupravnim interesnim skupnostim v višini oziroma po stopnjah, kot so določene v samoupravnih sporazu-
mih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 in so objavljene v pregledu prispevkov v Uradnem listu SRS, št. 14/77.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-14/77-9
Cerknica, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1263
Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 4. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina občine Cerknica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalcev občine Cerknica v letu 1977
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Cerknica izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1953 in pred tem časom.
2.	člen
Čas fluorografiranja določi skladno s programom Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik občinski upravni organ, pristojen za zdravstvo in socialno varstvo.
3.	člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroški gredo v breme občinske zdravstvene skupnosti Cerknica.
4.	člen
Po opravljenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv upravnega organa pristojnega za zdravstvo in socialno varstvo, odzvati pozvane osebe na kontrolni pregled.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje'
—	kdor se ne odzove vabilu za fluorografiranje ali kontrolni pregled,
—	kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na fluorografiranju.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-03/72
Cerknica, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1264.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 33. Člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) in 168. členu statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne G. oktobra 1977 sprejela
‘ ODLOK o hišnem redu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev ter njihovih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov in opreme, da se zagotovijo pogoji za uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj družbene in zasebne lastnine .in da se le-te vzdržujejo v uporabnem stanju ter zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici.
2.	člen
Za stanovalce po tem odloku se štejejo: imetniki stanovanjske pravice In lastniki stanovanj, člani njihovega gospodinjstva in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti, podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva, ki z njimi stanujejo ter najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki' so v njih zaposlene.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslbvni prostori v stanovanjski hiši.
3.	člen
Za upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj ter samoupravna stanovanjska skupnost, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog na podlagi predpisov.
Upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovanlcev.
Pri novo vseljenih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je do izvolitve hišnega sveta upravljalec Samoupravna stanovanjska skupnost.
Več stanovanjskih hiš ima lahko skupen hišni svet, če se s tem strinja večina stanovalcev vsake posamezne stanovanjske hiše.
4.	člen
Vsak vhod v stanovanje mora imeti številko stanovanja ter priimek in ime imetnika stanovanjske pravice. Za oštevilčenje stanovanja skrbi hišni svet, za označevanje pa imetnik stanovanjske pravice.
5.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti na vidnem mestu izobešen odlok o hišnem redu, seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov, pavodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
V stanovanjski hiši z več stopnišči morajo biti izobešeni seznami in navodila na vsakem stopnišču.
6.	člen
Seznam stanovalcev mora upoštevati vse spremembe imetnikov stanovanjske pravice. Seznam stanovalcev mora sestavljati in sproti dopolnjevati hišni svet. V hiši, ki je v zasebni lasti, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše, v poslovno stanovanjski hiši pa organizacija, ki z njimi upravlja.
II.	SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV
7.	člen
Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
8.	člen
Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na osnovi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje.
9.	člen
Stanovanjsko pogodbo za stanovanje v družbeni lastnini skleneta imetnik stanovanjske pravice in stanovanjska skupnost, za stanovanje, ki je lastnina občana pa imetnik stanovanjske pravice in lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe.
Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki.
10.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik upravljalca izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo.
Ob izročitvi se sestavi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o stanju stanovanja in naprav ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene.
Zapisnik podpišejo predstavnik upravljalca, imetnik stanovanjske pravice in član hišnega sveta.
Cc se stanovanje izroči brez zapisnika o ugotovitvi stanja se smatra, da je stanovanje izročeno v redu.
11.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovahjske hiše ali etažnemu lastniku poimenski seznam oseb, ki so se z njim vselile in razmerje teh do imetnika stanovanjske pravice. Imetnik stanovanjske pravice mora priglasiti spremembo števila oseb, ki nastanejo po vselitvi prav tako v treh dneh, ko je nastala sprememba.
12.	člen
Imetnik stanovanjske pravice oziroma uporabnik poslovnega prostora mora ob izselitvi vročiti vse prostore v takem stanju, kakor jih je prejel, upoštevajoč normalno obrabo. Stanje prostorov se ugotavlja komisijsko z zapisnikom ob izselitvi v navzočnosti
zastopnika stanodajalca, člana hišnega sveta oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše ali lastnika stanovanja kot dela stavbe.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oziroma uporabnik poslovnih prostorov oddati hišnemu svetu oziroma svojemu stanodajalcu vse ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjskimi ali poslovnimi prostori.
13.	člen
Imetnik stanovanjske pravice lahko odpove stanovanjsko pogodbo vselej, ne da bi moral za to navajati razlog.
Ce ni v pogodbi drugače določeno, odpove imetnik stanovanjske pravice pogodbo pismeno po izvensodni poti prvega v mesecu. Odpovedni rok poteče zadnji dan v mesecu, v katerem je bila dana odpoved.
III.	SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA
14.	člen
Skupni prostori v stanovanjski hiši (stopnišča, kleti, prostori za sušenje perila, hodniki, terase ipd.) in naprave morajo biti na razpolago vsem stanovalcem stanovanjske hiše in jih smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom.
15.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi razpored in uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Za izvajanje skrbi po upravljalcu 'pooblaščena oseba.
16.	člen
Skupni prostori se ne morejo uporabljati za stanovanje in jih ni možno uporabljati za kake druge namene.
17.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore in naprave v skladu z njihovim namenom, skrbno ravnati z njimi, paziti, da se ne kvarijo. V primeru, da stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare, mora o tem nemudoma obvestiti pooblaščeno osebo upravljalca stanovanjske hiše.
18.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše v družbeni lastnini je zlasti dolžan:
1.	zagotoviti redne preglede strehe, dimnikov, vseh inštalacij, požarnovarnostnih naprav, opreme za civilno zaščito ter drugih važnejših delov in naprav ter popravila naprav,
2.	skrbeti, da se ob državnih praznikih ali na poziv občinske skupščine oziroma družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti razobesijo zastave,
3.	določiti osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov in naprav,
4.	odstranjevati sneg na dostopnih poteh ter poskrbeti za odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh,
5.	zagotoviti čiščenje skupnih prostorov in jih po potrebi prebeliti.
IV.	UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV
19.	člen
Stanovalci morajo s skrbnostjo dobrega gospodarja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati.
20.	člen
Stanovalci so zlasti dolžni:
1.	uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom ter na način, ki ne povzroča prekomerne obrabe,
2.	vzdrževati stanovanja v uporabnem stanju,
3.	paziti na red in snago v stanovanjih m v skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši v družbeni lastnini,
4.	skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 5. uro,
5.	skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave,
6.	zaklepati vhodna vrata med 22. in 5. uro,
7.	skrbeti za uničevanje mrčesa in druge golazni,
8.	pri dovozu kuriva ali kakega drugega materiala takoj očistiti prostor, ki je bil onesnažen,
9.	paziti na red in snago v stanovanjih ter skup-
nih prostorih in uporabljati svoje stanovanje tako, da ne ovirajo drugih stanovalcev v mini uporabi njihovih stanovanjskih prostorov.	>
21.	člen
Zato je posebej prepovedano:
1.	sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki
to niso določeni,
2.	igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročiti škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjskih hišah,
3.	uporabljati stroje in naprave tako, da povzročajo prekomeren hrup, ropot in smrad,
4.	igrati se po hodniku, razgrajati v stanovanjih, hodniku in stopniščih,
5.	pljuvati na hodnikih in stopniščih ali kako drugače ponesnažiti stanovanjsko hišo,
6.	odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena,
7.	metati odpadke in druge predmete v straniščne in vodovodne školjke, odtočne cevi ali kanale,
8.	iztepavati preproge in druge predmete na oknih balkonih in ravnih strehah,
9.	pisati ali pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena,
10.	zamazati, poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore,
11.	postavljati v veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča ter druge skupne prostore kakršnekoli predmete, ki lahko poškodujejo prostor, ovirajo prost prehod ali onemogočajo normalno uporabo prostora,
12.	čezmerno močiti tla in čistiti parket, z vodo,
13.	prekomerno uporabljati vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma pustiti luči prižgane,
14.	postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke ter jih zalivati tako, da voda odteka po zidu,
15.	imeti domače živali v stanovanjih ali skupnih prostorih. Psa, mačko ali manjše število okrasnih ptic sme stanovalec imeti le s soglasjem upravljalca,
16- zlagati drva pred pročeljem stanovanjske hiše ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete,
17.	uporabljati vodovodne, električne in druge instalacije na način, ki povzroča okvare,
18.	puščati vključene električne naprave brez nadzorstva,
19.	sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških tuljavah,
20.	v stanovanjih in skupnih prostorih demontirati in predrugačiti kake naprave ali izvrševati na njih popravila brez pismenega soglasja stanodajalca ali upravljalca,
21.	pisati po zidu ali kako drugače poškodovati omet fasade stanovanjskih in skupnih prostorov,
22.	postavljati na stanovanjski hiši televizijske ali radijske antene brez dovoljenja upravljalca,
23.	motiti mir in počitek sosedov, zlasti pa od 22. do 5. ure,
24.	parkirati avtomobile izven mesta, ki ga določi upravljalec,
25.	storiti kakršnakoli druga dejanja, ki bi utegnila povzročiti škodo ali kaliti medsebojne odnose med stanovalci.
(	22. člen
Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču ter na. igrišču mora biti primerna snaga.
23.	člen
Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih nevšečnostih morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta.
24.	člen
Stanovalci so dolžni vzdrževati v primernem stanju nasade in zelenice ob stanovanjskih hišah
25.	člen
Na nasade in zelenice ob stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je prepovedano zlagati drva in druge predmete, ki kvarijo videz stanovanjske hiše in njenega okolja.
26.	člen
Upravljalec mora na vsakem stopnišču postaviti komplet za požarno varnost, skrbeti za redne preglede naprav, ki služijo civilni zaščiti in nabavo le-teh.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH
HUDIH NESREČAH IN V PRIMERU VOJNE
27.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru civilne zaščite za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesrečah. Splošna enota civilne zaščite neposredno organizira in vodi reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom za civilno zaščito.
28.	člen
Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah in ob naravnih in drugih hudih nesrečah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši,
29.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine. Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah
ter vojnih akcijah potrebno opremo. Ce ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče.
Med potrebno opremo se šteje:
1.	komplet orodja za reševanje iz ruševin,
2.	sredstva za gašenje požara,
3.	nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo.
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi organizacija, ki upravlja stanovanjsko hišo, za čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravlja-lec hiše.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
30.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din se kaznuje za prekršek samoupravna stanovanjska skupnost:
1.	če ne založi in nima na zalogi prepisa odloka o hišnem redu in obrazca seznama stanovalcev (5. člen),
2.	če ne predpiše načina delovanja hišnih svetov in njegovih organov in evidentira materialnih sredstev v stanovanjskih hišah družbene lastnine,
3.	če ne zagotovi rednih pregledov dimnikov, dvigal, gasilnih in drugih skupnih naprav iti' opreme ter ne poskrbi za popravilo ugotovljenih okvar (18. člen).
4.	Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
31.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca stanovanjske hiše:
1. če v stanovanjski hiši ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu in seznama sta-novalcčv, ki mora biti na tekočem (5. člen).
32.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
1.	če v določenem roku ne obvesti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi ^tevila stanovalcev v njegovem stanovanji! (11. člen),
2.	če ne dovoli upravljalcu stanovanjske hiše vstop v stanovanje in ne omogoči redni pregled stanovanja.
33.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek stanovalec ali uporabnik poslovnega prostora:
1.	če ne izvaja določil pravil o izvrševanju hišnega reda (20. člen),
2.	če krši določila 21. in 25. člena.
34.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje uprav-Ijalec stanovanjske hiše, če ne ugodi zahtevi 24. in 29. člena tega odloka.
VII.	KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši kot tudi za tiste osebe, ki se po kakršnihkoli drugih opravkih zadržujejo v hiši.
36.	člen
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše v družbeni lastnini je dolžan v roku 6 mesecev po veljavnosti
tega odloka sprejeti pravila o izvrševanju odloka o hišnem redu.
37.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 28/68).
38.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-10/77-3
Cerknica, dne 6. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1265.
Na podlagi 4. točke 1. in 11. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 1. in 2. .člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje iit izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35/73), 8. člena odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica dne 17. oktobra 1977 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1. člen
S steklino (Lysse) je okuženo območje občine Reka,. Ki je v posredni bližini občine Cerknica. Na podlagi citiranih predpisov se razglaša območje občine Cerknica za neposredno ogroženo in se sprejmejo naslednji ukrepi:
1.	Celotno območje občine Cerknica se razglasi za neposredno ogroženo.
2.	Obvezen je kontumac (osamitev), zapiranje mačk in privezovanje psov.
3.	Prepovedan je lov s psi.
4.	Obvezno je pobijanje vseh potepuških psov in mačk.
5.	Na območju občine Cerknica se odredi pokonča vanj e zveri in pižmovk.
Pokončavanje zveri in pižmovk opravljajo lovske organizacije.
6.	Vsem pobitim živalim (psom in mačkam) je potrebno odrezati glave in jih dostaviti na pregled Veterinarskemu zavodu v Ljubljani. Trupla pobitih ali poginjenih živali je potrebno neškodljivo uničiti. Za dostavo glave na pregled se zadolži Veterinarska postaja Cerknica.
7.	Obvezno je zaščiteno cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili 3 mesece starosti in kateri do sedaj niso bili zaščiteno cepljeni.
8.	Zaščitno cepljenje proti steklini opravijo delavci Veterinarske postaje Cerknica na stroške imetnika živali.
9.	Po ugrizu človeka se mora zapreti psa ali mačko do pregleda veterinarja. Zaradi ugotovitve diagnoze se psa ali mačke po ugrizu človeka ne sme ubiti.
2.	člen
Če se pojavi steklina ali se pojavijo znaki, po katerih se sumi, da so živali zbolele za steklino in so napadalne in nevarne ter zveri, ki pridejo v bližino naselja, čred in hiš, mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec itd.) takoj sporočiti Veterinarski postaji Cerknica ali Medobčinski veterinarski inšpekciji v Postojni.
3.	člen
V primeru prekrška te odredbe se bo kaznovala za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 2000 do 30.000 din po 53. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76).
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 55. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz členov 50. in 54. zgoraj navedenega zakona.
4.	člen
Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-9/77-2'
Cerknica, dne 17. oktobra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1266.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 100. seji dne 4. oktobra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega programa občine Cerknica — industrijske cone v Podskrajniku
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega programa občine Cerknica — industrijske cone v Podskrajniku, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57 pod šifro 2271/77 v septembru 1977.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan in zainteresirana delovna in druga organizacija.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/77-1
Cerknica, dne 4. oktobra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž L r.
GROSUPLJE
1267.
Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo (Uradni list SRS, št. 17/77), daje volilna komisija krajevne skupnosti Mlačevo
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 25. septembra 1977 za uvedbo samoprispevka na območju vasi Ma‘o Mlačevo za financiranje modernizacije krajevne poti od ceste II reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo ter za financiranje ureditve kanalizacije skozi naselje Malo Mlačevo
I
Na območju dela krajevne skupnosti Mlačevo, ki obsega vas Malo Mlačevo, so bili na referendumu 25 septembra 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 56 glasovalcev,
2.	na dan referenduma je glasovalo 56 glasovalcev, torej 100 %),
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 45 glasovalcev ali 80,37 »/o vseh glasovalcev,
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 11 glasovalcev ali 19,63 “/o vseh glasovalcev,
5.	.neveljavnih glasovnic ni bilo.
II
Volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo’samoprispevka glasoval? večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) v delu krajevne skupnosti Mlačevo,1 ki obsega vas Malo Mlačevo, sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje modernizacije krajevne poti od ceste II. reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo ter za financiranje ureditve kanalizacije skozi naselje Malo Mlačevo.
Malo Mlačevo, dne 25. septembra 1977.
Tajnik	Predsednik
volilne komisije	volilne komisije
Vera Klančar 1. r.	Anton Jamnik 1. r.
Član
volilne komisije
Anton Novljan 1. r.
LAŠKO
1268.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74), na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Laško za leto 1977
1.	člen
V 7. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi:
»O uporabi sredstev rezerve občine za namen iz
2.	točke 39. člena zakona, odloča Izvršni svet Skupščine občine Laško.«
2.	člen
Za 8. členom se vstavi novi 8. a člen in se glasi:
»Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo tako s sredstvi, ki so jim dodeljena, kakor s sredstvi, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo.«
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-11/77
Laško, dne 8. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
LITIJA
1269.
Na temelju 66. člena m drugih določil ustave* Socialistične republike Slovenije sklenejo občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih ter delavci v komunalnih delovnih organizacijah
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne komunalne skupnosti za območje občine Litija
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
Delovni ljudje, občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delavci v komunalnih delovnih organizacijah ustanovijo s tem samoupravnim sporazumom samoupravno komunalno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničevali in usklajevali svoje interese ter organizirano zagotavljali zadovoljevanje svojih potreb s področja komunalne oskrbe in komunalnih dejavnosti.
2.	člen
Skupnost ustanavljajo občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela kot uporabniki ter delavci v komunalnih delovnih organizacijah kot izvajalci komunalnih storitev, da bi zagotovili čim hitrejše in racionalnejše zadovoljevanje komunalnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine Litija.
Krajevne skupnosti pri realizaciji teh nalog v mnogih primerih lahko nastopajo tudi kot izvajalci.
3.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba in ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Statut skupnosti začne veljati, ko da nanj soglasje občinska skupščina.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine.
II. NALOGE SKUPNOSTI
4.	člen
Naloge skupnosti so predvsem, da:
—	v njej občani, delovni ljudje in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupno z delavci v komunalnih delovnih organizacijah samoupravno soodločajo o zadevah, ki so bistvenega pomena za razvoj in funkcioniranje komunalnih dejavnosti ter za razvoj občine kot celote,
—	zagotavljajo občanom v krajevnih skupnostih, delovnim ljudem in delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela kot uporabnikom komunalnih storitev, da skupno z delavci v komunalnih delovnih organizacijah na samoupraven način programirajo in planirajo komunalno dejavnost ter oskrbo na območju občine Litija v skladu s svojimi interesi in možnostmi ter v skladu s splošnimi družbenoekonomskimi cilji,
—	v skladu s svojimi interesi, potrebami in možnostmi in v skladu s splošnimi družbenoekonomskimi cilji občani in delovni ljudje skupno in enakopravno odločajo o združevanju in smotrni uporabi sredstev za komunalne dejavnosti ter s sprejemanjem dolgoročnih in srednjeročnih programov ter letnih planov zagotavljajo medsebojno povezovanje in skladen razvoj komunalnih dejavnosti,
—	zagotavlja potrebna sredstva za dosego postavljenih ciljev,
—	zagotavlja organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, pri čemer pospešuje vse oblike poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev,
—	zagotavlja čim hitrejše in racionalno zadovoljevanje komunalnih potreb in dvig celotnega zasnovanega standarda v skupnosti,
—	zagotavlja porabnikom odločujoč vpliv pri določanju namena in pogojev za uporabo sredstev za vzdrževanje in izgradnjo komunalnih objektov in naprav,
—	sodeluje pri pripravah za splošni ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite in družbene samozaščite.
III.	SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVNI AKTI
5.	člen
Samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo ustanovitelji skupnosti neposredno prek krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti.
6.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina,
—	izvršni odbor,
—	odbor za družbeno kontrolo,
—	drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
7.	člen
Skupščina skupnosti je samoupravni organ upravljanja skupnosti in je sestavljena po delegatskem načelu.
Skupščino sestavljata dva zbora, in to:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 20 delegatskih mest,
—	zbor izvajalcev komunalne dejavnosti, ki šteje 15 delegatskih mest.
8.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo: krajevne skupnosti delegirajo v zbor uporabnikov 5 delegatov, temeljne organizacije združenega dela in dtuge samoupravne organizacije pa delegirajo v zbor upolabhikOv 15 delegatov.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: komunalhe organizacije delegirajo v zbor izvajalčev 15 delegatov.
9.	člen
Izvršni odbor irtia 7 članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti v skladu z določili statuta.
10.	člen
Odbor za družbeno kontrolo sestavlja 5 članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti izmed navzočih delegatov.
Skupščina skupnosti
11.	člen
Seje skupščina vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo štirih let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina po enakem postopku kot predsednika.
Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju zbora izvolita na svoji prvi seji.
