PRIMORSKI DNEVNIK
Postoma plačana v gotovini /'i	'Af\ I*
Abb. postale I gruppo -	4rU 111*
Leto XXH. St. 60. (6347)
TRST, sobota, 12. marca 1966
POS VETO VANJE O STALIŠČU DO DE GAULLOVEGA PISMA
V torek se bo zaključila debata o zaupnici vladi levega centra
Poziv vodstva KPI za razpravo o «nevarnostih» združitve med PSI in PSDI-Zasedanje o težavnem finančnem stanju pokra j in-Danes začetek sejma v Veroni
RIM, 11. — Dopoldne se je predsednik vlade Moro sestal 1 Nennijem, s Fanfanijem, Tavianijem in Tremellonijem, da se dogovori o italijanskem odgovoru na pismo de Gaulla glede NATO. Iz krogov zunanjega ministrstva se je izvedelo, da bo javno odgovoril na francosko stališče glede NATO Moro v torek popoldne v poslanski zbornici, ko bo odgovarjal na izjave poslancev glede vladne politike. Hkrati opozarjajo v krogih zunanjega ministrstva na zadnjo Morovo izjavo v senatu, kjer je poudaril zvestobo Italije atlantskemu zavezništvu.
Načelniki skupin v poslanski zbornici so se danes dogovorili, da se bo debata o 'zaupnici vladi nadaljevala v soboto in v ponedeljek, zaključila pa se bo v torek popoldne z Morovo izjavo in glasovanjem. Poslanska zbornica bo takoj nato pričela razpravo o proračunu, da jo zaključi še Pred velikonočnimi prazniki.
V začetku današnje debate v
poslanski zbornici je tajnik PS Dl Tanassi ostro odgovoril na obdolžite v tajnika PLI Malagodija, češ da naj molči, ker je bil «ca-pomanipolo della milizia* Tanassi je dejal, da je to »umazana laž», in dokazal, da ni bil nikoli član fašistične stranke, ter da je bil vedno antifašist.
Drugače pa niso danes posegli v razpravo vidnejši predstavniki strank, in nihče ni sprožil zanimivejših problemov, z izjemo nekdanjega predsednika vlade Leo-neja, ki se je oglasil po daljšem času in ki je obširno govoril o nujnosti rešitve cele vrste vprašanj Govoril je o izvedbi ustave glede referenduma, o obnovitvi
.....................
IZKORIŠČANJE TEŽAV S PREHRANO
..... " 1
Nove demonstracije v Zahodni Bengaliji
Do včeraj je bilo med neredi 24 mrtvih
KALKUTA, 11. — Davi so bili v Kalkuti novi neredi. Policaji in vojaki so streljali na demonstrante, ki so zažgali nekatere tramvajske vozove. Prekinjen je tudi železniški promet. 24-urna protestna stavka proti prehranjevalni politiki vlade, ki so jo organizirale skrajno levičarske organizacije, se je končala davi. Med neredi, ki So bili te dni v raznih krajih Zahodne Bengalije in v Kalkuti, je bilo 18 mrtvih.
Predsednik zahodnobengalske vlade Sen je časnikarjem izjavil, da so poslali v Bengalijo vojaške enote. Agenti so pri razganjanju demonstrantov uporabljali palice, solzilne bombe in so nato tudi streljali. Eri današnjih neredih je bilo pet mrtvih in deset ranjenih.
Na letališču v Kalkuti so davi Ukinili vse mednarodne polete in tudi nekatere notranje. Potnike so Pridržali v uradih letališča, ker hi bilo varno potovati z avtomobilom z letališča v mesto.
V Novem Delhiju je predsednica vlade indira Gandhi pozvala člane opozicije, naj sodelujejo pri tatiranju nasilja. Izjavila je, da bodo izvedli najboljši sistem razdeljevanja živil, toda to ne bo hlogoče, če se bodo nadaljevali neredi, ali če se bo uničevalo državno imetje.
Notranji minister Nanda in minister za prehrano Subramaniam bosta prišla jutri z letalom v Kalkuto.
Neredi so bili tudi v Pundžabu tn Amricaru, kjer se je policija spopadla s študenti. Ranjenih je bilo 25 študentov in šest policajev. Študentje so protestirali pro-ti predlogu vlade, naj področje Sik postane zvezna država.
Francoska delegacija v OZN je sporočila, da je francoska vlada sklenila poslati Indiji v obliki dvostranske koncesije pomoč v Vrednosti treh milijonov dolarjev. Poslali bodo 5.000 ton mleka v Prahu in 100 ton praškov proti nirčesu.
Tudi kuvajstka delegacija je sporočila, da bo Kuvajt poslal Indiji pomoč v vrednosti 300.000 dinarjev (okoli milijon dolarjev).
rane pred letom 1947: postopno de-blokiranje v štirih letih začenši s stanovanji z manj številnimi družinami. Manj premožni stanovalci imajo možnost zahtevati odložitev deblokade na naslednje leto. Znižanje davkov lastnikom stanovanj z blokirano najemnino.
2.	Najemnine, ki so bile blokirane med leti 1947 in 1963: deblokada bi se izvedla istočasno s prvo deblokado za stanovanja, ki so bila dana v najem pred letom 1947.
3.	Zagotovilo, da stanovalci ostanejo v stanovanju z večletnimi pogodbami.
4.	Pravična višina najemnine za lastnika in najemnika.
Deblokada in nova ureditev najemnin se ne tiče samo stanovanj, temveč tudi prostorov, ki so določeni za trgovine in hotele.
OZN in Nemčija
NEW YORK, 11. — Na zahtevo bolgarskega delegata v varnostnem svetu so objavili kot uraden dokument nedavno zahtevo Vzhodne Nemčije za sprejem v OZN. O tej zahtevi bodo vrejetno razpravljali na seji varnostnega sveta prihodnji teden, ko bo ta razpravljal o Cipru.
Glede Cipra je U Tant zahteval podaljšanje mandata varnostnih sil za drugih šest mesecev. Hkrati pa poudarja, da OZN ne more sama financirati operacij varnostnih sil.
Vprašanje najemnin zopet v ospredju
RIM, 11. — Z obnovitvijo vladne ^Javnosti prihaja zopet v ospredje vPrašanje najemnin. Vprašanje podaja toliko bolj aktualno, ker so tekli že trije meseci po zadnjem podaljšanju blokade, ne da bi Usšli kakršnokoli rešitev. Najemni-n* so bile blokirane do 30. junija Jega leta. Danes je o tem razpravna! državni svet za gospodarstvo *h delo, ki mora izreči svoje mnenje ter tudi proučiti in primerja-® zakonodajne sisteme, ki veljajo Rlede tega v drugih državh.
Sedaj gre za to, da se pripravi hova ureditev glede najemnin. Pra-v°sodnt minister je že pripravil d®črt zakona in ga bo baje pred-°*H na eni prihodnjih sej vlade, v®rjetno konec tega meseca ali v *®četku aprila. Kmalu zatem bo j^črt predložen poslansai zbornici JJ1 o njem bo razpravljala posebna *°misija.
Pravosodni minister je pri pripravi načrta upošteval zaključke °dbora izvedencev, ki so ga imenovale štiri stranke vladne večine, ^dbor se je do neke mere spora-*hmel o naslednjih predlogih:
L Najemnine, ki so bile bloki-
SOFIJA, 11. — Bolgarska tiskovna agencija poroča, da Je bil prvi tajnik centralnega komiteja bolgarske komunistične stranke Todor Živkov ponovno izvoljen za predsednika vlade.
kazenskega zakonika, ustreznem zakonu o državljanstvu, predvideni pomilostitvi, vprašanjih javne uprave itd. Leone je ugotovil, da ja treba poleg programov glede gospodarstva izdelati tudi program, na osnovi katerega se bodo rešila vprašanja moralnega značaja, tako kot ustrezajo sedanjim okoliščinam, in to ne pod pritiskom škandalov ali razburjenega javnega mnenja.
Vodstvo KPI je dopoldne zaključilo sejo, po kateri so izdali poročilo, v katerem obsojajo vodstvi PSI in PSDI, ki hočeta naglo izvesti »socialdemokratsko združitev* in se pri tem izogniti celo dejanski razpravi v strankah o njeni socialni in politični vsebini. Vodstvo je pozvalo vse organizacije partije, da organizirajo široko razpravo o enotnosti borb in o nevarnosti, da se s socialdemokratsko operacijo razbije enotnost delavcev.
V Bordigheri je bilo izredno zasedanje predsednikov pokrajin iz vse Italije, posvečeno izključno težavnem« stanju financ krajevnih uprav. Predstavnik vlade, podtajnik ministrstva za notranje zadeve Gaspari je govoril o izredno visokih dolgovih pokrajin, zaradi česar rešitev ni lahka. Treba jo je iskati v novem pojavu italijanskega življenja, ki ga predstavljata programiranje, s čemer se hoče odstraniti zapravljanje in u-vesti organski razvoj, in da je treba krajevne finance uskladiti s potrebami vse države.
Predsednik zveze italijanskih pokrajin odv. Cattanei, pa je u-gotovil, da bo delovanje zveze v skladu z načeli levega centra. Do sedaj nista parlament in celotna država pokazala vidnejšega zanimanja, da bi krili deficit krajev-
Pred pogajanji za avstrijsko vlado
DUNAJ, 11. — Izvršni svet avstrijske socialistične stranke je imenoval odbor za pogajanja, ki ga sestavljajo predsednik stranke Pitter-mann, zunanji minister Kreisky in podpredsednik štajerske deželne vlade Schachner. Pogajanja z ljudsko (demokristjansko) stranko, ki je zmagala na nedeljskih volitvah, se bodo začela prihodnji teden.
Kakor je bilo že javljeno, sestavljajo odbor za pogajanja ljudske stranke kancler Klaus, predsednik poslanske zbornice Maleta in glavni tajnik stranke Withalm.
renče z železnico ter reorganizacijo nadzomištev za motorizacijo.
Minister za delo Bosco je sklical za jutri sestanek s sindikalnimi organizacijami elektriških podjetij o obnovitvi delovne pogodbe. Danes so se sestala vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij gradbenih delavcev FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FENEAL-UIL, ki so proučila rezultate zadnje stavke 8. marca in ki so sklenila, da se ponovno sestanejo prihodnji teden, da se dogovorijo o najučinkovitejšem načinu nadaljnje borbe.
V ponedeljek, 14. marca bodo »stavKali* vsi cirkusi v Italiji, ki ne bodo imeli predstav, da protestirajo proti nediskriminiranemu prihajanju tujih cirkusov v Italijo. S tem hočejo tudi opozoriti ministrstvo za predstave in turizem na zelo težaven finančni položaj vseh italijanskih cirkusov. iiiiiiiiiimniiiiiiimiiiiiiiniiiiiHimiiHHiiiiiiiuiiimijmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinmaiiiiiKiHiiMiiiHiiiiiioNiiiiniiiiminiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiitiiiiiiiiii
V INDONEZIJI VEDNO B0U NAPETO
Obsodbe v Havani
HAVANA, 11. — Vojaško sodišče v Havani je danes objavilo razsodbo v razpravi proti sedmim osebam, ki so obtožene, da so pripravile zaroto za umor Fidela Castra. Glavna dva obtoženca je sodišče obsodilo na 25 let zapora vsakega. Druga dva obtoženca sta bila obsojena na 20 let zapora, eden na deset let, zadnja dva pa sta bila oproščena.
Načrt zarote je določal umor Fidela Castra, nekaj ur potem pa bi morala ameriška vojska zasesti Kubo. Zaroto so pripravljali sporazumno z ameriško tajno službo.
ZAKLJUČEK SEJE CK ZKJ POD RANK0VIČEVIM PREDSEDSTVOM
Poročilo Veljka Vlahoviča Kardelj: Reforma je globoko družbena
V razpravo so posegli Crvenkovski, Komar, Dugonjič in drugi - Sklepi seje bodo objavljeni danes
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Centralni komite ZKJ je pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča nadaljeval danes svojo tretjo sejo, na kateri je povzel razpravo o nalogah Zveze komunistov
o izvajanju gospodarske reforme in sprejel zadevne sklepe, ki jih je pripravila posebna komi-
sija. Predlog komisije je bil po pripombah in predlogih članov CK ponovno revidiran in predložen v novi verziji. Sklepi temeljijo, kot je poudaril tajnik CK ZKJ Vlahovič, na smernicah, ki jih je nakazal 8. kongres glede nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja in na besedah generalnega tajnika Tita na začetku plenarne seje 25. februarja letos.
Sklepi se nanašajo na najvažnejša vprašanja in na način njihovega reševanja. Poudarja se zahteva po odločnosti in enotnosti pri premagovanju odpora nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in neposredne demokracije in povečanja odgovornosti ljudi, ki so na vodilnih položajih, posebno
Sukamo očita vojski popustljivost med desničarskimi demonstracijami
Pozval je ministre, ki ne odobravajo njegove politike, naj zapustijo vlado - Včeraj nove demonstracije proti vladi
nih ustanov, čeprav gre v bistvu « njim je nastopila vojska za drugo obliko državnega dolga. Okoli predsednikove palače Primanjkljaj nastaja zaradi ne-j Okrepili varnostno stražo. Od-urejenega davčnega sistema, raz-! delki vojske ob podpori oklep-bitega in anahronističnega siste- nih vozil so postavili na ulicah,
DŽAKARTA, 11. — Tudi danes je veliko število desničarskih študentov demonstriralo po ulicah prestolnice proti vladi. Demonstranti so ustavljali avtomobile in rezali gume. Pro-
ma zakonov. Ne zadostujejo izredni ukrepi, temveč je treba izvesti reorganizacijo v vsedržavnem okviru. Odv. Ferrara je nato v uvodnem poročilu predlagal vrsto ukrepov, s katerimi naj se ozdravijo proračuni pokrajin.
Na Montecitoriu se je sestal izvršni odbor medparlamentarne 1-talijansko-poljske skupine, ki je razpravljal o vabilu poljskih poslancev na štiridnevni obisk Poljske. Predsednik, demokristjan Ric-cio je sicer sprejel vabilo, vendar pa je tudi govoril o odnosih med poljsko Cerkvijo ter državo in o svobodi v Poljski. Delegacija bo obiskala Poljsko prihodnji mesec, medtem ko so prvotno predvidevali, da bo od 20. do 24. marca.
Minister za kmetijstvo Restivo bo jutri popoldne odprl 68 mednarodni kmetijski sejem v Veroni, na katerem razstavlja 4.200 podjetij, med katerimi 1250 iz tujine. Velesejem bodo med drugimi osebnostmi obiskali tudi ministri za kmetijstvo Belgije, Nemčije, Francije ter vodilni funkcionarji ja kmetijstvo evropske gospodarske skupnosti.
V Rimu se je na sedežu zveze italijanskih trgovinskih zbornic sestala komisija za zemeljske prevoze, kateri načeluje predsednik tržaške trgovinske zbornice dr Caidassi, in ki je razpravljala o težavnem položaju podjetij, ki vzdržujejo javne avtobusne proge. Zahtevali so širšo preureditev sistema in odnosov med raznimi prevoznimi sredstvi, istočasno pa tudi vrsto takojšnjih ukrepov za ureditev licenc, zmanjšanje konku-
ki peljejo do vladne palače, bodečo žico. Vojaki so odvračali vse osebe in avtomobile, ki so bili v notranjosti varnostnega, področja okoli predsednikove' palače. Vse te ukrepe so sprejeli, da preprečijo, da bi demonstranti motili današnjo sejo vlade, ki je bila določena za da* nes. Kljub demonstracijam je ministrom uspelo priti v palačo. Nekateri so prišli v zgodnjih jutranjih urah pred koncem policijske ure. Drugi so bili vso noč v predsednikovi palači. Nekateri pa so prispeli z vojaškimi helikopterji.
V indonezijski prestolnici sprejemajo s skeptičnostjo trditve iz Sin-gapura, da so protikomunistični generali dali Sukamu ultimat in ga pozvali, naj v sedmih dneh odstavi zunanjega ministra Subandria, pro. ti kateremu so desničarski študenti organizirali v teh dneh protestne demonstracije.
Kakor znano, je predsednik včeraj pozval voditelje osmih političnih strank, naj posredujejo pri študentih, da končajo protivladne demonstracije, ki so se začele 21. februarja, ko so bile izvršene spremembe v vladi. Zatrjuje se, da so voditelji osmih strank s svoje strani zahtevali od Sukarna, naj uradno prepove komunistično stranko.
Prva seja vlade po zadnjih spremembah, je bila nepričakovano kratka. Dvajset minut potem, ko se je začela, so Sukamo, Suban-drio in pomočnik predsednika vla-
iiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
SPOR V ATLANTSKEM ZAVEZNIŠTVU
Posvetovanje delegatov NATO brez navzočnosti Francije
Francoska spomenica italijanski in belgijski vladi
PARIZ, 11. — Glavni tajnik zunanjega ministrstva Herve Alphand je sprejel danes popoldne ita* lijanskega poslanika v Parizu For-narija, kateremu je izročil spomenico francoske vlade, ki obrazlo-žuje praktične ukrepe, ki jih namerava Francija izvesti, da uveljavi svojo neodvisnost v okviru NATO.
Francosko zunanje ministrstvo je izročilo spomenico tudi belgijskemu poslaništvu v Parizu. Predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da «vojaška integracija pomeni za vse članice a-tlantskega zavezništva, in še posebej za majhne države, temelj za organizacijo njih obrambe«. Predstavnik je dodal, da francosko spomenico sedaj proučujejo. Belgija sicer želi, da zavezništvo postane dinamično, ostane pa zvesta atlantskemu zavezništvu in vsem podpisanim obveznostim v okviru wa-shingtonske pogodbe.
Voditelji stalnih delegacij držav NATO so se danes popoldne sestali v Parizu ob odsotnosti francoskih predstavnikov. Govorili so o posledicah, ki Jih bo imel za NATO francoski sklep, da se umakne iz poveljstev NATO. Zatrjuje se, da so posvetovanja potekala «zelo objektivno«, ne da bi posamezni pred-
stavniki zavzeli kakršnokoli stališče. Sestanku ni predsedoval noben delegat, ker je šlo samo za Informativno posvetovanje. Verjetno se bodo delegati tudi v naslednjih dneh posvetovali o nastalem položaju.
Zahodnonemški kancler Erhard Je danes poročal voditeljem treh parlamentarnih skupin o vsebini pisem, ki sta si ju izmenjala z de Gaullom.
Bivši zahodnonemški kancler Adenauer je ob zaključku svojega bivanja v Parizu izjavil, da bo nova francoska politika v zvezi NATO lahko vplivala na francoskonemške odnose.
ZDA in Kitajska
VVASHINGTON, 11. — Ameriški državni departma je sporočil, da so razširili sektor oseb, ki lahko dobijo potni list za komunistične države, t. j, za Kitajsko, Albanijo in Kubo, in sicer bodo odslej lahko dobili potne liste tudi docenti, zdravniki in znanstveniki.
Predsednik univerze v Akromu v državi Ohio Norman Auburn je že dobil potni list za Kitajsko in Albanijo in sedaj čaka na kitajski in albanski vizum. Ce bo dobil vizum, bo odpotoval poleti na Ki-
tajsko, da prouči kitajski sistem višjih šol.
V	četrtek bo v Varšavi nov sestanek med ameriškim in kitajskim poslanikom (to bo 129. sestanek). Pričakujejo, da bo kitajski poslanik morda kaj sporočil, ali namerava kitajska vlada sprejeti novo washingtonsko politiko, ki jo imenujejo «priprta vrata«, ki naj omogoči obiske kvalificiranih oseb na podlagi vzajemnosti.
V	senatnem zunanjepolitičnem odboru se nadaljuje razprava, med katero govorijo zlasti o ameriški politiki v Vietnamu in o odnosih do Kitajske. «New York Times« piše, da senator Fulbright in zunanjepolitični odbor delata veliko korist, ko skušata to pot nekoliko osvetliti to, kar je za ZDA «temna in skrivnostna zemlja«. List se strinja s tem, kar sta izjavila profesorja Barnett In Fairbank ki sta poudarila, da je ((izolacija še povečala napadalnost Pekinga«. List takole zaključuje: «Boljše razumevanje Kitajske, kakor ga išče senator Fulbright, bi morda omogočilo, da ameriška politika postane bolj sodobna, kakor je sedaj. Nekoč so si ZDA pridobile prijateljstvo Kitajske, s tem da so sprejele politiko odprtih vrat in da so imele odprta vrata. Na kak način, tudi z ((odločnostjo, ki naj se podpre s silo«, kakor je včeraj izjavil Fairbank, je l 'ia vrata znova odpreti, da se Kitajska pojavi na svetovni pozor-nici.»
de Salek zapustili palačo s helikopterjem.
Seji je prisostvovalo nekaj nad polovico članov vlade. Med drugimi je bil odsoten tudi poveljnik vojske general Suharto, ki je baje bolan.
Na kratki seji je Sukamo kritiziral vojsko, ki ne nastopa dovolj odločno proti desničarskim študentom, ki organizirajo kontrarevolucionarne demonstracije, na katere hujskajo imperialisti In kolonialisti. Opozoril je na nevarnost politične cepitve v vladi in je izjavil, da morajo tisti ministri, ki ne mislijo odobravati njegove politike, oditi.
Kitajsko zunanje ministrstvo je v Pekingu izročilo indonezijskemu poslaniku noto, s katero odločno protestira proti napadu na urade kitajskega trgovinskega predstavništva in na poslaništvo v Džakarti. Kitajska vlada zahteva opravičilo od indonezijske vlade, zdravniško nego za člane kitajskega osebja, ki so bili ranjeni, strogo kaznovanje krivcev, vrnitev kitajske zastave, ki so jo odnesli demonstranti, odškodnino za škodo in jamstvo proti ponovitvi podobnih incidentov.
Ameriški poslanik v Džakarti je tudi izročil protestno noto zaradi napada na ameriško poslaništvo med demonstracijami, ki so bile v torek.
Kitajska nota ganski vladi
AKRA, 11. — Kitajski odpravnik poslov v Akri je izročil danes noto osvobodilnemu svetu, v kateri izjavlja, da je kitajska vlada ((prisiljena sprejeti« odpoklic vseh svojih izvedencev in tehnikov Iz Gane. Kitajska vlada predlaga ganskim oblastem, naj odkupijo material in opremo, ki Ju je dobavila Kitajska, in naj to potrdijo kitajskim tehnikom, ki so ostali v Gani, da pripravijo inventar. Kitajska nota dodaja, da si morajo oblasti Gane prevzeti vso odgovornost za varnost kitajskih izvedencev, dokler ne bodo zaključili teh formalnosti.
Nota dodaja, da je pekinška vlada zaradi sovražnega stališča oblasti Gane zahtevala zmanjšanje števila osebja svojega poslaništva v Akri. Nato pravi, da so ganske oblasti postavile 28. februarja dvojno zahtevo: vsi kitajski tehniki v Gani morajo takoj zapustiti Gano in osebje kitajskega poslaništva v A-kri se mora takoj zmanjšati na 18 oseb .
Kitajska vlada pošilja formalni protest ganskim oblastem proti tem zahtevam, ki so v nasprotju s sporazumom o gospodarskem In tehničnem sodelovanju med obema državama. Zatem pravi nota, da so bili dva kitajska izvedenca, en diplomat in en tolmač 27. februarja aretirana in surovo pretepanl.
Nota omenja, da so kitajski izve denci v Gani delali zlasti pri graditvi dveh industrijskih komplek sov:	tovarne tkanin in tovarne
svinčnikov. V Gano je že prišlo 7000 ton materiala za tovarno tkanin In 1000 ton materiala In opreme za tovarno svinčnikov.
namcev niso še znane. Pravijo, da so rešili do sedaj 128 braniteljev taborišča. Ameriška letala «B-52» so danes bombardirala osvobojena področja blizu kamboške meje.
