Ime Kentavrov in konji v robiški pravljici
IME KENTAVROV IN KONJI V ROBIŠKI PRAVLJICI
Milko Matičetov
V zadnjem delu pravljice, ki sem jo 1951 zapisal na Robediščih in
odstopil T. Logarju, da jo je v izpopolnjeni transkripciji objavil v SR IV,
1951, 234—7, vidi M. Grošelj (SI. Et. V, 1952, 195—6) »najboljše potrdilo
za Kretschmerjevo razlago imena Kentauros« (Kevreo) + âvça'- »tisti, ki
biča vodo«). Junak pravljice čaka, zavezan v vreči, kdaj ga bodo vrgli
v vodo, in premoti neumnega gospoda, da zleze v vrečo, sam se pa od-
pelje z njegovo kočijo in parom konj. Začudenim vaščanom je potem
natvezel tole: »Ko ste me noter vrgli, sem našel bič in sem začel mlatiti.
Mlatim, mlatim in sem izmlatil ven tele konje...«
Bolte in Polivka, Anmerkungen zu den KHM der Br. Grimm II, n. 61,
navajata skoraj 200 variant, kjer se ta motiv — ff v njunem pregledu —
pojavlja ne samo po vsej Evropi, ampak v Aziji, v Afriki in celo v
Ameriki. Po Aamejevem klasifikacijskem sistemu — Aarne-Thompson,
The Types of the Folk-Tale (FFC 74) — je to tip št. 1535. Pravljico
poznamo tudi na Slovenskem v več variantah, ki so izšle od 1850 sem
(gl. Trdina, ZD IV, Lj. 1952, 365—6).
Junak dobi svinje, ovce, govedo. Konji so velika redkost in zdajle
poznam poleg robiške variante samo še en tak primer z Bavarskega
(R. Köhler, Kleinere Schriften I, 241). V ti dve, med sabo zemljepisno in
vsebinsko oddaljeni varianti (pa morda še v kako drugo, meni neznano
239
Milko MadčetoT
in nedostopno), je konj najbrž zašel le po naključju. V starejših, lite-
rarno sporočenih variantah konja v tej zvezi ne srečamo nikoli. V verzi-
ficiraui lat. zgodbi De Unibove iz lO./ll. stoletja se junak vrne v domačo
vas s čredo svinj. Prav tako v zbirki Nachtbüchlein V. Schumanna iz
leta 1559, medtem ko Straparola (1550 — Le piaceooli notti I, 3) in nje-
govi posnemovalci govore o ovcah. Kasneje se pojavi govedo, konj pa
menda šele prav nazadnje.
Bič robiške variante ima korelat v najbližji, Gabrščkovi varianti z
Livka (Nar. prip. v soških planinah.- Gorica 1910, št. 33), kjer eden od
dveh junakovih bratov nevoščljivcev pravi: » Jaz poskočim prvi [v vodo] ;
veliko palico vzamem, da... priženeva več [volov] iz vode.« V obeh
variantah bič in palica rabita za isto stvar — za poganjanje živine. Da
bi bil junak bičal (»mlatil«) ravno vodo, tega nam tekstna analiza ne
dovoli sklepati.
Prav tako ne bi mogli reči, da imamo pred sabo »etiološko pripo-
vedko«. V vseh variantah te najmanj tisoč let stare šaljive zgodbe junjik
lahkoverneže prepriča o nečem, v kar sam ne verjame. Etiološki moment
— če sploh smemo o njem govoriti — je močno zabrisan in seveda ni
vezan samo na konja. Že Unibos je svojim nasprotnikom sugeriral, da so
v šumenju morskih valov slišali — svinjsko kruljenje. In svinje naj bi
bile nastale iz peska na morskem dnu tudi po zatrdilu junaka neke
gaskonjske pravljice iz 19. stoletja (Köhler, n. d., 249). Vendar ni izklju-
čeno, da to, kar vse variante rišejo kot potegavščino — češ da je voda le
fluidna zavesa ali pa španska stena, ki zakriva drugo, čudežno deželo,
polno živali — ni bilo tudi resnejša zadeva v neki starejši fazi ljudskih
verovanj (prim. Bolhar, SIod. nar. pravljice, 1952, 71).
Po vsem tem bo nemara najnaravnejši takle sklep: konj je d robiški
pravljici le po naključju in kasno nadomestil neko drugo žival, zato ne
more pričati ne za Kretschmerjeoo razlago imena Kentauros ne proti
njej.
Résumé
A PROPOS DU NOM DE CENTAURE
Dans cette meme revue (V, 1952, 195—6), M. Grošelj a exprimé l'hypo-
these qu'un conte slovene, noté par M. Matičetov et publié par T. Logar,
pourrait appuyer l'étymologie du nom de Centaure, proposée par P. Kret-
schmer. Gioita 10, 50 ss. Le conte en question répond a B oit e - P oliv k a
U, No. 61 et a Aarne-Thompson, type No. 1535. Dans presque toutes les
autres variantes — soit Slovenes soit étrangeres — il ne s'agit que de cochons,
de moutons ou de boeufs^ ce ne devra etre qu'assez tard et par hasard que le
cheval soit entré dans la variante slovene; l'opinion que le conte en question
puisse appuyer l'explication de K r e t s ehm e r du nom de Centaure, ne pourra
donc pas se maintenir.
240