Pristojnosti skupščine
12.	člen
— Sprejema statut ih druge splošne akte skupnosti,
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih komunalnih dejavnosti ter potrjuje letne piane dela komunalnih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti,
—	odloča o cenah in tarifah komunalnih storitev in proizvodov,
—	odloča o združevanju in porabi združenih sredstev,
—	odloča o investicijah v komunalne naprave in
objekte,	/
—	odloča o pogojih in o načinu upravljanja in posameznih komunalnih storitev kakor tudi o pravicah in dolžnostih komunalnih delovnih organizacij pri opravljanju teh storitev,
—	soodloča o ustanavljanju komunalnih delovnih organizacij, o spremembi predmeta poslovanja, o spremembi sedeža komunalnih delovnih organizacij in o razširitvi oziroma zožitvi območja njihovega poslovanja,
—	soodloča o združitvi komunalnih delovnih organizacij z drugimi delovnimi organizacijami, o njihovi razdelitvi na več organizacij združenega dela, kakor tudi o osamosvojitvi komunalnih temeljnih organizacij združenega dela v samostojne organizacije združenega dela in o njihovi pripojitvi k drugi organizaciji združenega dela,
—	odloča o razpolaganju s komunalnimi objekti
in napravami,
—	odloča o vrstnem redu zadovoljevanja potreb s področja komunalne oskrbe,
—	potrjuje statute komunalnih delovnih organi-
ždcij,	i,
—	daje soglasja k imenovanju in razrešitvi individualnih poslovodnih organov v komunalnih delovnih organizacijah,
—	sklepa o drugih vprašanjih določenih v statutu skupnosti, odlokih občinske skupščine in družbenih dogovorih v občini.
13.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na skupnih sejah obeh zborov. Vsak zbor glasuje ločeno. Skupščina lahko sklene, da bo obravnavala in glasovala o določenem vprašanju kot enoten zbor.
14.	člen
Sklep skupščine je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmeta oba zbora.
Ce sklep ni sprejet v enakem besedilu v obeh zborih imenujeta zbbra skupno komisijo, v katero določita enako število delegatov.
Komisija pripravi enoten predlog za ponovno sklepanje. Kadar tudi po tem postopku sklep ni bil sprejet, odloči o spornem vprašanju skupščina občine.
Izvršni odbor
15.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti, in:
pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles,
—	izvršuje sklepe skupščine,
—	usmerja delo strokovnih služb,
—	izvaja določila tega Sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme oziroma k njim pristopi komunaiha skupnost,
—	usklajuje delo samoupravnih organov skupnosti z drUglmi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	pripravlja osnutke splošnih aktov ih sklepOV ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti,
—	opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, če zanje ni določena pristojnost skupščine ali njenih teles.
16.	člen
Izvršni odbor skupnosti predstavlja in vodi njegovo delo predsednik izvršnega odbora, ki ga izvoli izvršni odbor izmed svojih članov. Izvršni Odbor IžVOli tudi podpredsednika izvršnega odbora.
Odbor za družbeno kontrolo
17.	člen
Področje dela družbene kontrole zajema vse delo skupnosti in njenih strokovnih služb. Njegova temeljna naloga je zaščita družbenih interesov.
Naloge in način dela družbene kontrole v skupnosti se določijo s statutom skupnosti.
Odbori
18.	člen
Za uspešnejše in poglobljeno delo na določenih področjih komunalnih dejavnosti lahko oblikuje skupščina odbore.
Statut in drugi splošni akti skupnosti
19.	člen
Skupnost ima svoj statut, ki je njen temeljni samoupravni akt.
Statut mora biti sestavljen po določilih samoupravnega sporazuma o Ustanovitvi skupnosti. Razen statuta sprejema skupščina skupnosti tudi druge splošne akte skupnosti, kot npr. poslovnik o delu skupnosti in njenih organov ter akte, ki urejajo Vprašanja iž posameznih komunalnih dejavnosti v skladu z interesi in pristojnosti skupnosti.
J
IV.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI IN POVEZAVE
20.	člen	*
Občani v krajevnih skupnostih, delovni ljudje, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delavci v komunalnih delovnih organizacijah imajo kot člani kopiunalne skupnosti pravico, da v okviru te skupnosti organizirajo in ustanovijo naslednje temeljne interesne enote za določena območja ali določena področja komunalne dejavnosti:
—	temeljna interesna enota za upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča za območje občine Litija,
—	temeljna interesna enota za gospodarjenje, opravljanje in vzdrževanje skupnih komunalnih naprav:
—	občinskih cest I. kategorije
—	mestnih ulic
—	javnih parkov
—	javne razsvetljave
—	spomenikov
—	drugih skupnih naprav in objektov
—	temeljna interesna enota za gospodarjenje z individualnimi komunalnimi napravami:
—	vodovod
—	kanalizacija
—	javna snaga
—	pogrebne storitve
—	mestni promet
—	elektrika
— PTT	*
—	kafilerija
z — preskrba s plinom
—	tržnice
—	parkirni prostori
—	temeljna interesna enota za gospodarjenje z združenimi sredstvi krajevnih skupnosti.
21.	člen
Skupnost se lahko združuje z drugimi komunalnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti in v zveze interesnih skupnosti ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
22.	člen
Delo skupnosti je javno.
Skupnost objavlja na primeren način pomembnejše informacije in sklepe iz svojega področja dela v sredstvih javnega obveščanja.
23.	člen
V	komunalni skupnosti se lahko povezujejo in v njej uveljavljajo svoje interese tudi druge samoupravne interesne skupnosti po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine.
V	isti namen lahko delegirajo v skupščino komunalne skupnosti svoje delegate tudi samoupravne organizacije in skupnosti in društva.
Skupnost sodeluje s svojimi delegacijami pri delu drugih interesnih skupnosti, kadar te obravnavajo vprašanja, ki so povezana s problematiko komunalnega gospodarstva.
24.	člen
Pravice in dolžnosti skupnosti in njenih organov do družbenopolitičnih skupnosti so določene z ustavo, zakoni in s statutom občine.
V.	SREDSTVA IN FINANCIRANJE
25.	člen
Podpisniki tega sporazuma združujejo za uresničitev programov in planov s področja dejavnosti skupnosti naslednja sredstva:
1.	prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
2.	namenska in odstopljena sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
3.	prispevek investitorjev za komunalno urejanje zemljišč,
4.	prispevke, ki se določajo na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (npr. za investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganja za komunalno oskrbo, prispevek iz dohodka TOZD, itd.)
5.	komunalne takse
6.	prispevek za ceste in odstopljeni del iz cene goriv ter takse za uporabo motornih vozil,
7.	namenska združena sredstva za razširjeno reprodukcijo in posebne namene komunalnih delovnih organizacij,
8.	samoprispevek — združena sredstva krajevnih skupnosti,
9.	dohodki od izkoriščanja naravnih agregatov.
10.	ostala sredstva,
11.	krediti,
12.	lastni dohodki.
26.	člen
Sredstva skupnosti se zbirajo na posebnih računih in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena in razporejajo na temeljne interesne enote po planih komunalnih dejavnosti.
27.	člen
Osnove za sestavo in sprejemanje finančnega načrta so: programi in plani komunalnega urejanja in racionalne oskrbe s komunalnimi storitvami ter proizvodi individualne in kolektivne komunalne potrošnje.
28.	člen
Vrste programov in planov, njihova vsebina, način spreminjanja in usklajevanja ter roki za njihovo sestavo se določijo s statutom skupnosti.
Pri sestavi programov in planov je potrebno upoštevati predvsem:
—	skladnost in njihovo vključevanje v ostale razvojne programe in druge plane,
—	racionalno izrabo obstoječih in predvidenih kapacitet,
—	sprejetje komunalnih standardov.
VI.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG ZA SKUPNOST
29.	člen
Strokovne naloge za delo skupnosti so tiste, ki so nujne za normalno delovanje skupnosti in njenih orga-tov ter so določene s statutom skupnosti.
30.	člen
Strokovne naloge lahko opravlja samostojna ali na podlagi pogodbe skupna strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti, lahko pa poveri nekatere naloge komunalni ali drugi organizaciji združenega dela.
*
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Ta sporazum je sklenjen v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije in zakonom o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena.
32.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti je sklenjen, ko ga podpišejo ustanovitelji skupnosti.
Sporazum potrdi občinska skupščina in začne veljati po objavi na krajevno običajen način.
33.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni s sklepom skupščine skupnosti. Postopek za uvedbo spremembe ali dopolnitve se lahko sproži na temelju razprave v skupščini, zahteve najmanj tretjine članov skupnosti ali pristojne občinske skupščine.
34.	člen
Za sprejemanje sprememb ali dopolnitev sporazuma velja enak postopek kot za njegov sprejem.
St. 020-8/75
Datum, dne 19. novembra 1975.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinski sindikalni svet Litija, Predilnica Litija, Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija Litija, Mizarstvo Litija, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Litija, GOP »Komunala«, Litija, Gradbeno industrijsko podjetje »Beton« Zasavje, Sektor Litija, Industrija apna Kresnice, Mizarska delavnica Gabrovka, Cestno podjetje Ljubljana, Terenski obrat Litija, DES TOZD Elektro Ljubljana okolica, DES TOZD Elektro Novo mesto, DES TOZD Elektro Trbovlje, Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole, Mercator Ljubljana, TOZD Litija, Gostinsko podjetje Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, Pekarna center Ljubljana, Obrat Šmartno, SAP Ljubljana, Enota Litija, Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija, Uprava Skupščine občine Litija, Zdravstveni dom Domžale, Enota Litija, Dom počitka »Tišje« Crni potok, Šmartno pri Litiji, Centromerkur Ljubljana, Blagovnica Litija, Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž, Litija, Osnovna šola Franc Rozman Stane, Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Lojze Hostnik Jovo, Gabrovka, Posebna osnovna šola Litija, Vzgojno varstveni zavod Litija, Delavska univerza Litija, »Kovina« Šmartno pri Litiji, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Krajevna skupnost Litija — levi breg, Krajevna skupnost Litija — desni breg, Krajevna skupnost Sava, Krajevna skupnost Jablanica, Krajevna skupnost Šmartno, Krajevna skupnost Vintarjevec, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Primskovo, Krajevna skupnost Stan-garske poljane, Krajevna skupnost Stanga, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Jevnica; Krajevna skupnost Vače, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Ribče, Krajevna skupnost Gabrovka, Krajevna skupnost Dole in Krajevna skupnost Polšnlk.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1270.
Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin sklepajo v občini Ljubljana Bežigrad
t. — delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti
— delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot uporabniki komunalnih organizacijah in skupnostih, kot uporabniki komunalnih storitev in
II. — delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Bežigrad
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani ter delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki in delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu — udeleženci) ustanavljajo komu--nalno skupnost za območje občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu — komunalna skupnost), z namenom, da bodo v okviru te skupnosti samoupravno urejali družbenoekonomske in druge odnose pri opravljanju komunalnih storitev.
2.	člen
V skupnosti zadovoljujejo člani svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja komunalnih dejavnosti in določajo program razvoja, zagotavljajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, ter uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah in glede na način njihovega pokrivanja lahko člani:
a)	za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev ustanove v krajevnih skupnostih enote te skupnosti (krajevne enote),
b)	za uresničevanje širših skupnih interesov pp komunalnih storitvah ustanove zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje Ljubljane ali širše območje.
4.	člen
Pri odločitvah na kakšnem območju m na katerem področju člani skupnosti uresničujejo samoupravne pravice in interese je treba upoštevati, da vrsta potreb in način njihovega pokrivanja predstavlja zaključeno celoto.
5.	člen
Interesno in funkcionalno zaključena celota za zagotavljanje zadovoljevanja interesov po komunalnih storitvah je na določenem območju organizacijska
oblika samoupravne organiziranosti, kjer je mogoče, glede na interesno povezanost uporabnikov in izvajalcev ter funkcionalnega pokrivanja potreb uresničevati samoupravne pravice in interese uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev.
6.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Vojkova 63.
II. ČLANSTVO V SKUPNOSTI
•	7. člen
Člani skupnosti so:
—	delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti, kot uporabniki,
—	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne storitve na območju skupnosti, kot izvajalci.
Delavci — uporabniki in izvajalci — postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum in ga podpiše pooblaščenec njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum v okviru krajevne skupnosti in ga podpiše pooblaščenec te skupnosti.
8.	člen
Člani skupnosti po svojih delegatih:
1.	odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni interesi določeni v tem sporazumu,
2.	sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov zlasti o združevanju sredstev in temeljih samoupravnega planiranja,
3.	usklajujejo svoje interese na področju komunalne dejavnosti v svoji temeljni samoupravni organizaciji, oziroma skupnosti, občini in na območju skupnosti,
4.	se dogovarjajo o dostopnosti komunalnih storitev in njihovi kvaliteti,
5.	uresničujejo obveznosti sprejete s tem sporazumom, statutom skupnosti in drugimi sporazumi ter dogovori.
9.	člen
Člani skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, razen s tem sporazumom, še s statutom skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili sporazuma.
10.	člen
Skupnost uresničuje in izvaja naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov.
11.	člen
Skupnost zajema naslednje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena:
I.	na področju individualni komunalne porabe:
1.	oskrba naselij z vodo,
2.	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
3.	oskrba naselij s plinom,
4.	oskrba naselij s toplotno energijo.
II. na področju kolektivne komunalne porabe:
1.	javna razsvetljava v naseljih,
2.	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
3.	urejanje zelenih površin v naseljih,
4.	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči,
5.	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
6.	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
7.	opravljanje dimnikarske službe,
8.	opremljanje naselij z javnimi tržnicami,
9.	dejavnost komunalno storitvenih klavnic,
10.	opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
11.	opremljanje naselij z javnimi parkirišči,
12.	javna higienska kopališča.
III.	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč
IV.	urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
V.	opravljanje javnega mestnega prometa.
III.	PROGRAMIRANJE RAZVOJA KOMUNALNIH
DEJAVNOSTI IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
12.	člen
Temeljni cilj programiranja razvoja komunalnih dejavnosti v skupnosti je organizirano zadovoljevanje potreb članov skupnosti po komunalnih storitvah, to pa terja usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije in v njegovem okviru tudi komunalne dejavnosti na njenem območju.
13.	člen
Člani v skupnosti planirajo, usklajujejo in uresničujejo razvoj komunalnih dejavnosti s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem tako, da bi z razvojem komunalnih dejavnosti omogočili ^ebi in združenemu delu boljši komunalni standard, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničevali skupaj določeno razvojno politiko.
14.	člen
Člani skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po komunalnih storitvah v okviru lastnih samoupravnih planov, jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih kot sestavni del plana njenega družbenoekonomskega razvoja.
V okviru skupnosti sprejemajo njeni člani temelje samoupravnih planov s sporazumi, na njihovi osnovi pa srednjeročne in dolgoročne programe razvoja komunalnih dejavnosti.
15.	člen
Plani skupnosti vsebujejo zlasti:
1.	obseg, kakovost in način zadovoljevanja občanov in delavcev s komunalnimi storitvami,
2.	združevanje dela in sredstev, oziroma izmenjava dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju skupnosti,
3.	združevanje sredstev za razvoj komunalnih zmogljivosti,
4.	pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih planov.
16.	člen
Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja programov in planov ter skladnejšega izvajanja investi-
cijskih programov, skupnost pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi (na območju občine Ljubljana Bežigrad) zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja; za uresničevanje sodelovanja lahko skupnost ustanovi ustrezna koordinacijska telesa.
17.	člen
Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane, na osnovi usklajenih potreb in možnosti za njihovo realizacijo ter v skladu s temelji družbenih planov. Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane v soglasju s skupščino občine.
18.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevek porabnikov komunalnih storitev in naprav,
—	del stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori pristojna stanovanjska skupnost s komunalnimi skupnostmi,
—	sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela,
—	samoprispevek,
—	sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zemljiške rente,
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek investitorja za urejanje stavbnega zemljišča,
—	cestne pristojbine in , komunalne takse,
—	krediti,
—	druga sredstva.
19.	člen
Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev, oziroma drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanja.
20.	člen
Podrobnejša določila o postopku samoupravnega planiranja, o sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, metodologiji planiranja, o postopku in načinu združevanja sredstev, ureja statut in drugi splošni akti skupnosti.
XV. ORGANI KOMUNALNE SKUPNOSTI
21.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina,
—	interesni odbori za posamezne skupine komunalnih dejavnosti,
—	izvršni odbor,
—	odbor za samoupravno kontrolo.
a)	Skupščina
22.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov. komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in delavcev organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki komunalnih storitev.
Zbor uporabnikov ima 47 delegatskih mest;
— zbor izvajalcev komunalnih storiltev, ki ga sestavljajo delegati delavcev komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne storitve v občini.
Zbor izvajalcev ima 26 delegatskih mest.
23.	člen
V zbor uporabnikov delegirajo krajevne skupnosti:
—	Posavje
—	Stadion
—	Boris Kidrič
—	Savsko naselje
—	Crnuče-Nadgorica
—	Bežigrad
—	Tomačevo-Jarše
—	Sentjakob-Podgorica
—	Dol
—	Savlje-Kleče
—	Beričevo-Brinje
KS OZD SKUPAJ
4	4	8
3	3	6
3	2	5
3	3	6
2	3	5
2	3	5
1	1	2
1	2	3
1	1	2
1	2	3
112
delegatov iz delegacije, ki jo sestavljajo delegati občanov in delavcev organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na njenem območju.
Zbor izvajalcev delegirajo delavci izvajalcev — podpisnikov tega samoupravnega sporazuma po 2 delegata.
24.	člen
Delegate v skupščino skupnosti lahko člani skupnosti delegirajo iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine skupnosti, ki enakopravno odločajo s samoupravnimi zbori spuščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34/74 — v nadaljnjem besedilu: zakon o volitvah SIS).
Člani skupnosti lahko odločijo, da bo funkcijo delegacije za delegiranje v skupščino skupnosti opravljal delavski svet ali drug njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščino skupnosti.
l
b)	Interesni odbori
25.	člen
V okviru skupnosti se lahko kot organi skupščine ustanovijo interesni odbori za individualno komunalno porabo, za kolektivno komunalno porabo upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest ter opravljanje javnega mestnega prevoza, ki so vključene v skupnost, z nalogo, da na področju komunalne dejavnosti proučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe oziroma, da ukrepajo v primerih, kadar jih za to pooblasti skupščina skupnosti.
26.	člen
Interesni odbori so organi skupščine, ki jih sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina za dobo štirih let.
27.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane interesnega odbora voli skupščina skupnosti.
V interesne odbore se volijo delegati iz vrst delegatov obeh zborov.
♦i
c)	Izvrini odbor
28.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in opravlja naloge, ki se določijo s statutom skupnosti.
29.	člen
Izvršni odbor ima predsednika in 8 Članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov v zborih za dobo štirih lqt.
30.	člen
Izvršni odbor ima naslednje naloge:
—	pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles,
—	izvršuje sklepe skupščine,
—	usmerja delo strokovnih služb,
—	upravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti oziroma, ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi skupnost.
d)	Odbor za samoupravno kontrolo
31.	člen
Odbor za samoupravno kontrolo bo imel predsednika in 4 člane, ki jih delegirajo člani skupnosti. Delo odbora in način delegiranja članov bo določil statut skupnosti.
32.	člen
Organi skupnosti lahko za opravljanje svojih nalog ustanove delovna telesa. Člani delovnih teles so poleg delegatov lahko tudi strokovnjaki za posamezna področja dela.
#
v. delo skupščine
33.	člen
V skupščini delegati razpravljajo in odločajo o naslednjih zadevah:
—	o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti in občine in mesta,
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela komunalnih organizacij in jih predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasje — o posameznih investicijskih programih,
—	o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija),
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij) in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav,
—	o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije,
—	o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe),
l
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami,
—	o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	o cenah za komunalne storitve,
—	o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije),
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij,
—	o statutih komunalnih organizacij,
—	o statutu — spremembah in dopolnitvah statuta ter o statutarnih sklepih in drugih splošnih aktih skupnosti,
—	o ustanovitvi krajevnih enot internih odborov,
—	o finančnem načrtu in zaključnem računu komunalne skupnosti,
—	predlaga družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obveznem plačilu za posamezne komunalne storitve in proizvode, obveznem prispevku uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav ter drugih predpisov, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti,
—	o prenosu pristojnosti iz samoupravne občinske skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti,
—	o drugih vprašanjih, za katere je tako določeno z odloki občinske ali mestne skupščine ali z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
34.	člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina.
Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji.
35.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen, če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno.
36.	člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Ce zbora sprejmeta različni besedili, se opravi usklajevalni postopek, ki se določi s statutom skupnosti.	'
VI.	KRAJEVNE ENOTE
37.	člen
Krajevne enote skupnosti se lahko organizirajo na pobudo članov skupnosti za območje krajevne skupnosti, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu.
38.	člen
Krajevna enota skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev na ožjem območju in služijo potrebam teh območij. Naloge enote, iz izhajajo iz teh skupnih interesov, so zlasti:
1.	razvoj komunalnih dejavnosti in kapacitet s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike skupnosti, zlasti na področju:

—	lokalnih vodovodov,
—	lokalnih fekalnih kanalizacij in kanalizacij za odvodnjavanje atmosferskih voda,
—	stanovanjskih cest, vaških cest, dostopov, peš poti in lokalnih parkirišč (vse javne ceste in ulice ter trgi, ki niso v pristojnosti občine oziroma cestnih skupnosti),
—	zimska služba na cestah v upravljanju krajevnih skupnosti,
—	lokalne zelene površine, lokalna otroška igrišča in druge zelene površine, ki niso v pristojnosti občine oziroma mesta,
—	javna snaga z lokalnimi odlagališči,
—	lokalna pokopališča in pogrebna dejavnost na teh pokopališčih (z izjemo pokopališč, ki so z odlokom SML dane v upravljanje Komunalnemu podjetju »Ljubljana« — TOZD Žale),
—	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč v okviru pooblastil skupščine občine,
2.	povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje komunalnih kapacitet,
3.	dajanje iniciativ skupščini skupnosti za sprejem odlokov, s katerimi se nalagajo porabnikom komunalnih storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve komunalnih storitev,
4.	zagotavljanje sredstev za uresničevanje posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju,
5.	opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno pristojnost.
39.	člen
Krajevne enote komunalne skupnosti so pri izvrševanji svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov komunalnih skupnosti.
40.	člen
Samoupravno organizacijo krajevne enote skupnosti, način delegiranja in sprejemanje sklepov ter druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, ureja enota v skladu z načeli tega sporazuma in v skladu s statutom komunalne skupnosti.
VII.	JAVNOST DELA
41.	člen
Delo komunalne skupnosti in njenih organov je javno.
Komunalna skupnost in njeni organi so dolini pravočasno obveščati javnost tako o pripravi in sprejemu aktov, kot tudi o izvrševanju nalog z njenega delovnega področja.
Oblike in poti obveščanja javnosti so zlasti:
—	posebna poročila,
—	interna glasila in
—	druga sredstva javnega obveščanja.
Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda
v delo komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti.
Organi komunalnih organizacij in komunalne skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim na zahteve dajati odgovore na te pripombe oziroma predloge.
VIII.	ZDRUŽEVANJE
42.	člen
Skupnost sc lahko združuje z drugimi SIS v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Skupnost se združuje z ostalimi komunalnimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane v zvezo komunalnih skupnosti. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti bo določeno, katere od svojih pristojnosti skupnosti prenašajo na zvezo skupnosti v celoti oziroma kaj bodo reševale v soglasju z zvezo skupnosti.
IX.	STROKOVNE SLUŽBE
43.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe komunalne skupnosti, bo organizirala komunalna skupnost strokovno službo, katere organizacija in naloge se določijo s statutom skupnosti.
Posamezne strokovne naloge skupnosti lahko opravlja tudi organizacija združenega dela, ki jo pooblasti skupščina skupnosti.
X.	ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
44.	člen
Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov komunalne skupnosti, so odgovorni člani skupnosti in njihovi delegati.
45.	člen
Člani skupnosti odgovarjajo za obveznosti skupnosti, sprejete s tem sporazumen) o združevanju sredstev in prevzemajo ometeno subsidiarno jamstvo do višine svojih deležev v združenih sredstvih.
46.	člen
Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov skupnosti ureja statut skupnosti.
XI.	KONČNA DOLOČBA
47.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev in potrdi skupščina občine. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženci: krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in komunalne organizacije
mi.
Na podlagi 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 5. alinec 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je zbor združenega dela na 32. seji dne 1. junija 1977 in zbor krajevnih skupnosti na 33. seji dne
1.	junija 1977 sprejel
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad
1
S	tem sklepom se potrjuje samoupravni sporazum o pstanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad.
2
Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad je podpisala večina udeležencev.
3
Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad se objavi v Uradnem listu in je sestavni del tega sklepa.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1272.
Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) ter 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje
1. člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljao gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jih dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili samoupravnega sporazuma
l" o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od' leta 1976—1980 občine Ljubljana Moste-Polje,
2.	o osnovah plana občinske izobraževalne Skupnosti Ljubljana Moste-Polje 'za obdobje 1976—1980,
3.	o temeljih piana kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ljubljanske kulturne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980,
4.	o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976 do 1980,
5.	o temeljih plana samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980,
6.	o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980,
7.	o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ljubljana Moste-Polje zaf obdobje 1976—1980,
8.	aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev itt
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka.
2.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejav-
nosti :
1.	otroškega varstva po stopnji	4,19 */o
2.	enotnega programa osnovnega izobraževanja, solidarnostnih in skupnih nalog po
po stopnji	4,06 e/o
3.	kulturne dejavnosti po stopnji	1,45 */e
4.	socialnega skrbstva po stopnji	0,79 %>
5.	telesno kulturne dejavnosti po stopnji 0,52 °/e
6.	zdravstvenega varstva po stopnji	7,41 %>
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za zdravstveno varstvo.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka, od katerega plačujejo davek, za financiranje zdravstvenega varstva po stopnji/1,68 0/o.
4.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z lastnimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka od osnove bruto osebnega dohodka za financiranje naslednjih družbenih dejavnosti:
1.	za zaposlovanje po stopnji	0,21 'Ve
2.	za stanovanjsko izgradnjo (aneks)
po stopnji	6,00 «/e
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, ■.plačujejo prispevek za stanovanjsko izgradnjo le za pri njih zaposlene delavce.
5.	člen
Prispevki iz 2. člena, razen prispevka za zdravstveno varstvo, se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, obračunavajo in plačujejo po pavšalnih mesečnih osnovah.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 "/o povprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
St. 010-7/77-S
Ljubljana, dne 17. oktobra 1977.
Predsednik Skupščine občine «, Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrlč 1. c.
1273.
Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne
vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
1.	člen
■ Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka.
2.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeli priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih in imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine ipiajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943, oziroma
13.	10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. .1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma
13.	10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do
15.	5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1928.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	Stalna priznavalnina
2.	Stalna družbena pomoč
3.	Občasna priznavalnina
4.	Enkratna družbena pomoč
5.	Pomoč za zdravljenje
6.	Zdravstveno varstvo
7.	Sosedska pomoč
8.	Pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov vvpokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 Vo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov o pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmet j iške dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne družbene pomoči pod pogoji, ki so določeni za priznavalnino iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi enkratna družbena pomoč.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Stalna priznavalnina se lahko izjemoma podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili najkasneje od 1. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945
V oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske, člani komitejev KP ali člani rajonskih odborov OF, če nimajo* lastnih dohodkov.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega čleHa se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine vsakokratnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov V pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
10.	člen
Stalna priznavalnina se lahko podeli tudi aktivnim borcem-partizanom, ki so vstopili v NOV pred
9.	9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in bili aktivni nepre-kihjehb do 15. 5. 1945, ne glede na skupni dohodek družihe, če ne dosegajo polne varstVehe borčevske pokojnine, db višine vsakokratnega mejnega zneska naj-hižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovati ju delavcev v SR Sloveniji.
11.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do-sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler he presežejo v tem odloku določenega odstotka mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči iz 5.,
9.,	10. in 11. člena tega odloka se stalna priznavalnina ali stalna drpžbena pomoč lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči so dolžni med letom obvestiti pristojno službo za varstvo borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Rolje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje priznavalnin ali družbeni pomoči. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
13.	člen
Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
14.	člen
Pomoč zd zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma
13.	10. 1643 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih Zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne ih drugih voj h, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za Zdravljenje V naravnih zdraviliščih se lahko dodeli pomoč po naslednjih kriterijih:
— udeležehćetn narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino in
— Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skUpnem gospodinjstvu ne presega 1300/d Vsakokratnega mejnega žhbska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju de-
lavcev v SR Sloveniji, se lahko plača celotni znesek računa za hotelske storitve;
— vsem drugim Upravičencem, ne glede na dohodek; v višini rOOO din za hotelske storitve.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—19l9 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih Udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dhevno preventivno zdravljenje ali okrevanje.
16.	člen
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem Odloku lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če Zaidejo V težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč zhhša največ 120»/« Vsakoletnega zneska rtajnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR SlOVehiji. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se lahko podeli ne glede na pogoje iz 5. člena tega odloka.
V posebnih primerih upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja.
Enkratna družbena pomoč se izjemno lahko dodeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni.
.17. člen
Če udeležencem iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50e/o Vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov V pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko dodeli priznavalnina za osebno rabo v višini razlike med 50e/o mejnega zneska in ostankom dohodka.
18.	člen
Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV in* zveze vojaških invalidov Se lahko dodeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce. Način dodelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z občinsko organizacijo zveze borcev NOV in zveze Vojaških invalidov.
19.	Člen
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaške inva-^ lide Skupščine Občine Ljubljana Moste-Polje skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje stanovanjske probleme borcev NOV ter njihovih družinskih članov.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini občihe, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani.
20.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaške inva-' lide odloča v skladu Z določili tega odloka po prosti presoji z večino glasov.
Komisija odloča po predlogih krajevnih organizacij ZZB NOV ter občinske Organizacije ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje kot tudi na lastno pobudo.
21.	člen
Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristojen za varstvo borcev NOV, na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide, podpjše pa predsednik komisije, je dovoljena pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
22.	člen
Strokovna in upravno-administrativna opravila za komisijo za zadeve borcev NOV in vojaške invalide opravlja pristojna služba za varstvo borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
23.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku zagotavlja proračun občine Ljubljana Moste-Polje.
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV In njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 14/74 z dne 10. 4. 1974, in pravilnik o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 5. 2. 1974.
25.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči dodeljene po dosedanjem odloku in pravilniku o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 010-2/77-S
' Ljubljana, dne 17. oktobra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1274.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1977 obravnaval^ predlog zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj in sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 8/4 Zgornji Kašelj, ki leži na naravni terasi
južno od zazidalnega otoka MS 8/3 in je na S omejeno s Kašeljsko cesto, z ostalih treh strani pa s strmino proti drugi terasi.
Zazidalni načrt je pod šifro projekta 2269-S-77 v juniju 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod (projektanta: Mirko Mrva, dipl. inž. arh., Viktor Pust, dipl. inž. arh.).
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je s pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe SML.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/77-S
Ljubljana, dne 17. oktobra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
SEVNICA
1275.
Na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 8., 17. in 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75), 4. in 10. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) ter 55. in
215.	člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-1221/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica
1.	člen
72.,	člen odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 27-1228/76) se dopolni z novim drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
Skupščina občine lahko za nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka ustanovi komunalno nadzorno službo.
Komunalno nadzorno službo opravljajo komunalni nadzorniki na podlagi posebne izkaznice, ki jo izda oddelek za gospodarstvo in finance, kot pristojni upravni organ skupščine občine za varstvo okolja. Komunalno nadzorstvo lahko opravljajo tudi drugi občani — komunalni nadzorniki po posebnem pooblastilu — izkaz-
niči, ki jo izda oddelek za gospodarstvo in finance kot pristojni upravni organ skupščine občine za varstvo okolja.
Izvršni svet skupščine občine izda v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka navodilo o obliki in vsebini izkaznice iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena.
2.	člen
Za 76. členom se doda nov 76. a člen, ki se glasi:
Z denarno kaznijo v znesku 100 din se kaznuje takoj na mestu storitev za storjerie prekrške po 4. točki
17.,	28. in 48. člena, v znesku 50 din za storjene prekrške po 1, in 2. točki 17. člena, prvi, drugi, tretji in četrti alinei 43. člena, 57. člena in tretji in četrti, peti in šesti alinei 71. člena tega odloka.
Denarna kazen se izterja po postopku, ki je določen z zakonom o prekrških.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SPS.
St. 352-4/77-1
Sevnica, dne 17. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1276.
Na podlagi 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 113. ter 215. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na saji^ zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o gra-dnji in adaptaciji zaklonišč v občini Sevnica
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi vojnimi učinki se morajo na območju občine graditi zaklonišča, zakloni in drugi zaščitni objekti v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Za zaklonilnike in druge začasne objekte, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni po načrtu za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, se ne uporabljajo določbe tega odloka.
3.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje, ki zagotavlja predpisano zaščito pred vojnimi učinki.
Zakloni so odprti rovi, jame, pokriti rovi in zaklonilniki v hišah, v gradbenih objektih in drugih objektih.
Drugi zaščitni objekti so: tuneli, predori in drugi objekti.
4.	člen
Zaklonišča se grade v skladu z veljavnimi predpisi in pravilnikom o tehničnih normativih za gradnjo zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76).
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi ustrezne evidence.
5.	člen
Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestu Sevnica s Šmarjem in v naselju Boštanj v skladu z določbami 1. odstavka 4. člena za:
—	večstanovanjske objekte v družbeni lastnini.
—	objekte temeljnih organizacij združenega dela,
—	druge družbeno poslovne objekte.
Zaklonišča dopolnilne zaščite se gradijo v vseh
družbenih in individualnih stanovanjskih objektih območij, za katere je izdelan zazidalni načrt.
Zaklonilniki v objektih se gradijo na območjih, za katere je izdelan urbanistični red.
6.	člen
Zaklonišča se gradijo v skladu z urbanističnimi dokumenti in načrtom zaklanjanja prebivalstva in materialnih dobrin.
Z urbanističnim načrtom se določajo:
—	vrsta zaklonišč,
—	makro lokacija zaklonišč in
—	urbanistični pogoji.
Z zazidalnim načrtom se določa lokacija zaklonišč ter prilagajanje prostorov in naravnih objektov za zaščito občanov in materialnih dobrin.
Za že zazidana območja se izdela načrt graditve zaklonišč oziroma prilagoditve objektov za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine, na predlog štaba za civilno zaščito
7.	člen
Dokler niso urbanistični dokumenti usklajeni z določili 6. člena tega odloka, oziroma ni izdelan načrt zaklanjanja, se gradijo zaklonišča po začasnem sklepu, ki ga na predlog štaba za civilno zaščito sprejme svet za LOVDS.
Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi, če so izven naselij, navedenih v 6. členu tega odloka.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
8.	člen
Zaklonišča so:
—	javna,
—	hišna in blokovna,
—	zaklonišča organizacij združenega dela.
Javna zaklonišča gradi, opremlja in vzdržuje občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov.
Hišna in blokovna zaklonišča gradijo investitorji zgradb in so namenjena za zaščito stanovalcev v hišah in blokih.
Zaklonjšča v organizacijah združenega dela gradijo organizacije združenega dela in so namenjena za zaščito delavcev organizacije.
9.	člen
Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti:
—	za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki;
—	za možnost uporabe v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
10.	člen
Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo graditi zaklonišče v objektu ali v njegovi neposredni bližini.
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda upravni organ za ljudsko obrambo.
11.	člen
Pri adaptaciji obstoječih poslopij mora investitor pri povečanju uporabne površine ali spremembe namembnosti objekta v sklopu objekta zgraditi zaklonišče. Ce to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za LO, da lahko odstopi od graditve zaklonišča.
12.	člen
Investitor si mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo o pogojih za gradnjo ali adaptacijo zaklonišča.
Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnje, oziroma adaptacije, predložiti organu za ljudsko obrambo skupščine občine tehnično dokumentacijo za graditev zaklonišča.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Kolikor je tehnična dokumentacija nepopolna, ali ni izdelana v skladu s predpisi in normativi o gradnji zaklonišč, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja.
13.	člen
Pooblaščen inšpekcijski organ izvaja inšpekcijo nad graditvijo in uporabo zaklonišč.
14.	člen
Komunalne in druge objekte, ki jih gradi pod površino tal in so primerni za preureditev v javna zaklonišča, mora investitor prilagoditi za zaščito prebivalstva in dobrin.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal. morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Dodatni stroški zaradi prilagoditve ali povečave se krijejo iz posebnega računa za gradnjo in adaptacijo javnih zaklonišč v občini Sevnica.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
15 člen
Zaklonišča je treba vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje občina.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo organizacije združenega dela.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb, stanovaniskih enot in upravljavci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka h investicijskem in tehničnem vzdrževanju objektov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
16.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki, oziroma upravljale! teh poslopij.
V stanovanjskih objektih z etažnim lastništvom upravlja z zaklonišči samoupravna stanovanjska skupnost.
Pri morebitni odtujitvi objekta, zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
17.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč, ki znaša 2 Vo od obračunske vrednosti gradbenega dela stavbe, oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električna, vodovodna, kanalizacijska m podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Družbeni investitorji stanovanjskih in poslovnih prostorov plačujejo prispevek od plačila začasnih mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18.	člen
Če investitor ni imel posebnih pogojev v zvezi izgradnje zaklonišč in, če v objektu ali zunaj objekta ni zgrajeno zaklonišče, oziroma ni bil plačan prispevek iz 17. člena tega odloka, plačujejo za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč:
— organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori, kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 2 %> od skupne stanarine oziroma najemnine.
Prispevek se plačuje do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
— Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 0,03 °/o od vrednosti objektov, oziroma osnove za obračun amortizacije.
Prispevek se plačuje enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto.
Zavezanci prispevka iz prvih dveh alinej sami obračunajo prispevek, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost njihovega obračuna.
— Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne de-
le stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 °/o od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Vrednost stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in drugih stavb se določa v skladu z odlokom o davkih občanov v občini Sevnica.
Prispevek se plača v roku, ki je določen za plačila davka od stavb.
Zavezanci prispevka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinska davčna uprava.
19.	člen
Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v sestavi, razširjeni s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana družbenopolitične skupnosti oziroma temeljne ali druge organizacije združenega dela.
Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev in dela v te-* meljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali pa prilagajanje objektov za zaklonišča. Iz teh sredstev se lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana teh organizacij in skupnosti.
V.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in blokovna zaklonišča se v mirnem času lahko uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji:
—	da se v zakloniščih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi,
—	da v njih niso uskladiščene vnetljive in strupene snovi,
—	da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča,
—	da se zaklonišče v primeru vojne nevarnosti lahko takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazni in usposobi za zaščito.
21.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišča v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča (najemna pogodba) za mirnodobske namene mora vsebovati:
—	namen in čas uporabe zaklonišča, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za usposobitev prostorov, stanje zaklonišča od oddaje zaklonišča v najem in višina najemnine.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov ali ob razglasitvi voj-
ne'ga stanja najemna pogodba preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili.
Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
22.	člen
Upravljavci stanovanjskih objektov dajejo zaklonišča v upravljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljavcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje zaklonišč.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74).	I
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani, se morajo dopolniti po določilih tega odloka v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
25.	člen
Načrt gradnje zaklonišč oziroma načrt zaklan j a-nja prebivalstva in materialnih dobrin mora biti izdelan in usklajen po posameznih krajevnih skupnostih v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
26.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov za zaščito ter dostaviti podatke upravnemu organu za ljudsko obrambo občine Sevnica najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
27.	' člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 351-11/77-1'
Sevnica, dne 17, oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1277.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji dne 19. oktobra 1977" sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice
1
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice, ki ga je skupščina sprejela kot odlok na seji
16.	aprila 1973 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15-443/73. Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je ponazorjen v projektu št. P-141, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje v avgustu letošnjega leta.
2
Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice se javno razgrinja za čas 30 dni od dneva objave.
3
Dokumentacija iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v krajevni skupnosti Slovenske Konjice in na oddelku za gospodarstvo in finance SO in bo na javni vpogled v uradnih dneh.
K, osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druge zainteresirane samoupravne organizacije ali skupnosti.
-	t	.
5
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/77-1
Slovenske Konjice, dne 19. oktobra 1977.