V Danangu so južnovietnamski vojaki in študentje demonstrirali iz protesta proti odstavitvi generala Ti. V mestu je zelo napeto, tako da so odredili pripravljenost ameriških vojakov. Vse javne lokale so zaprli in vojaki so dobili u-kaz, naj ostanejo v vojašnicah.
General Ti bi moral priti danes v Quang Ngai, da prisostvuje neki vojaški paradi, toda njegov avtomobil se je vrnil v Sajgon, potem ko je že prispel na letališče, od koder je imel general odpotovati z letalom v Quang Ngai.
Danes je sajgonski radio oddajal sporočilo vojaškega vodstva, s katerim javlja, da je vodstvo sprejelo zahtevo generala Ti, naj ga upokojijo za nedoločen čas iz zdravstvenih razlogov General Ti je imel velik političen vpliv tudi zunaj vlade in je imel največje priložnosti, da izvrši morebitni državni udar. Obtožili so ga nepokorščine in da ni obveščal osrednjih oblasti o svojih pobudah v severnih pokrajinah, ki so bile pod njegovim poveljstvom. Sedež njegovega poveljstva je v Danangu, kjer je
40.000	ameriških vojakov.
Skupine partizanov so danes napadle z bombami neko restavracijo v Fu Cuong 32 kilometrov severno od Sajgona. Ubitih je bilo sedem oseb, 54 pa ranjenih.
Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo protest proti nediskriminiranemu bombardiranju ameriških letal v Južnem Vietnamu. V protest poudarja, da so ame. riški bombniki «B 52« bombardirali gosto naseljena področja in pobili mnogo civilistov.
članov CK. CK je po seji 26. februarja prejel številna pisma, v katerih člani Zveze komunistov in nečlani opozarjajo na razne slabosti in negativne pojave Večina pisem je od nečlanov zveze. To kaže, je poudaril Vlahovič, da so številni ljudje, ki niso člani zveze, dejansko komunisti, ljudje, ki sprejemajo linijo zveze in se žele afctivi»o zavzeti za uresničenje te linije. To kaže, je poudaril Vlahovič, da so zunaj zveze ljudje, ki so boljši komunisti kakor nekateri člani zveze. To postavlja pred zvezo tudi določene naloge. V sklepih niso zajeti predlogi, ki se nanašajo na področje izven gospodarstva. O vseh predlogih bo CK razpravljal na prihodnjih sejah.
V	sklepih se posebno poudarja vprašanje investicij, ki morajo v bodoče biti pod neposrednim nadzorstvom delovnih ljudi. Glede deviznega režima so v sklepih prikazana samo načelna stališča, medtem ko je podrobna obdelava teh vprašanj prepuščena organom državne uprave. Zatem je poudarjena potreba, da se v gospodarskem sodelovanju z inozemstvom še bolj poveča pravica delovnih organizacij. Posebno ooelavje je posvečeno nagrajevanju In sistemu cen.
V	pismih, ki jih je CK prejel od članov in nečlanov, se zahteva, kot je poudaril Vlahovič, nadaljnji razvoj samoupravljanja, delitev dohodka, hitrejša reorganizacija služb, ki ne ustrezajo današnjim nalogam, opozarja se na šovinistične pojave in zahtevajo se energični ukrepi proti tem pojavom. Dalje se v pismih poudarja potreba poostritve osebne in družbene odgovornosti članov zveze, zlasti voditeljev. Iznašajo se nepravilnosti glede kadrovske politike v delovnih organizacijah, komunah, neenako ravnanje z delavci, proizvajalci in nameščenci, zloraba položaja in podobno. Vlahovič je poudaril, da jugoslovanska javnost z nestrpnostjo pričakuje objavo sklepov. Od komunistov se pričakuje aktivnost in da se ob podpori delovnih ljudi brezkompromisno zavzemajo za popolno izvajanje gospodarske reforme.
Po uvodnih besedah Vlahoviča je v razpravi sodelovalo štirinajst članov CK, ki so med drugim predlagali, da se v sklepih nekatera vprašanja jasneje in točneje definirajo. Ugotovljeno je, da so vprašanja, za katera niso najdene enotne rešitve. Javljajo se razni pritiski in poskusi, da se posamezni lokalni in nacionalistični interesi prikažejo interesi prikažejo kot načelni interesi. Cer-venkovski je med drugim opozoril na nevarnost pacifizma in poskusov, da se posamezni skupinski in interesi kolektivov dvignejo na stopnjo socialističnih načel. Nacionalizem, je poudaril Cervenkovski, je negle-de na to, ali gre za malšoteviini, oziroma mnogoštevilni, narod vedno nevaren za razvoj socialističnih odnosov. Nacionalizem malega naroda je prav tako nevaren kot nacionalizem velikega naroda, ker stremi za avtarhijo.
Drugi udeleženci v razpravi so se zavzeli za svobodnejši režim cen, za decentralizacijo deviznih sredstev, za revizijo sklepov o začetih investicijskih objektih, za katere niso zajamčena sredstva. Slavko Komar je predlagal, naj komunisti sodelujejo v zastopniških organih uprave, zbornicah in drugih organih in da morajo imeti v svojem delu vedno pred očmi samoupravna načela.
Rato Dugonjič je dal več načelnih pripomb na besedilo predloženih sklepov In dejal, da nekatera vprašanja, ki se v svetih obravnavajo, spadajo v pristojnost organov skupščin in v zvezi s tem dodal, da bi bilo nepriporočljivo, če bi tako metodo dela pričeli uporabljati republiški komiteji. Dugonjič je poudaril, da bi bilo napačno sprejeti geslo, naj vsak pometa samo pred svojo hišo to je, naj se nihče ne meša v druge republike, kajti jugoslovanski interesi so skupni interesi, so interesi vse Jugoslavije. Ne moremo dovoliti, je poudaril Dugonjič, da vsak dela v svojem domu kar hoče. So primeri, da kljub enotnim zakonom in predpisom ni enotnosti v izvajanju teh predpisov.
Po kratkem odmoru se ie seja CK nadaljevala. V tem delu je govoril tudi Edvard Kardelj, ki je med drugim poudaril, da gospodarska reforma ni samo gospodarska, temveč istočasno globoka družbena reforma, tj. korak naprej v razvoju jugoslovanske revolucije. Po njegovih besedah ne gre za naloge, ki jih lahko uresničijo v enem ali dveh letih, temveč gre za dolgoletno orientacijo, ki pomeni bistveno reformo v celotnem razvoju jugoslovansko družbeno-gospodarskih odnosov
Sklepi CK bodo objavljeni jutri.
B. B.
Letalski hodniki
V Vietnamu delno zatišje
SAJGON, 11. — Po padcu utrjenega taborišča posebnih čet v Sau, kjer so Američani in južni Vietnamci utrpeli velike izgube, vlada v vsem Južnem Vietnamu zatišje. Izgube Američanov in južnih Viet-
Prizor s protinemških demonstracij v Amsterdamu med poroko princese Beatrike z Nemcem von Amsbergom. Oblak dima, ki ga je povzročila eksplozija dimna te bombe, je zajel poročni sprevod
BERLIN, 11. — Poluradno glasilo vzhodnonemškega zunanjega mi. nistrstva ((Deutsche Aussenpolitik« oporeka zahodnim velesilam v zahodnem Berlinu pravico odostopa v Berlin po letalskih hodnikih. List poudarja, da so tri zahodne države zgubile vsako pravico sporazumevanja glede tega, ko so prekršile štiristranske sporazume o Nemčiji. List pripominja, da bo moralo zaradi tega vsako letalo, ki bo letelo nad Vzhodno Nemčijo v zahodni Berlin, leteti po določeni progi in v določeni višini ter se ravnati po splošnih navodilih, ki jim bodo dana. Vsaki kršitvi bodo sledili primerni ukrepi in po potrebi bodo letala, ki se ne bodo držala predpisov, lahko tudi sestreljena.
Glede letalske proge med Berlinom in New Yorkom, ki so jo u-vedli maja 1964, piše list, da pristojni organi Vzhodne Nemčije niso dolžni jamčiti varnosti na tej progi, ker so bili dovoljeni edino le poleti med Berlinom in drugimi zahodnonemškimi mesti.
V	razpravo v poslanski zbornici še niso posegli najvidnejši predstavniki strank, zaključila pa se bo v torek popoldne z Morovim odgovorom in glasovanjem o zaupnici. Poslanska zbornica bo nato takoj nadaljevala razpravo o proračunu. Vodstvo KPI je po svoji seji pozvalo vse organizacije, naj organizirajo široko razpravo o nevarnosti za enotnost delavskega gibanja, ki jo — po njegovem mnenju — predstavlja sedanji proces socialističnega združevanja, ki ga ocenjujejo kot social-demokratizacijo socialistov. Očitno skuša KPI na tak način vplivati na ta proces.
Tudi italijanskemu poslaniku v Parizu so na zunanjem ministrstvu izročili spomenico francoske vlade z obrazložitvijo praktičnih ukrepov, ki jih namerava Francija izvesti, da uveljavi svojo neodvisnost v okviru atlantskega pakta. Stari biv. ši kancler Adenauer je ob zaključku obiska v Parizu izjavil, da bodo ti ukrepi lahko vplivali na fran-cosko-nemške odnose. Vsi predstav, niki držav NATO pa skrbno proučujejo te ukrepe.
Sicer pa so bila tudi včeraj najbolj razburljiva svetovna dogajanja zunaj Evrope. Čeprav je v Viet. namu vladalo relativno zatišje, so skupine partizanov v nekem mestu blizu Sajgona napadle z bombami neko restavracijo. Hanojska vlada je protestirala proti ameriškemu bombardiranju naseljenih področij v Južnem Vietnamu, kjer so z bombami ubili mnogo civilistov. O Vietnamu razpravljajo v ameriškem zunanje - političnem odboru, medtem ko so napovedali za prihodnji četrtek 129. sestanek med ameriškim in kitajskim poslanikom.
Do novih neredov je prišlo v Kalkuti, kjer so streljali na demonstrante, ki so zažigali tramvajske vozove, tako da je Indira Gandi pozvala opozicijo, naj sodeluje pri zatiranju nasilja, do katerega je prišlo tudi v dveh drugih indijskih mestih, kjer se je policija spopadla s študenti.
V	Džakarti so se prav tako nadaljevale demonstracije okrog predsedniške palače, kjer je bila seja vlade, prva po zadnjih spremembah, toda trajala je samo dvajset minut. Sukarno je kritiziral vojsko, da ne nastopa dovolj odločno proti desničarskim študentom zaradi hujskanja imperialistov in kolonialistov, ter je zahteval odstop vseh tistih ministrov, ki njegove politike ne odobravajo. — Na smrt obsojenega polkovnika Untunga so v tore!: usmrthl
Kurdi v Sovjetski zvezi se ne morejo pritoževati
Na ozemlju Sovjetske zveze živi okrog 60.000 Kurdov. Od tega jih je polovica v Armeniji, 16.000 v Gruziji, okrog 5000 v Kirgiziji, ostali pa so raztreseni po drugih srednje azijskih, kavkaških in zakav-kaških zveznih in avtonomnih republikah. Ker Jih največ živi v Armeniji, je tu, v Erevanu, središče njihovega kulturnega, gospo darskega in političnega življenja. Edino v tej republiki Kurdi živijo kolikor toliko strnjeni, predvsem na jugu, kjer je veliko vasi in nekaj okrajev s pretežno kurdskim prebivalstvom.
V drugih republikah sestavljajo Kurdi le neznatno manjšino, zato se hitro asimilirajo in porazgubijo med njimi. Prav zaradi tega je o kurdski nacionalni manjšini mogoče govoriti pravzaprav le v Armeniji, kajti le tu zavestno ohranjajo in razvijajo svoj jezik in nacionalnost.
Kljub temu, da jih je tako malo, pa je njihov položaj v Sovjetski ■vezi vendar zanimiv, ker je kurdsko vprašanje vir stalnih nemirov in spopadov v Iraku in napetosti v Turčiji. Kadarkoli boji v Iraku potisnejo kurdsko vprašanje v o-spredje zanimanja svetovne javnosti, kot se to ponovno dogaja zadnje tedne, je v Sovjetski zvezi slišati mnenje, da kurdskega vprašanja ne bi bilo, če bi tudi drugje to vprašanje reševali tako kot pri njih.
Najbrž ni povsem upravičeno delati tako poenostavljene primerjave, kajti v praksi mednacionalnih odnosov igra število veliko večjo vlogo, kot pri načelnem razmišljanju. Z drugimi besedami: v praksi dobi problem čisto drugačno težo, če gre za manjšino, ki šteje nekaj tisoč pripadnikov ali pa za nekaj milijonsko manjšino. Vendar tudi če ta pridržek priznamo in upoštevamo, položaj Kurdov v Sovjetski zvezi še vedno lahko nudi nekaj zanimivih primerjav.
Predvsem je treba poudariti, da v gospodarskem pogledu Kurdi živijo tako, kot vsi drugi. Med obema vojnama in prva leta po zadnji vojni, ko se je vsem godilo slabo, se je godilo slabo tudi Kurdom. Večina kurdskega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom in spreminjanje razmer, v katerih živijo, je natančen odraz spreminjanja razmer na vsem sovjetskem podeželju. Vse do pred kakšnimi desetimi leti so bile zares velike spremembe v kurdskih vaseh, le hiter razvoj šolstva ln zdravstva, razvoj na ostalih področjih pa je, kot povsod v vaseh, precej zaostaja'.
Kurdske vasi so še do nedavnega ohranile tradicionalo podobo napol v zemljo zaritih kamnitih koč ln revščine. Semlntja, v najbolj nedostopnih gorskih predelih, je ta podoba še do dandanes ostala, čeprav zadnja leta zelo hitro izginja. Stare bedne vasi so večinoma zamenjala nova naselja, ne sicer razkošnih, vendar spodobnih enodružnskih hiš. Precej so se po, večali dohodki kurdskih kolhozni kov in zadovoljevanje osnovnih živ ljenjskih potreb ni več vprašanje Kar se tiče življenjske ravni, zlasti pa že omenjenih šolstva in zdravstva, se sovjetskim Kurdom danes godi znatno bolje, kot njihovim sonarodnjakom v Iraku in Turčiji.
Druga primerjava, ki Jo Je mogoče storiti se tiče nacionalnih pravic Kurdov v Sovjetski zvezi. V Erevanu sem obiskal uredništvo fenutno edinega legalnega kurd-s r-.in časopisa re svetu -(Ria Taza» ln glavni ure- nlk Miroe Asad, ki je n krati tudi oiar> CK KP Armenije, me je seznanil z osnovnimi podatki o tem vprašanj o.
Predvsem Je poudaril, da Kurdom v Sovjetski zvezi priznavajo, da so samostojen narod, medtem ko Jim v tujini, zlasti v Turčiji, kjer preprosto trde, da so to «gor-skl Turki«, odrekajo nacionalno samobitnost. Že leta 1920 so začeli ustanavljati prve kurdske šole in sestavili kurdsko abecedo na podlagi cirilice. Na vprašanje, zakaj so se odločili za cirilico, Je odgovoril. da pač tudi Kurdi v tujini ni-
so imeli in še zdaj nimajo lastne abecede in je bil zato odločilni razlog za izbiro črk praktičnost. To je tudi razlog, da je učni jezik v kurdskih šolah armenščina, čeprav seveda dobršen del pouka posvečajo učenju lastnega jezika.
V letih po revoluciji jim je med prej skoraj stoodstotno nepismenim narodom uspelo doseči visok odstotek pismenosti, ki je zlasti med mlajšim prebivalstvom skoraj popolna. Vzgojili so tudi lastno inteligenco. Pred nekaj leti je Hadži Džendi branil doktorsko disertacijo in tako postal prvi Kurd v zgodovini tega ljudstva, ki ima doktorski naslov. Urednik našteva še, da je danes 15 kurdskih pisateljev, ki pišejo v domačem jeziku, da je pri armenski akademiji znanosti poseben oddelek za proučevanje kurdske zgodovine in kulture itd. Posebno poudarja, da so storili izredno mnogo za ženske, ki pri Kurdih v tujini živijo v kar najbolj nemogočih razmerah, čeprav hkrati priznava, da na tem področju še niso dosegli srednje sovjetske ravni, predvsem zaradi zelo trdoživih tradicij.
Zanimalo me je, kako je bilo s Kurdi v letih stalinizma, kajti znano je, da se nekaterim majhnim kavkaškim in zakavkaškim narodom takrat ni godilo najbolje, vendar urednik pravi, da Kurdi nikoli niso imeli težav in da so jim vedno nudili enake možnosti in pravice kot drugim, v zadnjem času pa celo morda še malo večje, kar je mogoče razložiti z željo, da bi Kurdom pomagali, čimprej dohiteti raven bolj razvitih sovjetskih narodov.
Sovjetski Kurdi se res ne morejo pritoževati, da so v kakršnemkoli pogledu zapostavljeni, zato je tudi razumljivo, da ni političnih težav. Zanimivo je seveda, kako gledajo v položaj bratov v tujini in na možnosti za rešitev kurdskega vprašanja.
«V tujini nam nočejo priznati, da smo poseben narod,« odgovarja Miroe Asad. «Vendar tega ni mogoče zanikati. Imamo svoj jezik in svojo, lahko rečem, dokaj bogato kulturo, ki sega tja do XVI. stoletja. V Turčiji živi danes pet milijonov Kurdov, vendar Turki pravijo, da jih sploh ni. V Iraku je po uradnih podatkih 1,8 milijona Kurdov, vendar Jih je v resnici najmanj dva milijona in pol. Po uradnih podatkih posameznih držav naj bi bilo vseh Kurdov do pet milijonov, toda v resnici nas je od devet do enajst milijonov. Tako številen narod se seveda ne more sprijazniti s tem, da mu odrekajo najbolj osnovne pravice. Države, kjer žive Kurdi, se bojijo, da bi prišlo do zahtev po združevanju in ustanovitvi lastne kurdske države, vendar naši bratje v tujini vprašanja sploh ne zastavljajo tako. Hočejo le avtonomijo v okviru držav, v katerih živijo, ter politično in gospodarsko enakopravnost.«
«Ali vidite kakšne perspektive za rešitev kurdskega vprašanja?«
«Kurdi v tujini bijejo narodnoosvobodilni boj in živimo v času, ko narodnoosvobodilna gibanja doživljajo uspehe. Nedvomno se bo tudi boj Kurdov končal uspešno, ko bodo Kurdi izbojevali osnovne pravice, kakšna pa bo konkretna rešitev, avtonomija ali kako drugače, je zdaj nemogoče reči.«
«Ali imate kakšne stike s Kurdi v tujini?«
«Zdaj ne. Prej, dokler je bil v Iraku na vladi Kasem, smo imeli stike. Iraški Kurdi so izdajali lasten list in ga izmenjavali z nami, razen tega se je šolalo v Sovjetski zvezi precej Kurdov, ki so pogosto prihajali k nam Kot veste, je bil nekaj časa pri nas tudi Bar-zani z večjo skupino pristašev. Po padcu Kasemove vlade je Irak prepovedal vse stike z nami.«
«Ali je za prekinitev stikov kriva samo Iraška vlada ali pa je to tudi posledica sovjetske politike prijateljstva s sosednjimi državami in bi bili stiki med sovje*j^m' in zamejskimi Kurdi ovira za taušno politiko?«
«Mi bi želeli imeti stike z ostalimi Kurdi in smo vedno pr*p-avlje-
ni, vendar Irak in Turčija onemogočata kakršnekoli stike.«
«Je to zato, ker je primerjava med položajem Kurdov v Sovjetski zvezi in v tujini zelo neugodna za druge države?«
«Prej so Kurdi pogosto prihajali k nam, videli so, kako živimo tu in seveda je to do neke mere vplivalo na njihove zahteve »
«Ali na kakršenkoli način pomagate osvobodilnemu boju sonarodnjakov v tujini?«
Odgovor na to neprijetno vprašanje je bil zelo nejasen. V glavnem sem posnel, da bi jim lahko pomagali tako, da bi šolali kurdske kadre, če bi prizadete države to pustile.
J. S.
PARIZ, 11. — Izvršni odbor svetovne zveze bivših bojevnikov je izdal nov poziv proti vsakemu zastaranju nacističnih zločinov ter drugih zločinov proti človeštvu.
hnjlrjf* v« fjlpflnliSce
Centralni prostor avtomobilske razstave
četrtek
niniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiuHtiiiiiiinniiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiioiioiHiiiiiiiiiKooiiiKoooiouiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZOPET MNOGO SMRTNIH ŽRTEV
V Jordaniji nenadna poplava na Japonskem noini požar hotela
Izredna količina padavin - 100 mm dežja v pol ure - je silno prizadela puščavsko mestece Maan
MAAN, (Jordanija), 11. — Nenadna poplava je praktično uničila mestece Maan, približno 200 km južno od Ammana, sredi puščave. Strahovita nevihta — v pol ure je padlo od 70 do 100 m dežja — je nar polnila osušene rečne struge, ki so se mahoma spremenile v deroče reke. Maan pa leži prav v neki taki strugi, ki poteka z gorovja Sha-ra proti zahodu.
Po podatkih, ki jih nikakor ni mogoče imeti za dokončne, je izgubilo življenje 57 oseb, ranjenih je 150. Brez hiše Je ostalo več kot 3000 oseb. (Mestece Maan pa ima 7,500 prebivalcev.) Da je škoda še večja, je pripomogel tudi hud veter, ki je razsajal med nevihto.
Z nujnostnimi ukrepi skušajo prebivalstvu pomagati. Kralj Hussein
Švedski vojaki, ki v sklopu oboroženih sil OZN službujejo na Cipru, so se na poti domov ustavili v Ljubljani. Seveda so zbujali pozornost, kjer so se pojavili, toda njih glavni namen je bil spodbujanje švedskega hokejskega moštva, ki igra v Ljubljani na tekmah za svetovno prvenstvo
.........m.....m....m. ................"■">»»....mi..
Svojevrstni «spominki Vietkonga» v Sajgonu (n. pr. pismo vietnamske žene možu partizanu)
je ukazal, da takoj odpotujeta na mesto nesreče ministrski predsednik in namestnik načelnika generalnega štaba. S helikopterji so začeli prevažati ranjence. Poplava je tudi porušila most ter tako prekinila pot med Awabo, edinim jordanskim pristaniščem, in Am-manom.
Pozneje je prišel nad poplavljene kraje tudi kralj Hussein, ki je sam pilotiral svoj helikopter. Ceste in železnica v Maan je so podrte. Vse enote vojske v južni Jordaniji pomagajo pri reševanju. Zdravniki, civilni in vojaški, so mobilizirani. Na mesto nesreče so poslali skupine ministrstva javnih del, ministrstva higiene in Rdečega križa.
TOKIO, 11. — V požaru, ki je v noči od četrtka na petek uničil neki hotel v mestu Minakami, 140 km sevemozahodno od Tokia, Je izgubilo življenje 31 oseb, med temi 20 žensk. Ranjenih pa je bilo 12 oseb in dve med njimi huje. Gostje hotela, ki leži ob nekem izviru tople vode, so spali, ko so jih zajeli plameni, ki so se iz kuhinje naglo razširili na vse poslopje.
Z Japonske je tudi sporočilo, da sta trčili ameriška trgovska in majhna japonska petrolejska ladja ob srednji Japonski. Po prvih informacijah je neki ameriški pomorščak mrtev, medtem ko imajo pet mož z japonske petrolejske ladje za izgubljene.
ATENE, 11. — Letalo libanonske letalske družbe «Transmediterra-nean Airwais», ki je letelo iz Bejruta v Frankfurt, je včeraj zvečer strmoglavilo pri Leonidionu, približno 200 km južnozahodno od Aten. Štirje člani posadke so se ubili. Letalo DC-6 je bilo tovorno letalo.
po teži nekoliko pod normalo, vendar pa je bil zdrav. Po zločinu je hotela napraviti samomor, pa so jo v bolnišnici rešili. Pozno zvečer pa se je zvedelo, da je njeno stanje zopet postalo zelo resno.
Letalska linija Moskva-Tokio
TOKIO, 11. — Računajo, da bo poleti začela delovati letalska linija Tokio-Moskva, ki jo bosta vzdrževali družbi Japan Airlines in Aero-flot. To bo najkrajša pot med Evropo in Daljnim vzhodom. Delegacija japonske letalske družbe, ki je sedaj v 'Moskvi in šteje devet članov, bo ostala tam do konca meseca.
Potres na Kitajskem
LONDON, 11. — Agencija N-ova Kitajska poroča, da je v torek prizadel pokrajino Hopej močan potres. Povzročil je mnogo škode, agencija pa ne pove, če so bile tudi človešlke žrtve.
«
sr
gflnbku ^ hliUu’ibtv€>
\/VV
TRIDENT, 11. - V S. Martino di Castrozza je 21-letni Giorgio Stofie, ko se je spuščal na snvu čeh s Tognole, z vso silo trčil v steber nekega skilifta. že med prenosom v bolnišnico je umrl, ker je imel razbito lobanjo.
Basist Ladko Korošec naš skorajšnji gost bo jeseni pel v Chicagu
Prvak ljubljanske Opere basist Ladko Korošec je pred dnevi podpisal pogodbo za gostovanje v stalni operi v Chicagu, kjer bo od 26' septembra do 17. oktobra 1966 nastopal kot Varlaam v operi «Boris Godunov». Povabilo za gostovanje je dobil neposredno od chicaške Opere. "Vesel sem. da bom gostoval z vlogo, ki sem jo že dobro preizkusila pravi znani pevec. «Povsod, kjer sem doslej nastopil kot Varlaam, so me ponovno povabili v goste...» Ladko Korošec, je dobil iz ZDA tudi več ponudb za koncertne nastope; zlasti slovenski izseljenci ga nestrpno pričakujejo, že kmalu pa bomo imeli priložnost slišati ga v Kulturnem domu na koncertu; nastopila bosta še Nada Vidmar in Rudolf Francel.
Visoka kanadska nagrada za Rika Debenjaka
Slovenski grafik Riko Debenjak je dobil najvišjo nagrado Za svojo grafiko «L es, skorja, smola*. To nagrado so mu podelili v Torontu ob 50-letnem jubileju društva kanadskih sli-karjev-grafikov.
Akademski pevski zbor «Tone Tomšič* bo slavil dvajsetletnico
Letos slani APZ *Tone Tomšič* 20-letnico svojega delovanja. Na ta jubilej se ves kolektiv marljivo pripravlja s koncertnim sporedom in po organizacijski plati. Ob slavnostnem koncertu čez 7 tednov pripravlja posebni odbor srečanje vseh pevcev, ki so sodelovali v zboru v minulih 20 letih. Povedati je treba, da je bilo n tem času v vrstah akademskega pevskega zbora več kot 500 članov, ki pa so sedaj raztreseni na svojih delovnih mestih po vsej Sloveniji in celo zunaj njenih meja, v duhu pa še zmeraj živijo z zborom. Zato je bilo tembolj veselo nenadno srečanje predstavnikov aktivnih pevcev z nekaterimi člani prve povojne generacije. Pogovorili so se o jubilejnem srečanju, ki bo vsekakor enkratno doživetje.
Dva romana
sodobne ameriške proze
Ameriškega pisatelja Johna Steinbecka zdaj pri nas že dovolj dobro poznamo, da ga ni treba posebej predstavljati. Naše založbe kar pridno izdajajo slovenske prevode njegovih del. Z romanom ZIMA NASE NEZADOVOLJNOSTI, (izdala založba Obzorja, prevedel Janko Moder, opremil Uroš Vagaja), smo dobili enega izmed najnovejših Steinbeckovih tekstov, vsekakor pa roman, ki ga kritika označuje kot močan socialni protest, najmočnejši pisateljev protest po znanem romanu Sadovi jeze. Steinbeckov roman Zima naše nezadovoljnosti je prav svojevrsten tekst in je v njem le malo starega klasičnega romana. Pisatelj slika sodobno ameriško družbo v malem mestu in razgrne pred bralcem podobo mesta, predvsem pa podobo njega ljudi, ki
»Želite spomin na Vietkong? Spominek iz džungle?« je silil majhen vietnamski deček in ponavljal svoja vprašanja v francoskem in angleškem Jeziku, ker mu nisem odgovarjal. Približala se mi je tudi njegova »konkurenca« — še več takih dečkov, kot je bil prvi, in mi ponujala »spominke iz džungle«.
Napotil sem se za svojim dečkom. Po nekaj minutah mi je povedal vse o sebi. Ime mu je bilo Kao, 15 let Je imel, v Sajgonu Je poznal vse, starši so mu »padli na Mekongu«
Kao me je vodil po težko prehodni uličici Tol Bin, ki pripada »črnoborzijanski četrti« v Sajgonu, dokler nisva prišla do neke male trgovine, pred katero je nekdo razpel zeleno ameriško šotorsko platno tn na njem razložil »spominke na Vietkong«: tri platnene krušne torbe, dva para sandal, izdelana iz avtomobilskih plaščev, kmečki slamnati klobuk ln pismo - kos papirja, napolnjen s pisavo, porumenel tn pomazan.
»Vietkong souvenir,« je šepetal človeček s sladkim nasmehom. Moj deček Kao je že odšel lovit druge stranke in me pustil samega s človekom. Zanimalo me je,
koliko stane pismo. Zahteval je 50 dolarjev. Ne, sem odvrnil, preveč Je. Lahko 40? Končno sem ga kupil za 25 dolarjev. Pisala ga je žena. pričelo se je tako: «Dragi Vu, dolgo ni vesti od tebe, celo naš sorodnik mi ni prinesel tvojega pisma... Otrok Je zrastel in težko mi je ob misli, da ga sedaj ne moreš videti, ko je že pričel hoditi...«
Pismo se končuje tako: »...objemam te in poljubljam, Vu, 'n hranim pramen svojih las, ki naju N Je pokrival pri poroki Imam ga skupaj s tvojimi stvarmi, manjka le tvoje pismo. Tvoja Ta Ti.»
Partizan Vu je padel nekje pri Bien Hou, od njega je ostal samo ta papirček, vreden 25 dolarjev na črni borzi v sajgonski ulici Toi Bin.
Toi Bin leži na perilerlji Saj gona, proti morju To Je tipična saj-gonska četrt z lesenimi bajtami in nekaj hišami, zgrajenimi iz opeke. Tu prebivajo ribiči in trgovci torbarji, ki poskušajo na ulicah vsak dan prodati kaj malega: od vezalk za čevlje do coca cole. Toda v zadnjem času se Tol Bin spreminja v predel mesta, namenjen sprehodu :n zabavi. Tu lahko najdete, prodate in preprodate vse, kar si lahko zamislite, od
žvečilnega gumija do kokaina, od umetniških predmetov do svežih rib. Na vsakem koraku so bari, nočni klubi in javne hiše.
Tu je najti tudi ogromne količine cigaret, čevljev, konserv, mila, detergentov, dezodorantov, čokolade, kave, žvečilnega gumija.
Skratka: ves material, s katerim je preskrbljena ameriška vojska, lahko kupite v Tol Binu.
Vse je dosegljivo, zloženo na klopeh ali na tleh po vsej ulici. Vse to prihaja na črno borzo po sto kanalih. Blago prodajajo vojaki, ki so Izgubili pri pokerju ali pa morajo plačati whlsky ln ženske.
če se po Toi Binu s šopom dolarjev sprehajate dalj časa, lahko postanete v trenutku lastnik eksploziva ali težkega vozila.
Južnovletnamska policija zapira oči pred tem pojavom, ker Je v trgovino vmešanih veliko visokih ameriških častnikov.. Ameriška vojaška policija v Sajgonu pazi edinole na to, da ne bi prodajali orožja in da ga ne bi kupoval Vietkong. Eden od najbolj čudnili fenomenov te črne borze, ki se ujema z atmosfero po vsej deželi. Je, da je največji del opreme za partizanske enote na področju Sajgona prišel prav iz ulice Toi Bin.
Zelenjavna tržnica v Sajgonu je zaprta skoraj osem mesecev. Zelenjava in sadje iz notranjosti ne prihajata, vsaka prispela količina, ki se na trgu le pojavi, pa je nezadostna. Ribolov Je minimalen, ker so ameriške vojne oblasti prepovedale ribolov na odprtem morju iz strahu, da ribiči ne bi oskrbovali partizanov. In tako žive prebivalci Sajgona od črne borze, jedo meso iz konserv, zelenjavo (če kdaj pride na tržnico), kruh (ki ga pečejo za ameriško vojsko) in oblačijo ameriško vojaško obleko.
Toi Bin napreduje in se širi, vsak, ki ima denar, je dobrodošel. Trgovina s »spominki Vietzonga« cvete. In tako bo junaški očka iz Detroita ali Chicaga lahko pripovedoval svojim sinovom, da je bil v Vietnamu. S seboj bo prinesel «plsmo nekega umazanega komunista«, «kapo ali torbo nekega malega vietkongovca, ki smo ga ustrelili«.
Nedaleč na obali se sliši zvok motorja. To so vojaški kamioni na poti k ladjam v pristanišču. Nosijo mrtve in ranjene Amerl-kance, ki so padli ali pa so bili ranjeni v delti ali v «zoni D«; vkrcali jih bodo na ladje, ki jih bodo popeljale domov, v Ameriko.
HTS neuporaben tudi v Italiji
RIM, 11. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo je sporočil, da so novembra po želji nekaterih tudi strokovnih krogov naročili v Jugoslaviji določene količine zdravila HTS, o katerem se je govorilo, da je učinkovito proti raku. Najprej so zdravilo poslali višjemu zdravstvenemu inštitutu, ki je ugotovil, da zdravilo ni nevarno.
Potem je bilo zdravilo razdeljeno trem največjim italijanskim onkološkim inštitutom v Rimu, Milanu in Neaplju. V teh zavodih je bilo zdravilo preskušeno na več osebah. Vsi trije inštituti so tako rekoč soglasno ugotovili, da uporabljanje tega zdravila ni dalo ni-kakšnih rezultatov, ki bi pokazali na izboljšanje stanja bolnikov.
Poročilo ministrstva se zaključuje z ugotovitvijo, da so bili vsi poskusi negativni in je torej treba HTS izključiti iz uporabe pri zdravljenju tumorjev.
Samomor zaradi las
BERLIN, zahodni), 11. — Neki 16-letnik se je ubil, ker so od njega zahtevali, da si postriže lase »beat-le», če hoče biti sprejet za kuharskega vajenca. V pismu, ki ga je zapustil, je dejal, da ne bi mogel prenašati zasmehovanja tovarišev, če bi ga videli s kratkimi lasmi.
Detomor
SARONNO (Milan), 11. — Gia-comina Messuti, stara 24 let, Je z nožem umorila svojega komaj osem dni starega sinčka. Kaže, da za zločin ni druge razlage kot trenutna blaznost. Zena je s svojim možem živela v najlepšem redu, bila Je zdrava in tudi njena nosečnost je bila normalna. Zdi se pa, da je na žensko začelo kot obsedenost vplivati dejstvo, da je bil otrok
italijanska igralka Annamaria
njen mož Jean Sorel
sleparijo, goljufajo, špekulirajo, podkupujejo in poskušajo drug drugega prinesti okoli, zasluzn pri tem čimveč, obogatiti na ra čun drugega, pri čemer se raze za denarjem potegujejo tudi z® oblast in nazadnje malce tudi z® čast. Zato je težko v dveh, tren vrstah prikazati vsebino tega za-nimivega teksta iz sodobne Arne-rike. Lahko pa rečemo, da pisatelj, v okviru prikaza življem® malega ameriškega mesta, prikazuje njega ljudi in kot osredni osebnost Ethana Hauilega, ki se od navadnega prodajalca v špe-ceriji povzpe do kandidata zaZU' pana in lastnika trgovine. Sicer je bil med zadnjo vojno oficir' toda po vojni ni znal trgovati m je propadel. Zdaj je navaden komi v trgovini, katere lastnik J* italijanski priseljenec Marullo, !‘‘ cer dober človek, ki pa se za P°' sel ne briga dosti in prepušča posel svojemu uslužbencu. EthanU Hawleyu stoji nasproti bančnik Baker, ki spleta svoje niti okoli Hawleya, in njegov uslužbenec Joey Morphy. Potem srečamo še prijatelja glavnega junaka, bivšega borca, sedaj zapitega veterana, pa še nekaj drugih osrednjin oseb, ki odigravajo bolj ali mani epizodne vloge v pisateljevem pripovedovanju. Razen posebnosti t zgodbi sami, ki ni taka kot v klasičnem romanu, temveč na dro°-ce razbita pripoved, pa je posebnost tega romana tudi v samem pisateljevem odnosu do problemov, oziroma v sami družbeni kritiki. Pisatelj se v romanu ne zgraža nad razmerami, ne tolče P° njih in ne rohni nad ljudmi, temveč s sicer elementarno pripovedjo, predvsem pa tiho ironij0 slika sodobne ameriške razmere-Pisatelj se svojim junakom P°-smehuje, ironizira razmere, drugič spet govori o njih s prisrčno simpatijo in sočutnim razumevanjem in tako z originalnim prijemom prikazuje navzkrižja in izprijenosti v sodobni ameriški dru--bi. Pri vsem tem pa je v pisateljevem pletenju drobcev zgodbe tudi obilo misli in meditacij, tako da ima knjiga polno miselnega bogastva, ki pa ga le počasi odkrivamo ob ponovnem in ponovnem prebiranju knjige.
Zima naše nezadovoljnosti r torej dober tekst, ki ima mnoge odlike, sicer zgodbo, ki zahteva dosti pozornosti od bralca, zato pa mnogo miselnega bogastva, predvsem pa mnogo družbene kritike in originalen odnos do stvari, kar vse daje temu romanu pravo vrednost.
* * «
Louis Bromjield (1896-1956) 1* prav tako slavno ime sodobne ameriške književnosti, čeprav morda njegov roman VESELA DOLINA, ki je zdaj izšel v slovenskem prevodu (založba Obzorja, prevod Jaro Komac, oprema Branislav Fajon) ni tako zanimiv, kot njegovi najbolj znani teksti. Je P° tudi ta tekst napisan ameriški 1aVj nosti v premislek, družbeno kritičen roman, čeprav ne v toliki meri kot Steinbeckov tekst ali P° kritični romani nekaterih drugih velikih ameriških pripovednikov-Roman Vesela dolina je avtobiografska pripoved, v kateri pripoveduje pisatelj o domači kmeti]} v Veseli dolini, kamor se je 00 začetku zadnje vojne vrnil iz Evrope in se posvetil kmetovanju >n obnavljanju kmetije. S skrbnim obdelovanjem dedove kmetije zapuščene zemlje, ki jo je dokum‘ ter z veliko ljubeznijo do zerntj3' je spremenil zapuščeno kmetijo 0 vzorno posestvo. Pisatelj opisuje nekaj preteklosti kmetije in st vrača sto let nazaj. Obenem P° ostro kritizira tudi nepravilen odnos do zemlje, roparsko izkoriščd' nje tal, kar je nekoč že imel® usodne posledice za ameriško kmetijstvo. Tako nastopa kot pobot' nik novega, razumnejšega odn°sl> do obdelovalne zemlje. To je opomin, ki ga ne sme nihče spregledati. Seveda pa pisatelj pri tem z vsem spoštovanjem govori 0 ljudeh, ki so se v preteklih stoletjih ukvarjali z zemljo, pa osl®|' pozabljeni in jih je šele pisn,A 1 oživil s svojim peresom in otf1 pozabi.
Toda bolj kot o ljudeh je Brom-fieldov tekst slavospev zemlji, & ga poživljajo opisi narave v rosnih letnih časih, opisi živali m sploh življenja v prirodi. Kot 1e zapisal pisatelj sam v predgovoru, je to knjiga za povprečne bralce, ki ne vedo preveč, kaj st dogaja na zemlji in v njej. Rommel naj bi jo dober kmetovalec, ki ljubi zemljo in živali tn m ter žena, ki ju nič bolj ne vznemirja, zadovoljuje in očarjuje zemlja, bujna zelena polja, rejen0 govedo, lajanje lisjakov P°n°]t in rakunove sledi v snegu. T° r vsekakor romantična knjiga E0’ pravi pisatelj, toda knjiga, ki 1° je napisal v veri, da je kmetov0' nje najčastivrednejši poklic in vsekakor romantičen poklic, ki navdihuje.
Vesela dolina je torej svojevt**' na knjiga, kakršne srečamo redko v sodobni književnosti. N®r' sana je v klasičnem slogu, mir° in v lepi pripovedi, ki nas V1' vzame, čeprav ne gre za r°m®" v klasičnem pomenu besede, temveč za zanimivo, originalno P1* poved o zemlji v preteklosti y sodobnosti in o življenju na ujel-81. »*•
MESSINA, 11. - Mesto (Messina) je razpisalo nagrado e*, poezijo. Edina nagrada znaša P~, milijona. Nagrado bodo pode0 7. avgusta.
NEČLOVEŠKO RAVNANJE Z ZAPORNIKI V ZAH. NEMČIJI
«Primer Haase» je odkril se vrsto podobnih
Kdo je bil in kako je umrl mali Amerika ne c nemškega porekla - Dva zdravniška izvida dr. Jessela ■ Razmere v celici, imenovani «zvon» ■ Krščan-skodemokratska opozicija v hamburškem senatu napada socialdemokratsko upravo - Podobni primeri pod krščanskodemokratsko upravo v Muenchnu
BONN, marca. — Ko je šele sredi preteklega meseca bilo objavljeno, da je v hamburških zaporih, zaradi policijskega trpinčenja, umrl «duševno bolni# Ernest Haase, se je zdelo, da bo vse skupaj ostalo le v mejah določenega Pretresljivega primera. V resnici Pa je tragična Haasejeva usoda sprožila pravcati plaz obtožb proti nezaslišanim brutalnostim, ki do njih — kot. se je zdaj ugotovilo — že davno prihaja tudi v ostalih zahodnonemških zaporih.
((Primer Haase# pa ni odkril samo okrutnosti posameznih čuvajev v hamburških zaporih, temveč celoten nečloveški sistem, ki ga je že leta izvajala uprava zaporov. Osrednji člen tega sistema predstavlja posebej opremljena celica, imenovana «zvon», ce-lica-samica. ki je bila namenjena posebno težkim zapornikom. Grajena je iz betona, z dvojnimi vrati, ki skoznje ne prodre najneznat-nejši zvok. V njej je samo odprtina za iztrebljanje in rešetasto okno, skozi katero vanjo izmenoma dovajajo najprej zelo vroč, nato pa zelo hladen zrak. Zapornik, ki bi zaradi ((slabega vedenja# bil kaznovan na večdnevno bivanje v tej «celici za pomirjanje#, se v njej znajde povsem gol, da bj tako »terapija# bila kar najbolj učinkovita. Izpostavljen je, razumljivo, izmeničnemu večurnemu drgetanju zaradi mraza, zatem pa silovitemu potenju zaradi Velike vročine.
Zapornik Haase je bil šest dni v omenjenem «zvonu» — nato je Umrl. Prvi zdravniški izvid je govoril o slabem srcu in krvnem obtoku, drugi o krvavitvi. Smrt se je skušala prikazati kot povsem normalna, o kakem «zvonu» in trpinčenju ni bilo niti besede. Morda bi pri tem tudi ostalo, da niso prišle na dan nekatere druge posameznosti Haase je bil namreč Američan nemškega porekla, ki se je v zadnji vojni boril proti Japoncem na Pacifiku. Kot posledica vojnih naporov in strahot, ki jih je bil doživel, so se pri njem (visok je hil 157 cm in tehtal 57 kg) pojavile psihične motnje, ki so jih v hamburškem zaporu označili, o-ziroma diagnosticirali za shizofrenijo.
Haase je 1. 1964 kot turist obiskal svojo «staro domovino#, da bi se pa lahko spet vrnil domov, se je moral kot natakar zaposliti v nekem hamburškem lokalu, ker pač ni imel dovolj denarja. Lastnik lokala ga je nekega dne ojjtožil za tatvjno in Haase se je . — kljub dokazovanju, da je nedolžen — na vsem lepem znašel v zaporu. Prvi teden dni je' prebil v normalni celici, kjer je zganjal velik hrup in razbijal okna, nakar so ga vrgli v «zvon», kjer naj bi se pomiril Po šestih dneh je umrl. Pogrebne stroške je plačal ameriški konzulat v Hamburgu.
Ni poteklo leto dni, ko je vsa stvar začela postajati sumljiva. Ugotovljeno je bilo naslednje: stražnik Albert Unke je Haaseja malone do mrtvega pretepel z gumijevko, kot posledica tega pa je zatem nastopila krvavitev. O kakih motnjah srca in krvnega obtoka ni moglo biti niti govora.
Pod navzkrižnim ognjem tiska in krščanskodemokratske opozicije v hamburškem senatu, le socialdemokratska uprava pred mesecem dni odredila strogo preiskavo, obljubljajoč, da bi stvari razčistila do konca Stražnik Unke in zdravnik zapora, Jessel. st_3 začasno bila suspendirana iz službe, proti njima pa se je obenem začel disciplinski postopek. Prišlo je nadalje do odkritja še nekaterih drugih pretresljivih primerov novejšega in starejšega datuma
Najpiej je v istem hamburškem zaporu bil odkrit «primer Kar-czeiVski#. Hamburški soboslikar Paul Karczevvski je bil miren in marljiv dvainštiridesetletni obrtnik, vse dokler ni bil aretiran, ker je brez vozniške izkaznice vozil avto, in obsojen na 'ri tedne zapora. V pričakovanju poziva za nastop kazni, ga le popadla močna duševna potrtost in začel je uživati večje količine alkohola. Potem se je znašel v zaporu, od koder pa so ga — baje zaradi de-liriuma tremensa - kmalu odpeljali najprej v centralno bolnišnico hamburškega preiskovalnega zapora, od tu pa na enodnevno bivanje v «zvonu». Umrl je 5. no vembia lani. Diagnoza zdravnika Jessela je bila ista kot v primeru Haaseja. Pri njegovi ekshuma-eiji, pa je bilo ugotovljeno naslednje: prelom rebra na levi strani prsnega koša in prelom desnega nožnega pa'ra Pomeni, da je Karezewski podlegel policijskemu ((obdelovanju v zvonu).
Klopec se je začel odmotavati z veliko hitrostjo Pretekli teden je bil odkrit že tretji primer smrti v ((zvonu#, do katerega pa le prišlo že pred osmimi leti. 29. novembra 1957 je bil na grozen način ubit zapornik VVilhelm Bets-se. Neki stražnik je na njem iz gole objestnosti izvedel judo-pri-jem, pr- čemer ie nesrečni zapornik zletel od enega konca sobe na druga in treščil v zid celice. Rezultat: dvakratni prelom lobanje, dvakratni prelom roke, nakar je nastopila smrt. Da bi stražnika opravičili, je bilo rečeno, da je tako moral nastopiti v samo-obi ambi.
Tisk in krščanskodemokratski Politiki so še okrepili svojo gonjo proti hamburški socialdemokratski upravi, in to v naideli-katne^em času:	27 t. m. bodo
namreč krajevne volitve.
Meftm senat ie imenoval parla-ntentarno-nre(«kova'ni odbor. Dos-)e »primera Haase# šteje nad 5000 Strani, nreiskovalnt organi pa trošilo cele kilograme panirja v zvezi z novimi primeri Napovedana 'e bila zamenjava celotne uprave zanorov ter uvedba nadzorstva nad režimom ki v njem žive zaporniki.	,
Sprožena pa le bila tudi socialdemokratska ((protiofenziva#, in to na povsem nasprotnj točki Zvezne republike — v Muenchnu, kjer
I so na oblasti krščanski demokrati, socialdemokrati pa v opoziciji. Ugotovljeno je namreč bilo, da v kaznilnic; Straubing prihaja do povsem enakih primerov. Odvetnik zapornika Edmunda Engel-brechta je objavil pismo svojega klienta, v katerem le-ta opisuje nadvsem brutalne metode, ki iih čuvaji uporabljajo v tej kaznilnici. Izbili so mu med drugim tudi štiri zobe. In to zaradi tega, ker se ni hotel ((prostovoljno podvreči duševnemu pregledu#.