Podpredsednik
>	Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice Leopold Rihteršič, dipl. inž. 1. r
VRHNIKA
1278.
Na podlagi 152. in 164. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. 12. 1976 in 22. 9. 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1976 in 22. 9. 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1976 in 22. 9. 1977 sprejela
POSLOVNIK Skupščine občine Vrhnika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles, ureja ta poslovnik.
Zbori in delovna telesa lahko (v nekaterih primerih pa morajo) v skladu s tem poslovnikom predpišejo svoje poslovnike.
Po tem poslovniku sc ravnajo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščine občine Vrhnika.
2.	člen
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med
izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določa ustava SR Slovenije, statut občine, odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika in ta poslovnik.
3.	člen
Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
4.	člen
Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena, sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
5.	člen
Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s strokovnimi delavci in z družbenimi organizacijami in društvi.
6.	člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
7.	člen
Delo skupščine, zborov in delovnih teles je javnv Javnost se lahko omeji samo v primerih, kot to določa zakon, statut ali če tako odloči skupščina, zbor oziroma delovno telo.
8.	člen
Skupščino občine Vrhnika predstavlja in zastopa predsednik skupščine (v njegovi odsotnosti podpredsednik skupščine, če pa tudi tega ni, eden od predsednikov zborov po temle vrstnem redu: predsednik družbenopolitičnega zbora, predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti), ki tudi podpisuje odloke, družbene dogovore, sklepe in druge akte, ki jih je sprejela skupščina občine (glej 181. in 182. člen tega poslovnika).
9.	člen
Skupščina dela stalno.
Letni odmor skupščine traja vsako leto od 15. julija do 1. septembra. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine občine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov. Predsednik zbora, komisije, skupščine, oziroma drugega delovnega telesa skupščine pa sejo zbora oziroma delovnega telesa.
10.	člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba napis SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE in SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA.
II.	DELEGACIJE IN DELEGATI 1. Pogoji za delo
11.	člen
Za uresničitev ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje
v skupščini ureja ta poslovnik pogoje za delo njihovih delegacij in delegatov.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo biti seznanjene zlasti: z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi z()ori, s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem aktov skupščine, s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odloke ali druge akte skupščine, s temeljnimi razmerji, ki pa jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativami rešitev, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe, z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini in z delom izvršnega sveta in upravnih organov Skupščine občine Vrhnika.
12.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
1.	da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine.
2.	Da določajo delegacije, izhajajoče iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, temeljna stališča in 'upoštevajoč skupne in splošne družbene interese in potrebe medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini;
3.	da konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, opravlja funkcije delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru.
Delegati v družbenopolitičnem zboru (v nadaljnjem besedilu: DPZ) so dolžni poznati v socialistični zvezi delovnega ljudstva usklajena stališča in smerni-_ ce družbenopolitičnih organizacij, pomembne za obravnavo in odločanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje DPZ. ter jih ustvarjalno in argumentirano uveljavljati pri svojem delu v DPZ. Načrtovanje in izvajanje svojega delovnega programa DPZ usklajuje z občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva občine. Delegati v DPZ lahko predlagajo občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva občine (v nadaljnjem besedilu: OK SZDL), da o posameznih vprašanjih, ki jih bo DPZ obravnaval, predhodno razpravlja in oblikuje svoja stališča.
Pri obravnavi zadev in programa dela DPZ v delovnem telesu DPZ, morajo biti prisotna stališča OK SZDL, njenih organov in delovnih teles ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delovna telesa morajo pri oblikovanju svojih stališč in
predlogov upoštevati smernice, izražene v teh stališčih.
Delovna telesa DPZ sodelujejo z ustreznimi delovnimi telesi OK SZDL oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delegati v DPZ poročajo OK SZDL Vrhnika o svojem delu v DPZ na lastno pobudo ali na zahtevo OK SZDL.
4.	Da zbori ter delovna telesa skupščine obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah.
.	13. člen
Da se lahko člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti bolj seznanijo z informativnim in dokumentacijskih gradivom, ki ga pripravljajo in zbirajo telesa in službe skupščine ter izvršni svet, upravni organi in organizacije ter samoupravne interesne skupnosti v zvezi z zadevami, ki jih obravnava skupščina, zagotavlja skupščina to gradivo informativnemu dokumentacijskemu centru v občini. V ta namen sodeluje strokovna služba skupščine z informativno dokumentacijskih centrom.
14.	člen
Delegati v zboru in člani delovnih teles skupščine imajo pravico zahtevati od strokovne službe skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje telesa, v katerega so poslani oziroma izvoljeni. Strokovna služba skupščine v ta namen sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in s strokovnimi službami drugih organizacij in skupnosti in se medsebojno obveščajo.
2.	Pravice in dolžnosti delegacije
15.	člen
Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, razloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in v zvezi s tem sodelujejo z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene, interese in potrebe in zavzema o teb gradivih temeljna stališča.
16.	člen
Delegacija lahko organizira svoje delo tako, da posamezni člani delegacije posebej spremljajo ip proučujejo posamezna vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini. To delitev dela med člani delegacije lahko upošteva delegacija pri določanju svojih članov za usklajevanje z drugimi delegacijami oziroma za delegiranje delegatov v skupščino.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v skladu s svojimi splošnimi samoupravnimi akti materialno, stroko vno-admini-strativne in druge pogoje za delo.
17.	člen
Delegacije imajo pravico razpravljati o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red sej zborov, lahko predlagajo tudi druge rešitve oziroma zadeve iz pristojnosti skupščine, za katere menijo, naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov in se lahko opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov v skladu z delovnimi programi skupščine in predlaganim dnevnim redom.
18.	člen
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravico in dolžnost delegata v zboru.
Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti se izkaže s pooblastilom, katerega izda vodja delegacije oziroma predsednik predsedstva konference delegacij ali njegov namestnik oziroma drugi določeni delegat, če ni vodje in namestnika.
V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda seje zbori združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti.
Delegati se lahko vključujejo tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, če mu to omogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljna stališča delegacij.
19.	člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje ali preden se prične obravnavati zadeva, glede katerih jih je delegacija delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja potrdilo — pooblastilo.
Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolita zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pred začetkom sej, ki pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji (vsaka na svoj zbor) in sestavita poročilo za svoj zbor.
O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Delegati opravljajo delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastila.
20.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati .pri njihovem delu in odločanju.
Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej komisij skupščine, sej drugih delovnih teles, ki jih je ustanovil njegov zbor in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, nima pa- pravice glasovati.
Delegat v zboru se lahko glede vprašanj, za katere je bil poslan v skupščino, udeležuje sej drugega
zbora in njegovih delovnih teles; z dovoljenjem ttega zbora oziroma njegovih delovnih teles sodeluje tudi pri njihovem delu, nima pa pravISe glasovati.
21.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v zboru in o svojem delu mora delegat obveščati organizacijo socialistične zveze delovnega ljudstva, delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, iz katerih izhaja.
22.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil in predsednika zbora.
Delegat, ki ne more priti na sejo komisije, skupščine ali drugega delovnega telesa skupščine čziroma zbora, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa.
23.	člen
Če na sejo zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo, iz katere je ta delegat, če pa na seji -delegata družbenopolitičnega zbora, zbor obvesti tem občinsko konferenco SZDL.
24.	člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član telesa skupščine, ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, oziroma telo skupščine.
25.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost:
1.	predlagati odlok ali drug akt z delovnega področja zbora in amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta,
2.	predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine,
3.	predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinskih upravnih organov, če spadajo te zadeve v delovno področje njegovega zbora ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela ih druge samoupravne organizacije in skupnosti,
4.	predlagati, naj zbor predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora,
5.	predlagati zboru, da obravnava predlog odloka ali drugega akta ali kakšno drugo zadeve z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem predlogu oziroma o zadevi ali amandma k predlogu, če ima predlog oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti,
6.	predlagati ankete o zadevah z delovnega področja zbora,
7.	predlagati prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora in uvrstitev zadev na dnevni red,
8.	postavljati delegatska vprašanja.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prvega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov in predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. V ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
26.	člen
Delegat v zboru ima na seji zbora pravico skupaj s petimi delegati v zboru v skladu z ustavo SR Slovenije, statutom, s tem poslovnikom predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev skupščine.
27.	člen
Delegat v zboru ima pravico postavljati izvršnemu svetu ali občinskim predstojnikom, ki vodijo delo upravnih organov, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
28.	člen
Delegat v zboru postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora.
Pri oblikovanju besedila vprašanja pomaga delegatom strokovna služba skupščine — tajništvo.
Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru izvršnemu svetu, vprašanja, ki so postavljena predstojniku občinskega upravnega organa, pa tudi temu predstojniku.
29.	člen
Na pismeno vprašanje dobi delegat ustni odgovor na prvi seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj 20 dni pred sejo. v upravičenih primerih, ko to ni mogoče, dobi pismeno pojasnilp.
Na ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, še na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ce ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora.
30.	člen
Delegat v zboru lahko zahteva pismeni odgovor na svoje vprašanje. Pismeni odgovor mora biti dan v 20 dneh od dneva, ko je delegat postavil vprašanje, pošlje pa se predsedniku zbora, če pa to ni mogoče, je treba dati pismeno pojasnilo.
31.	člen
Na predlog izvršnega sveta oziroma predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je določen za dajanje odgovorov s tem poslovnikom.
32.	člen
Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma član izvršnega sveta, na vprašanje, postavljeno predstojniku, ki vodi upravni organ, pa da praviloma odgovor ta predstojnik ali tisti, ki ga nadomešča.
Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori predstojnik, ki vodi upravni organ, kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno predstojniku, ki vodi občinski upravni organ, odgo-
vori izvršni svet. Za dajanje odgovorov na postavljeno vprašanje lahko izvršni svet določi tudi pooblaščenca izmed predstojnikov in strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v upravnih organih.
Ce pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, naj ne bo seja zbora, na kateri bo dal odgovor, javna. O takem predlogu odloča zbor brez obravnave.
33.	člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje.
Ce je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predstojnik, ki vodi upravni organ, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. Zbor odloči, ali preide na naslednjo točko dnevnega reda, ali pa, da bo o tem razpravljal v posebni točki dnevnega reda na naslednji seji. Določi lahko, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave.
34.	člen
Vprašanje delegatov in odgovori morajo biti kratki in razumljivi.
35.	člen
Delegat v zboru lahko postavlja vprašanja predsedniku skupščine in predsedniku zborov, kot tudi predsedniku komisij skupščine in drugih delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predpisujejo.
36.	člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo zbora ali komisije, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti upravnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo.
37.	člen
Predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, oziroma tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno žili ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v 20 dneh. Ce v 20 dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora v tem času obvestiti delegata.
38.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat v zboru pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti iz območja občine v kateri je bil delegiran, podatke, ki so potrebni za njegovo delo v skupščini.
39.	člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa skupščine zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in
sKupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila' skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
40.	člen
Za uradno tajnost velja gradivo, ki ga predlagatelj pošlje občinski skupščini in je skladno s predpisi označeno kot uradna tajnost.
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
41.	člen
Za izmenjavo mnenj in spodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o pogojih za izpolnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti (ustanovitev kluba delegatov itd.).
Za medsebojno sodelovanje delegacij zagotavlja skupščina prostore in druge pogoje za delo.
42.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroma nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina v skladu z zakonom, družbenim dogovorom oziroma na njuni podlagi izdanim aktom.
a)	Imunitetna pravica
43.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
44.	člen
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori.
45.	člen
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu do dneva, ko mu ta dolžnost preneha. Delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, pa od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma, ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti drug delegat. Pomeni, dokler ni delegacija ali konferenca delegacij določila novega delegata za sejo zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti, velja za delegata delegat, ki ga je določila delegacija oziroma konferenca delegacij na zadnji seji.
46.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper njega, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora,
v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika skupščine.
Državni organ mora obvestiti predsednika skupščine tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
47.	člen
Brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pn kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma, ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
48.	člen
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
49.	člen
Zahteve, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, pošlje predsednik skupščine predsedniku zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Predsednik zbora pošlje zahtevo oziroma sporočilo komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi naslednji seji.
50.	člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma, ali naj odločba državnega organa o priporu velja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se postopek takoj ustavi. Ce zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Ce zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
51.	člen
Ce zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dvoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek. Prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil In imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na
prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja odloči zbor, ali njuno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v zadevi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije.
52.	člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
53.	člen
Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
Članu komisije in drugega telesa skupščine ali zbora in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
54.	člen
Delegat ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
b)	Delegatska legitimacija
55.	člen
Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom (legitimacijo).
56.	člen
Ce delegat, član komisije in drugih teles skupščine ali zbora in drugi funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku njihovega zbora.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Splošne določbe
57.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih pkupnosti in družbenopolitični zbor, obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine občine Vrhnika enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Pristojnosti posameznih in vseh zborov so določene v statutu občine.
58.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
2.	Konstituiranje zborov
59.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
1.	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
2.	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov zbora,
3.	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razreši,
4.	imenuje in razrešuje tajnika zbora (tajnik zbora opravlja administrativno-tehnične in druge s posebnim aktom določene naloge, skrbi za zapisnik zbora in tudi za to, da se njegovi sklepi in stališča pravočasno posredujejo v izvršitev ali v vednost pristojnim organom ali organizacijam in o tem vodi ustrezne evidence),
5.	ustanavlja po potrebi komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teh teles,
6.	po potrebi sprejema svoj poslovnik,
7.	sprejema program svojega dela (če ne odloči, da bo združil program v enotnem programu zborov).
3.	Delovno področje zborov
60.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov, obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, priporočila o teh vprašanjih, obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti, obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih ip škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč, javnih tožilstev in družbenega pravobranilca samoupravljanja, 'opravlja družbeno nadzorstvo, opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov, zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja, zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov in drugih funkcionarjev na čelu organov ter samoupravnih organov in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih opozarja skupščina ali da daje svoje soglasje, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, statut občine in ta poslovnik.
a)	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor — enakopravno
61.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	sprejemajo statut občine,
2.	sprejemajo poslovnik skupščine občine,
3.	sprejemajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine.
4.	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, delo upravnih organov in organizacij v občini v okviru pristojnosti skupščine občine,
5.	sprejemajo predpise s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
6.	obravnavajo poročila o delu izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva in javnega pravobranilstva, organov javne varnosti, sodišča združenega dela, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter »drugih organov in organizacij v občini,
7.	sprejemajo družbeni načrt občine,
8.	sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kadar tako določi zakon,
9.	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine ter imenujejo in razrešujejo sekretarja skupščine,
10.	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov,
11.	volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih in občasnih komisij ter drugih delovnih teles skupščine,
12.	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike za prekrške ter sodnike porotnike,
13.	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike samoupravnih sodišč, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok,
14.	imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca,
15.	imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, kadar tako določa zakon ali odlok občinske skupščine,
16.	podeljujejo nagrade in priznanja občine, domicile vojaškim enotam in organom NOB ter proglašajo častne občane občine Vrhnika,
17.	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin in druge skupnosti,
18.	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
19.	s sklepom pooblaščajo izvršni svet, da reši določene naloge, če ni'z zakonom določeno, da je taka zadeva v izključni pristojnosti skupščine občine,
20.	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občine in skupščine občine, ki jih po tem statutu ali zakonu ne opravljajo posamezni zbor ali zbora ali kak drug organ.
b)	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno
62.	Člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno obravnavata- ter sprejemata odloke ter druge splošne akte o zadevah, ki se nanašajo na:
1.	področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom. prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti,
2.	področje načrtovanja, investiranja in gradnje objektov, kmetijstvo, združevanja kmetov, gospodar-
jenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, lova in ribolova,
3.	področje družbene kontrole cen proizvodom in storitvam, .
4.	lastninska, zemljiška in druga stvarno pravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenco družbenega premoženja, pogodbena in druga obligacijska razmerja ter premoženjska in druga materialno-pravna razmerja na področju prometa iz občinske pristojnosti,
5.	sistem informiranja in javnega obveščanja v občini,
6.	temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v občini,
7.	potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti in soglasja k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih, če tako določa zakon ali odlok,
8.	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči,
9.	področje davčne politike v občini,
10.	sprejemata in dopolnjujeta proračun in zaključni račun proranma občine,
11.	odločata o zadolžitvah, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini,
12.	odločata o uvedbi varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
13.	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti,
14.	odločata v skladu z zakonom o začasnih ukrepih zoper OZD in skupnosti ali druga združenja teh organizacij v katerih nastajajo bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma v katerih so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
15.	opravljata nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela,
16.	odločata o razpisu referenduma v občini in o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine',
17.	odločata o oblikovanju in določata načela organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, če tako določa zakon,
18.	odločata o varnosti prometa, varstva pred požari in naravnimi nesrečami, prevozom vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi,
19.	vzpodbujata samoupravno sporazumevanje in sodelujeta pri družbenem dogovarjanju,
20.	sprejemata predpise in odločata o zadevah, ki se nanašajo na gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena (soglasje ali potrditev samoupravnih sporazumov, statutov ali drugih splošnih aktov, dejanje soglasij ali potrditev imenovanja ali razrešitve poslovodnih organov (itd.), če tako določa zakon.
c)	Zbor združenega dela samostojno
63.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
1.	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in na delitev dohodka,
2.	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje smernice, mnenja in predloge ter priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov,
3.	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
4.	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
5.	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
6.	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali z zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
7.	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
8.	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora,
9.	odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
d)	Zbor krajevnih skupnosti samostojno
64.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
1.	sprejema odloke in druge akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
2.	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnostih,
3.	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
4.	obravnava vsa vprašanja In odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter potrošnji, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
5.	odloča o imenu ulic, trgov, poti in parkov na
območju občine,
6.	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje
delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
7.	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
8.	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
9.	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
10.	opravlja zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve ne spadajo v pristojnost drugega zbora občinske skupščine.
e)	Delovno področje družbenopolitičnega zbora
65.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja in delitev dohodka in delitev osebnih dohodkov, na načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na medsebojna razmerja delavcev na teh področjih, na splošne pogoje javnega obveščanja, na ustavnost in zakonitost, na varstvo svoboščin in pravic delovnih ljudi, občanov ter družbeno lastnino, na družbeno-ekonomski položaj in združevanje kmetov, na samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, na združevanje občanov in prireditve, na pravni položaj verskih skupnosti, na uresničevanje ustavnosti, zakonitosti in varstva svoboščin ter pravic človeka in občana.
Pristojna zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta (tudi ne družbenega dogovora), ki bi bil v _ nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Če pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta (tudi DD) v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno proučiti in o tem odločiti.
Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije v skladu z določili (82. in 93. člen) zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SRS, št. 7/74).
f)	Usklajevalni postopek
66.	člen
Družbenopolitični zbor ima pravico dajati ostalima zboroma stališča o pomembnejših vprašanjih, ki jih ta zbora obravnavata, pa o njih družbenopolitični zbor ne soodloča.
Odlok oziroma drug akt, ki ga sprejme zbor samostojno ali zbora enakopravno in h kateremu je podal stališče družbenopolitični zbor je sprejet, če sta ga zbora sprejela v skladu z omenjenimi stališči.
67.	člen
Ce eden ali oba zbora sprejmeta besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajeno vprašanje ponovno proučiti in o njem odločati. Cc tudi po ponovnem odločanju ne pride do uskladitve neusklajenega vprašanja se postavi komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori nč sprejmejo njenega skupnega predloga,' se postopa po 171. členu statuta občine Vrhnika.
4.	Odločanje skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti
68.	člen
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti iz področja izobraževanja in vzgoje, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti, enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih, ki so v pristojnosti teh zborov, če gre za njihova področja. Ta področja so omejena v zakonih in samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in delu posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja v zvezi z delom interesne skupnosti, če skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
69.	člen
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
1.	odloča o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki se na podlagi ustave SRS urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti skupščine občine,
2.	določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja v občini,
3.	sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti v občini,
4.	lahko določa višino prispevka, izraženo v stopnji, da bi se zagotovila potrebna sredstva za solidarnost in za financiranje temeljnih nalog občinske izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom.