Tako se je ono, kar so v začetku imenovali «primer Haase#. nenadoma razvilo v mnogo širših dimenzijah. Tednik «Uer Spiegel# že navaja nove ter oživlja stare primere. V zaporih Koelna sta za-
radi pretepanja umrla dva zapornika: 1. 1964 neki Vasilenko, ki so ga premlatili z gumijevqami, leta 1965 pa neki Mohamed Ali Tok, ki ga je pod udarci zadela možganska krvavitev.
Okrog vseh teh primerov lomijo zdaj politiki svoja kopja. Vsi bj si zdaj hoteli s pomočjo raznih ((strogih preiskav# ali demantijev «oprati roke#, toda madeža na togi zahodnonemškega pravosodja ne bo lahko oprati. Ce namreč vse te primere postavimo pod neki skupni imenovalec, potem le-ta pomenj samo eno: brezdušno in krvavo trpinčenje ljudi v zahodnonemških kaznilnicah in preiskovalnih zaporih.
K. KUKOUA
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
fa ženevskem avtomobilskem salonu moremo videti tudi ta «biser» avtomobilske industrije: 12 cilindrov, 320 konjskih sil in pri 6500 obratih 270 km na uro. Gre za Lamberghinijevo «Miuro»
iiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiii,ii,,i,l,ii„lll,lllllllll,llllllll|l|llmllallllllIIIII|)||||||||||||t||f|||||||||I||||||n||I|t|||[||||m|.iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiu
DE GAULLE ODPOVEDUJE GOSTOLJUBJE AMERIŠKI VOJSKI V FRANCIJI
Ne gre le za 26.000 ameriških vojakov pač pa za marsikaj več
Vseh Američanov je v Franciji 65.000 - Velikanska mreža letalskih in drugih oporišč - Poseben naftovod
Zadnje dni se zelo veliko govori in razpravlja o de Gaullovem sklepu, da naj ameriške čete, stacionirane v Franciji, preidejo pod francosko vrhovno poveljstvo, ali pa da naj se umaknejo iz Francije. De Gaullov sklep nekateri hvalijo, drugi pa ga grajajo, tako pač, kot kdo gleda na atlantsko zvezo — NATO — kot celoto. Ne bomo se spuščali tu v analizo tega velikopoteznega de Gaullovega sklepa s politične plati, pač pa se bomo omejili na nekaj drugega. Kadar namreč te dni beremo ali poslušamo komentarje v zvezi s tem de Gaul-lovim sklepom, vedno slišimo, da gre konkretno za 26.000 ameriških vojakov, torej za kaki dve diviziji vojske, ki bi v sedanjih razmerjih vojska tudi pri nadvse sodobni opremi ne pomenili "toliko, da bi se o njih toliko govorilo. Ce pa si zadevo ogledamo nekoliko bolj od blizu, bomo videli, da je hrup v zvezi s tem
njih dni. Znano je, da je de Gaul-le pri tem zahteval, naj bi ameriška vojska v Franciji prišla pod francosko nadoblast in Johnson je to odklonil.
Koliko pa je te vojske v Franciji? Trdijo, da je 26.000 vojakov. Bes gre za 26.000 vojakov in 1300 civilistov v vojaški službi, hkrati pa, še za družine ameriških vojakov in civilistov, skupno torej
65.000	ameriških državljanov. Torej ne gre več za 26.000, temveč za 65.000 ljudi. Toda to ni bistvo:
65.000	Američanov na 50 milijonov Francozov ni tolikšna stvar. Teža je drugje. ZDA razpolagajo v Franciji z ogrorppo mrežo letalskih oporišč in drugih vojaških naprav. Najpomembnejše letalsko oporišče je v Chateaurotucu, nekako v zemljepisni sredini Francije. Tu je tudi sedež poveljstva 322. divizije ter sedež poveljstva transportnega letalstva za Evropo in Srednji vzhod. V Evrouxu, zahodno od Pariza, so velike delav-


mislit-'
Ameriška letalska oporišča, štabi in naftovod v Franciji
upravičen, in to ne glede na to, ali nekdo de Gaullov sklep odobrava ali ne.
Brž ko je 1958. leta prišel de Gaulle ponovno na oblast, je predlagal ZDA m Veliki Britaniji, naj bi se namesto ameriške nadoblasti nad atlantsko zvezo ustanovil trojni direktorij, ki naj bi ((družno# vodil atlantsko zvezo. Predlog je bil odklonjen in zato je Francija nakazala potrebo po reorganizaciji atlantske zveze. Glede tega Washington ni bil tako odklonilen kot v primeru direktorija, vendar pa so se podrobnosti v zvezi s tem predlogom prepustile bodočnosti, ki pa še vedno ni prišla. Zakaj, Je logično: Amerika ne da vajeti iz rok.
Toda Francija teži za neodvisno in samostojno politiko, Francija si želi vsaj enakopravnost v atlantski zvezi, t.j. enakopravnost z ZDA in Veliko Britanijo. Ker je to Amerika ves čas na ta ali drug način izigravala, se je Francija lotila praktičnega uresničevanja svojih teženj. Najprej je umaknila svojo sredozemsko vojno mornarico izpod poveljstva atlantske zveze, nato je zmanjšala moč svoje vojske v francoski coni Zahodne Nemčije, nadalje je odklonila sodelovanje francoske vojske v naslednjih vojaških vajah sil atlantske zveze ln sedaj Je de Gaulle storil Se korak naprej in rekel, da Francija sicer ostaja zvesta atlantske mu zavezništvu, da pa bo do aprila 1969 leta, ko poteče dvajsetletni sporazum o NATO, ubrala bolj samostojno pot glede tega Pismo de Gaulla Johnsonu in Johnsonov odgovor Je stvar zad-
nice za popravila ameriških vojaških letal. V Toul-Rosieresu, na severovzhodu Francije, je drugo letalsko oporišče in sicer baza ameriških izvidniških letal. Ameriška letalska oporišča so nadalje še v Laonu, nadalje oporišče v bližini Nancyja, v Ettlennu in drugod. Amerika ima svoja letalska poveljstva še v St. Ger-mainu, v Orleansu, v Verdunu.
V vseh teh krajih so v glavnem letalska poveljstva ali letalska oporišča. Toda kopenske sile imajo nadaljnjih 20 taborišč in ustrezno število velikih skladišč vojaškega materiala in goriva. Poveljstvo ameriških kopenskih sil je v neposredni bližini Pariza, poveljstvo ameriških enot za komunikacije za vso Evropo pa v Orleansu. Nekatere enote so razmeščene še v Poitiersu ter v Ver-nonu. Suhozemne sile pa imajo na razpolago še nadaljnjih 15 skladišč severno od Loire. Kolikšna so ta skladišča, nam pove podatek, da morejo sprejeti celotno količino vojaškega materiala, kolikor bi je potrebovala vsa ameriška sedma armada ter še 17. letalsko poveljstvo, ki sta razmeščeni v Zahodni Nemčiji, za vojno, ki bi trajala 30 dni. V francoskih skladiščih torej ni le ustrezni vojaški material ameriške vojske v Franciji, pač pa služijo ta skladišča tudi kot skladišča ameriške vojske v Zahodni Nemčiji
Najpomembnejši objekt, ali vsaj eden ključnih objektov ameriške vojske v Franciji pa je naftovod, ki vodi od «t„ Nazaira, skozi vso Francijo do Mannheima v Zahodni Nemčiji. Vrednost naftovo-
da znaša okoli 65 milijonov dolarjev in njegova zmogljivost je
90.000	sodov petroleja na mesec. Ta naftovod služi za oskrbovanje ameriških letalskih sil v Franciji in Zah. Nemčiji ter za potrebe 7. ameriške armade v Zahodni Nemčiji.
Ameriška mornarica, ki jo v glavnem predstavlja 6. sredozemsko brodovje, ima na razpolago pristanišče Billefrance, ki je njeno oskrbovalno in remontpo oporišče.
Ko smo tako našteli glavne objekte ameriških vojaških sil v Franciji, vidimo, da razpolaga tistih
26.000	ameriških vojakov z vojaškim arzenalom, skladišči in oporišči. ki gredo preko potreb dveh tudi modemih divizij. Morda nam bo naslednji podatek to še bolje pojasnil. Po pisanju agencije AFP znaša vrednost ameriških oporišč in naprav, brez vojaškega materiala v skladiščih, okoli milijardo 750 milijonov dolarjev.
Vse, kar smo navedli do tu, se tiče le ameriške vojske v Franciji in posredno Francije same. Pri tem pa je treba dodati še zelo pomemben element: vrhovni štab zavezniških sil v Evropi, to se pravi vrhovno poveljstvo NATO v Evropi je prav tako v Franciji in ima svoj sedež v Versaillesu, sedež štaba za vso zavezniško vojsko v centralni Evropi pa je v Fontainbleauja, južno od Pariza.
Pri tem je treba dodati še nekaj, kar Je zelo pomembno: vsa ameriška vojaška oporišča in vse vojaške naprave, vštevši naftovod, uživajo, do danes, v Franciji pravico eksteritorialnosti, to se pravi, da je vse to nekakšna ameriška država v Franciji. — Isto velja tudi za vojsko in njihove družine. — To so si ZDA zagotovile s sporazumom s Francijo iz leta 1953, katerega posamezni členi so tajni.
Francija se želi sedaj otresti te obveznosti. Zato je predlagala dvostranske razgovore z ZDA, ki pa so jih v Washingtonu odklonili, ker da ne morejo dopustiti, da bi njihova oporišča in vojaške naprave bile pod poveljstvom kake tuje sile. Poleg tega v Washing-tonu trdijo, da so bili ustrezni sporazumi sklenjeni za nedoločen čas. Dosledno s tem jih Francija, brez pristanka ZDA, ne more prekiniti. Francozi pa trdijo, da so ti sklepi, vsaj posredno, povezani z atlantsko zvezo in brž ko se Francija otrese vezi z atlantsko zvezo, so tudi njene obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z atlantsko zvezo, ukinjene.
UGOTOVITEV IN NADALJNJE DOMNEVE
Na površini Venere samo 50-60 stopinj C: življenje torej možno?
Odkod visoke temperature 300, celo 400 stopinj C?
MOSKVA, 11. -— Na površini planeta Venere vlada temperatura od 50 do 60 stopinj C. Kar pa zadeva radioelektrična izžarevanja, dosežemo tudi temperature od 300 do 400 stopinj C. Tako zatrjuje sovjetski strokovnjak A-leksander Lebedinsky v moskovskem tedniku «Zemlja in vesolje#.
Prof. Aleksander Lebedinskjr pri-mčTja 'Venero — kar to zadeva — neonski žarnici, kakršne uporabljamo pri reklamnih napisih. Njihovo radioelektrično izžarevanje je enakovredno desettisočem, celo štiridesettisočem stopinj, toda njihove stene so praktično hladne. Da bi si mogli obrazložiti to razliko 200 do 250 stopinj C, sovjetski znanstvenik navaja hipotezo, da so višje plasti ozračja, ki ovija planet Venero, nekakšen sedež stalnih vendar latentnih električnih pojavov.
Prof. Lebedinsky nato nadaljuje z razlago te svoje hipoteze in pravi, da je pojav latentnih električnih fenomenov posledica počasnega vrtenja planeta okoli lastne osi, vrtenja, ki po najnovejših podatkih, potrebuje 247 dni za en obrat okoli lastne osi.
Teoretična hipoteza sovjetskega strokovnjaka je zelo zanimiva iz naslednjega razloga: če bi se ta hipoteza pokazala kot točna, bi bilo upati, da je na površini Venere življenje možno.
Giulietta Mašina se je spet uveljavila
NEW YORK, 11. — «Vseameri-ška tiskovna zveza# je ocenila Giulietto Mašino za najboljšo tujo umetnico leta. Rezultate glasovanja za podelitev nagrad «Movie Best Awards», ki jih gornja organizacija vsako leto podeljuje, je objavil načelnik organizacije Lee Poener Znani italijanski filmski
IllIuiiltliiiifiiitliiiiimimiiMiitiiiiiiiiitiiiiiliiiMiliiiiiiiiiimitniiiiiiilMiliniiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Onemogočite nekaterim sodelavcem, da bi v delo vnašali nered. Rešiti boste morali neko važno gmotno vprašanje v prid družine.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne pričakujte tuje pomoči, posebno ne v primeru izredno osebnih zadev. Ne zaupajte vedno in vselej svojim površnim vtisom.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nemudoma se lotite reševanja nekega perečega znanstvenega vprašanja. V čustvenem pogledu ne bo nobenih bistvenih sprememb.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dosegli boste upoštevanja vreden uspeh, ki bo utrdil vaše pozicije. Presenečenje, ki ga boste deležni, vas bo spodbudilo k večji čustveni prizadevnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo prisebnostjo boste v izdatni meri izkoristili neko gospodarsko priložnost. Nekdo vam bo izrazil svoje simpatije.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste koristno izkoristili neko izkušnjo iz polpretekle dobe. Skušajte s svojim vplivom pomiriti dva sprta družinska člana.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne nasedajte gostobesednosti nekega svojega poslovnega partnerja. Prejeli boste pismo, ki vas bo osrečilo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V nobenem primeru ni priporočljivo, da bi zapustili področje svoje dosedanje dejavnosti. Dobro razumevanje in spokojnost v družini.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izpolnili boste s svojim optimizmom ter ustvarjalnostjo tudi svoje sodelavce. Skušajte se nekoliko ukvarjal tudi s športom.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po zmedi, ki bo nastopila v teku jutra, boste pa v popoldanskih urah z lahkoto uredili vse posle. Zaupajte vse svojemu najbližjemu prijatelju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Drzno tvegati je od časa do časa potrebno, vsakodnevna trezna presoja pa predstavlja nujnost, ki bi je nikoli ne smeli zanemariti. Primerna rešitev nekega srčnega vprašanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh vam je zagotovljen le s skupnim naporom vseh članov kolektiva. Glejte v bodočnost ■ zaupanjem.
umetnici bodo to priznanje podelili 16. t.m. v New Yorku.
Nagrado so italijanski filmski umetnici podelili zaradi njene vloge v filmu ((Giulietta degli spi-rlti». Nagrada velja za najboljšo vlogo v filmu s tujim jezikom. Podobno priznanje za najboljšo vlogo v filmu z angleškim jezikom pa so podelili umetnici Julii Christie za njeno vlogo v filmu #Dar-ling». Tudi film «Dr. 2ivago» je bil nagrajen. Ta film, ki ga je Carlo Ponti delal za družbo MGM, je bil od gornjega združenja nagrajen za najboljši film leta v angleškem jeziku.
Naslednje nagrade so bile takole razdeljene: kot najboljši tuji film je bil ocenjen film ((Hamlet#, kot najboljši umetnik v filmu v angleščini je bil ocenjen Rod Steiger za vlogo v filmu «The Pawnbroker», kot najboljši tuji umetnik je bil ocenjen Inno-kentij Smoktunovsky za svojo vlogo v «Hamletu». Za najboljšega umetnika s stransko vlogo, vendar v angleškem jeziku, je bil nagrajen Michael Dunn za njegovo vlogo v filmu ((Ladja blaznežev#, kot najboljša umetnica v stranski vlogi, vedno v angleškem jeziku, je bila nagrajena Ruth Gordon, kot najboljši režiser filma v angleščini je bil nagrajen William Wy-ler, kot najboljši tuji režiser pa Grigorij Kozincev, režiser ((Hamleta#.
Trenutno je Giulietta Mašina v Stockholmu, kamor je odšla na krstno predvajanje na švedskem njenega filma «Giulietta degli spi-riti». Pri tem je italijanska filmska umetnica dodala, da ne bo igrala v novem filmu, ki ga pripravlja njen mož.
Sergio Micalesco v Občinski
Sergio Micalesco, ki je razstavljal v Občinski galeriji, nam je že dobro znan, ker je njemu sli kanje poklic že odkar je pred leti končal beneško akademijo. Po uspeli razstavi v «La Loggia«, prvi v Trstu, se ni odmaknil od zadanega namena, kako poživiti in preroditi Hgurativno umetnost. Kako, je sam napisal v katalog to-le:
«Brez ničevnih preciozizmov in zmešnjav zavesti, daleč od niče-mumosti mode, podajati fragment idealne freske človeške tragedije v kateri bo zarja razsodnosti poslednje upanje.#
In temu je ostul zvest na vseh razstavah v Benetkah, Veroni, Bologni, Ferrari, Trstu in Parizu. Je torej eden izmed redkih slikarjev, ki posvečajo umetnost člo. veku kot takemu. So pa tudi dobre njegove pokrajine breških vinogradov, čolnov v Miljah, obe tihožitji ter oba pogleda s strehami proti sv. Antonu.
Kot rečeno, pa tvorijo glavnino del velika olja iz življenja ribičev in delavcev, kot jih je srečaval v Chioggi in Buranu, ker Mi-calescu živi med Benetkami in Trstom. Na osrednji steni je o-gromno olje «Križanje». Je pa to le simbolično križanje malega človeka, razpetega sredi brezbrižnosti sedanjosti. Enako simbolično je podano v drugi sliki vstajenje človeka-trpina, kjer je angel namenoma podoben usmiljenki iz druge slike, kako hiti v mraku po zapuščeni ulici.
V vseh teh oljih, v slikah mater z otroki spečih ribičev, ljudi in študentov zbranih na pomenkih, valovi počasen a mogočen u-trip naravnega življenja, neiz-umetničenega, v katerem ne more biti pretirane razgibanosti. Dejstvo pa je, da jo Micalesco mojstrsko obvlada, kot to pričajo ujedanke iz življenja potujočih glumcev s konji in akrobati, kakršnih pri njem do sedaj še nismo videli.
Ze samo razstava takih grafik,
bi dovolj jasno osvetlila resnost Micalescovega slikanja, ki pa izrecno stremi k ustvarjanju velikih olj, skladnih z vodilno mislijo, ki je, ((V iskanju«, kot to sam pravi, «ob izvoru človeka izgubljene čistosti silnih obdobij, ko je pesem ustvarjenja še visoko zvenela.«
Evgenij Jevtušenko v Avstraliji
SID|NEY, 11. — Ruski pesnik Evgenij Jevtušenko, ki je prispel v ■ HssftJ Utfo n a četrti festival v Adelaide, ni hotel novinarjem dati nobene izjave v zvezi z obsodbo dveh sovjetskih pisateljev, Daniela in Sinjavskega. Jevtušenko, ki je zelo znan tako kot avtor kot tudi zaradi svojih javnih nastopov, je novinarjem rekel: «Preveč sem utrujen, da bi o tem govoril «
Jevtušenko, ki je star 33 let, bo na festivalu v Adelaide, ki se bo začel v ponedeljek, bral nekaj svojih spevov. „ Jevtušenko spremljata na tem potovanju sovjetski dramaturg Anatolij So-fronov in profesorica slovstva Oksana Kurgerskaja.
• * •
Pravcato bitko za avstralski trg sta uprizorili sredi Sydneya dve francoski tovarni parfumov. Ena je najela letala, ki so nad mestom razpršila najboljše parfume v skupni vrednosti skoraj 5000 avstralskih dolarjev, konkurenčna tovarna pa je poslala v bitko ((ženski bataljon#. Lepa dekleta, ld so na cestah delila vzorce parfumov, so zmagala med drugim zato, ker je potegnil močan veter, ki je iz letal razpršene parfume odnesel nad Tihi o-cean.
G. Melia v Rossoni
Po dveh osebnih razstavah lanskega leta v Gorici in Veroni, Giorgio Melia je tretjič razstavil v Rossonijevi galeriji, kjer je prvič nastopil v javnosti leta 1963 z zelo barvitimi olji močne deko-rativnosti. Na svoji drugi razstavi isto tam pa je mladi slikar že našel pravo umetniško pot v pokra-jinarstvo, pri čemer je naravnost asketsko omejil svojo, prej tako pestro barvitost na samo raševi-nasto rjave odtenke. Sedanja razstava je takratni v marsičem podobna. Razlika je pa sedaj v tem, da je Melia že uspel s samo igro belo črno rjavkastih odtenkov, poživljeno s komaj opaznimi navdihi rumene in modre koprene, pričarati kar se da naravni barvni videz pokrajine.
Jasno je, da je ne slika v buj-nosti pomladnega nastrojenja. Premišljeno je opustil živahnost barv in oblik, ker mu to ni dopuščalo pravilno podati svoj trpeči odnos do prirode, ki v njej išče le trpke strani. Zato so njegovi borjači, borjači revnih kraških kmetov, hiše pa so hišice malih ribičev, ki se v jutranjem, mraku vračajo z lamparami trudni počivat vanje.
sKraško dvorišče», «Kraška vas«, «Zatcm na Krasu«, «Goriška brda«, «Stari svetilnik«, «Ribiči pri šivanju mrež«, «Po lovu« so le nekateri naslovi 24 olj.
Toda tokrat med pokrajinami najdemo tudi razglede z Melia-vega potovanja po Nizozemski in Nemčiji. In tudi tu, bodisi v slikah Rotterdama ali Idsteina, ie povsod polno trpkosti v barvi kot v risbi, značilnih hišic s koničastimi strehami, ki se trudno in vzajemno podpirajo v sklenjeni dolgi vrsti v vsem podobne izmučenemu voziček potiskajočemu starcu v velikem olju. Ravno v tem, da se je Melia odpovedal laskati se nam s prvotno živahnostjo barv in krasotnostjo oblik, pa je najboljši znak, da je izbral pravo, čeprav težjo pot do oseb-nejšega umetniškega izražanja.
Marina Apollonio v Feltrinelli
V	galeriji Feltrinelli na Korzu, kamor je vsakemu prost dostop skozi knjigarno istega imena, se nadaljujejo razstave programat-ske umetnosti. To pot smo si tam lahko ogledali dela Marine Apollonio, hčerke znanega kritika, rojene v Trstu leta 1940, ki se ukvarja s problemi raziskovanja in vizualne informacije. Kot navaja katalog, je lani mnogo razstavljala doma, v Belgiji, Švici, Nemčiji in tudi v Zagrebu.
S strogo natančnostjo tehničnega risanja v čtno-belem izvedeni primeri površin krogov izpolnjenih z zebrastimi vzorci gostih vzporedno tekočih črt in vijug, imajo ta dela pač kaj malo skupnega s slikarstvom, kot ga pojmuje večina ljudi. So to ustvari. tve, ki spadajo skoro v področje optičnih prevar, kar v bistvu tudi so, z razliko od že znanih, da je njih namen, pričarati predvsem navidezno gibanje, izkoriščajoč vztrajnost slike na mrežnici naših očes, ki potrebujejo, pa čeprav le nekaj stotink sekunde, nekaj časa, da lahko sprejemajo hitro izmenjavo novih vtisov. Zaradi tega, če hodimo mimo teh listov m gledamo zebraste kroge, pričenjajo ti utripati
V	enem izmed tu podanih primerov se celo pri tem bela barva razkroji v mavrico. Smo torej tu na stičišču umetnosti s fi-z<ko m pred novimi možnostmi uporabe tako najdenih učinkov.
Za obložne plošče iz umetne smole bi se dala gotovo uporabiti tu podana primera aluminijastih struktur, če bi jih močno pomanjšali. V neštetih polkrogih valujoča vzporednost trakov nad rdečo tn zeleno podlago, ki meče nanjo sence in kovinske odseve, ustvarja zelo prijeten lepotni učinek.
Ta pa ne prihaja do enake polnosti v obeh ostalih aluminijastih strukturah z močnimi rebrastimi poudarki. Verjetno pa zaradi preredkega ponavljanja navpičnic škatlasto zgibane pločevine.