70.	člen
Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
1.	odloča o vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave SRS urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti skupščine,
2.	odloča o splošni politiki na področju kulturne dejavnosti v občini,
3.	odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja v občini,
4.	lahko določa višino prispevka, izraženo v stopnjo za financiranje temeljnih nalog občinske kulturne skupnosti v skladu z zakonom.
71.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z zbordm združenega dela in zborom kra-levnih skunnoeti:
1.	odloča o vprašanjih s področja raziskovalne dejavnosti, ki se na podlagi ustave SR Slovenije urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti občine,
2.	oblikuje raziskovalno politiko v občini,
3.	sprejema razvojne in letne programe,
4.	lahko določa višino prispevka, izraženo v stopnji, za financiranje temeljnih nalog občinske raziskovalne skupnosti v skladu z zakonom.
72.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
1.	odloča o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki sc na podlagi ustave SR Slovenije urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti skupščine občine,
2.	odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva v občini,
3.	odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja,
4.	odloča o sistemu zdravstvenih dejavnosti v občini,
5.	odloča o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva v občini.
73.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
1.	odloča o vprašanjih socialnega varstva, ki so določena z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti,
2.	odloča o politiki socialnega varstva v občini,
3.	odloča o razvojnem programu socialnega varstva v občini,
4.	lahko določa višino prispevka, izraženo v stopnji za financiranje temeljnih nalog skupnosti socialnega varstva občine v skladu z zakonom.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1.	Medsebojno sodelovanje zborov
74.	člen
Predsedniki zborov se sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki so pomembne za zbore.
75.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko na predlog predsednika skupščine občine sklenejo, da bodo odlok oziroma druge akte obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji zborov.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozeje, poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena.
76.	člen
Zbore skliče na skupno sejo vseh zborov oziroma na skupno sejo dveh zborov predsednik skupščine občine, če predsedniki zborov ne odločijo, da bodo sami sklicali in vodili zbore na skupnih sejah.
Zbore sklicuje predsednik skupščine občine ali pa predsedniki posameznih zborov po sklepu predsedstva.
/
po sklepu zborov, po predlogu izvršnega sveta ali na zahtevo predsedstva občinske konference SZDL Vrhnika.
77.	člen
Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje pri skupner zasedanju se zapiše potek skupnega zasedanja.
78.	člen
Določbe poslovnega reda za seje posameznih zborov se uporabljajo tudi za skupne seje zborov in skupščin SIS. Poslovni red predpiše predsedstvo občinske skupščine.
2.	Obravnavanje zadev delovnega področja drugega zbora
79.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom čc gre za vprašanja, ki imajo skupen pomen za izvrševanje njegovih nalog.
80.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
81.	člen
Zbor na seji-najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali.
82.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predloge k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora.
83.	člen
Stališča' in predloge za spremembo in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih z glasovanjem zavzame ^tališče.
84.	člen
Ce pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe ali dopolnitve predloga akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predloge za spremembe ali dopolnitve, da bodo imeli skupno sejo z zainteresiranimi zbori ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zborom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločajo potem, ko je bil izveden postopek v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, o predlogu zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga akta.
3.	Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost
zborov
85.	člen
Če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsednik skupščine, pred odločitvijo pa si pribavi mnenje predsedstva skupščine.
4.	Skupščina samoupravne interesne skupnosti
za območje občine
86.	člen
Določbe tega poglavja o medsebojnem razmerju zborov in njihovem sodelovanju, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
V.	SEJE ZBOROV
1.	Prve seje zborov
87.	člen
Prvo skupno sejo vseh zborov skliče predsednik skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve novega predsednika občinske skupščine najstarejši na seji navzoči delegat oziroma drugi na skupni seji vseh zborov izvoljen delegat.
Na prvi skupni seji vseh zborov se določi sestavo in izvolijo člani skupščinskih komisij.
88.	člen
Prve seje zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve predsednika zbora najstarejši na seji navzoči delegat, oziroma drugi na seji zbora izvoljeni delegat.
Na prvih sejah zbori izvolijo svoje komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja,
Komisija vsakega zbora ima predsednika in dva člana.
2.	Sklicanje sej
89.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij ali delegatov v zboru, na podlagi sklepa zbora ali na predlog predsedstva skupščine občine.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj-ena petina delegatov v zboru.
Ce predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina petih delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
3.	Dnevni red sej
90.	člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega.. reda sej zborov lahko predlagajo delegacije ali dele,-,
I
gati v zboru, predsedstvo skupščine občine, izvršni svet in občinski upravni organi in organizacije, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
91.	člen
Seja zbora se skliče najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zborov. Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora, mora biti poslano najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem delegatom.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem delegatom za zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine in družbenopolitičnim organizacijam v občini. S sklicem seje pošlje predsednik skupščine oziroma zbora tudi zapisnik s prejšnje seje.
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v prvem odstavku tega člena, razlogi za tak sklic pa morajo biti obrazloženi.
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se povabijo lahko predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
92.	člen
V nujnih primerih lahko predsednik zbora, komisija skupščine, pet delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost
predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
93.	člen
Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru.
4.	Predsedovanje in udeležba na seji
94.	člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Ce je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora njegov namestnik.
Ce je tudi namestnik odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, ki je v zboru najstarejši po letih in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji.
»	95. člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca.
Predsednik zbora ugotovi, če je zbor sklepčen.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
96. člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
97. člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili.
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Ce zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovetn mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati, več kot pet minut.
.	98. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Ce se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Ce se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo.
99.	člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega zahtevo podpre pet delegatov, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora.
5.	Vzdrževanje reda In potek seje
100.	člen
Za red na seji skrbi predsednik zbora.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
101.	člen
Opomin se izreče delegatu, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo, ali, če na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora, če s tem soglaša zbor.
102.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je dal besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
t
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na seji.
103.	člen
Predsednik zbora obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij oziroma občinsko konferenco SZDL 0 delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil izrečen ukrep.
Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje,
104.	člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz prostora, v kateri je seja, vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
105.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Predsednik obvesti zbor tudi o tem, kateri delegati so zadržani in se ne morejo udeležiti seje in kdo vse je povabljen na sejo zbora.
106.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu zaradi pomembnosti posameznih točk dnevnega reda.
107.	člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, sklene obravnavo.
108.	člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanje, če to zahteva izvršni svet, da zavzame določeno stališče (ali spremembo predloga), in če je treba dobiti mnenja, ter v drugih primerih, če s tem soglašajo delegati v zboru.
če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik zaključi sejo.
109.	člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdajo akta ali če zbor o zadevi ne želi odločiti, bo zbor sklenil obravnavo in prešel na naslednjo točko dnevnega reda.
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ne želi odločati na isti "seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora konča sejo.
6.	Odločanj/
110.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se s statutom občine ali z zakonom ne zahteva višja stopnja glasovanja.
111.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati in sicer z dvigom roke, ali s posamičnim izjavljanjem delegatov.
112.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako odloči predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še pet delegatov.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »ZA« ali »PROTI« ali pa se »VZDR2I« glasovanja.
113.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida glasovanja razglasi, da je predlog, o katerem je glasoval, sprejet ali zavrnjen.
7.	Zapisnik
114.	člen
O delu na seji zbora (na skupni seji zborov, seji zbora ali zborov in skupščine samoupravne interesne skupnosti) se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani, in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni deli njegovega izvajanja vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi tajnik zbora.
115.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti tudi točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez razprave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov in magnetofonskih trakov s sej zbora, skrbi tajnik zbora.
8.	Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine
116.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščino samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
VI.	SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV
117.	člen
Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
1.	volijo delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ,
2.	glasujejo o listi kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
3.	volijo in odpokličejo (stalne ali občasne) delegate v skupini delegatov, ki delegirajo delegate v zbor občin Skupščine SR Slovenije,
4.	volijo in odpokličejo delegate (stalne ali občasne) v skupini delegatov, ki delegira delegate v skupščino skupnosti slovenskih občin, v skupščino skupnosti ljubljanske regije in v skupščine ali druge organe drugih skupnosti.
Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predloge skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o predlogu odloka ali drugega splošnega akta.
Zbori obravnavajo na skupni seji splošna vprašanja stanja in razvoja občine skupaj z organi občinskih družbenopolitičnih organizacij (temeljna vprašanja kadrovske in štipendijske politike, uresničevanje ustave, družbenoekonomski razvoj občine in druga vprašanja, ki jih predlaga občinska konferenca SZDL ali občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika).
118.	člen
Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji predseduje. Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadomestuje podpredsednik.
119.	člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo, če je na seji vsakega zbora navzočih večina delegatov, sklep pa je veljavno sprejet, če ga sprejme večina navzočih delegatov vsakega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil zborov.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sekretar skupščine.
120.	člen
Določbe akta o poslovnem redu (78. člen tega poslovnika) se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo zborov skupščine.
VII.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK, PREDSEDSTVO IN SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE
1.	Predsednik skupščine občine
121.	člen
Skupščina občine ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine občine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, skupno sejo dveh zborov skupščine, skupno sejo zbora ali zborov skupščine ali skupščin ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Predsednik skupščine občine daje pobudo za obravnavo pomembnejših vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik nkupščine skrbi za izvajanje tega poslovnika, daje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke, predpise in druge splošne akte. skrbi za javnost dela skupščine občine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, statut občine in ta poslovnik.
Predsednik skupščine občine podpisuje odloke in druge akte, določene s tem poslovnikom (8., 181. in 182. člen tega poslovnika).
2.	Podpredsednik skupščine občine
122.	člen
Skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine (skupščina občine lahko sklene, da bo imela dva podpredsednika skupščine občine).
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
123.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za štiri leta. Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcija, če jima pred potekom časa. za katerega sta bila izvoljena, preneha mandat.
3.	Predsedstvo skupščine občine
124.	člen
Predsednik, podpredsednik skupščine občine, predsedniki vseh treh zborov skupščine občine, predsednik Izvršnega sveta ter sekretar skupščine občine sestavljajo predsedstvo Skupščine občine Vrhnika, ki je posvetovalni organ predsednika skupščine občine
125.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine občine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ali organov.
126.	člen
Predsedstvo skupščine:
1.	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
2.	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine,
3.	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov,
4.	razlaga določbe poslovnika skupščine,
5.	sprejema stališča o drugih, s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
6.	usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
7.	predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, 'ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost,
8.	spremlja delo delovnih teles skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles,
9.	obravnava in predlaga akte o organizaciji službe skupščine,	t
10.	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
11.	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom ali s posebnimi sklepi skupščine.
127.	člen
Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve iz njihovega delovnega področja, člani predsedstva pa Iphko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
Ce posamezni predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo predlagatelja predsedstvo skupščine daje gradivo v obravnavo zborom.
128.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organizacijo in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine.
129.	člen
Kadar se med vojno občinska skupščina ne mor« sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami oziroma potrebami v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklep^ in druge akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah.
Predsedstvo občinske skupščine lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih upravnih opravil, zlasti na področju preskrbe oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter preskrbe, nastanitve in zaščite prebivalstva.
Predsedstvo 'občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
• Kadar se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva občinske skupščine sprejme posamezne ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Predsednik mora predložiti v potrditev sprejete ukrepe iz prejšnjega odstavka predsedstvu občinske skupščine, brž ko se to lahko sestane.
Predsedstvo občinske skupščine po zakonu sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem in v skladu z zakonom o ljudski obrambi.
Sekretar predsedstva je sekretar skupščine občine.
V hudih vojnih razmerah, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo.
Predsedstvo občinske skupščine predloži spremembo o svoji organizaciji in kadrovsko sestavo v potrd-ditev občinski skupščini, brž, ko se ta lahko sestane.'
4.	Sekretar skupščine občine
130.	člen
Sekretar skupščine občine organizira, vodi in usklajuje delo službe skupščine — tajništva pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles skupščine in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje tajništva.
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje sekretar skupščine s tajniki zborov.
Sekretar skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine in opravlja druge zadeve, določene s statutom ter poslovnikom in odločbo o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest tajništva, ki jo sprejme občinska skupščina.
Sekretarja imenuje in razrešuje občinska skupščina.
Sekretarja imenuje občinska skupščina za 4 leta in je lahko ponovno imenovan za 4 leta.
Sekretar skupščine ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja v tajništvu pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.
VIII.	DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
1.	Splošne določbe
131.	člen
Skupščina občine ali njen zbor lahko, z odlokom ali posebnim pismenim sklepom ustanovi komisijo, svet, odbor ali drug organ (v nadaljnjem besedilu: delovno telo), določi njegovo sestavo in imenuje svoje predstavnike oziroma ugotovi sestavo delovnega telesa, če so člane vanj delegirali pooblaščeni organi oziroma organizacije.
132.	člen
Komisije skupščine občine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore. Komisije tudi samostojno odločajo o nekaterih zadevah, ki so določene v tem poslovniku.
Skupne komisije lahko ustanovijo zbori skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
Komisije in druga delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo lahko opravile nalogo, za katero so bile ustanovljene.
133.	člen
Ko komisija ali drugo delovno telo (občasna komisija) opravi nalogo, za katero je bila ustanovljena, preneha delati in obstajati (brez posebnega sklepa skupščine oziroma zbora, ki jo je ustanovil).
134.	člen
Komisije in druga delovna telesa skupščine (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) se ustanovijo z nalogo da: ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in predloge odlokov ter druge splošne akte skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah, spremljajo izvajanje politike, ki jo določi skupščina, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam, proučujejo druge zadeve iz pristojnosti skupščine in zborov.
Delovna telesa lahko predlagajo, skupščini, da se določena vprašanja dajo na dnevni red sej zborov oziroma, da naj skupščina občine ne obravnava na seji zadev, ki še niso dovolj proučene.
2.	Komisije, odbor in svet skupščine
133. člen
Predsednik in člani komisije se praviloma volijo iz vrst delegatov zborov (razen komisije za odlikovanja in priznanja, ki je sestavljena iz delegatov družbenopolitičnih in drugih organizacij, skupščine in izvršnega sveta).
V aktu o ustanovitvi komisije mora biti določen sestav komisije in kdo imenuje določeno število članov. Člani posameznih komisij se lahko ha predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja volijo tudi izmed strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh čjanov ne more biti večje od števila članov delegatov iz zborov.	t
136.	člen
Predsednika in člane skupščinskih komisij volijo oziroma imenujejo m razrešujejo zbori občinske skupščine na ločenih sejah ali na skupni seji vseh zborov.
Predsednik in člani komisije se volijo za štiri leta, razen če ni v aktu o ustanovitvi komisije določeno. da se volijo za krajši čas. Namestnika ali podpredsednika izvoli komisija izmed svojih članov, če v tem poslovniku ni drugače določeno.
Komisija (odbor ali svet) ima tajnika, ki ga imenuje občinska skupščina, praviloma izmed upravnih delavcev, ki opravlja administrativne in druge s po-
sebnim aktom določene naloge, skrbi za zapisnik komisije in tudi za to, da se sklepi pravočasno pošljejo v izvršitev pristojnim organom in vodi za to evidenco. Predsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. Prve seje novoizvoljenih članov komisij in svetov ter drugih delovnih teles sklicuje predsednik skupščine občine, če v tem poslovniku ali aktu o nastavitvi delovnega telesa ni drugače določeno
137.	člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja komisija ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od upravnih organov potrebne podatke, spise in druge listine, ne more pa imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
138.	člen
Skupščina ima naslednje stalne komisije, odbore in svet:
1.	komisija za družbeni nadzor,
2.	komisija za prošnje in pritožbe,
3.	komisija za odlikovanja in priznanja,
4.	komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja,
5.	komisija za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov,
6.	komisija za ugotavljanje izvora premoženja,.
7.	statutarno-pravna komisija,
8.	komisija za odnose z verskimi skupnostmi,
9.	odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
10.	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
139.	člen
1.	Komisija za družbeni nadzor:
proučuje splošna vprašanja pri izvajanju politike
in zakonov, drugih predpisov in aktov, vprašanja v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka in z načinom izpolnjevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti. Komisija za družbeni nadzor izvaja družbeni nadzor v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in tako vpliva na razvoj odgovornosti socialističnih načel v samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi.
140.	člen
2.	Komisija za prošnje in pritožbe:
obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih
občani in organizacije združenega dela pošiljajo občinski skupščini. Pregleda njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši. Predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti v delu organov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah. Proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij.
Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma predstavnika organa ali organizacije, v katero delovno področje spada zadeva, lahko pa tudi zahteva, da se ji predložijo na vpogled spisi. Komisija zaradi odprave ugotovljenih nepra-
vilnosti lahko daje predloge ali priporočila za odpravo istih.
141.	člen
3.	Komisija za odlikovanja in priznanja:
zbira od družbenopolitičnih, temeljnih in delovnih organizacij, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in društev predloge za odlikovanja delovnih ljudi in občanov ter organizacij in društev, daje o teh mnenja in predloge posreduje pristojnim organom.
Komisija zbira in oblikuje predloge o podelitvi Občinskih priznanj (občinskih nagrad) posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, temeljnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarstva in družbenega razvoja v skladu s posebnim odlokom Skupščine občine Vrhnika.
Komisija si delo uredi s poslovnikom, ki ga potrdi družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika.
142.	člen
4.	Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja:
obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine ter daje ustrezne predloge. Komisija obravnava splošna vprašanja kadrovske in štipendijske politike po načelih, ki jih sprejme skupščina ter usmerja in vodi kadrovsko politiko v občini. Odloča o stalnih in občasnih nadomestilih osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkih delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki svojo funkcijo opravljajo v občinski skupščini, izvršnem svetu, v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem in ustreznim odlokom skupščine občine.
Obravnava in sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinah ljubljanske regije.
Potrjuje oziroma daje soglasja za druge družbene dogovore in samoupravne sporazume o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov pravosodnih organov, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti, če zato ni pri* stojen drugi skupščinski organ ali sama skupščina.
Komisija opravlja še druge zadeve, če jo za to pooblasti občinska skupščina.
143.	člen
5.	Komisija, za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov:
spremlja problematiko invalidov in borcev NOV, usklajuje prizadevanja družbenih činiteljev in v sodelovanju z njimi predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za invalide in borce NOV. Komisija obravnava predloge občinskih predpisov s tega področja in tudi sama daje predloge za izdajo takih predpisov.
Komisija obravnava in odobrava stanovanjska posojila borcem, priznavalnine in druge pomoči invalidom in borcem, daje predloge za predčasne upoko-
jitve, obravnava še druge tekoče probleme invalidov in borcev ter jih rešuje in predlaga rešitve pristojnim. Komisija sprejme poslovnik s katerim natančneje določi način svojega dela.
144.	člen
6.	Komisija za ugotavljanje Izvora premoženja:
ima poleg vodenja posebnih postopkov zlasti še naslednje naloge:
1.	spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev,
2.	opozarja pristojnfe organi na pojave, kjer so znaki, da je bilo premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov,
3.	opozarja samoupravne organe in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli.
Druge zadeve, pravice in dolžnosti za delovanje komisije določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Komisija s poslovnikom, v skladu z zakonom določi še druge zadeve, ki jih opravlja oziroma o katerih odloča.
145.	člen
7.	Statutarno pravna komisija:
skrbi' za pravilno uporabo statuta občine in obravnava zahteve delovnih ljudi in občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, če ti mislijo, da je kršen statut.
Komisija obravnava predloge za obvezno razlago odlokov in drugih aktov občinske skupščine, daje mnenje o tem oziroma predlaga obvezno razlago pristojnim zborom, obravnava predloge in obvestila, ki jih zahtevajo sodišča od skupščine občine, določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine občine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena, in skrbi za njihovo objavo. Komisija opravlja še druge zadeve, če je tako določeno v statutu občine in če jo za to pooblasti občinska skupščina.
146.	člen
8.	Komisija za odnose z verskimi skupnostmi:
spremlja, proučuje in obravnava vprašanja v zvezi z odnosi občine do verskih skupnosti, ki jih ureja zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76) in na podlagi njega izdani predpisi. Komisija daje upravnim organom smernice pri odločanju in obravnavanju zadev s tega področja.
Komisija si za delo predpiše poslovnik in v njem podrobno uredi pravice, dolžnosti in odgovornosti. Poslovnik stopi v veljavo, ko ga potrdi družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika.