M. BAMBIČ
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ansambel Musette; 12.00 S. Andrče: «Načrt Ikar 1975»; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli;
15.00	Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Primo Levi: «Odjuga»; 16.45 Kavarniški koncert; 17.30 Jutrišnji solisti; 17.50 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta Vanoni in Aznavour; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Vokalni sekstet; 21.00 Jezusovo javno delovanje; 21.40 Vabilo na ples; 22.30 Koncerti za pihala in orkester; 22.45 V ritmu in melodiji.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Jug. narodni plesi; 11.20 Poje Caterlna Caselli; 11.30 Melodije; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta I. Jakac ln R. Karaklja-jič; 16.00 Radijska pošta; 16.20 Izbrali ste...; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL;
19.00	Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.45 Pe-
S0B0TA, 12. MARCA 1966
sem za pesmijo; 10.05 Operna antologija; 10.30 šola; 11.15 Ital. folklom*. glasba; 13.30 Radijske kronike; 14.30 Večni motivi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Koncert za študente; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 20.25 F. Jovi-ne: «Michele a Guadalajara#; 21.30 Ital. melodije; 22.00 Večerni spored.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govomi spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 12.20 Verdi in Gounod;
14.00	Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Orkestra Rodriguez in Anthony; 16.00 Rapsodija; 17.05 Zabavni orkestri; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci;
20.00	Lahka glasba in pesmi brez besed; 21.40 Znanost; 22.00 Jazzovska glasba.
III.	program
18.30	Politične vede; 18.45 Gior-danijev koncert za klavičembalo in orkester; 19.00 B. Tecchi 70-letnik; 19.30 Koncert; 20.40 Schumannove skladbe; 21.20 Madžarski pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenijo
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Kadar zmanjka elektrike; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansambel «Crveni koralji#; 10.15
Iz francoskih oper; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Haydn: Koncert za čembalo in orkester; 12.40 Ansambel Vilija Petriča; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz oper slov. skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz naših relejnih postdj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba, vmes hokejska tekma Jug.-Avstrija; 20.30 ((Spoznavajmo svet in domovino#; 21.30 Orkester Marty Gold, vmes hokejska tekma Jug.-Avstrija; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 V parlamentu; 19.55 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Studio uno; 22.10 Otroci rastejo: doba med 6. in 13. letom;
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 D. Nicode-mi: «La maestrina#.
Jug. televizijo
10.00	TV v šoli; 16.15 Poročila; 16.20 Kje Je, kaj je; 16.35 Srečno pot, Zoki — lutke; — 17.00 Hokej 66 — ZDA-Poljska; 19.15 Hokej 66 — Jugoslavija-Avstrija; 21.10 Cm sneg — serijska igra; 22.00 Bo-nanza — film; 22.50 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.4 stopinje, najnižja 8.2, ob 19. uri 11.6 stopinje, vlaga 61 odst., zračni tlak 1CC6.6 pada, veter 6 km severovzhodnik, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura moria 9,1 stopinja.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 12. marca
Gregor
Sonce vzide ob 6,24 in zatone ob 18.06. Dolžina dneva 11.42. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.12 jutri, NEDELJA, 13. marca Kristina
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Sklep o obnovitvi občinske posvetovalne gradbene komisije
Pred glasovanjem je opozicija zapustila dvorano, ker se ni strinjala s postopkom ■ Preseljevanje golobov, vzrok za razgretje živcev
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela z odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev. Po dveh odgovorih odbornika za javna dela Mocchija komunistični svetovalki Burlo glede prevoza hrane za šolske refekcije z občinskimi vozili, na katero je odbornik zagotovil, da občina nudi to uslugo brezplačno in liberalnemu svetovalcu Gasperiniju, kateremu je zagotovil, da bo občina popravila razkopano cesto v Ulici Milano takoj nato ko bo podjetje SIP končalo s svojimi deli, je župan dr. Franzil odgovoril na vprašanje socialističnega svetovalca Pittonija, ki ga je vprašal, ali so resnične govorice, da je konzorcij za ronško letališče, katerega predsednik je inž. Bartoli, narčoil nekatera dela projektantskemu študiju Bartolijevega sina Pier-paola.
župan je izjavil, da mu je predstavnik občine v omenjenem konzorciju dr. Rocco sporočil, da konzorcij letališča nima nič skupnega s študijem Bartolijevega sina. Konzorcij je svoj čas naročil neko delo študiju inž. Visentina, ki deli svojo pisarno s Pierpaolom Bartolijem. Pittoni je izjavil, da ga odgovor ne zadovoljuje, ker pojasnilo ni jasno. Takšno ravnanje, je dejal Pittoni, je znak despotizma konzorcija, ki je ta dela naročil, ne da bi razpisal natečaja. Zatem je Pittoni menil, da bi morala občina imenovati novega predstavnika v konzorciju za ronško letališče, ter da bi bilo treba zamenjati tudi predsednika konzorcija Bartolija, ki ima sedaj drugo važno odgovorno mesto.
Odbornik za ekonomat Hreščak Je odgovoril na vprašanja svetovalcev Traunerja (PLI), Busa (MSI) in Pincherle (PSIUP) glede odstranitve iz mesta večjega števila golobov, ki so se preveč razpasli in povzročajo mestu že nevšečnosti. Svetovalci so hoteli vedeti, kakšne ukrepe je podvzela cbčina, da golobi pri odstranjevanju ne bodo trpeli. Poleg tega so svetovalci na osnovi informacij trdili, da so tržaške golobe poslali nekje v Italijo, kjer naj bi jih uporabljali kot žive tarče na nekaterih streliščih. Odbornik jim je zagotovil, da je občina prepustila odstranitev golobov nekemu tu-rinskemu podjetju, ki se ukvarja s tem poslom, potem ko ji je bilo zagotovljeno, da bo za živalice dobro preskrbljeno. Nato je dejal, da so prizadeti zanikali, da bi tržaške golobe pošiljali na strelišča. Ko pa je po teh vesteh tržaška sekcija društva za zaščito živali predlagala občini, da bo sama poskrbela za razredčenje golobov v našem mestu, je občina prekinila stike s turin-skim podjetjem in z zadovoljstvom sprejela ta predlog. Odgovor svetovalcev ni zadovoljil in so začeli grobo napadati občinski odbor, kar je v kratkem povzročilo glasno prerekanje, ki je trajalo precej časa.
Po končanih vprašanjih je odbor sprejel nekaj upravnih sklepov. Nato je prišel na vrsto sklep o obnovitvi občinske posvetovalne gradbene komisije. Odbornik za urbanistiko inž. Spaccini je obrazložil njen poruen in predlagal 10 imen zbranih iz vrst združenj inženirjev, arhitektov in drugih ustanov. Opozicija je takoj oporekala odboru to rešitev in je zahtevala, naj se o listi kandidatov za to komisijo najprej sporazumejo načelniki svetovalskih skupin. Ker odbor tega ni sprejel, so vsi svetovalci opozicije zapustili sejno dvorano. Zato so člane nove komisije izvolili samo svetovalci strank odbora, ki so nato še potrdili obračun za leto 1959 in nekaj drugih sklepov, med katerimi tudi sklep o sprejemu zemljišča v Rižarni za
postavitev spomenika, ki so ga občini podarili nekateri zasebniki.
DEJAVNOST DEŽELE
Sestanek dr. Giacomettija s podpredsednikomNennijem
Podpredsednik deželnega odbora Giacometti je včeraj odpotoval v Rim, kjer bo imel vrsto sestankov z vladnimi predstavniki, že včeraj dopoldne ga je sprejel podpredsednik vlade Nenni, kateremu je prikazal dejavnost avtonomne dežele v prvih dveh letih njenega živ-Ijenin kakor tudi probleme in težave, s katerimi se je dežela srečala in ki so še pred njo. Podpredsednik Giacometti je prav tako seznanil podpredsednika vlade Nennija z bistvenimi točkami programa novega sredinsko-levega odbora, ki je bil nedavno izvoljen v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razpravljajoč o krajevnih problemih, je dr. Giacometti v razgovoru z Nennijem poglobil položaj v zvezi z gradnjo protosinhrotrona v Italiji in pri tem poudarila geološko in teh-
nično primernost področja pri Doberdobu ter velike socialne in gospodarske prednosti, ki bi jih imela dežela od realizacije te pomembne znanstvene naprave.
Nato se je dr. Giacometti sestal z ministroma Corono in Mariotti-jem. Z ministrom Corono je razpravljal o številnih vprašanjih splošnega in posebnega značaja ki zadevajo področje turizma in predstav v okviru deželnega odbora. Z ministrom je razpravljal o možnostih turističnega razvoja v naši deželi v luči smernic in ukrepov, ki jih je izdalo ministrstvo in ki jih pripravlja dežela. Z ministrom za zdravstvo Mariottijem pa je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo pravno in gospodarsko poslovanje zdravstvenih uradov.
Popoldne je podpredsednik Giacometti obiskal tudi podtajnika Maria Vittoria Mezza, ki pri ministrstvu za industrijo in trgovino nadzoruje ' obrtniški sektor. Danes se bo dr. Giacometti sestal z ministrom za javna dela Mancinijem, kateremu bo obrazložil program zasedanja o cestah in prehodih turističnega pomena v naši deželi, ki ga pripravlja dežela ob sodelovanju s krajevnimi ustanovami.
Odv. Terpin danes pri Coroni
Sestanki za pripravo turistične kampanje
V preteklih dneh se je predsednik pokrajinske turistične ustanove ločeno sestal z delegati Združenja hotelirjev, vodstvenimi sveti Združenja upraviteljev javnih lokalov in Združenja trgovcev — upravitelji javnih lokalov, kakor tudi z voditelji krajevnih potovalnih uradov, da bi z njimi proučil položaj posameznih zainteresiranih kategorij in skupno z njimi programiral z učinkovito propagandno dejavnostjo v inozemstvu, najprimernejše pobude za učinkovito turistično kampanjo. Rezultate teh srečanj bo čimprej proučil upravni svet ustanove. Jutri bo predsednik odv. Terpin seznanil v Rimu ministra za turizem in predstave Corono z nekaterimi najnujnejšimi problemi, ki so jih nakazali turistični operaterji.
NA SEJI V ČETRTEK
Občinski svet v Zgoniku odobril občinski proračun
Proračun predvideva nad 31 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krila država
Volitve v obratih CRDA za notranje komisije
V vseh obratih Združenih jadranskih ladjedelnic so se včeraj začele volitve za obnovo notranjih komisij. V ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, na glavnem sedežu CRDA in v Tržaškem arzenalu so se volilne operacije pričele ob 12.45 ter se nadaljevale do 16.15. Do omenjene ure je v ladjedelnici Sv. Marka oddalo svoj glas 1324 delavcev od skupnega števila 1809. Danes se bodo volitve nadaljevale od 6. ure dopoldne do 12.15, ko se bodo volišča v vseh obratih zaprla.
V četrtek zvečer je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, ki je soglasno odobril občinski proračun za letošnje leto. Občinski proračun zgo-niške občine za leto 1966 predvideva skupno 47.462.721 lir izdatkov in 15.732.721 lir dohodkov. Primanjkljaj v znesku 31.830.000 lir naj bi krili z državnim prispevkom. Državni prispevek za izenačenje lan-skgea proračuna je znašal 16 milijonov 505.000 lir.
Med glavnimi dohodki zgoniške občine, kakor sploh vseh drugih podeželskih občin, so trošarina in razni davki. Predvidevajo, da bodo od trošarine prejeli 3,6 milijona lir, od davkov in taks 3.806.085 lir, od dodatnih občinskih davkov pa 1.808.349 lir, medtem ko bodo za odškodnino od naftovoda dobili 521.389 lir. Med izdatki je največja fKistavka glede stroškov za upravno osebje, in sicer 9.142.791 lir, za občinske otroške vrtce 5.920.666, za osebje osnovnih šol 3.801.035, za cestarje 2.202.402, za prispevek kraškemu vodovodu 1 milijon 586.322, za tehnični konzorcij 1.200.000, za trošarinski konzorcij .	.	,,
1.099.015 lir. V proračunu je tudi Pokrajinski odbor za mir m ne-vključen znesek 1.200.000 lir kot j odvisnost ; Vie' ima sporoča, da bo prispevek občine za spomenik pad- i P?/1 okriljem skupine univerzitet-
nika občina revna in nima velikih industrijskih obratov, od velikega prometa na proseški občini pa nima nobene koristi. Nekateri svetovalci so vprašali za pojasnila, nato pa so soglasno odobrili proračun. Ko je bilo govora o prispevku občine za spomenik je odbornik Hrovatin sporočil, da se je po vseh vaseh zgoniške občine zaključila nabiralna akcija, pri kateri so nabrali skupno 385.000 lir.
Ob začetku seje je občinski svet soglasno sklenil, da se tudi letos priredi občinska razstava domačih vin, in sicer prvo nedeljo junija. V ta namen je občinski svet odobril prispevek občine v znesku 300.000 lir in je imenoval pripravljalni odbor, ki bo uredil vse potrebno za dober uspeh razstave.
26. t m. pohod za mir v Vietnamu
lim v zgoniški občini.
Pred razpravo o proračunu je na kratko spregovoril odbornik za finance Godnič, ki je obrazložil razne postavke in poudaril, da je zgo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii»<ii>iii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pretresljiv zločin nečloveške mater« po prihodu iz Beograda
Takoj po porodu je živega otroka vrgla skozi straniščno okno prenočišča «Centro»
Ko so prišli uslužbenci pogrebnega zavoda s krsto po trupelce, so presenečeni ugotovili, da je otročiček še živ, toda ves napor najprej sodnega zdravnika in nato zdravnikov v «Burlo liarofolo», da bi otroka pri življenju tudi ohranili, je bil zaman - Hečloveška mati zastražena v bolnišnici
Sedemintrideset let stara tiskar-ka Nadežda Andrič, po rodu iz Crvene Jabuke in stanujoča v Beogradu, ne pozna vzvišenega čustva, ki se mu pravi materina ljubezen, sicer bi ne bila napravila tega, kar je napravila. Zakrivila je naijhiujši zločin, ki si ga more človek predstavljati: umorila je svojega 'koma! rojenega o-troka s tem, da ga je zavitega v žakljevino odvrgla skozi stranišč no okno.
Pretresljiv zločin se je dogodil včeraj zjutraj v središčni Ulici Roma v prvem nadstropju stavbe št. 13, v prenočišču »Centro«, kjer je Andričeva prenočila.
Zenska je prišla v Trst predvčerajšnjim dopoldne. V; družbi štirih moških, 30-letnega Lazarja Miloševiča, 43-letnega 2ivojina Mariča, 46-letnega Petra Milkoviča in 37-letnega Zdravka Milkoviča, vsi iz Beograda, je prišla v prenočišče «Centro», katerega lastnik je Giacomo Franic, in najela sobo. Franič je moškim dodelil sobo št. 4, žensko pa je naootil v samsko sobo št. 5. Iz ženskinega obnašanja, bila je vesela in dobre volje, lastnik ni niti slutil, da bo komaj 24 ur pozneje rodila in da bo zaradi tega imel veliko opravkov.
Turisti iz Beograda so se koj nato napotili po mestnih ulicah in, kot je pač običaj, hodili iz trgovine v trgovino. V prenočišče so se vrnili šele pozno zvečer polni zavojev in paketov, nakar so odšli v svoje sobe. Kaj se je ponoči dogajalo v sobi Andričeve
iiliiifliiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiimniiiiiiiiiiillillliliiliilililitillliiiiiliiliiiiiiniiiuzaiiiiiniiiir
DR. CflIPASSI IN POSL BOLOGNA V RIMU
Minister za trg. mornarico pride še ta mesec v Trst
Hoče se pobliže seznaniti z vsemi problemi našega pomorstva - Fincantieri bo naročila še dve ladji v Sv. Marku
Predsednik trgovinske zbornice dr. bruarja letos objavil «Primorski
R. Caldassi in tržaški demokrščan-ski parlamentarec Bologna sta se v Rimu sestala z ministrom za trgovinsko mornarico Natalijem, ki je v tretji Morovi vladi nasledil ministru Spagnolliju. Na sestanku so vzeli v pretres vprašanje napovedane izgradnje zidanega doka v tržaškem pristanišču, dalje vprašanje pristaniške ustanove ter vprašanje konkurence med tržaškim in tujimi pristanišč: na Jadranu ln ob Severnem morju. Minister Natal'. je obljubil, da se bo v mejah svoje pristojnosti zavzel za čimprejšnjo rešitev najvažnejših vprašanj, ki se tičejo tržaške pomorske trgovine in pristaniškega poslovanja; da pa bi se pobliže seznapil z našimi problemi, je minister napovedal, da bo obiskal naše mesto še pred koncem marca.
Dr. Caidassi se je med svojim bivanjem v Rimu sešel tudi s predsednikom državnega holdinga Fincantieri, da bi mu predočil resnost položaja, v katerem se nahaja tržaška ladjedelniška industrija pod okriljem zavoda za Industrijsko obnovo IRI. Predsednik Tupini je napovedal, da bo vodstvo Fincantieri naročilo tržaškim ladjedelnicam (Sv. Marku) gradnjo nadaljnjih dveh ladij iz serije tako imenovanih «poijskih ladij«. Kakor znano, je varšavsko podjetje Centromor pred meseci sklenilo odkupiti štiri večje ladje za prevažanje razsutih tovorov, ki jih je ladjedelnici Sv. Marka naročilo vodstvo Fincantieri na lastno pest. Z novim naročilom dveh enakih «bulk-carrierov», bo ladjedelnici Sv. Marka zagotovljeno delo za nadaljnjih nekaj mesecev.
POJASNILO
j Tvrdka «Balcantex» nas je napro-i, sila, da bi objavili naslednje pojas-1 nilo:
«V zvezi z vestjo, ki jo je 24. fe-
dnevnik« o domnevnem tihotapstvu, ki naj bi ga zagrešili turški državljani skupno z jugoslovanskimi državljani, tvrdka Balkantex v Trstu zanika sumničenja, izražena na njen račun in izjavlja, da je Izvrševala, kot izvršuje, svojo trgovsko aktivnost izključno v spoštovanju odgovarjajoče licence za blaga, trikotažo, nogavice in slične izdelke ln da so podpisani tvrdki imena turških in jugoslovanskih državljanov, ki so bila navedena v tisku, nepoznana.« Za tvrdko Balcantex Zonta Lu-ciano.
15-dnevna stavka gasilcev, članov CGIL
Sindikat gasilcev sporoča:
Zaradi posebno težavnega izrednega dela In zaradi pretiranega zamujanja v Izplačevanju tega izrednega dela, bodo gasilci — člani CGILL — priredili 15-dnevno stavko pričenši ob 7. uri dne 12. marca.
S Danes zvečer, v soboto, 12. t. m. ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« rta Trgu Stare mitnice (Largo Barrie-ra 11) dr. Licla Chersovani govorila o temi: «Znanstveni raziskovalec v moderni družbi — primer Oppenheimer«. Sledila bo diskusija.
S Ravnateljstvo autofUotramvajske službe Acegata sporoča, da bo zaradi zaključka del od nedelje 13. t. m. obnovljeno v Ul. Udine postajališče filobusne proge št. 5 v smeri proti Roianu pred novim poslopjem INPS, In da bo zato ukinjeno neobligatno postajališče v Ul. Rittmeyer.
Detomorilka Nadežda Andrič
ni znano. Zensko, ki ni poročena, so verjetno proti jutru napadli porodni krči in je baje okrog G. ure brez vsake pomoči rodila o-troka ženskega spola. Tako se vsaj zdi, ker je neka stanovalka v višjem nadstropju stavbe približno ob isti uri zaslišala otroško ve-kanje.
Verjetno bo za vedno ostala tajnost kar je v tistih trenutkih šinilo kruti in nečloveški materi v glavo. Dejstvo je, da je Andričeva prinesla otroka na hodnik, zavila v predsobo in od tam v stranišče, kjer je na tleh pobrala žakljevino, ki služi za čiščenje stranišča, zavila novorojeno dete in ga še živega vrgla skozi okno na notranje dvorišče. Notranje dvorišče je pokrito s stekleno streho, ker se spodaj nahajajo stranišča pritličja, nad streho, ki je le meter in pol pod okensko polico stranišča prenočišča, pa je razpotegnjena železna mreža, na katero je padlo dete, ki se je pri tem ob štrleči žici še ranilo po vratu.
Zločinska mati je nato odšla v sobo, toda na poti so ji zmanjkale moči, da je padla in se ranila po nosu, imela pa je še toliko moči, da se je dvignila, stopila v sobo in počistila higienične naprave.
Tedaj je bilo v prenočišču še
vse mirno. Šele ob 9. uri je lastnikova žena vprašala moža, kam da je izginila žakljevina, ki jo je prejšnjega večera pustila v stranišču. Franic se je najprej začudil, potem pa se je domislil, da je mogoče kdo od gostov vrgel žakljevino skozi okno. Nagnil se je skozi okno in res zagledal žakljevino vmes starih papirjev, praznih steklenic in odpadkov, iz žakljevine pa sta štrleli,., drobni nožiči novorojenke. Franic se je izgrozil ob pogledu in takoj stekel v kuhinjo ter dvignil slušalko telefona.	-*-'■*
Samo nekaj trenutkov kasneje so v Ul, Roma prihiteli dr. Cap-pa, njegovi sodelavci in takoj zatem sodni zdravnik dr. Nicolini in namestnik javnega tožilstva dr. C or si. Dr. Cappa je najprej hotel imeti spisek vseh gostov v prenočišču, vendar je kmalu zasumil, da mora biti Andričeva kriva nečloveškega zločina. Še vsakdo v hotelu se je nagnil skozi okno in se pretresen umaknil, le Nadežda Andrič se je držala ob strani; še več, ko so prihiteli agenti letečega oddelka, je bila v sobi št. 4 v družbi prijateljev, kjer je z njimi zajtrkovala. Ko jo je začel dr. Cappa zasliševati, je brezvestna Andričeva izjavila, da ne ve ničesar ter da se je samo ranila po nosu in zaradi krvavenja iz rane pomazala higienske naprave v sobi. Toda preiskovalci ji niso verjeli.
Andričevo so pospremili v policijski avto in jo najprej odpeljali v bolnišnico. Dežurni zdravnik je potrdil domneve policistov, Andričevo So potem sprejeli na zdravljenje, čeprav se je temu krčevito upirala. Toda nič ni pomagalo in pridržali so jo v bolnišnici pod policijskim nadzorstvom.
Medtem so dr. Cappa, sodni zdravnik in dr, Cftrsi na kraju zločina zaključevali prve formalnosti, ko so ob 10.50 prišli nameščenci pogrebnega podjetja m s seboj prinesli majhno krsto. Eden teh se je skozi okno sobe št. 1 spustil na stekleno streho, da bi pobral novorojenčino trupelce. Ko je dvignil zavoj pa je presenečeno ugotovil, da je malo dete že dihalo. Takoj so novorojenko prenesli v predsobo, kier se je dr. Nicolini z vso vnemo začel truditi, da bi v majhno telesce spet priklical življenje, ki je tedaj že ugašalo. Hitro je naročil teple vode in začel močiti telesce s toplimi obkladki. Potem se je nagnil nad novorojenko in ji prakticira) umetno dihanje s tem, da ji je pihal v usta; skušal je vse, kar je bilo v njegovi moč:, da bi no-
Puščica kaže prostor na mreži, na katero je padlo telesce komaj rojenega otroka
vorojenko ohranil pri življenju. Medtem so že prihiteli bolničarji RK katerim je dr. Nicolini izročil dete zavito v toplo odejo in rešilni avto je nekaj trenutkov potem že dirjal proti bolnišnici »Burlo Garofalo« v Istrski ulici. Med prevozom in potem po sprejetju v bolnišnico so zdravniki naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi detenu ohranili življenje. Njihov trud pa je bil zaman; ob 13.30 je dete izdihnilo za posledicami premraz.tve in pomanjkanja vsakršne nege po porodu. Novorojenka je bila namreč izpostavljena mrazu več ur in po tolikem času je b:lo skoraj nemogoče, da bi še iive’a.