147.	člen
9.	Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vrhnika:
je družbeni organ občine z naslednjim delovnim področjem:
1. obravnava in proučuje cestno-prometno problematiko,
2.	pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu,
3.	usmerja prometno-preventivno in vzgojno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo,
4.	izdaja in razširja promctno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje prometno vzgojo in varnost cestnega prometa prek drugih sredstev javnega obveščanja,
5.	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njegove varnosti,
6.	opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu,
7.	občasno obvešča skupščino občine o ukrepih in splošni dejavnosti odbora na področju prometne preventive in vzgoje občanov,
8.	pripravlja informacije in poročila o delu odbora, problemih preventivne in vzgojne dejavnosti in o tem obvešča vse za prometno varnost zainteresirane občinske in druge institucije.
148.	člen
10.	Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Vrhnika:
se ustanovi v skladu z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23/76).
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge:
1.	sprejema obrambni načrt občine,
2.	določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini,
3.	skrbi za organiziranje in pripravljanje občinskega štaba za teritorialno obrambo ter ustanavlja enote in zavode teritorialne obrambe,
4.	usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odbora (66. člen) širših družbenopolitičnih skupnosti in sosednjih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema ljudske obrambe,
5.	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrambne priprave samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ’
6.	pripravlja vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov v vojni,
7.	organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov ter priprave drugih štabov in enot civilne zaščite,
8.	določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje,
9.	določa organizacijo vojnih zvez v občini in splošni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in v vojni,
10.	zagotavlja ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za izpolnitev oziroma dopolnitev oboroženih sil in za druge potrebe ljudske obrambe,
11.	usmerja obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enote za zveze in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje, alarmiranje rezervnih vojaških starešin ter usposabljanje obveznikov delovne obveznosti za delo po vojnem razporedu,
12.	določa prednostne naloge za izvajanje obram-nih priprav iz sredstev občinskega proračuna,
13.	daje soglasje ža napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole,
14.	daje soglasje za zaposlitev delavcev v občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo,
15.	predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v občinski štab za teritorialno obrambo ali v upravni organ za ljudsko obrambo,
16.	obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja ljudske obrambe in daje svoja mnenja k tem predlogom,
17.	usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite.
Občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za izvrševanje nalog ljudske obrambe in mu morajo dajati podatke, obvestila in analize, ki jih potrebuje za svoje delo.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje pripravljanje in delovanje organov, organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka za odpravljanje nevarnosti, za reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer.
Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinska skupščina, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima na področju družbene samozaščite in varnosti zlasti naslednje naloge:
a)	spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite v občini,
b)	daje občinski skupščini pobude in predlaga akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini,
c)	usklajuje varnostne načrte temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov krajevnih skupnosti na območju občine,
d)	poroča o svojem delu in stanju družbene samozaščite občinski skupščini,
e)	sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij za to področje,
f)	daje mnenja in predloge k poročilom organov za notranje zadeve,
g)	spremlja delo enot narodne zaščite v občini in
h)	opravlja druge naloge, ki mu jih določi občinska skupščina.
Svet opravlja zadeve, ki jih določi zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
Svet ima predsednika, podpredsednika, tajnika (ki je član sveta) in 14 članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina v skladu z zakonom.
IX.	SKUPŠČINA OBČINE KOT KONFERENCA
DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR OBČIN V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE
1. Zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika in Logatec kot konferenca delegacij za zbor • združenega dela Skupščine SR Slovenije
149.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika in zbor združenega dela Skupščine občine Logatec sta konferenca delegacij za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika in Logatec sta oblikovala skupino delegatov z gospodarskega področja zaradi delegiranja delegata v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, za 28. okoliš občin Vrhnika-Logatec.
Skupina šteje 10 delegatov (5 jih delegira ZZD Skupščine občine Vrhnika in 5 ZZD Skupščine občine Logatec).
Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Vrhnika.
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloge predsednika skupine delegatov so, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino na zasedanje.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije pošilja skupina enega delegata.
Ce pošilja skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan. '	,
Stališča, ki jih mora delegat zastopati v zboru združendga dela Skupščine SR Slovenije, se določijo in uskladijo na zasedanju skupine delegatov.
V skupini delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov.
Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tičetrt delegatov v skupini.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren zboru združenega dela občinske skupščine, ki ga je v skupina izvolil.
Delegat v skupini delegatov je zboru združenega dela občinske skupščine dolžan poročati o delu zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov.
Zbor združenega dela občinske skupščine se obvezuje, da bo svoje delegate v skupini delegatov redno seznanjal o vseh pomembnih vprašanjih življenja in dela v občini.
Skupina delegatov bo sodelovala tudi s skupinami delegatov v drugih okoliših ljubljanske regije zaradi medsebojnega obveščanja, usklajevanja dela in zavzemanja stališč.
Administrativno tehnična opravila za skupino delegatov opravlja tajništvo Skupščine občine Vrhnika.
Skupina si za delo predpiše poslovnik.
2. Skupščina občine kot konferenca delegacij za zbor občin Skupščine SR Slovenije
150.	člen
Skupščina občine Vrhnika je kot celota (vsi trije zbori) konferenca delegacij za zbor občin v Skupščini SR Slovenije.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika so oblikovali skupino delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije (skupina šteje 7 članov).
V skupino delegirata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti po dva delegata, družbenopolitični zbor pa tri delegate.
Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Vrhnika.
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino za zasedanje.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije.
Na zasedanje zbora občjn Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata.
Ce pošlje skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora občin mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika,
ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan.
Stališča, ki jih mora delegat zastopati v zboru, se določi in uskladi na zasedanju skupine ddlegatov.
V skupinah delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov.
Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupini.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča v zboru občin Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru občin Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren vsem trem zborom občinske skupščine, ki so ga v skupino izvolili.
Delegat je zborom občinske skupščine dolžan poročati o delu zbora občin Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v zboru občin Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov.
Administrativno tehnična opravila za skupino delegatov opravlja tajništvo Skupščine občine Vrhnika.
3.	Oblikovanje skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v skupščino skupnosti slovenskih občin, skupščino skupnosti Ljubljanske regije in v druge skupščine ali organe
151.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor oblikuje skupino 7 delegatov zaradi delegiranja delegatov v skupščino skupnosti slovenskih občin (in njene organe) v skupščino skupnosti občin ljubljanske regije (in njene organe) in v druge skupščine skupnosti oziroma organe.
Na zasedanje skupščin omenjenih skupnosti in skupščin drugih skupnosti oziroma organov pošilja skupina toliko delegatov, kolikor ima občinska skupščina Vrhnika delegatskih mest.
Skupina pošilja delegate izmed sebe ali izmed drugih delegatov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora ali izmed članov izvršnega sveta.
Skupina si za delo predpiše poslovnik.
X.	IZVRSNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI
ORGANI
1. Izvršni svet
a)	Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
152.	člen
Pri izvrševanju svojih, z ustavo SR Slovenije in statutom ter odlokom določenih funkcij izvršni svet:
1.	predlaga skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov,
2.	daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošiljajo skupščini pooblaščeni predlagatelji in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov,
3.	predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja in pojavov ter problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila občinska skupščina o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališča o teh vprašanjih,
4.	daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina,
5.	sme zahtevati, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in predlagati, da sprejme o teh vprašanjih pristojni zbor stališče,
6.	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščinskih teles in prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej,
7.	lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi razložil svoja stališča,
8.	daje odgovore na vprašanja delegatov, ■
9.	opravlja druge s statutom in tem poslovnikom določene naloge.
153.	člen
Izvršni svet obvešča delovna telesa skupščine o pripravah odlokov ali drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in jim omogoča sodelovanje pri pripravah.
'	154. člen
Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja odlokov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
155.	člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles skupščine, kadar ti obravnavajo predlog za izdajo odloka osnutka ali predloga ali drug akt skupščine, ki ga je sam predlagal oziroma, ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
156.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
b)	Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
157.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Izvršni svet lahko določi svojega člana, da ga predstavlja glede posameznega vprašanja v skupščini ali v njenih telesih.
Za svojega predstavnika na seji zbora ter na sejah delovnih teles lahko izvršni svet določi tudi predstojnika. ki vodi občinski upravni organ in ni član izvršnega sveta.
Za svojega predstavnika lahko določi izvršni svet tudi namestnike predstojnikov.
Ko se v zborih in delovnih telesih skupščine obravnavajo odloki in drugi akti, lahko za dajanje obvestil in pojasnil izvršni svet določi tudi pooblaščence izmed strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih.
158.	člen
Ižvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom oziroma predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna telesa skupščine.
c)	Poročanje izvršnega sveta skupščini
159.	člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, zlasti o izvajanju politike skupščine, bodisi v celoti ali v posameznih vprašanjih: o stanju, razvoju ih družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
160.	člen
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področja Sodi vprašanje ali pa s pismenim poročilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje poročilo predsednikom pristojnih zborov.
161.	člen
Poročilo izvršnega sveta skupščini obravnavajo na seji zborov, v katerega področje sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča.
Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori skupščine stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali, ter določijo delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice Za nadaljnje delo.
d)	Odgovornost izvršnega sveta
162.	člen
Vsak zbor lahko začne s stališča svojega delovnega področja obravnati vprašanja o delu izvršnega sveta, zlasti o izvajanju politike in o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi o usmeritvi in uskladitvi dela občinskih upravnih organov za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.
163.	člen
Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti, sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih splošnih
aktov skupščine, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov in za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo SR Slovenije, z zakonom ali statutom občine.
164.	člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj petih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izVršhemu svetu. Predlog mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednike ostalih dveh zborov.
Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
165.	člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
166.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi Vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
O vprašanju zaupnice, ki jo predlaga izvršni svet, odločajo Zbori na skupnem zasedanju
167.	člen
izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega svfeta.
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine Članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov.
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori skupščine.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
O odstopu predsednika ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine tudi občinsko konferenco SZDL.
168.	člen
Ce odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori skupščine dolžnosti vse člane izvršnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
2. Občinski upravni organi in strokovne službe
169.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in strokovnih služb:
1.	da proučijo posamezna vprašanja s svojega področja in da o tem poročajo,
2.	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja,
3.	da pripravijo odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina,
4.	da opravijo ‘strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in delovnih teles,
5.	da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja,
6.	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov skupščine in delovnih teles.
170.	člen
Delovna telesa skupščine lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od občinskih upravnih organov in strokovnih služb:
1.	da jih obveščajo o stanju in pojavih z njihovega delovnega področja,
2> da jim predložijo obvestila in obrazložitve glede določenih vprašanj in problemov iz njihovega delovnega področja,
3.	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo delovnih teles.
171.	člen
Delovna telesa skupščine obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavali vprašanja z njihovega delovnega področja zaradi sodelovanja njegovih predstavnikov na teh sejah.
172.	člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu na seji zbora skupščine in skupščine samoupravne interesne skupnosti, ki enakopravno odloča s pristojnimi zbori, če se na seji razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja In razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa.
Predstojniki iz prejšnjega odstavka tega člena lahko na lastno pobudo ali na zahtevo telesa skupščine sodelujejo pri delu na sejah teh delovnih teles, če se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa, ki jo vodijo, ali drugo vprašanje iz njihovega delovnega področja.
Na seji zbora in delovnega telesa skupščine ti funkcionarji dajo obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo do dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi v pismeni obliki.
Zaradi rednega obveščanja zborov o delu občinskih upravnih organov, o stanju, pojavih in problemih z delovnega področja teh organov oziroma organizacij in zaradi dajanja potrebnih obvestil in pojasnil, ki se obravnavajo na sejah, ima pravico na teh sejah sodelovati kot predstavnik občinskega upravnega organa oziroma organizacije tudi drug funkcionar v tem organu, če je za to posebej določen
173.	člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, obveščajo zbore skupščine o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine in o drugih vnrašaniih s svojega delovnega področia ter o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
XI.	AKTI SKUPŠČINE OBČINE
1.	Splošne določbe o aktih
174.	člen
Skupščina občine sprejema odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, priporočila, sklepe in stališča in daje obvezne razlage odlokov.
Zbori skupšč'ne občine lahko dnjeio smernice.
Skupščina občine -daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
175.	člen
Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo odloke in druge splošne akte skupščine, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije, statuta občine in zakona določa ta poslovnik.
Obvezne razlage odlokov dajejo zbori skupščine oziroma zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sodelovali pri sprejemanju odloka.
176.	člen
S priporočilom opozarja skupščina občine na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se izraža stališče skupščine občine glede razvijanja samoupravnih odnosov in medsebojnega sodelovanja organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skup-
nosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami.
177.	člen
Sklepe skupščina občine sprejema kot akte, s katerimi- izvršujejo svoje pravice: ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina občine izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktorp ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina občine po statutu, po zakonu in tem poslovnikom.
Sklepe, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, in sklepe o svojern delu, sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine občine in zborov.
178.	člen
*
Skupščina občine s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ali opravlja zadeve z njihovega delovnega področja.
S smernicami pa določa skupščina ali njen zbor navodilo upravnim organom za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti ter po potrebi usmerja njihovo delo.
179.	člen
Sklepi, s katerimi skupščina občine izvršuje svoje pravice, se objavijo, ostali sklepi pa se predložijo organom, na katere se nanašajo, lahko pa se tudi objavijo v Uradnem listu SRS ali kako drugače.
180.	člen
S stališči skupščina občine oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine.
181.	člen
Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je to z zakonom ali odlokom določeno, ali če: 'to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja.
Zbori, v katerih enakopravno, oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi družbenega dogovora in po tem, ko bo s podpisniki doseženo soglasje glede vsebine družbenega dogovora, predložijo besedilo družbenega dogovora v odločanje pristojnim zborom.
Družbeni • dogovor podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine. Tudi samoupravni sporazum, ki ga je sprejela ali k njemu pristopila skupščina občine, podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine.
182.	člen
Odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina na skupnih ali ločenih sejah vseh zborov, podpisuje predsednik skupščine občine. Predsednik skupščine podpisuje tudi odloke in druge akte, ki sta jih sprejela dva zbora, zbor ali zbori ter skupščine samo-
upravnih interesnih skupnosti (družbeni plan, plani in programi, proračun, zaključni račun, priporočila, sklepe, stališča, obvezne razlage, določitev splošne politike SIS, določitev višine prispevka, izraženo v stopnji za financiranje temeljnih nalog občinske SIS itd.).
Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles oziroma zborov.
183.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov se da pečat skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma akta ali obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlaig pdlokov hrani skupščinska pisarna tajništva skupščine občine. Za priprave izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine.
184.	člen
Odloki in drugi akti skupščine ali posameznih zborov (družbeni plan, plani, proračun, zaključni račun, družbeni dogovor, samoupravni sporazum, odločba ali sklep kot splošni akti itd. začnejo veljati osmi-dan po objavi v Uradnem listu SRS, če v odloku ali aktu ni določeno drugače. Vsi posamični akti in ukrepi, ki jih izdaja skupščina, posamezni zbor ali izvršni svet, začnejo veljati osmi dan po sprejemu, če v posameznem aktu ni določeno, da stopijo v veljavo naslednji dan po sprejemu oziroma izdaji.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, akta oziroma obvezne razlage.
Akti skupščine s področja ljudske obrambe, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih.
2. Postopek za izdajo odloka
a)	Splošne določbe
185.	člen
Odlok se sprejme v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
186.	- člen
Odlok lahko predlaga: vsak delegat oziroma šku-pina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet skupščine občine, skupščina samoupravni interesne skupnosti za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine in delovno telo skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).
Vsak zbor lahko predlaga izdajo Odloka tudi o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora.
187.	člen
Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine občine.
Predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov določi, kateri zbori so za obravnavo in sklepanje o predloženem odloku pristojni.
Osnutek odloka oziroma predlog odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov.
Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se osnutek odloka oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se osnutek odloka oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam delegatov v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine, najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo.
Ce osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru in telesih zbora.
188.	člen
Osnutek odloka oziroma predlog odloka obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov, ki so pristojna za zadeve, ki jih ureja odlok.
Ko delovna telesa skupščine in zborov ugotovijo na podlagi vseh razprav, kako so usklajena različna stališča glede osnutka odloka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zboru s priporočilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge ozivdmd amandmaje.
Če vsebuje osnutek odloka oziroma predlog odloka določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak odlok tudi komisija ali drugo delovno telo skupščine oziroma zborov, ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve.
Poročila delovnih teles skupščine se pošljejo predsednikom zborov in predlagatelju osnutka odloka oziroma predloga odloka ter vsein prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine, najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnutek oziroma predlog odloka.
189.	člen
Delovno telo skupščine oziroma zborov določi izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na sfeji zborov obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge, oziroma amandmaje delovnega telesa; kolikor je bila, opravljena javna obravnava, pa tudi mnenja delovnih teles skupščine ali zbora o stališčih, ki so se oblikovala v javni razpravi.
190 člen
Predlagatelj osnutka oziroma predloga odloka je povabljen na sejo zbora.
Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma predloga oejloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo osnutka oziroma predloga odloka tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka.
b)	Zahteva za izdajo odloka
191.	člen
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, temeljno sodišče, sodišče združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani, se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja.
192.	člen
Zahteve za izdajo odloka, ki jih skupščini predložijo delegacije, občinske organizacije (zveza komunistov, socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov, zveza združenj borcev NOV in zveza socialistične mladine), temeljno sodišče, sodišče združenega dela ali družbenega pravobranilca samoupravljanja, se pošljejo neposredno pristojnim zborom. O tem, kateri zbori so pristojni, odloči predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov.
Pristojnim zborom še pošljejo tudi predlogi, mnenja in pripombe teh organizacij in organov k osnutkom oziroma predlogom odloka, ki so predloženi skupščini. Svoje predloge, mnenja in pripombe lahko te organizacije in organi dajo tudi na seje določenih teles skupščine in zborov.
če zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, s sklepom določi način, kako naj se v smislu teh zahtev izdela osnutek oziroma predlog odloka. Sestavljalec osnutka oziroma predloga odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnika predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzel.
c)	Osnutek odloka
193.	člen
Postopek za izdajo odloka se začne z osnutkom odloka. Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti: oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom, razloge, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal, načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, rešitve in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in fta-čin zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastalo za občino, organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in občani, druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka.
194.	člen
Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah k osnutku
odloka, zavzamejo pristojni zbori skupščine stališče o tem, ali je odlok potreben. Ce zbori spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu.
Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo na obravnavo posameznih členov in tez.
195.	člen
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo zbora. Hkrati določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo (glej 228. člen tega poslovnika).
č) Predlog odloka
196.	člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlog, ki so bili dani k predlogu odloka, katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Predlogu odloka mora biti predložena potrebna dokumentacija.
d)	Obravnava predloga odloka v zboru
197.	člen
Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Preden zbor preide na načelno obravnavo, lahko obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavniki predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skupščine in zborov.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
198.	člen
Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti.
199.	člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma, če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka.
Če zbor sklene, da se obravnava o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
200.	člen
Zbor, ki je odločal o odloku, pa je predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče.
e)	Amandmaji
201.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljevanju besedila: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 186. členu tega poslovnika pravico predlagati odlok.
202.	člen
Če vsebuje amandma določilo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se preti odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
.	203. člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka.
Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in vsem tistim, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine.
204. člen
Delovna telesa poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom poročilo.
Na sejo delovnega telesa in na sejo zbora mora biti povabljen predlagatelj amandmaja.
20,5. člen
Delegat, ki njegov predlog podpro še najmanj 3 uelegati v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen.
Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, vse dokler ni končana obravnava predloga. Tak amandma mora biti pismen.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga. Če amandma ni vložen v roku iz prvega odstavka 203. člena tega poslovnika, se šteje, da je bil dan na seji zbora.
206.	člen
Predlagatelj odloka lahko pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
Izvršni svet lahko daje svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
207.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
*	V *. ,
f)	Odločanje pri sprejemanju odlokov
208.	člen
Vsak zbor odloča o osnutku oziroma predlogu odloka na seji na kateri je navzoča večina delegatov v zboru.
•	O' tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na glasovanje, odloči predsednik zbora.
209.	člen
Da bi za odločitev o predlogu odloka dosegli v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o mandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se. preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora.
210.	člen
Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja.
Sklep o sprejemu odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor tudi z večino glasov navzočih delegatov.
g)	Skrajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka
211.	člen
Če ne gre za obsežne ali zahtevne odloke, lahko na' obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine ali zbora ali na pobudo predsedstva skupščine zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnavo in dokončno odloča o odloku tako, da združi obe fazi sprejemanja odloka.
h)	Hitri postopek za izdajo odloka
212.	člen
1 Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku.
Po hitrem postopku sc lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
213.	člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
214.	člen
Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog.
Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
215.	člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konqa obravnave ne glede na določbe 203. člena tega poslovnika.
216.	člen
Če zbor ne sprejme predloga, da se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka oziroma predloga odloka.
i)	Sprejem odloka
217.	člen
Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
218.	člen
Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
j)	Usklajevalni postopek
219.	člen
Ce predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali če besedilo v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi uskladili besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti nadaljujejo obravnavo odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih.
220.	člen
Ce se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo v besedilu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
221.	člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom.
Če zbori ne -sprejmejo sporazumnega predloga komisije, se predlog odloka odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta v skladu z določili statuta občine.
k)	Postopek za sprejem drugih aktov
222.	člen
Kakor odloki, se sprejmeta v dveh fazah tudi družbeni plan občine in občinski proračun. Družbeni dogovori, pri katerih sklepanju sodeluje skupščina občine, se sprejmejo v dveh fazah po določbah, ki veljajo za sprejemanje odlokov.
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki velja za predlog odloka.
Pristojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavali v fazi osnutka ali v fazi predloga.
1)	Postopek za obvezno razlago odloka
223.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti.
224.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja.
Ce statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Ce statutarno pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme.
225.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje odloka v zadnji fazi.
m)	Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
226.	člen
Samoupravni in drugi akti samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori skupščine.
Samoupravni in drugi akti ter obrazloženo mnenje izvršnega sveta k tem aktom obravnavajo pristojni zbori skupščine.
227.	člen
Pristojni zbori najprej obravnavajo samoupravni in drugi akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta tako, da sprejmejo sklep o soglasju oziroma potrditvi.
O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost.
Ce so pristojni zbori zavrnili samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja' oziroma potrditev.
n)	JaVna obravnava odloka
228.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek odloka v javno obravnavo.
Če zbor odloči, da da osnutek odloka v javno obravnavo s sklepom:
a)	določi besedilo odloka, ki bo dano v javno obravnavo,
b)	določi delovno telo zbora, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi,
c)	določi rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
229.	člen
Delovno telo zbora poroča zboru o rezultatih javne obravnave. Poročilo o rezultatih javne obravnave vsebuje mnenja in predloge iz javne obravnave in stališča delovnega telesa zbora o teh mnenjih ,m pred- , logih.
230.	člen
Ko prejme poročilo delovnega telesa zbora o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališča e mnenjih in predlogih iz javne obravnave.
XII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
231.	člen
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj 5 delegatov, da se glasuje tajno.
Ce so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora, pri delu mu pomaga tajnik zbora in po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delegati.
Delegat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži število pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
232.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov, navzočih v zboru.
Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru.
233.	člen
Ce kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih potem, ko se predloži nov predlog kandidature.
1.	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
234.	člen
Kandidata za predsednika skupščine občine predlaga občinska konferenca socialistične zveze oziroma njeno predsedstvo.
Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 5 dni pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bo predsednik izvoljen.
Predstavnik občinske konference socialistične zveze delovpega ljudstva Vrhnika ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
\
235.	člen
Podpredsednik skupščine se voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku, kot velja za izvolitev predsednika skupščine.
Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
2.	Imenovanje sekretarja skupščine in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev
236.	člen
Sekretarja skupščine občine in druge funkcionarje, ki jih določa zakona, statut občine ali odlok občinske skupščine in ki jih imenujejo ali dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine občine, se imenujejo na predlog komisije za volitvp, imenovanja in kadrovska vprašanja.
3.	Imenovanje članov organov upravljanja
samoupravnih organizacij in skupnosti za katere
je tako določeno z ustavo SR Slovenije, zakonom ali drugim aktom skupščine
237.	člen
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
4.	Volitve in imenovanja drugih funkcionarjev
238.	člen
Volitve predsednika in sodnikov temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, organa za kaznovanje prekrškov, imenovanje javnega tožilca, javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, komandirja milice in drugih funkcionarjev ter postopke za njihovo razrešitev določajo veljavni zakoni in v skladu z njimi odloki in drugi predpisi skupščine občine.
Volitve in razrešitve opravijo pristojni zbori občinske skupščine na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
5.	Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine
239.	člen
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, eden ali več podpredsednikov ter določeno število članov, ,ki jih določa statut občine Vrhnika.
Predsednika izvršnega sveta izvolijo zbori skupščine občine na predlog predsedstva OK SZDL, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata oziroma predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja predsedstva OK SZDL Vrhnika.
Na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje skupščina občine v skladu z 210. členom statuta občine predstojnike upravnih organov Skupščine občine Vrhnika.
6.	Postopek za razrešitev predsednika In članov IS
240.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži občinski skupščini predlog za razrešitev podpredsednika in posameznih članov izvršnega sveta in predstojnikov občinskih upravnih organov ter z zakonom in odlokom določenih drugih predstojnikov, ki vodijo občinske upravne organe in izvolitev oziroma imenovanje novih.
O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik občinske skupščine predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika.
241.	člen
Postopek za razrešitev drugih občinskih predstojnikov, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori skupščine, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
Predloge za razrešite* občinskih predstojnikov, ki jih v enakopravni pristojAsti volijo ali Imenujejo vsi zbori skupščine, ki ga n*'dala komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, obravnava ta komisija in predloži zborom skupščine svoje obrazloženo mnenje o takem predlogu.
242.	člen
Pri odločanju o razrešitvi predstojnikov občinskih upravnih organov lahko zbori skupščine določijo osebo, ki bo nadomestovala funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja (v. d. predstojnika).
243.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
Zbori skupščine lahko pred kompliciranimi volitvami, imenovanji in razrešitvami sprejmejo poseben začasen poslovnik za razrešitev konkretnega primera.
7.	Slovesna izjava
244.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dasta predsednik in podpredsednik občinske skupščine pred vsemi zbori skupščine slovesno izjavo.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sve ta, predstojniki občinskih upravnih organov, predsednik in sodniki temeljnega sodišča, občinski sodnik za prekrške in drugi občinski funkcionarji, ki jih določa zakon oziroma statut občine, dajo pred predsednikom občinske skupščine (v njegovi odsotnosti pred podpredsednikom) slovesno izjavo.
Predsedniki zborov dajo slovesno izjavo pred svojim zborom.
Besedilo slovesne izjave glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi ' se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredel? in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Slovesna izjava je lahko tudi skupna za več funkcionarjev, vendar jo mora vsak posebej podpisati na isti listini.
XIII.	VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ IN VOLITVE PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
245.	člen
Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, volitve 30 delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve Predsedstva Socialistične
republike Slovenije, urejajo ustrezni zakoni in 116. do 159. začasnega poslovnika občinske skupščine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 29-862/74), ki ostanejo v veljavi.
XIV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE
Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
246.	člen
Skupščina, njena delovna telesa, lahko sodelujejo pri uresničevanju delegatskega sistema poleg v tem poslovniku predvidenih oblik dela tudi z organizacijami in skupnostmi.
Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti, z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles skupščine, pri strokovnih pripravah predlogov odlokov in drugih splošnih akt<?v oziroma drugih gradiv, s skupnimi sestanki in drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
247.	člen
Na seje delovnih teles se lahko vabi predstavnike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bu sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj na na posameznih področjih družbenega življenja .ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in njihove organizacije in skupnosti in da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vprašanjih.
XV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE S SKUPŠČINAMI
248- člen
Poleg predvidenih oblik sodelovanja pri uresničevanju delegatskega sistema lahko sodeluje skupščina občine s skupščinami krajevnih skupnosti ter s sveti krajevnih skupnosti tako, da ustanavlja skupščina in njeni zbori ter skupščine in sveti krajevnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena, skupna delovna telesa.
Za obravnavanje posameznih vprašanj lahko zbori skupščine organizirajo skupne sestanke in posvetovanja s predsedniki krajevnih skupnosti.
Predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora krajevnih skupnosti lahko po potrebi sklicuje sestanke s predsedniki KS, vodji delegacij in delegati KS, sestanke predsednikov organov krajevnih skupnosti itd.
Predsednik občinske skupščine za sklic pooblasti tudi druge odgovorne funkcionarje, podpredsednika občinske skupščine ali predsednika izvršnega sveta.
XVI.	SODELOVANJE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
249.	člen
Skupščina lahko razvije pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah zborov, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov, z organiziranjem javnih razprav in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
250.	člen
Pobudo za obravnavanje vprašanj splošnega pomena za občino lahko da predsedstvo občinske skupščine, zbor skupščine, občinska konferenca SZDL in vodstvo druge družbenopolitične organizacije občine.
XVII.	SODELOVANJE Z REPUBLIŠKIMI IN DRUGIMI ORGANI V DRUGIH OBČINAH
251.	člen
Občinska skupščina, njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni organi in drugi organi sodelujejo z ustreznimi organi in organizacijami v republiki. Izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo, republiškim organom in organizacijam.
252.	člen
Delovni ljudje in občani v občini sodelujejo po načelih prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi in občani sosednjih občin pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena.
253.	člen
Občina sodeluje predvsem z občinami ljubljanskega območja. Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj z drugimi občinami v območju skupni medobčinski organ samoupravljanja. V skupni medobčinski organ samoupravljanja pošilja delegate občinska skupščina in delovni ljudje temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine Vrhnika.
254.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, izmenjave mnenj in izkušenj ter usklajevanje stališč in predlogov, je občina včlanjena in deluje v skupnosti slovenskih občin.
Občino v skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina v skladu s tem poslovnikom.
255.	člen
Občina navezuje prijateljske vezi s posameznimi občinami, organizacijami in kraji v domovini in tujini.
V okviru teh vezi se pospešuje krepitev prijateljstva, spoznavanje med proizvajalci, izmenjava informacij in izkušenj, počitniška izmenjava otrok in mladine, prirejanje skupnih razstav in prireditev, športna in druga tekmovanja, medsebojni obiski in druge oblike.
Skupščina občine z odlokom ali splošnim sklepom ureja vprašanje pobratenja z drugimi občinami, mesti v domovini in tujini.
XVIII. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
256.	člen
Skupščina oziroma njeni zbori sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz ustave SRS, zakonov, statuta občine, družbenih planov, drugih splošnih aktov in že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij.
257.	člen
Skupščina sprejme enoten delovni program za vse zbore in v njem opredeli zadeve, ki jih bodo obravnavali in reševali posamezni zbori.
Delovni program sprejmejo zbori praviloma za čas od 1. 7. tekočega leta do 1. 7. naslednjega leta, če zbori ne sprejmejo drugačnega časovnega termina. Delovne programe oziroma načrte v okviru svojega delovnega področja sprejemajo praviloma tudi delovna telesa skupščine.
258.	člen
Pri sestavljanju delovnih programov se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij delovnih teles skupščine, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, občinskih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih. Osnutek in predlog programa dela zborov pripravi izvršni svet na skupni seji s predsedstvom skupščine občine in ga pošlje v obravnavo oziroma sprejem zborom.
XIX. JAVNOST DELA SKUPŠČINE
259.	člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
260.	člen
Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščipe, ki pomenijo uradno tajnost.
261.	člen
Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles skupščine, v prostorih, ki so določeni za ta namen.
Na skupni seji zborov skupščine in na sejah vsakega izmed zborov skupščine ter na sejah delovnih teles se lahko sklene, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
262.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov skupščine in obveščati javnost o njihovem delu.
Na seji zbora, na skupni seji zborov oziroma na seji delovnega telesa skupščine se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O/ takem vprašanju pa smejo dajati za javnost 'le tista obvestila za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo-pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles ski p-ščine.
Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah.
Na seji lahko sklene delovno telo, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
263.	člen
Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavni-Ki sredstev javnega obveščanja organizira in opravlja občinski informativno dokumentacijski center pri občinski konferenci SZDL Vrhnika, ki ga z družbenim dogovorom ustanovijo skupščina občine, organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine, občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Center ureja tudi posebno publikacijo skupščine, ki je kot priloga Našemu časopisu (tak center lahko omenjeni organi ustanovijo z drugimi občinami ali pa sklenejo, da občina Vrhnika pristopi k že ustanovljenemu Indok centru v drugi občini).
Za obveščanje javnosti, za uresničevanje pravic in dolžnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja in za zagotovitev pogojev za njihovo delo in za nudenje informacij ter drugih podatkov delegatom temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti skrbi služba občinskega ali medobčinskega informativno dokumentacijskega centra.
XX. KONČNE DOLOČBE
264.	člen
Ta poslovnik stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Posamezna vprašanja o delu zborov oziroma njihovih delovnih teles, ki niso urejena s tem poslovnikom, poslovnikom posameznega zbora oziroma poslovnikom, delovnega telesa, u^edi skupščina na seji zborov s sklepom.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika prenehajo veljati:
a)	začasni poslovnik občinske skupščine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 29-861/74), razen členov 116. do 159., ki še nadalje ostanejo v veljavi,
b)	poslovnik občinske skupščine Vrhnika prejšnjega sklica z dnem 7. 5. 1971,
c)	odlok o ustanovitvi šveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 28-655/72),
d)	sklep o ustanovitvi in sestavi komisije za verska vprašanja (Uradni list SRS, št. 32-961/74) in
e)	sklep o ustanovitvi in sestavi statutarno-prav-ne komisije (Uradni li=t SRS, št. 32-962/74).
St. 1/1-011-04/77
Vrhnika, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar dipl. inž. 1. r.
2ALEC
1270.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o obvezni priključitvi hišne kanalizacije na javno
kanalizacijsko omrežje v Levcu in Drešinji vasi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja obvezna uporaba kanalizacije, obvezno plačilo pristojbin in prispevkov za uporabo kanalizacije, tehnični in pravni pogoji, po katerih je upravljalec kanalizacije dolžan zagotavljati nemoteno koriščenje kanalizacijskih naprav ter obveznosti uporabnikov kanalizacije do upravljalca.
Upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja Levec, Drešinja vas je komunalna interesna skupnost Žalec.
2.	člen
Upravljalec kanalizacije je dolžan vzdrževati kanalizacijsko omrežje v primernem stanju ter opravljati druge naloge, ki so v zvezi z upravljanjem javne kanalizacije.
3.	člen	\
Za kanalizacijsko omrežje se štejejo mreža zbiralnikov z vstopnimi jaški in požiralniki, mreža sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki, peskolovi, revizijski in čistilni jaški, izpiralni jaški, prelivi, čistilna naprava ter drugi objekti in naprave na kanalizacijskem omrežju.
4.	člen
Uporabnik kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki uporablja kanalizacijsko omrežje.
5.	člen
Hišna kanalizacija je interna instalacija posameznega uporabnika. To instalacijo je uporabnik dolžan vzdrževati na lastne stroške.
Uporabnik kanalizacije je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca kanali je nadzor interne instalacije in priključka ter ostalih kanalizacijskih naprav v smislu ugotavljanja eventualnih okvar, ki bi lahko povzročile iztok fekalne vode v podtalnico.
6 člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in hišnih priključkih opravlja izključno upravljalec kanalizacije.
Upravljalec kanalizacije lahko pooblasti za to dejavnost registrirane organizacije združenega dela in strokovne osebe, da opravijo posamezna dela.
II.	PRIKLJUČEK NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE
7.	člen
Za izdajo soglasij za gradnjo priključkov na kanalizacijo je na podlagi predložene predpisane gradbene dokumentacije pristojen upravljalec kanalizacije.
O zahtevku za soglasje k priključku mora upravljalec odločiti v 30 dneh od vložitve zahtevka
8.	člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost na območju kanalizacijskega omrežja v Levcu in Drešinji vasi pridobiti priključek na omrežje kanalizacije na podlagi prijave in predložene predpisane gradbene dokumentacije.
Upravljalec kanalizacije je dolžan izvesti priključek v smislu določil tega odloka. Stroški izvedbe priključka bremene uporabnika.
9.	člen
Kanalizacijski priključek je spojna cev od tri-prekatne, vodotesne greznice do kanalizacijskega omrežja in je last uporabnika.
10.	člen	<•
Kanalizacijski priključek objekta na omrežje kanalizacije se praviloma izvede na vsak objekt posebej.
Kanalizacijski priključek objekta na obmrežje kanalizacije je lahko stalni ali začasni.
Začasni priključek na kanalizacijsko omrežje (gradbišča) mora uporabnik po prenehanju uporabe odstraniti v soglasju z upravi jakem kanalizacije.
11.	člen
Upravljalec kanalizacijskega omrežja določi višino kanalščine in prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje v soglasju z- Izvršnim svetohi Skupščine občine Žalec.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec kanalizacijskega omrežja:
1.	če izvrši priključek objekta na omrežje kanalizacije v nasprotju z določbami 8. člena tega odloka;
2.	če ne izvede priključka na omrežje kanalizacije (določilo 2. odstavka 8. člena).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba upravljalca kanalizacije.
13.	člen	x
Z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1. če napravi priključek na kanalizacijsko omrežje brez soglasja upravljalca;
2.	če uporabnik po prenehanju uporabe ne odstrani začasni priključek na kanalizacijsko omrežje (do-določilo 3. odstavka 10. člena).
Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in od 500 do 5.000 din se kaznuje posameznik, če storita prekršek iz 1. odstavka tega člena.
IV.	PREHODNE DOLOČBE
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 15 u/o od gradbene vrednosti objekta ter so izračunani za komunalno opremljenost zemljišča v smislu določil 42. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe. '
3.	Člen
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,75 "/o od vrednosti zgradbe.
14.	člen
Način izvedbe priključkov, vzdrževanje in druge postopke predpiše upravljalec kanalizacije s tehničnimi navodili najkasneje v treh mesecih po sprejemu tega odloka.
15.	člen
Uporabniki kanalizacijskega omrežja morajo najkasneje v šestih mesecih od izdaje uporabrtega dovoljenja za uporabo javnega kanalizacijskega omrežja Levec in Drešinja vas prijaviti izvedbo priključka hišne kanalizacije na to omrežje upravljalcu javnega kanalizacijskega omrežja.
V.	KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-3/77-6
Žalec, dne 7. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine Občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1280.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. oktobra 1977 sprejela
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/77-3
Žalec, dne 7. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1281.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena zar koha o pogojih .za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (Uradni list SRS. št. 18/76) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74 in 29/76) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj za leto 1977
Ta odlok določa vrednost posameznih clemčntov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi.
2. člen
Poprečna gradbena cena za en kvadratni meter stanovanjske površine znaša 3.800 din.
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1977
3.	člen
Poprečni storški za komunalno ureditev stavbnega zemljišča znašajo 15 “/o od poprečne gradbene cene stanovanja iz 2. člena tega odloka.
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Žalec za leto 1977.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za en m; stanovanjske površine znaša 3.800 din.
4.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in gradbene vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske površine oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) s tem, da se zviša vrednost stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto (center) ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja po tabeli 9.
Osnova za izračuri Ć6A6 stavbnega zemljišča je enoletna stanarirta za stanovanjsko hišo, ki znaša 3,T5 »/6 vfedftćšti žgrMbe.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok 6 vrednosti posameznih elementov za izračun valorizi-Mfte vfedrtdšti stanovanjske hiše ožirorAa Stanovanja
(Ufsam ust šftš, št. 42/1Ž).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi datt po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-1/77-6
Žaleč, dne 7. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine Občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
1282.
Škupščiha Občine Žalec je na bbdlagi 38. člena žakOna o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list ŠRŠ, št. 37/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. oktobra 1677 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta Odlok predpisuje pravice in dolžnosti Stanovalcev in Organov upravljanja pri uporabi ter vzdrževanju stanovanj, Skupnih prostorov in naprav Stanovanjske hiše v družbeni lastnini ža zagotovitev varhošti, fefla, miru in Čistoče v Stanovanjski hiši in njeni neposredni OkOliči.