Potem ko so Andričevo odpeljali v bolnišnico, so se agenti letečega oddelka pod vodstvom kapetana Morandinija vrnili v prenočišče «Centro» in posu"Omili Miloševiča, Mariča in oba Milkoviča na zaslišanje v kvesturo. Beograjčani so izjavili, da so Andričevo spoznali na potovanju v Trst m da niso vedeli o njenem stanju. Najeli so sobe v prenočišču in nameravali odpotovati že včeraj z večernim vlakom. Izkazalo se je, da z zločinskim dejanjem Andričeve niso imeli n mene zveze.
Andričevo agenti včeraj niso še zaslišali. Po sprejemu v Oo.nišm-co, so jo peljali v operacijsko sobo in ji napravili transfuzijo krvi, ker je bila zelo oslabela po porodu. Po vsej verjetnost: bodo agenti zločinsko mater zaslišali danes.
Danes proslava 8. marca v Boljuncu in Dolini
Drevi ob 20. uri bo v kinomato-grafski dvorani v Boljuncu proslava 8. marca. Govorila bo Dorina Bencina. Ob isti uri se bodo zbrale žene tudi v Dolini, da praznujejo mednarodni dan žena. Proslava bo v prosvetnem domu, kjer bo govorila Nadja Pahor.
S Danes zvečer ob 20. uri bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari proslava dneva žena. Prireditev bo trajala do 24. ure. Igral bo orkester Oriundi. Prisotne bo pozdravila v imenu UDI Jole Burlo.
Nerodno je padla
V lastnem stanovanju se je včeraj ponoči ponesrečila 82-lehia gospodinja Benvenuta Perioviz.-a iz Ul. del Bosco 19 Vstala je s postelje, da bi šla na stranišče, toda spotaknila se je in padla. Odpeljali so jo v bolnišnico ter jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne stegnenice.
Pri delu se je ranil
Ko je upravljal stroj za mešanje betona, se je včeraj popoldne ponesrečil 56-letni delavec Giovan-ni Cattunar iz Ul. dei Giardini 20, uslužben na gradbišču podjetja Flego v Ul. Roncheto. Stroj je delavcu stisnil levi prstanec in mezinec. Cattunarja so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 12 dni.
nih profesorjev 26. t. m. v Trstu pohod za mir. Vsa organizacijska in tehnična dela za izvedbo pohoda je prevzel odbor sam, povorka pa naj bi krenila po naslednjih ulicah in trgih: Trg Garibaldi (zbirališče), Trg Stare mitnice. Ul. Carducci, Trg Oberdan, Ul. XXX Ottobre, Korzo, Trg Goldoni, Korzo Garibaldi, Trg Stare mitnice in Trg Garibaldi, kjer bodo govori.
Doslej so pristali na pobudo naslednji profesorji: Margherita Hack, Luciano Semerani, Pio Montesi, Teodoro Sala, Marco Sessa, Licia Chersovani, Renzo Alzetta, Enzo Collotti in Elvio Guagnini.
Prihodnji sestanek odbora bo 15. t. m. ob 20.15 na začasnem sedežu v Ul. S. Nicolo 11, na katerem bodo razpravljali o podrobnostih tega pohoda.
Ustanovitev družbe «0RI0N SpA»
Vprašanje podjetja «Crane-Orion», ki ima svoje obrate v žaveljskem industrijskem pristanišču, in ki je kakor znano že pred meseci zašlo v hudo krizo, bo predvidoma kljub vsem težavam v doglednem času rešeno. Najvažnejši korak v to smer, namreč ustanovitev družbe, ki naj postopoma prevzame v svoje roke režljb podjetja, je bila namreč ustanovljena. Prizadevanja trgovinske zbornice in nekaterih vidnejših podjetnikov z našega področja so rodila uspeh, da se je konstituirala nova družba «Orion-SpA«, ki bo likvidirala staro podjetje ter uredila poslovanje podjetja, da bo lahko nadaljevalo s proizvodnjo.
Predavanje
o tržaškem gospodarstvu
V prostorih novinarskega krožka na Korzu Italia št. 12 bo imel publicist odv. G. Gerin v ponedeljek 14. marca ob 18.30 predavanje z naslovom «Nekaj misli o tržaškem gospodarstvu«. Govornik bo prikazal najnovejši razvoj našega gospodarstva, in sicer predvsem kar se tiče tukajšnjega razvoja industrije, trgovine, turizma in obrtništva. Vstop z vabilom.
Pri Metjolovih v Bazovici praznuje danes svoj 50. rojstni dan ANDREJ ŽAGAR Ob tej priliki mu čestitajo še na mnoga in zdrava leta vsi pevci prosvetnega društva «Lipa».
Dramska skupina PD «Ivan Cankar«
priredi
danes, 12. t. m. ob 21. uri v ljudskem domu v Trebčah komedijo v treh dejanjih
NI RES... PA LE VERJAMEM
Proslava 8. marca v p. d. «lvan Cankar»
S skromno proslavo so včeraj v p.d. <1. Cankar« počastili dan Žena Ob zvokih orkestra «Mods», nekaterih pesmi, recitacijah in priložnostnem govoru je prijetno potekel program. Danica Colja in Nataša Rauber sta recitirali pesmi Kosovela, Nevia Bandelj pa je prebrala Meškovo črtico, Olga Ban pa svoj Spomenik materi. A-niča Kobol in Mara Rogelja sta ob spremljavi orkestra tudi zapeli. Občinstvo pa je še nekaj časa ostalo v dvorani, poslušalo mlade muzikante in se tu pa tam tudi malo zavrtelo. Društvo »Cankar« je tako tudi letos poskrbelo, da praznik žena ni šel mimo neopažen.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
Danes, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. url (abonma nedeljski popoldanski)
JOSIP TAVČAR
Mrtvi kanarček
Tragična fantazija v dveh delih Režija in scena: JOŽE BABIČ Glasba: PAVLE MERKU’ Leopold: S. Starešinič, Rafael: A. Milič, Simeon:	J. Lukeš,
Valerija: L. Kozlovičeva, Mira: M. Sardočeva, Ida: M. Caha-rija, Liza: Z. Rodoškova; Krstna predstava
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Odhodi avtobusov za okoliški abonma 12.3.1966 Avtobus štev. 1: Praprot 20.00, Mavhinje 20.05, Sesljan 20.10, Nabrežina 20.20, Sv. Križ 20.25. Avtobus štev. 2: Tabor 20.05, Col 20.10, Repen 20.15, Prosek 20.30, Kontovel 20.30.
Prednost na sedeže na avtobusih imajo abonenti.
V nedeljo, 13. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani na Opčinah
Samuel Beckett
ČAKAJOČ NA GODOTA
GLASBENA MATICA
SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE MATICE
priredi 27. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu — Ul. Pe-tronio 4,
koncert
opernih
arij
s sodelovanjem prvakov ljubljanske Opere Nade Vidmar (sopran), Rudolfa Francla, (tenor) in Ladka Korošca (bas).
Dirigent OSKAR KJUDER
Gledališča
VERDI
Nadaljuje se prt blagajni gledališča prodaja vstopnic za prvo predstavo Straussove opere «Arabella», ki bo danes, 12. t.m. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Opero, ki je bila v Trstu uprizorjena samo enkrat leta 1937, bo dirigiral Mein-hard von Zallinger, izvedena pa bo v nemškem izvirniku. Nastopili bodo nemški pevci: Melitta Mussely, Rajmond Wolansky, Hanna Ludvvig M-
Zanimivi predavanji prof. Habeta v p. d. «Škamperle»
Večletni prijatelj prosvetnega društva »S Škamperle», odlični predavatelj prof. Franc Habe iz Postojne, je predvčerajšnjim v prostorih svetoivanskega društva imel kar dve predavanji. Popoldne je ob 16.30 imel zelo poučno in. zanimivo predavanje «Slovenski Krusir-ča . osnovnošolske otroke svetoivanske in katinarske šele, zvečer ob 20.30 Pa je za člane društva predaval »O deželah polnočnega sonca«.
Popoldanskega predavanja se je poleg otrok, bilo jih je nad sto, udeležil tudi učiteljski zbor obeh osnovnih šol. Prisotni so s pozornostjo sledili izvajanju prof. Habeta, ki je otrokom pokazal nad 170 barvnih diapozitivov, ki jih je sam posnel na Krasu. Učeči mladini je prof. Habe obrazložil in pokazal lepote podzemskega Krasa, da so bili vsi prisotni navdušeni in na koncu izrazili željo po še več takih poučnih predavanjih
Za člane društva je prof. Habe pripravil predavanje o svojem potovanju po Danski in Norveški. Prikazal je lepote teh severnih dežel, kjer gospodarijo ledeniki in večni sneg. Ob zaključku večernega predavanja, ki so ga številni prisotni pozdravili s toplim odobravanjem, je predsednik društva Niko Škamperle izkazal prof. Habetu posebno čast. Kot rednega predavatelja in stalnega gosta v društvu »S. Škamperle», ga je v imenu odbora imenoval za častnega člana društva ter mu izročil društveno izkaznico. Za izkazano čast se je prof. Habe iskreno zahvalil in obljubil, da bo radevo-Ije še predaval pred tako pozornim občinstvom.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 11. marca 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 53-letnl Salvatore Brac-co, 614etni Francesco Amodeo, 44-Ietna Norma BevUacqua por. Blagi, 77-letna Giuseppina Blasich vd. Cro-atto, 54-letnl Giuseppe Stradella.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16, Centauro, Ul. Rossetti 33. AlJa Madonna del Mare, Largo Piave 2, Sant’Anna, Erta dl S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 6.30)
Davanzo, Ul. Berninl 4, Godina, Al. 1TGEA, Ul. Gtnnastica 6, A) L!oyd, Ul. Orologio 6. Ul. Dlaz 2, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LADJE V PRISTANIŠČU
Brennero, L. Lauro, Aida Lauro, Včsuvuo, Celima, Tldeo, Salaria, Sai-pa II. Spuma (It.): Mosor, Cetinje, Zadar (Jug.): Meena (ZAR); Tigrl-to (Hond.); Michael, Tavros, S. Marta II (Gr.); D. Eagle (Ll.); Mar-lene (Liban.); Z. Sczcecinska (Pol.); Tennyson (VB); F. Angleterre (Fr.).
Teden
knjige
IZREDNI POPUSTI
OD 10 DO 50 ODSTOTKOV PRI CENI VSEH SLOVENSKIH KNJIG RAZEN ŠOLSKIH
OD 7. DO 12. dMffCl 1966
TRŽAŠKA KNJICARNA - Ul. SV. FRANČIŠKA, 20 - TELEFON 61-792
VABIMO VAS NA NEOBVEZEN OGLED KNJIG, KI JIH IMAMO V ZALOGI
Razstave
V galeriji BARISI v Drevoredu
XX Settembre 8, bo danes ob 18. uri otvoritev osebne slikarske razstave slikarja Pietra Grassija. Raz-stava bo odprta do 23. t.m. ob de-lavnikih od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Nazionale 16.0 «Missione Caracas«. Eastmancolor. Rod Carter, Saro Urzi, Mirelle Manni.
Arcobaleno 16.00 «AO 77 sfida ai kij-lers». Technicolor. Richard Harri-son.
Excelsior 15.00 «Io, io, io . . . e gl» aitri«. Wal’ter Chiari, Silvana Man-gano, Nino Manfredi, Gina Lollo-brigida.
Femce 15.30 «Jaguar . . . profession« spia«. Ray Danton, Pascale Petit.
Eden 16.00 «11 volo della Fenice« Barve De Luxe. James Stevvart m Ernest Borgnine.
Grattacielo 16.00 «AH’ombra di una colt«. Eastmancolor. Stephen For-syth.
Alabarda 16.30 «Agente S3S Opera-zione uranio«. Colorscope. Thomas Alder.
Filodrammatico 16.00 «A 009 missione Hong Kong». Colorscope. Stevvart Granger, Rosanna Schiaffino.
Aurora 16.00 «Adios Gringo«.
Cristallo 15.30 «Signore e signori« Virna Lisi, Franco Fabrizi. Prepovedalo mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Rita la figlia ameri-cana«. Rita Pavone, Toto, Fabrizio Capucci.
Capitol 15.00 S tehniko Todd AO 70 mm «Quei temerari sulle macchine volanti«. Barve De Luxe. Alberto Sordi, Sarah Miles.
Impero 16.00 «Vaghe stelle delFOrsa Maggiore«. — Prepovedano mladini pod 18. - letom.
Vittorio Veneto 15,30 «Le avventur* e gli amo.-i di Moll Flanders«. Technicolor, Kirn Novak. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Mirage». Gregory Pečk, Diane Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Un dollaro bucato«.
Astoria 16.30 «SlaIom», Technicolor. Vittorio Gasman,
Ideale 16.00 «Agente 077 dalFOrien-te con furore«. Ken Clark.
Abbazia 16.00 «Due mafiosi contro Goldfinger«. Franchi, Infrassia.
PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN« NABREŽINA
Občni zbor Prosvetnega društva «Igo Gruden« iz Nabrežine bo v nedeljo, dne 13. t.m. ob 10. uri v društvenih prostorih.
Vabljeni k številni udeležbi.

SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, ob
20.30	s sledečim dnevnim redom!
1.	poročila,
2.	sprememba pravilnika,
3.	razno,
4.	volitve
Odbor
• * •
RAZNA OBVESTILA Pogrebno društvo v Rojanu vabi člane na svoj 75. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 13. marca 1966 ob 9. uri v društvenih prostorih. ...
PRAZNIK 6. MARCA
Danes, 12. t.m. ob 20. url bo pri Sv. Barbari proslava praznika žena. Govorila bo tov. Jole Burlo.
Ob priliki mednarodnih skokov >D proslave 30-letnlce skakalnice v Penici priredi SPDT 27. marca izlet * Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa * vključno do 22. marca t.l’
Na Jožefovo, v soboto 19. im. priredi mladina PD «1. Cankar« enodnevni izlet k Bohinjskemu jezeru, ter na željo, smučarski Izlet na Vogel. Izleta se bodo udeležili tudi člani orkestra «Mods«. Vpisovanje vsak dan od 18.30 do 20. ure v društvenih prostorih, Ul. Montecchi 6 vključno do 13. tm.
Mali oglasi
47-LETNI SLOVENEC, kanadski državljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ, želi spoznati 30- do 42-letno dekle ali vdovo 5 svojo hišo ali s koščkom zemljišč* v okolici Trsta ali Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobite na upravi lista v Ulici S. Francesco 20.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. matere svojega razrednlčarja prof. Egidij* Košute, darujejo dijaki 5.a razreda višje realne gimnazije, 6500 lir ta Dijaško Matico
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, k* so z nami sočustvovali, ko nas J® za vedno zapustila naša predrag*
Frančiška Košuta roj. Valetič
Iskrena zahvala č. g. župniku-gospodu katehetu Žerjalu, darovalcem cvetja, številnim prijatelj®1*); šolnikom in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin n* jo spremljali na zadnji poti.
Žalujoči mož in otro®*
Trst, Sv. Križ, Turin, Savon*. 12. marca 1966.
S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Deželni svet ponovno izglasoval zavrnjeni zakon o deželnem organiku
To je prvi primer, da se je večina v deželnem svetu uprla pripombam osrednjih oblasti in jih zavrnila kot neutemeljene
SPOROČILA GORIŠKE OBČINE
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila posvečena razpravi in ponovnemu izglasovanju deželnega za •tona št. 77 z dne 1. februarja 1966, ki so ga pred časom poslali v odobritev osrednji vladi, a ga je ta zavrnila, češ da se zakonska določila ne ujemajo z duhom člena 67 posebnega statuta. Z omenjenim zakonom je deželna uprava določila začasno število delovnih mest v okviru posameznih odborništev in drugih deželnih organov, in sicer je to storila zaradi tega, ker sedanje število strokovnjakov in uradnikov,
Iti delujejo v deželnem organiku, ne zadostuje za uspešno opravljanje vsakdanjega poslovanja. Osrednja vlada je k zavrnjenemu zakonu pripomnila, da je deželna vlada pri reševanju tega vprašanja le v toliko Pristojna, da lahko postavi potrebno število uradov, a nato zaprosi državno upravo za podelitev primernega števila uradnikov. Poleg tega so osrednje oblasti pripomnile, da namerava deželna vlada namestiti preveč uradnikov, ter večini izmed njih priznati previsok sta-lež (koeficient).
Deželna vlada je v zvezi s tem zavzela stališče, da je treba zavrniti
OB RAZPRAVI O OBČINSKEM PRORAČUNU
Okrog 80 pometačev mora skrbeti za čiščenje 340 km občiaskih cest
Da bi bila kos vsem rastočim potrebam, bi
morala občina imeti najmanj 110 pometačev
pripombe, ki so jih dale osrednje oblasti, ter ponovno izglasovati zakon, ne da bi kaj spremenili v njegovi vsebini. Kakor že omenjeno, je deželni svet posvetil včerajšnjo sejo v celoti temu vprašanju, ter je po daljši razpravi, v katero sc posegli številni svetovalci, ponovno izglasovali zakon v nespremenjenem tekstu. Za takšno rešitev so se pri glasovanju opredelile stranke leve sredine, liberalci in misovci so glasovali proti ponovnemu sprejetju zakona, komunisti pa so se glasovanja vzdržali. S posebnim dodatnim glasovanjem je deželni svet na koncu sklenil uvesti za birokra-tični iter sprejetega zakona pospešen postopek.
Zanimivo pa je pri tem omeniti, kakšno stališče so med razpravo zavzeli posamezni svetovalci. Po kratkih besedah demokrščanskega predlagatelja Varisca, ki je sporazumno z deželno vlado ponovno predložil v odobritev zakonsko besedilo brez vsakršne spremembe, je spregovoril misovec Gefter - Won-drich, ki je poudaril, da se strinja s tem, da se deželna vlada zoperstavi pretiranemu nadzorstvu osrednjih oblasti, vendar pa da je treba
Med razpravo o letošnjem občinskem proračunu so se nekateri svetovalci (večine in opozicije) ponov-ho obregnili ob vprašanje mestne čistoče. Večina je ugotovila, da se ha vsakem koraku opaža pomanjkanje ustreznega osebja, tako za či-ičenje ulic, kot tudi pri odnašanju smeti.
To vprašanje se ponavlja vsako leto na razpravi o proračunu ni ga občinski svet obravnava tudi v zvezi s raznimi vprašanji in interpelacijami, ki jih posamezni svetovalci Postavljajo občinskemu odboru.
Treba pa je priznati, era se je v Sadnjem letu v pogledu mestne čistoče položaj nekoliko izboljšal, čeprav Je še vdeno občutiti veliko po-hianjkanje osebja. Tako je bilo pred dvema letoma sklenjeno, da bo občinska uprava najela 100 uslužben-cev za podjetje mestne čistoče. 8klep je bil tedaj tembolj nujen, ker je bilo treba predvsem nuditi Podjetju novo, zlasti mlado osebje, ki bo kos tako napornemu delu, da he govorimo o potrebi po povečanju osebja zaradi stalnega širjenja mesta in vedno večjih količin odpadkov, ki jih je treba odnašati lz besta.
Da tudi zaposlitev novih delovnih »loči, ki so nadomestile predvsem starejše in bolne uslužbence, še ved-ho ni rešilo tega važnega vprašanja, ham pričajo sledeče številke, ki jih le navedel pred glasovanjem proračuna odbornik za mestno čistočo bi Gdoia: v zadnjih dveh letih se le število koristnikov službe za odlašanje smeti povečalo od 82.720 ha 91.175, ali za 8455 enot, dnevna količina odpadkov pa se je povečala «d 1722 na 1988 stotov, ali za 266 Stotov dnevno, za kar je bilo treba Saposliti nadaljnjih 18 oseb.
V službi za pometanje ulic je bilo J zadnjih dveh letih zaposlenih 30 hovlh pometačev. Dejansko Je danes okrog 80 pometačev, ki morajo skrbeti za čiščenje 340 km občinskih oest, ali 2.300.000 kv, metrov površine.
..Odbornik Je nadalje poudaril, da « Podatki očitno dokazujejo, da ima Podjetje premajhno število pometačev in da bi Jih potrebovali najmanj U0, da bi lahko zadovoljivo vsakdan očistili mestne ulice.
Pri tem je treba poudariti, da Je “Minska uprava v preteklem letu Poskrbela tudi za namestitev uslužbencev, ki čistijo ulice okoliških va-S- ki so bile mnogo let zapostav-•Jene.
Ropar Gianella je ženi poslal 800.000 lir
Štirje mladi zlikovci, ki so pred-Vferajšniim padli v roke avstrijske zandarmerije so klavrno kon-««li svojo roparsko kariero. Italijanske sodne oblasti so ukrenile ** vse potrebno, da bi dosegle o.kstradikcijo Giamnelle, Balestruc-0’ia, Piccola in Castagne ter jih *0(lile v Benetkah. Četverica je
že v torek zvečer, nekaj ur po roparskem podvigu, zapustila Trst in uspelo ii je prispeti do avstrijske meje blizu Brenerja. Tam so na italijanskem ozemlju hoteli prenočiti, toda hotel je bil zaseden, zato so se skrivoma podali čez mejo, kjer so jih zasačili.
Včeraj se je zvedelo, da je Gian-nella iz Cortine poslal ženi štiri poštne položnice za skupno vsoto 800 tisoč lir. Sodne oblasti so že obvestile ravnateljstvo pošte, da pridrži omenjene položnice. Ugotoviti bo treba ali ^e bil denar Giannellova last, ali pa je bil del oropane vsote. Kot znano, so imeli roparji s seboj 4 milijone in 460.000 lir, v Kmečki hranilnici v Fossalti pa so pobrali za milijon lir več Ni izključeno, da so preostalih 200.000 lir potrošili.
Prispevajte in
DIJAŠKO MATICO!
upoštevati rimske pripombe k zakonu, ter je zato zavzel odklonilno stališče do vprašanja. Svetovalec Moro (PSI) se je nasprotno jasno izrekel za ponovno sprejetje integralnega zakonskega besedila. Komunistični svetovalec šiškovič je podčrtal, da je to že osemnajsti primer, ko osrednje oblasti zavrnejo sklep deželne vlade, ter je poudaril, da je skupina komunističnih svetovalcev glede tega vedno zavzemala stališče, ki se ni strinjalo z vladnim namenom, da s sistematičnim zavračanjem deželnih sklepov dejansko omejuje dimenzije deželnih organov. Toda medtem ko se je doslej večina deželnega sveta strinjala z vladnimi pripombami, se zdaj ta večina prvič upira omejevanju njene pristojnosti, kar je treba imeti za povsem nov pojav v kroniki deželnega sveta.
Predsednik Berzanti je na koncu poudaril, da gleda deželna vlada na intervencijo rimskih oblasti, kakor na merodajen prispevek k skupnim prizadevanjem, naj bi se celotno vprašanje razvijalo v mejah popolnega spoštovanja zakonskih določb. Zaradi tega je tudi deželna vlada upoštevala pripombe osrednjih oblasti, ko so bile te utemeljene in pravilne. V tem primeru pa te utemeljenosti ni, zaradi tega deželna vlada ponovno predlaga v odobritev deželnemu svetu, že enkrat izglasovani predlog. Po kratkem nastopu komunističnega svetovalca Bacicchi-ja, ki je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja, ker se ne strinja z motivacijo večine, je sledilo glasovanje, ki je dalo naslednji rezultat: 37 glasov za ponovno sprejetje zakona, 5 glasov proti (PLI in MSI) ter 8 vzdržanih svetovalcev (KPI).
Nesreča delavca
V Cotonificio Triestino, kjer je zaposlen, se je včeraj ob 20. uri ponesrečil 4(>letni mehanik Mario Paron iz Ul. L. Vero 4. Pregledoval je česalni stroj v pogc-nu, in pri tem nerodno podstavil levico, da mu je stroj zmečkal palec ter mu povzročil kitne in kostne poškodbe. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljal: v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zd aviti dva tedna.
Kratek stik v plavalnem bazenu
Na električni komandni plošči v pokritem bazenu na Obrežju Grumula je včeraj ob 18.30 nastal kratek stik. Zaradi tega je nastal. požar, ki je zajel notranje električne kable. Prihiteli so gasilci pod vodstvom podčastnika Fina, ki so po nek?j minuth preprečili vsakršno nevarnost. Požar je povzročil precejšnjo škodo.
Razprava o urbanističnem načrtu bo aprila v občinskem svetu
Predavanje o Danteju na županstvu . No-gometna tekma Italija-Francija v Goriei
Na zadnji seji občinskega odbora iz Gorice so med drugim razpravljali tudi o tem, da bodo postavili na dnevni red za eno prihodnjih sej občinskega sveta tudi razpravo o mestnem regulacijskem na-
črtu. V zadevnem poročilu je bilo I (Micheli).
bodo ves dan zaprte. Poslovale bodo le: mesnice od 7.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne dopoldne do zaključka prodaje kruha in mleka, trgovine s sadjem in povrtnino od 8. do 12. in dežurne cvetličarne.
rečeno, da bodo razpravljali o tej zadevi do prve polovice prihodnjega avgusta. Včeraj pa so iz županovega urada sporočili, da bodo razpravljali o tej zadevi do prve polovice prihodnjega avgusta. Včeraj pa so iz županovega urada sporočili, da bodo razpravljali v občinskem svetu o regulacijskem načrtu že meseca aprila.
V okviru proslav ob 50-letnici iz prve svetovne vojne, bo občinska uprava organizirala v torek 15. t. m. ob 18.30 v občinski sejni dvorani Dantejevo proslavo, na kateri bo govoril univerzitetni profesor iz Turina in znani Dantis Giovanni Gotto.
Goriška občinska uprava je sporazumno z deželnim odborom za nogomet dosegla, da bodo dne 3. aprila organizirali na stadionu Ba-iamonti v Gorici mednarodno nogometno tekmo diletantov Italija-Francija. Nekateri organizatorji tega srečanja so si že ogledali športne naprave in tudi gostinske možnosti, ld jih nudijo goriška gostinska podjetja. Od te manifestacije bo imela Gorica lahko precejšnjo konst kar se tiče tujskega prometa.
Urnik trgovin za Jožefovo
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo na Jožefovo, v soboto 19. t. m. veljal za vse trgovine na Goriškem naslednji umik:
V	petek, 18. marca trgovine bodo lahko zvečer zaprle pol ure pozneje. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne od 16. do 20. ure. Pekarne bodo napekle kruh tudi za naslednji dan, ter ga prav tako tudi prodajale.
V	soboto, 19. marca. Vse trgovine bodo ves dan zaprte, vključno mesnice, pekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure.
V	nedeljo. 20. marca. Trgovine
....................................................mimmiiimimiii..
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ker imamo prihodnji teden praz. nik, odpade obvezna zapora trgovin za tedenski počitek
Na vrtu je padel z lestve
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI
Tržaški avtomobilist je pri prehitevanju do smrti povozil finskega pomorščaka
Vozača avtocisterne z bencinom so oprostili obtožbe tihotapstva - Odložene razprave proti Munarinu in pajdašem ter proti vlomilcem v skladišče v Moši
že pred deveto uro se je včeraj , je prihajal z nasprotne strani. nja od strani prizadet.
Prejšnji večer nekaj po 22. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 63-letnega Er-menegilda Serrata iz Ul. Giustiniani 25, ki so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju ker si je zlomil desno nogo. Serrato je povedal, da je | le 6, ki je bil obtožen, da je pri padel z lestve na vrtu v Ul. M. prehitevanju nekeva drugega avto-D’Azeglio, ko je obrezoval trte. mobila povzročil smrt kolesarja, ki
zjutraj zbralo v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Gorici precej občinstva, ker so želeli prisostvovati razpravi proti Munarinu in Lo Prestiju ter 13 drugim soobtožencem zaradi vrste tatvin in vlomov na Goriškem. Njihovo čakanje pa je bilo zaman, ker je sodišče odložilo razpravo za nedoločen čas zaradi bolezni Benita Munarina, ki je predložil zdravniško spričevalo ter ni mogel priti na razpravo.
Sodišče je nato razpravljalo v zadevi 61-letnega trgovca Bruna Montanarija iz Trsta, Ul. delle Aiuo-
Nesreča se je pripetila na držav- , Pri včerajšnji razpravi je državni cesti blizu Tržiča v smeri proti ni tožilec predlagal za obtoženca Trstu pri	Razklanem hribu, dne	: 6	mesecev zapora	in odvzem šo-
19. avgusta	lani. Montanari se je	ferske	knjižice za	eno leto Bra-
peljal z avtom ford taunus od Trži- : nilec odv. Borgna iz Trsta je priča proti Trstu. Na omenjenem kra- ; kazal razne olajševalne okoliščine, ju je hotel	prehiteti avto fiat 1500,	j ki	naj	bi zmanjšale	krivdo. Sodišče .
ki ga je vozil Paolo Berti iz Trsta.	! pa	je	Montanarija	obsodilo na 6
Prav takrat pa sta prihajala na kolesih iz nasprotne strani dva finska mornarja z motorne ladje Argo, ki je bila zasidrana v pristanišču Portorosega. Enega od teh, 30-letnega oficirja Erika Raineja Westberga je Montanari s svojim avtom treščil ob skale ob cesti, da je ostal na mestu mrtev. Tudi avtomobilist Berti je bil zaradi trče-

ZANIMIVE STATISTIČNE UGOTOVITVE
Mladina se v vedno večjem številu vpisuje v šole s tehnično usmeritvijo
V 18 letih se je odstotek vpisanih dijakov v tehnične zavode na Goriškem zvišal od 35,6 na 61,9 odstotka
Na ozkem testnem grlu je z avtom oplazil otroka in odpeljal dalje
Sodišče je šoferja strogo obsodilo, ker ni ustavil avta in, ker ponesrečencu ni nudil dolžne pomoči
Pred tržaškim okrajnim sodnikom se je moral zagovarjati 30-letni mehanik Giorgio Bregant, doma iz Gorice, toda stanujoč v našem mestu v Ul« Moreri 34, ki je bil obtožen dveh prekrškov cestnega zakona v zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila 9. junija lani v Ul. Timignano (Sv. Ivan) in pri kateri se je laže poškodoval sedaj devetletni Willy Mikac iz Ul. Timignano 16.
Breganta so obtožili predvsem, da ni ustavil svojega vozila, ko je opazil, da se je pripetila nesreča, in drugič, da ni nudil poškodovani osebi potrebne pomoči.
Bilo je omenjenega dne, ko je nekdo telefoniral ob 13,25 agentom letečega oddelka ter jih obvestil, da se je v Ul. Timignano pripetila nesreča. Takoj se je odpravil tja brigadir Scherli, ki je ugotovil, da se je ta pripetila dobre pol ure prej Mali Mikac se je pravkar vračal iz šole. Hodil je po levi strani ceste, ob kateri ni pločnika in je posebno na kraju nesreče zelo ozka (vsega skupaj 2,70 m). V bližini poslopja št. 14 je deček opazil avto fiat 600 tipa famigliare, ki mu je prihajal nasproti. Ker se je zavedal nevarnosti, se je s hrb-
KINO «1 KIS« PROSEK
predvaja danes, 12. t. m. z začetkom ob 19.30 Cinemascope barvni film:
RIO CONCHOS
Igrajo:	po romanu Clalra Huffakeria
STUART WHITMON, RICHARD BOONE, TONY FRANCIOSA
mm na
vmmm-,
predvaja danes, 12. t. m. z začetkom ob 18. uri Technicolor film:
SFIDA A RIO BRAVO
(IZZIV V RUJ BRAVO)
Igrajo: OUY MADIRON, MADELEINE LEBRAU, CAROLYN DAVIS ln drugi
tom naslonil ob zid hiše št. 14, da bi napravil prostor avtomobilu, žal pa ga je ta oplazil s svojo desno stranjo, in sicer z blatnikom, po trebuhu. Takoj nato je avtomobilist nadaljeval svojo pot z nezmanjšano brzino (ki pa po nekaterih pričevanjih ni bila visoka).
Policist, ki je vodil preiskavo je zvedel, da je poteku nesreče sledil iz terase domače hiše (poslopje št. 14) sedaj 13-letni Fiorenzo Sin-covich, ki je imel tolikšno prisotnost duha, da si je zapomnil številko evidenčne tablice avtomobila Trenutek nato, ko se je avlo odpeljal naprej, je Sincovich opazil, da se je njegov mladi oriiateij zgrudil na tla. Stekel je v hišo ter obvestil očeta o nesreči. Ta je šel na cesto, pobral Mikaca in ga odnesel na njegov dom.
Dečka so nato prepeljali « splošno bolnišnico, kjer mu je zdravnik na sprejemnem oddelku nudil promoč. Ker je thagnoza predvidevala možne notranje trebušne poškodbe, so dečka odpravili na 1. kirurški oddelek, kjer bi se moral zdraviti od 5 do 12 dni. Policisti so ga nekoliko potam zaslišali v bolnišnici v prisotnosti očeta.
Agenti pa so že imeli številko avtomobila, ki je zakrivil nesrečo. Že isto popoldne so vedeli, da je avto last Giorgia Breganta, Poiskali so ga in odpeljali na kvesturo. Moški se je branil, češ, da je mislil, da se deček ni poškodoval. Naslednji dan so kršitelja odoravili v korone jske zapore iz katerih so ga izpustili na začasno svobodo pet dni pozneje.
Na obravnavi je Bregant ponovil svoje prejšnje trditve:	«Pogledal
sem v vzvratno ogledalo in sem videl dečka, ki je stal na nogah. Opazil sem, da sem ga rahlo zadel, toda ne da bi ga poškodoval«. Fiorenzo Sincovich pa je dejal: «Na tistem mestu je cesta zelo ozka ter se komaj srečata en avto ln en pešec.
Javni tožilec je zahteval, naj sodnik obsodi Breganta skupno na 2 meseca pripora. Sodnik pa je bil bolj strog, saj je. naložil krivcu 2 meseca pripora, ker se ni ustavil in šest mesecev zapora ter 45.000 lir globe, ker ni nudil dolžne pomoči.
Na vprašanje sen. Vidalija
Pojasnilo o strojih v tobačni tovarni
Senator Vidali je 8 iebruarja letos poslal ministroma za finance in za industrijo in trgovino vprašanje, v katerem ju je naprosil naj mu pojasneta, zakaj so v novi tobačni tovarni v industrijskem pristanišču v Trstu namestili poleg novih tudi nekatere stroje starega tipa, ki ne ustrezajo sodobni industrijski predelavi tobaka. Poleg tega pa ju je vprašal, kako to, da je nova tovarna doslej zaposlila tako nizko število osebja, ko je bilo svoj čas vendar sporočeno, da jih bo zaposlila mnogo več.
Minister za finance Tremelloni (odgovor nosi datum 22. februarja, ko še ni bila sestavljena nova vlada) je v svojem in v imenu ministra za industrijo in trgovino poslal sen. Vidaliju sledeči odgovor: 1. glede namestitve strojev v novi tržaški tobačni tovarni je uprava monopola sporočila, da Je bila tovarna opremljena z najsodobnejšimi stroji za oddelek za predelavo tobaka, v oddelku za konfekcijo cigaret in polnjenje cigaretnih zavojčkov pa je bilo potrebno namestiti nekaj starih strojev, ki služijo predvsem za strokovno usposobitev novega theničnega osebja. Sicer pa stare stroje za izdelavo cigaret uprava monopola postopoma nadomešča s stroji, ki so bili izdelani v letih 1963-1964. Nekateri stroji starega tipa za polnitev cigaretnih zavojčkov ,ki so bili nameščeni zraven najsodobnejših tovrstnih strojev, pa bodo še naprej delovali, ker popolnoma ustrezajo značilnostim proizvodnje. Dva stara stroja, ki sta bila nameščena v valjarni, bosta v kratkem nadomeščena z novima strojema.
2. Glede zaposlenega osebja minister pojasnjuje, da so v novi tržaški tobačni tovarni že zaposlili 66 kvalificiranih in specializiranih delavcev, 22 nekvalificiranih delavcev in 133 delavk. Doslej pa ni bilo še mogoče zaposlit! ostalih delavcev, za katere je bil že razpisan natečaj.
V NEDELJO, 13. MARCA OB 16. URI BO V PROSVETNI DVORANI \) GORICI, VERDIJEV KORZO 13
PROSLAVA 8. MARCA
•iliiiiiiiiišiiiliiiliiiiisiiiiiiiiUlieiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiBišiiiiiiili:::
MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA NA PROGRAMU JE PESTER KULTURNI SPORED DELOVAL BO BIFE' 1
Neverjeten vzpon tehnike po drugi svetovni vojni bistveno spreminja tudi usmerjenost šolske mladine pri izbiri šol, v kateri si pridobiva strokovno znanje in se usposablja za poklic. Statistični podatki, s katerimi razpolagamo v usmeritvi šolske mladine v goriški pokrajini, kažejo, da se je v 18 letih odnos med odstotki vpisanih v klasične in ten-nične šole bistveno spremenil. Med tem ko je v šolskem letu 1948-49 klasične šole obiskovalo 871 dijakov, jih je bilo na tehničnih šolah v istem šolskem letu vpisanih le 481. Izraženo v odstotkih je v klasične šole zahajalo okoli 65 odstotkov, v tehnične pa 35 odstotkov dijakov.
Petnajst let kasneje se je usmeritev dijakov bistveno spremenil. Namesto-v klasične so vedno boij pritiskali v šole, kjer se usposabljajo v tehničnih vedah. Najbolj značilno leto za ta preokret je bilo šolsko leto 1962-63; ko je bilo na klasičnih šolah 727 dijakov (celo manj kot pred 15 leti), na tehničnih zavodih pa se je število več kot potrojilo: obiskovalo Jih je 1581 dijakov. Izraženo v odstotkih je bilo razmerje takšnole: klasične šole 32 odstotkov, strokovno-tehnične pa 68 odstotkov.
V letošnjem letu se je razpon začel nekoliko krčiti, tako da je v odstotkih nekoliko več dijakov na klasičnih in nekoliko manj dijakov na tehničnih šolah. Razmerje je naslednje: klasične šole 38 odst., tehnične pa 62. Podatki se nanašajo na 2632 dijakov, ki v goriški pokrajini obiskujejo raznovrstne srednješolske zavode. Od tega števila so v klasične šole vpisani 1004 dijaki, v tehnične pa 1628.
Ob teh nadvse poučnih številkah se nam vsiljuje enostavno vprašanje: kakšen je delež slovenskih sred-
govskega značaja, tako da so slovenski skupnosti v Gorici ostale na voljo samo enotna srednja šola, učiteljišče in gimnazija ter licej, se pravi samo šole s humanistično, klasično šolsko smerjo. Slovenski dijaki, ki so se do lanskega leta mogli vendarle dasiravno skromno izobraziti v trgovskih vedah, so z novo šolsko ureditvijo izgubili tudi to majhno možnost, da zadostijo morebitnim težnjam po pouku, ki ni zgolj klasičnega značaja.
Slovenska kulturno gospodarsita zveza, ki je pred časom ugotovita tole pomanjkljivost na slovenskem šolskem področju v Gorici, je sestavila vlogo, da bi v nadomestilo za en ukinjen šolski zavod, za strokovno šolo, ki se je združila s srednjo, odprli nadaljevalno no šolo trgovskega značaja, v katero bi se mogli vpisat*,.,(.„aKi,>y ključku obiskovanja enotne nižje srednje šole. Takšna "šola bi"mogla usposabljati mladino za poklic uradnika računovodje, pripravila bi ga do kruha, in to dobrega kruha. Kakor se nam vse vidi, ne bi bilo z otvoritvijo takšne šole nikakršnih težav, niti kar zadeva prostorov, niti učnih moči. Zadostuje samo ugotovitev, da slovenska učeča se mladina potrebuje, v skladu s svojimi človeškimi nagnjenji, ki jih potrjujejo zgoraj navedene številke, primerne šole, če se ji hoče dopustiti, da s svoje strani prispeva k orga-ničnemu napredku našega mesta
Slovenske knjige v državni knjižnici
V prvih dveh mesečin letošnjega leta so dobili v državno knjižnico v Gorici, Ul. Mameli 12, naslednje .	,	,	nove slovenske knjige, ki so na
njesolcev, v kakšne šole zahajajo i razpolago čitateljem med uradni-slovenski študenti, ali imajo iste j ml urami ob delavnikih od 9. do
12.30 in od 16. do 19. ure.
Brata in zaklad: Hrvatska ljud-
ske brigade. 1943 1953. SAKSIDA: Mami. Siljan Štrk:	Makedonska
ljudska pravljica. ŠINKOVEC: Pomlad ob Soči. Siromak in lisica. Makedonska ljudska pravljica. SLODNJAK: Fran Levstik the first representative of realism in slove-ne literature. SLODNJAK: O Prešernovem «Slovesu od mladosti« in o literarnozgodovinski rehabilitaciji Antona von Scheuchenstuela starejšega. Šolstvo ob 20-letnici osvoboditve. 1945-1965. Uzbeške pravljice. V počastitev 150-letnice naše šole. 1815-1965 ki je uporno kljubovala viharjem raznarodovanja. Vrag in njegov vajenec:	Srbska ljudska
pravljica: Zlata ptica:	Slovenska
ljudska pravljica.
mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov, po 500.000 lir naračun odškodnine očetu in materi umrlega kolesarja ter po 80 tisoč Ur vsakemu za sodne stroške in odvzem šoferske knjižice za eno leto Branilec je vložil priziv.
Pri drugi razpravi sta se morala zagovarjati 58-letni Vittorio De Fac-ci avtoprevoznik iz Mester, ter njegov pomožni šofer 46-letni Martino Ferretto prav tako iz Mester, ki sta bila obtožena tihotapstva z bencinom.
Dne 13. maja lani ob 7.20 ju Je policija ustavila, ko sta peljala z avtocistemo iz Mester v Gorico tovor 20.940 kg navadnega bencina, ne da bi imela veljavni pospremiti dokument, ki je predpisan za take prevoze. Spremno boleto sta sicer imela, pa je bila veljavna le za čas od 17.30 do 23.30 ure prejšnji dan, se pravi 12. avgusta. Šoferja sta se takrat izgovorila, da sta se ustavila za večerjo v Latisani, potem pa sta zaspala v kabini vozila.
Državni tožilec je zahteval včeraj njuno obsodbo na 8 mesecev zapora za vsakega, plačilo tri milijone lir globe in plačilo 2.320.000 lir odškodnine državni blagajni za davek. Sodišče pa je po zaslišanju obtožencev, nekaterih prič, po govoru branilcev in po daljšem posvetu oba obtoženca oprostilo ker da dejanje ni kaznivo. Obtoženca sta branila odv. Piazza iz Benetk in Mo-via iz Trsta.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava proti štirim obtožencem iz pokrajine Bergamo, ki so obtoženi, da so ponoči 6 marca lani odpeljali iz skladišča Irene Vetrih v Moši 135 zabojčkov z zamrznjeno divjačino na ukradenem tovorniku. Razpravo v tej zadevi pa so odložili.

VESTI IZ TRŽIČA
Za popravilo 32 ulic bodo potrošili 1JO milijonov lir
Danes ponovna stavka kovinarjev
možnosti kot italijanski ali ne, da si izberejo, ob uporabi materinščine, za nadaljevanje študija tehnični zavod, ker se tudi med slovensko mladino nujno opaža nagnjenje do tehnike, znanosti, do modernih ved našega stoletja.
Odgovor na to vprašanje je mogoč šele ob ugotovitvi, kakšno je dejansko stanje slovenskega šolstva v goriški pokrajini.
Od konca vojne dalje se vse do lanskega leta slovensko srednjesto-penjsko šolstvo ni v ničemer spremenilo. Vse do lanskega leta smo imeli popolno klasično šolo ln pa učiteljišče ter strokovno šolo trgovskega značaja, ki so jo tri leta obiskovali dijaki po opravljenem osnovnošolskem študiju. Z zakonom o odpravi nižjih strokovnih šol ter ustanovitvi enotne nižje srednje šole je bila ukinjena strokovna šola tr-
ska pravljica. Dekle pametnejša od Cesarja: Srbska ljudska pravljica. GSPAN: Bolezni tiskov in rokopisov ter njih zdravljenje. HUDA-LES: Križar Lenart. JANEŽIČ: Radost življenja. Jeklenec:	Srbska
ljudska pravljica. Kaj naj oblečem? KRILOV: Petdeset basni. MANZI-NI: Sodobno razmišljanje o Danteju. MARUŠIČ: Dr. Anton Gregorčič -Andrei Gabršček. MARUŠIČ: »Domovina« (1867-1869). Medved in lisica: Hrvatska ljudska pravljica. O treh grahih: Slovenska ljudska pravljica. «Onorate 1’altissimo poeta«. Ob sedemstoletnici Dantejevega rojstva 1265-1965. Pastir pametnejši od kraljeve hčere: Hrvatska ljudska pravljica. PREŽIHOV: Zbrano delo. Osma knjiga. Primor-

PREJŠNJI VEČER V P0DG0RI
Štirje ranjeni pri trčenju zaradi izsiljevanja prednosti
Tudi oba avtomobila sta bila znatno poškodovana
Prejšnji večer nekaj po 23. uri | tem so bili vsi štirje potniki i
so karabinjerji iz Podgore poklicali na pomoč goriške gasilce, da bi posredovali pri trčenju dveh avtomobilov, ker so se bali eksplozije bencinskega rezervoarja in da bi odstranili pokvarjeni vozili s ceste.
Ob tisti uri je privozil fiat «1100» z registracijo GO 20318 po Ul. IV. Novembre v smeri proti Grojni 41-letnl Guido Fetteso lz Gorice Ul. Generale Papa 25. V istem trenutku je privozil iz tekstilne tovarne v to ulico s fiatom «500» z registracijo GO 15450 23-letni Francesco Braidot iz Ul. LunghTsonzo 113. Z njim sta bila v vozilu sestrična 16-letna Lucilla Visentin iz Corone in 16-letni Gianfranco Žigon iz Kraške ulice 43/b.
Ker vozač fiata «500» ni dal prednosti vozilu na glavni cesti, sta oba avtomobila čelno trčila. Pri
njeni. Odpeljali so jih v civilno bolnišnico, kjer so Guidu Petteseju ugotovili rano na čelu in mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v treh dneh. Braidota so pridržali za 10 dni zaradi rane na čelu in pretresa možganov. Tudi Lucillo Visentin so pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi pretresa možganov in odrgnjenja po obrazu in na kolenu. Žigon pa se bo zdravil v bolnišnici 8 dni zaradi pretresa možganov
Zapisnik so napravili karabinjerji, ki so ugotovili za 150.000 lir škode na fiatu «500» in okrog 50.000 lir na fiatu «1100». Gasilci so bili na kraju nesreče skoro eno uro, da so odstranili pokvarjeni vozili in s tem preprečili nevarnost morebitne eksplozije bencinskih tankov.
Z nastopom lepšega vremena so tudi v Tržiču ponovno začeli urejevati nekatere mestne ulice, po načrtu, ki so ga začeli izvajati že lansko leto. Načrt predvideva asfaltiranje 32 notranjih cest in ulic za kar imajo na razpolago 110 milijonov lir. 21 od teh ulic so že ure dill ln v bližnjih 4—5 mesecih jih bodo še ostalih 11. Obenem bodo popravili in uredili tudi pločnike, ter odtok vode, kjer je to potrebno. Do bližnjega poletja bo torej asfaltirana večina mestnih ulic, kar bo nedvomno izboljšalo promet na njih.
Stavko kovinarjev so napovedali tudi za danes trije sindikati: CGIL, CISL in UIL. Stavka ima namen doseči obnovo državne delovne pogodbe te kategorije. Stavke se bodo udeležili tako delavci podjetij z državno udeležbo kot tudi pri zasebnih podjetjih.