2.	člen
Za stanovalce se štejejo:
—	imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi stalno stanujejo;
—	podstanovtiči ih člani njihovega gospodinjstva, ki * njimi stalno stanujejo;
—	etažni lastniki in člani njihovega gospodinjstva;
—	najemniki poslovnih prostorov kot Posameznih delov stanovanjskih hiš.
3.	člen
Za upravijalea stanovanjske hiše v družbeni lastnini se štejejo:
—	hišni svet,
—	zbor stanovalcev v hišah, ki imajo manj kot pet stanovanj,
—	enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri stanovanjski skupnosti, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog.
Pri novovseljenlh hišah v družbeni lastnini stanovalci hiše izvolijo hišni svet ob vselitvi ali najpozneje v desetih dneh po vselitvi V hišo.
4.	člen
Za stanovanjsko hišo se štejejo:
—	stanovanjska hiša v družbeni lastnini;
—	poslovna zgradba, v kateri je eno ali več stanovanj v družbeni lastnini;
—	stanovanjska hiša v etažni lastnini občanov.
5.	člen
Vsaka hiša, ki ima 20 ali več stanovanj, mora obvezno organizirati hišniško službo. S hišnikom se Sklene posebna delovna pogodba, v katero se mora vnesti natančen obseg dela, obveznosti in dolžnosti hišnika in hišnega sveta.
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru prt glavnem vhodu na vidnem mestu izobešen odlok o hišnem redu. sCZtiam stanovalcev in navodilo štaba za civilno zaščito za primer naravnih in drugih hudih nesreč ali vojne.
Však imetnik stanovanjske pravice mora na vhod-ftih vratih v stanovanje imeti napisan svoj priimek in ime.
Če ima stanovanjska hiša več vhodov, velja določba 1. odstavka tega člena ža vsak vhod oziroma stopnišče.
Za prepis odloka o hišnem redu in obrazec za seznam stanovalcev poskrbi stanovanjska skupnost.
Za izvrševanje 2. in 3. odstavka tega člena je odgovoren hišni svet oziroma zbor stanovalcev.
Navodilo štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč in v vojni izda občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
6.	člen
imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti uprav-Ijalca Stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju.
II.	SKUPNI PROSTORI IN NAPRAVE
7.	člen
Skupni -prbstdfi jn naprave V stanovanjski hiši (kletni prostori, žaklohišča, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice, dvigala, dvorišča, zelenice, igrišča ter ostale skupne naprave) morajo biti na razpolago Vsem stanovalcem hiše.
Čas in način uporabe ter čiščenja skupnih prtH štorov, naprav in opreme uredijo stanovalci hiše s pravili o izvrševanju hišnega reda ali s sklepom Zbora stanovalcev.
8.	člen
Če talna ali fekalna voda poplavi skupne prostore, mora odgovorna oseba upravijalea hiše v družbeni lastnini prepovedati uporabo teh prostorov ter poskrbeti za odpravo takega stanja, popravila, čiščenje in razkuževanje.
■ f .
9.	Člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore in naprave tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da teh prostorov in naprav ne poškodujejo.
Če stanovalec ugotovi, da eo v skupnih prostorih in napravah nastale okvare ali drugačne pomanjklji-
vosti, mora o tem takoj obvestiti odgovorno osebo upravljalca stanovanjske hiše.
10.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše v družbeni lastnini mora voditi seznam skupnih naprav in opreme.
'Upravljalec stanovanjske hiše določi osebo, ki hrani ključ od skupnih prostorov.
11 člen
Hišni svet stanovanjske hiše mora zagotoviti v hiši redne preglede strehe in dimnikov, strelovodnih naprav, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilskih in drugih skupnih naprav ter opreme.
Hišni svet mora takoj po ugotovitvi poskrbeti za popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti na skupnih delih in napravah hiše.
Hišni svet mora pravočasno poskrbeti za izobe-šenje in snemanje zastav ob državnih praznikih in kadar to priporočijo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije.
III.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ
12.	člen
Lastnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovati pred poškodbami in poškodbe sproti odpravljati.
Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vo-vodne, električne in ogrevalne naprave. V stranišča in vodovodne odtoke ni dovoljeno metati odpadkov in predmetov, ki lahko povzročijo zamašitev.
Uporaba kemičnih čistilnih sredstev za čiščenje v sanitarijah ali za čiščenje drugih odtočnih mest, ki bi lahko poškodovala odtočne napeljave, ni dovoljena.
13.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, ki sodijo v njegovo redno vzdrževanje stanovanja. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le s pismenim soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti.
Kadar imetnik stanovanjske pravice ni dolžan sam popraviti okvare ali pomanjkljivosti, ki jo ugotovi v svojem stanovanju, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno službo samoupravne stanovanjske skupnosti.
Namestitev televizijskih anten na strehah je dovoljena le s soglasjem upravljalca stanovanjske hiše.
14.	člen
Stanovalci so odgovorni za škodo, ki jo povzročijo v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivdi.
15.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanje samoupravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno uporabo.
Stanovanje se izroči ob podpisu zapisnika o primopredaji.
N	16. člen
Imetnik stanovanjske pravice mora upravljalcu stanovanjske hiše oziroma izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi pregleda in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi in mora omogočiti odpravo okvar.
Imetnik stanovanjske pravice mora omogočiti redni pregled stanovanja osebam iz prvega odstavka tega člena.
IV.	ČISTOČA, RED IN MIR
17.	člen
V	stanovanjski hiši in njeni okolici mora vladati red in mir, čuvati je potrebno javne naprave, otrc ka igrišča in zelenice.
Za navedeno so dolžni skrbeti stanovalci.
18.	člen
V	stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše se praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačko ali večje število ptičev sme imetnik stanovanjske pravice imeti le pod pogojem, da se s tem strinjajo prizadeti stanovalci hiše.
19.	člen
V	stanovanjski hiši, ki ima skupne prostore za pranje in sušenje perila sc sme perilo prati in sušiti samo v teh prostorih.
Ne sme se uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo čezmeren smrad, hrup ali motnje. Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo brezhibni gospodinjski stroji, ki morajo biti istočasno pravilno varovani, ni čezmeren, če ne moti stanovalcev v hiši.
Na skupinski hišni električni sistem ni dovoljeno priključevati nobenih električnih uporabnikov.
Z balkonov in skozi okna je prepovedano zlivati vodo, metati kakršnekoli predmete ali stepati preproge ter sekati drva ali drobiti premog v takih prostorih, ki niso za to določeni.
20.	člen
V	veže, hodnike, stopnišča in na dvorišča ni dovoljeno postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo prost prehod ali onemogočijo normalno uporabo prostora. Prav tako v teh prostorih ni dovoljeno puščati kakršnihkoli gorilnih predmetov.
Na mesta, ki niso za to določena, ni dovoljeno pritrjevati lepakov, pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati površino hiše.
V	vežah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog, predpražnikov, čiščenje čevljev ali drugih večjih predmetov.
21.	člen
Prepovedano je pljuvati po tleh in odlagati odpadke v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest.
Stanovalci, ki onesnažijo okolici) stanovanjske hiše, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti.
22.	člen
Hišni svet stanovanjske hiše določi primerno mesto za sušenje perila in pranje avtomobilov.
Pranje avtomobilov ni dovoljeno na prostoru, ki ni za to določen.
23.	člen
Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja.
Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mimo življenje. Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
24.	člen
Hišni svet stanovanjske hiše mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite ali enoto v hiši skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij ter drugih naravnih elementarnih nesreč.
25.	člen
Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah ali drugih naravnih nesrečah ravnati po navodilih štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti, ki usklajuje in vodi delo vseh štabov- in enot civilne zaščite v krajevni skupnosti.
26.	člen
Stanovanjska hiša ima enoto civilne zaščite ustanovljeno v skladu z načrtom civilne zaščite v krajevni skupnosti. Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj mora imeti pripravljeno potrebno opremo za izvajanje reševalnih akcij v primeru elementarnih naravnih nesreč ali vojnih akcij.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka pa mora imeti vsaka stanovanjska hiša priročna sredstva za gašenje požarov.
Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
—	komplet orodja za reševanje iz ruševin,
—	vsa potrebna sredstva za gašenje požarov,
—	potrebno število nosil in priročne lekarne ter komplete za dekontaminacijo,
—	potrebna sredstva za zatemnitev.
Natančna navodila o tem,, kaj vse se šteje za opremo in o količini te opreme izda občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
Opremo iz 2. odstavka tega člena zagotovi organizacija, ki upravlja stanovanjsko hišo, za njeno čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravljalec hiše.
VI.	VARNOSTNI UKREPI , 27. člen
Dimniki v stanovanjskih hišah morajo biti opremljeni z varnimi čistilnimi vratci in očiščeni v rokih in na način, kot to določajo posebni predpisi. Na posamezno tuljavo se sme v eni etaži priključiti le tri peči na trdo gorivo in po eno na olje oziroma plinsko gorivo,
28.	člen
Na pečeh in dimnih vodih ali ob njih ni dovoljeno zlagati drv ali drugih vnetljivih predmetov.
29.	člen
Lahko vnetljivih in eksplozivnih predmetov ni dovoljeno hraniti po takih mestih, kjer lahko nastane požar. V stanovanjski hiši ni dovoljeno vskladiščiti vnetljivih predmetov, kot to določajo posebni predpisi. V stanovanjski hiši je prepovedano prati z bencinom in polivati kurivo z vnetljivimi tekočinami.
30.	člen	1
Vključene električne in podobne naprave se ne smejo puščati brez nadzorstva.
31.	člen .
Podstrešja morajo biti zaklenjena, primerno urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi hišni svet stanovanjske hiše.
Na dvorišču stanovanjske hiše ni dovoljeno odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov.
32.	člen
Vhodna vrata morajo biti zaklenjena poleti med
22.	in 5. uro, pozimi pa med 21. in 5. uro.
Za poletje se šteje čas od 1. maja do 30. septembra.
33.	člen
Na dvorišču ali v skupnih prostorih je prepovedano igranje, ki ogroža telesno varnost ljudi ali poškoduje stanovanjsko hišo oziroma njeno okolico.
34.	člen
Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonih m terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padejo na tla.
VII.	UPRAVNI UKREPI
35.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvršujejo pristojne inšpekcije Skupščine občine Žalec.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
36.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec:
— če se ne ravna po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah.
37.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek upravljalec stanovanjske hiše:
1)	če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem-redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito 'cr-ravnanju v primeru naravnih in drugih nesrečah in v vojni in seznam stanovalcev (5. člen);	\rvr
2)	če ne prepove uporabo skupnih prostorov in naprav in ne poskrbi za odpravo in razkužitev ob poplavi ali izlivu talne ter fekalne vode;
*	3) če ne zagotovi rednih pregledov strehe, strelo-
voda, dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila ugotovljenih okvar (11. člen);
4)	če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih ter drugih hudih nesreč in vojnih akcij (24. člen);
5)	če podstrešje ni primerno urejeno, če so na podstrešju vnetljive snovi ali če podstrešje ni zaklenjeno (31. člen).
Z denarno kaznijo 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
38.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
1)	če v določenem roku ne obvesti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (6. člen);
2)	če nima na vhodnih vratih v stanovanje napisanega svojega priimka in imena (5. člen);
3)	če v stanovanju ali skupnih prostorih redi živali v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (18. člen);
4)	če cvetlični lončki ali zabojčki niso nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače padejo na tla, ulico ali dvorišče (34. člen).
39.	člen
Z 'denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec:
1)	če ne izvaja določil o izvrševanju hišnega reda (1. člen);
2)	če uporablja skupne prostore, naprave in opremo tako. da ovira druge stanovalce (9. člen);
3)	če v stanovanju ali skupnih prostorih redi živali v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (18. člen);
4)	če moti mir in počitek stanovalcem med 22. in
6.	uro (23. člen);
5)	če vpije ali kako drugače razgraja, onemogoča mirno življenje stanovalcev (23. člen).
40.	člen
Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec:
1)	če v stanovanju ročno pere, kuha ali suši večje kose perila, čeprav ima stanovanjska hiša skupne prostore za pranje in sušenje perila (19. člen);
2)	če uporablja stroje in druge naprave, ki povzročajo čezmerno smrad, hrup ali motenje (19. člen);
3)	če hrani vnetljive ali eksplozivne predmete na takih mestih, kjer lahko nastane požar (29. člen);
4)	če pere z bencinom v stanovanjski hiši ali poliva kurivo z vnetljivimi tekočinami (29. člen);
5)	če ne zaklene vhodnih vrat V času, ko morajo biti zaklenjena (32. člen).
41.	člen
Z denarno kaznijo do 100 dinarjev ge kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba:
1)	če ne skrbi, da je v stanovanjski hiši in njeni okplici snažno, da vlada red in mir, da se Čuvajo jgvne naprave, otroška igrišča in zelenice (17. člen);
2)	če seka drva ali drobi premog v prostorih, ki niso za to določeni (19. člen);
3)	če z balkona ali skozi okno zliva vodo, nesnago, vrže predmet ali stepa preproge ter druge predmete (19- Člen);
4)	če v vežo, hodnik, na stopnišča ali dvorišča postavi predmete, Ju tja ne spadajo in če na mesto, ki ni za to določeno pritrdi lepak, če riše ali piše po zidu ali kako drugače poškoduje površino hiše in če V vežah, hodnikih, stopniščih, čisti čevlje, stepa preproge ali kako drugače vrši čiščenja (20. člen);
5)	če odmetuje smeti ali odpadke zunaj določenih mest ali če onesnažuje okolico stanovanjske hiše, dvorišča, skupne prostore in tega takoj ne očisti (21. člen);
6)	če pere avtomobil na prostoru, ki ni za to določen;
7)	če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilne naprave in dimne vode (28. člen);
8)	če odloži na dvorišče ali zelenico papir, drva ali druge vnetljive predmete (21. člen).
Z denarno kaznijo do 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Za prekršek Iz tega člena lahko izterjajo pristojni inšpektorji denarno kazen takoj na mestu.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni vestnik Celje, št. 7/63).
43.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/77-6
Žalec, dne 7. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine 2elec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r.
V odloku o hišnem redu občine Vrhnika, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18/77, je nastala napaka, zato dajem na podlagi 174. člena poslovnika Skupščine občine Vrhnika
POPRAVEK odloka o hišnem redu
Zadnji odstavek 49. člena odloka o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 18-1220/77, z dne 14. 10. 1977 se pravilno glasi:
»Za prekrške iz tega člena lahko izterjajo komunalni redar in pristojni inšpektor denarno kazen takoj na mestu.«
St. 1/1-010-015/77
Vrhnika, dne 20. 10. 1977.
Sekretar
Skupščine občine Vrhnika
Drago Debeljak 1. r.
Stran
trgovskih, gostinskih in obrtnih lokalov in določb odredbe IzvrSnega sveta Skupščine občine Sežana
o poslovnem času trgovin z živili	1313
1238.	Odločba o razveljavitvi pravilnika o izobraževanju
Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor	1344
1239.	Odločba o ugotovitvi, da določba samoupravnega
sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu OZD Usnjena konfekcija Kamnik ni v nasprotju z zakonom	1344
1240.	Odločba o ugotovitvi, da določba zakona o gospo-
darjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ni v skladu z ustavo	1345
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1241.	Pravilnik za izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v bivalnem in naravnem okolju 1345
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1242.	Sklep o uskladitvi pokojnin med letom	1347
1234. Sklep o povečanju pokojnin s 1. Januarjem 1978	1347
1244,	Sklep o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času
od 1. 9. do 31. 12. 1977	1348
1245.	Sklep o izvolitvi predsednice sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 1348
VSEBINA
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1224.	Zakon o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju (prečiščeno besedilo)	1331
1225.	Odlok o potrditvi dogovora o temeljnih merilih za
ugotavljanje katastrskega dohodka	1349
1226.	Odlok o potrditvi statuta Zdravstvene skupnosti
Slovenije	1340
1227.	Odlok o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije	1340
1228.	Odlok o soglasju k statutu Zveze skupnosti za
varstvo pred požarom SR Slovenije	1341
1229.	Odlok o pristopu SR Slovenije k dogovoru o pre-
pustitvi Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo dela prispevka, ki ga mora vplačati v proračun federacije v letih 1978, 1979 in 1980	1341
1230.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, da sklene dogovor o izdelavi kompleksne geološke karte Jugoslavije	1341
1231. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem, protokola o preprečevanju onesna-
ženja Sredozemskega morja zaradi potapljanja odpadnih in drugih materialov iz ladij in zrakoplovov ter protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaženje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nesreče	1341
1232.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1469)	1342
1233.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1477)	1342
1234.	Odlok o izvolitvi dveh sodnikov Okrožnega sodišča
v Mariboru	1342
1235. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov In komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 1342
123«. Odlok o razrešitvi in o izvolitvi članov Odbora za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije	1343
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1246.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Regionalne
zdravstvene skupnosti Koper	1348
1247.	Statut Regionalne zdravstvene skupnosti Koper 1352
1248.	Sklep o sprejetju finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za leto 1977 (Novo mesto) 136«
1249.	Sklep o sprejetju finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1977 (Novo mesto) 1360
1250 Sklep o sprejetju finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za leto 1977 (Novo mesto) 1361
1251.	Sklep o sprejetju finančnega načrta Občinske zdrav-
stvene skupnosti Novo mesto za leto 1977 (Novo mesto)	1361
1252.	Sklep o sprejetju finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za leto 1977 (Novo mesto) 1361
1253.	Sklep o sprejetju finančnega načrta Regionalne
zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1977	1361
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1254.	Sklep o potrditvi odmikov od določil Generalnega urbanističnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljana (Glasnik, št. 6/66), sprejetih rezervatov tras avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest (Uradni list SRS, št. 17/74) ter določil odlokov o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in o določitvi območij za katere se Izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/68) za položitev dveh 1« KV kablov od RTF Polje do TP Kurja klavnica, Zalog in 1« KV od RTP Polje do TP 2 Zgornji Kašelj (Ljubljana)	1362
1255. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina (Brežice)	1362
1256.	Poročilo o Izidu referenduma v naselju Brezje v
krajevni skupnosti Velika Dolina dne 18. septembra 1977 (Brežice)	1363
1257.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega
računa za leto 1976 (Celje)	1363
1258.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lipa — Store (Celje)	1364
1259.	Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu center Celje — Staro mestno jedro (Celje)	1384
1260.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Cerknica za leto 1976	1364
1237. Sklep, da se ne začne postopek za oceno določb odloka Skupščine občine Sežana o poslovnem času
1981. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov In prispevkov za leto 197« (Cerknica)	1385
Stran
1262. Odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za flnan-ciranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za čas od 1. avgusta do 31.
decembra 1977	(Cerknica)	1365
1263.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalcev občine Cerknica	v letu 1977	1366
1264.	Odlok o hišnem redu (Cerknica)	1366
1265.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in
izkoreninjenje	stekline (Cerknica)	1369
1266.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in
dopolnitve urbanističnega programa občine Cerknica — industrijske cone v Podskrajniku (Cerknica)	1370
1267. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 25. septembra 1977 za uvedbo samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo za linancirunje modernizacije krajevne poti od ceste II. reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo ter za financiranje ureditve kana-
lizacije skozi naselje Malo Mlačevo	(Grosuplje)	1370
1268.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Laško za leto 1977	1370
1269.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
komunalne skupnosti za območje občine	Litija	1371
1270.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne
skupnosti Ljubljana Bežigrad	1374
1271.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad	1378
Stran
1272. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih" interesnih skupnosti na področju družbenih dejav-
nosti v občini Ljubljana Moste-Poljc	1379
1273.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo-
bodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske Člane (Ljubljana Moste-Polje)	1380
1274.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj (Ljubljana Moste-Polje)	1382
1275.	Odlok o dopolnitvi odloka o urejanju in varstvu
okolja v občini Sevnica	1382
1276.	Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini
Sevnica	1383
1277.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice	1385
1278.	Poslovnik Skupščine občine Vrhnika	1386
1279.	Odlok o obvezni priključitvi hišne kanalizacije na
javno kanalizacijsito omrežje v Levcu in Drešinji vasi (Žalec)	1415
1280.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroš-
kih komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1977 (Žalec)	hib
1281.	Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov
za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj za leto 1977 (Žalec)	1416
1282.	Odlok o hišnem redu (Žalec)	1417
— Popravek odloka o hišnem redu (Vrhnika)	1420

*
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSlč. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava, Ljubljana, Veselova n, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, prekUcl In naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, St. 421-1/72
*