S tabletami se je zastrupil. Včeraj nekaj pred poldnem so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico komaj devetletnega Massimiliana Fumisa iz Ronk Ul. Monte sel busi, ki Je doma, ko ga niso nadzorovali, vzel več tablet nekega zdravila ter jih použil. Ker gre samo za začetek zastrupljenja bo otrok kmalu dober.
Cepljenje proti paralizi. Občinski zdravstveni urad v Tržiču obvešča, da bodo od ponedeljka 14. t.m. pa do vključno v sredo 16. t.m. z začetkom ob 15. uri cepili s Sabinovim cepivom proti otroški paralizi mladino do 21. leta. Gre za prvo dozo cepiva tistim, ki je še niso dobili.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Upravni odbor pri goriški prefekturi Je na svoji zadnji seji odobril med drugim tudi naslednje sklepe:
Pokrajinska uprava. Ponovna odo britev popravila nekaterih pokrajinskih cest v Furlaniji. Določitev oskrbovalnine za bolnike v pokrajinski umobolnici na državne stroške.
Gorica. Prispevek ustanovi ONA IRC za sprejem 10 deklic iz siro-tišča Contavalle v otroški vrtec.
Doberdob. Prispevek tržiški sekciji Rdečega križa za prevoz bolnikov.
Ronke. Odstop zemljišča državni upravi za gradnjo petih stanovanj-sklh hiš za ezule. Sprememba nekaterih določb v pravilniku medobčinskega vodovoda.
PISMO UREDNIŠTVU Nekatere ceste v Slandrežu so ie neasfaltirane Spoštovano uredništvo, občinska uprava Je v Standrežu asfaltirala precej vaških cest, da
smo lahko zadovoljni z opravljenim delom.- Vendar bi želeli, da bi se s protiprašno oblogo prevlekle še nekatere ceste, ki so dokaj prometne m bi se napravila velika usluga stanovalcem. Med takšnimi ulicami je na primer Ul. Monte Grappa. katere prebivalci so tudi napravili vlogo na županstvo, da bi se niihovn prošnja uslišala. Nadalje so na spodnjem koncu Mihaelove ulice nekateri klanci, ki so še ne-asfaltirani in jih deževnica ob nalivih pogostoma razrije. Opozarjam ob^-sko upravo na te pomanjkljivosti v vasi, če bi jih njeni predstavniki hoteli upoštevati pri bodočih javnih deUh.
IZLE'1 v planilo na mednarodne smučarske skoke priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 27. marca. Vpisuje A. Košuta v Mamelijevi ulici 12 do 21. marca.
* » *
IZLET V VERONO z ogledom
velesejma kmetijskih strojev organizira Kmečka zveza za Goriško v soboto, 19. marca. Vpisovanje na sedežu zveze v Ascolijevi ulici 1/Z. Voznina 1.500 Ur.
(iorlca
VERDI. 16.30: «GU uomlni dal pas-so pesante«, J. Cotten in G. Scott. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15:	«11 tormento e
l’estasi», C. Heston, R. Harrison, D. Cilento. Ameriški kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 16.00: «A caccia di spie», D. Niven in F. Dorleac. Ameriški kinemaskope v barvah. Zadnja ob 22.30.
VITTORIA. 17.00: «Le avventure e gli amori di MoU Flanders«, Kirn Novak m R. Johnson. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 16.30:	«La magnifica
sfida», K. Morris in D. Loy Ita-lijansko-španski kinemaskope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku 14, tel. 29-72.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 13. marca, bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, tel. 24-33.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najvišja temperatura 14,3 stopinje ob 15. uri in najnižja 3,9 stopinje ob 2.20;
povprečna dnevna vlaga 79 od ato.
: ' ™
Lil.-
;_________________________________________i
....::........ ~...
pS 7TVr-3“TCTI
M
%

X!$z£z&.:.i..'.-. j	.;..	'■v&.j'./i--'*''V..................•' ...
SžSffsjSSjsK
HOKEJ 66
O
Deveti dan svetovnega prvenstva
CSSR premagala Švedsko Sovjetska zveza pa Kanado
Neodločen rezultat Jugoslavije z močno Romunijo
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 11. — Današnje tekme so odločile le o tem, kdo bo zapustil A skupino. Vprašanje svetovnega prvaka pa bo ostalo odprto prav do zadnje tekme med res najboljšima moštvoma SZ in ČSSR.
Finska — Poljska 6:3.	---------------
Strelci — 1:0 Oksanen, 2:0 Tylha,
3:0 Rantasila, 4:0 Nummlnen, 4:1 žurawski, 4:2 Fonfara, 5:2 Hakanen, 6:2 Hakanen, 6:3 Goralczyk. Izključeni Keinonen (2) in še enkrat za 10 minut, Kilpio, Rantasila, Parti-nen, Isaksson (vsi Finska). Stefa-nlak, Szlapa (2), Zavvada, Regula, (2), Szal (vsi Poljska). Streli na gol: Finska 48, Poljska 38.
Kljub temu, da je bila ta tekma med kandidati za izpad iz A skupine se je nabralo v dvorani več kot 5000 ljudi. Za Poljsko je bila ta tekma zadnja priložnost, da si z zmago zagotove vsaj nekaj možnosti za obstanek v družbi najboljših. Začetek in ves nadaljnji potek tekme sta pripadala Fincem. Igra je bila nervozna in raztrgana. Bilo je dosti izključenih igralcev in Finec Keino-nne je bil kaznovan celo s 5 minutno kaznijo. S tem porazom so Poljaki izgubili praktično vse možnosti za obstanek v A skupini.
ZDA — Vzhodna Nemčija 4:0
Strelci — 1:0 Nasland, 2:0 Lily-holm 3:0. Porter 4:0. Izključeni: Nasland, Johansson, Tschida, Cur-rie, Teal, Lilyho!m (vsi ZDA). Streli na gol: ZDA 40, Vzh. Nemčija 69.
Tekma je značilna po tem, da so Nemci samo napadali, gole pa so dali Američani. Nemški napadi so bili vse preveč sistematični in so se razvijali ob ostri ameriški obrambi, katere zadnja nepremagljiva ovira je bil vratar. Pohvaliti moramo športno borbo Nemcev, od katerih ni bil nihče kaznovan. To Je za moštvo, ki izgublja, znak visoke športne morale. Vzhodni Nemci si bodo morali v srečanju s Finci šele priboriti peto mesto, za katero je kazalo, da nimajo konkurenta.
ČSSR — švedska 2:1.
Strelci — 0:1 Sterner, 1:1 Pryl, 2:1 Jirik. Izključeni: Nedomansky, Holik (oba Čeha), Sivertsson (švedska). Streli na gol: CSSR 35, Švedi 44.
Čehi so imeli danes podobno kot včeraj proti Kanadi, že drugič srečo, da so izšli po enakopravni borbi kot zmagovalci. Švedi so izvedli več izrednih protinapadov in dosegli tudi prvi gol. Čehi so izenačili šele v drugi tretjini, v kateri se Je znatno izkazal njihov vratar Dzurila. Nepopisno je bilo navdušenje čeških gledalcev, ko je Jirik v sodelovanju z Golonko dosegel zmagoviti gol. še bolj burni so bili, ko sta sodnika razveljavila dva češka gola zaradi previsokega dviga palice in off-sida. Po končani tekmi je ponovno zadonela češka himna.
Sloviti Tumba je po tekmi dejal, da bi bil neodločen rezultat bolj pravičen, ker so imeli Švedi še v nogah včerajšnjo naporno tekmo z Rusi. Tumba, ki je najslavnejši švedski hokejist, si je ta svoj športni prizdevek, po katerem ga pozna celi svet, prevzel kot zakoniti priimek. Prej se je namreč pisal Jonsson. Čehom zadostuje sedaj v srečanju s Sovjetsko zvezo za prvo mesto le še neodločen rezultat.
SZ — Kanada 3:0
Strelci — 1:0 Aleksandrov, 2:0 Vikulov, 3:0 Zajcev. Izključeni: Lok-tev, FIrsov, Staršinov, Ragulin, Zajcev, Davidov (vsi SZ). Mac Kenzie, Conlin, 0'Malley (2), McLeod, Bour-bonnais (Kanada). Streli na gol: SZ 61, Kanada 32.
Za sovjetske igralce je bilo po zmagi Čehov nad Švedi nujno, da premagajo Kanadčane, če so hoteli še ostati v konkurenci za naslov svetovnega prvaka.
Nabito polna velika dvorana v Tivoliju, ki sprejme 12.500 gledalcev, je bila dostojen okvir temu srečanju. Obe moštvi sta imeli med gledalci toliko privržencev, da se zaradi njihovega bodrenja, žvižganje sodnikov sploh ni slišalo. Tekma pa še ni dobro začela in že je bil izključen Loktev (SZ). Ko se je vrnil v igro ga je zamenjal na
kazenski klopi Kanadčan Mac Ken. zie.
Tekma je bila ostra in zlasti dvoboji ob ograji niso poznali usmiljenja. V 16’ je Aleksandrov ponovno potrdil sloves nedosegljivega strelca «Hokej 66» in z neobranlji-vim strelom v sam gornji kot kanadskih vrat prvič premagal izredno razpoloženega Martina. Borbenost je dosegla svoj višek v 19’ ob splošnem pretepu vseh igralcev na ledu, pri katerem so sodelovali preko ograje s palicami tudi kanadske rezerve. Kako je naše! sodnik v Ragulinu edinega krivca za ta incident in ga kaznoval z 2 mi-nutoma, je najbrž jamo samo njemu. V drugi tretjini so bili sovjet-............................iiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiuiiiiimimimiiuniiuiiiin««iiii..............
ski igralci stalno v napadu. Samo v 15’ so na primer kar devetkrat streljali v nasprotnikova vrata. Martin je vse strele srečno in s spretnimi paradami branil. Z današnjimi posegi in zlasti v tem delu tekme, si je najbrž že zaslužil naslov najboljšega vratarja tega svetovnega prvenstva. Težko je ver. jeti, da bi bil kdo še boljši od njega. Kmalu po začetku zadnjega dela tekme je naredil Vikulov (SZ) pravo mojstrovino. V svoji tretjini igrišča je izredno preigral dva Kanadčana, sam povedel preko celega igrišča in premagal še Martina. Ne dolgo zatem je Zajec dosegel še tretji gol. Tako se je tekma tudi končala. Prepevanje ruskih gledalcev je odmevalo še dolgo po končani tekmi po Ljubljani.
V B skupini je dosegla Jugoslavija v srečanju z Romunijo neodločen izid. To je bil za Jugoslovane kar lep uspeh. Predvčerajšnji pro-
test Jugoslavije zaradi sojenja v tekmi proti Veliki Britaniji je bil zavrnjen.
Najboljši strelec A skupine je Aleksandrov z 9 goli in 6 podajanji. Najbolj kaznovana igralca sta Poljaka Zavvada in Komorsky s 16 kazenskimi minutami.
Lestvica za «Fair play cup»: švedska 12, Finska 33, SZ in Vzhodna Nemčija 46, ČSSR 47, ZDA 52, Kanada 67, Poljska 88 kazenskih minut.
GORIŠKI NOGOMET
Sovodnje igra jutri doma za prvo mesto
Juventina gostuje v Farri proti močnemu nasprotniku
Jutri bodo nogometaši iz Sovodenj nastopili na domačem igrišču proti ekipi iz šlovrenca. Ker se bodo v tej tekmi borili za prvo mesto na lestvici, je za obe moštvi zelo važna. V prvi tekmi v šlovren-cu so zmagali Sovodenjci z rezultatom 1:0. Ce bodo enako uspešni tudi jutri, bodo zasedli prvo mesto. Zato se morajo igralci dobro
__ X_— «It M	oAntrrt
pripraviti ter računati z močnim nasprotnikom in važnostjo postavke. Tekma bo ob 15. uri. Igralci naj se ob določeni uri predstavijo svojemu trenerju na igrišču.
Naraščajniki iz Sovodenj nastopijo jutri dopoldne ob 10. uri na igrišču v Podgori proti ekipi S. Gottardo.
Juventina pa gre jutri v Farro, kjer se bo pomerila s tamkajšnjim moštvom. Ker se bo enajsterica, ki bo zmagala dvignila iz nevarne spodnje polovice lestvice na bolj varno mesto, bo tudi ta tekma važna za oba partnerja. Zlasti bodo domači igralci skušali izkoristiti prednost svojega igrišča. Zato se bodo morali igralci iz štandreža dobro potruditi, če hočejo prinesti kakšno točko domov s tega gostovanja.
Bagnois sur Ceze. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Van De Kerkhove, tretji pa je bil Francoz Letort, ki se je uvrstil pred današnjim zmagovalcem na vrh splošne lestvice.
• • •
FOLIGNO, 11. — Švicar Maurer je danes zmagal v prvi etapi dirke Tirreno - Adriatico na 199 km dolgi progi Rim . Foligno. Drugi je bil Zandegu, tretji Vicentini itd.
	Ing. B.	LASIČ
	IZIDI	
A SKUPINA		
Finska - Poljska 6:3 (3:1, 1:0, 2:2)		
ZDA - V. Nemčija 4:0 (1:0, 1:0, 2:0)		
CSSR . švedska 2:1 (0:1, 1:0, 1:0)		
SZ • Kanada	3:0 (1:0, 0:0, 2:0)	
LESTVICA		
CSSR	6 6 0 0	31:8 12
SZ	6 5 10	48:6 11
Kanada	6 4 0 2	29:8	8
švedska	6 3 12	24:13 7
V. Nemčija	6 2 0 4	8:27 4
Finska	6 2 0 4	15:39 4
ZDA	6 10 5	12:35 2
Poljska	6 0 0 6	7:38 0
B SKUPINA		
Avstrija . V.	Britanija 2:1	(2:1, 0:0,
0:0)		
Jugoslavija -	Romunija 5:5	(1:2, 2:3,
2:0)		
LESTVICA		
Z. Nemčija	6 6 0 0	31:10 12
Romunija	6 4 11	25:15	9
Norveška	6 4 0 2	26:14	8
Jugoslavija	6 3 2 1	21:21 8
Avstrija	6 3 0 3	23:26	6
Madžarska	6 10 5	18:24	2
Švica	6 10 5	18:25	2
V. Britanija	6 0 15	14:41	1
ODBOJKA
Bor nocoj v Bologni
C SKUPINA
Danska - Južna Afrika 6:2 LESTVICA
Italija	4	4	0	0	54:8	8
Danska	5	2	1	2	26:26	5
Jugoslavija	B	2	1	1	0	9:6	3
Južna Afrika	5	0	0	5	5:54	0
* * *
Jutri bo predzadnji dan prvenstva. V Ljubljani bodo igrali ZDA-POUSKA in VZHODNA NEMČIJA. FINSKA, v Zagrebu NORVEŠKA-ZAHODNA NEMČIJA, ŠVICA - MA-D2ARSKA, ROMUNIJA - VELIKA BRITANIJA in JUGOSLAVIJA - AV. STRIJA, na Jesenicah pa Italija in Jugoslavija B.
SMUČANJI
MUERRESE, 11. — Avstrijke so danes zmagoslavno zaključile tekmovanje v smuku za trofejo Arl-berg - Kandahar. Prva je bila 22-letna Christl Haas, druga z 42” zaostanka Erika Schinegger, tretja pa Heidi Zimmermann (vse Avstrija), četrto in peto mesto je pripadlo francoskima smučarkama Marielli Goitschel in Annie Famose, šesto pa Italijanki Giustini Demetzovi.
HAEMEENLINNA, 11. — Italijani so danes dosegli na svetovnem prvenstvu v nordijskih panogah za vojake izreden uspeh. Ekipa, ki so jo sestavljali Giulio De Florian, Franco Nones, Gianfranco Stella in Franco Manfroi je zmagala v štafeti 4x10 km pred Norveško, Finsko, Švico itd.
K0LISARSTV0
BAGNOIS SUR CEZE, 11. — Belgijec Rik Van Looy je danes zmagal v četrti etapi dirke Pariz . Nica na 205 km dolgi progi St. Etienne-
MARKET
TURISTI
največjo izbiro blaga za
3 MARKET
HOKEJ 66 ima
S E 2 A N A
LJUBLJANA :
Cigaletova ulica Titova 25 Ilirska ulica ŠIŠKA — Celovška Šentvid
(nasproti Remize)
| SUPERMARKET
Ljubljana,
MENJALNICA
B ?
2 s
HOKEJ 66
10 °/o POPUST
Pasaža na Ajdovščini SPOMINKI
V ŠPORTNI HALI TIVOLI NON—STOP TRGOVINA IN GOSTINSKE STORITVE
Borova moška šesterka je morala tudi tokrat na pot. Prvenstvo moške B lige jo je popeljal v Bologno, kjer bo nocoj spopad z ekipo tamkajšnjih gasilcev, ki so nasledniki Zavattara. Slovenski odbojkarji so v prvi tekmi brez težave gladko odpravili 3:0 današnje nasprotnike. Danes bo verjetno obratno, pa čeprav upamo, da se bodo znali Tržačani postaviti po robu tekmecem. Bor, ali bolje igralci, preživljajo krizo, iz katere se nikakor ne morejo izmazati. Morda se jim bo le posrečilo, da se bodo izvlekli iz nevarne cone lestvice in se tako izognili nevarnosti izpada.
Lestvica moške B lige je po zad njem kolu naslednja:
CSI Milan	12	10	a	32 9	20
W.F. Modena	13	10	3	36 13	20
VV.F. Piacenza	13	10	3	34 23	20
Čelana Bergamo 13		7	6	27 23	12
VV.F. Benetke	12	5	7	21 25	10
VV.F. Padova	12	5	7	19 29	10
VV.F. Bologna	13	5	8	22 29	10
Bor Trst	12	4	8	19 27	8
CRDA Trst	14	1	13	8 40	2
DOMAČI NOGOMET
ODBOJKARSKA C LIGA
Nocoj ob 21. uri Acegat-Kras
Po tekmi s tržaškimi gasilci, ki se je zaključila s porazom slovenske šesterke, čaka danes Krasovo ekipo težka naloga v tekmi z Ace-gatom.
Kras je trenutno na predzadnjem mestu v lestvici in nujno potrebuje točke. Povedati pa bo treba, da bo Acegat trd oreh za slovensko ekipo, če bodo hoteli Krasovi predstavniki priti do zmage, se bodo morali pošteno potruditi in pokazati vse svoje znanje. Tekma bo ob 21. uri v telovadnici v Ul. Zandonai.
PRIJATELJSKI NOGOMET
UGI
Jadran
4
1
Včerajšnja tekma med UGI in enasterico SAK Jadrana, ki je nastopila v oslabljeni postavi, se je končala s 4:1 (2:1) za prvo moštvo. Gol za Jadran je dosegel Cej.
lllllllltl
BOKS
TURIN, 11. — Tržačan Nino Ben-venuti, ki se ponaša s svetovnim naslovom srednje junior kategorije je nocoj premagal po točkah v 10 rundah Američana Clarenca Jamesa iz Kalifornije.
III. amaterska liga Jutri ob 15. uri v Bol juncu Rosandra Zerial - Campanelle Fides
a6iiiaiiiiniini«6iiiiiiiimiimimiimiimuoioiumniiiiiiiiiiiimiiniiii66iiiiiiimiioiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiioii60iiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHii6ioiiiiiiiiiiiii6i
KOŠARKA
ŽENSKA A LIGA
Standa izgubila stik s Portorikom
V moški C ligi zmagi Hausbrandta in Don Bosca
Dolgoletne prvakinje Italije, igralke Fiata, so se v nedeljo prav pošteno potrudile, da bi pomešale štrene letošnjega prvenstva. Ker so same že dokončno odrezane od boja za prvo mesto na lestvici, so Turin-čanke kljub vsemu hotele pokazati svojo moč in pustiti svoj pečat.
Zato so zaigrale s polnim elanom in že v samem uvodu tekme presenetile in nadigrale svoje nasprotnice. Le te so se zbrale šele v drugem delu dvoboja in se z mirnejšo, a bolj pozitivno igro v drugem polčasu nadoknadile zamujene točke. Regularni čas se je zaključil-z obema ekipoma na isti ravni, kar jih je prisililo še na nadoknadne minute igre.
Standa je po tem koiu izgubila korak s Portoricom in mu prepustila prvo mesto, na katerem je samovala že od samega začetka prvenstva. Zdaj je njena naloga osvojitev državnega naslova, kar je sko-ro nemogoče.
Precejšnje presenečenje nam Je pripravila tudi sicer dobra peterka iz Trevisa.
Tudi OMSA nas je iznenadila s svojim uspehom nad homogeno peterko iz Bologne. Ta uspeh otvarja domačinkam nova vrata, skozi katera bi lahko smuknila in ostala še za eno sezono v najvišji kategoriji.
HOKEJ 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66
LAZIO	i
Cei, Zanetti, Vitali; Carosi, Pa. gni, Dotti; Bartu, Sacco, D’A-mato, Gasperi, Ciccolo. ATALANTA
Cometti, Pesenti, Anquilletti; Casati, Gardoni, Signorelli; Da-nova, Milan, Hitchens, Mere-ghetti, Nova.
NAPOLI
Bandoni, Nardin, Giarardo; Ronzon, Panzanato, Emoli; Ca-nč, Juliano, Altafini, Sivori, Tacchi.
ROMA
Cudicini, Carpenetti (Tomasin ali Sensibile), Ardizzon; Carpa-nesi, Losi, Benaglia, Leonardi (Francesconi), Tamborini, Da Silva, Spanio, Barison. CAGLIARI
Pianta, Tiddia, Longoni, Cera, Vescovi, Martiradonna; Visen-tin, Rizzo, Nenč, Greatti, Riva. Balzarini, Pelagalli, Trebbi; No-letti, Maldera, Santin; Lodetti, Angelillo, Sormani, Rivera, Fortuna to.
INTER
Sarti, Landini, Facchetti; Be-din, Guameri, Picchi; Jair, Maz-zola, Domenghini, Suarez, Corso.
BRESCIA
Brotto, Vaini (Robotti), Fuma-galli; Rizzolini, Vasini, Bianchi; Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Maestri (Pagani).
BOLOGNA
Negri, Furlanis, Micelli; Tum-burus, Janich, Turra; Vastola, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Fara. CATANIA
Vavassori, Buzzacchera, Ram-baldelli; Fantazzi, Lampredi, Bicchieari; Fanello, Artico, Petrom, Cella, Facchin.
L. VICENZA
Luison; Volpato, Rossetti; Tiberi, Poli, Carantini; Menti, Co-
lausig, Vinicio, Fontana, Maraš chi.
VARESE
Da Pozzo, Soldo, Maroso; Ma-gnaghi, Beltrami, Ossola, An-dersson, Gioia, Strada, Volpato, Boninsegna.
JUVENTUS
Anzolin, Gori, Leoncini; Sarti, Mazzia (Maggioni), Salvadore; DeirOmodarme, Da Costa (Mazzia), Bercellino II, Cinesinho, Stacchini.
SPAL
Cantagallo, Pasetti, Bozzao; Ba-gnoli, Colombo, Olivieri; Carre. ra (Crippa), Massei, Innocenti, Bertuccioli, Muzzio.
FOGGIA
Moschioni, Corradi, Valade;
Bettoni, Tagliavini, Faleo; Fa-valli, Micheli (Lazzoti), Noce-ra, Di Giovanni (Lazzotti), Laz-zotti (Maioli).
TORINO
Vieri, Poletti, Fossati; Puia, Ce-reser, Rosato; Simoni, Pestrini, Meroni, Moschino, Schutz.
SAMPDORIA
Sattolo, Vincenzi, Marocchi; Masiero, Morini, Delfino; Fo-tia, Catalano, Salvi, Frustalupi, Novelli.
FIORENTINA
Albertosi, Rogora, Castelletti (Marchesi); Pirovano, Gonfian-tini, Guarnacci (Marchesi); Hamrin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Morrone.
Ta nova možnost seveda na drugi strani otežkoča nalogo tržaškega Mivarja, ki je moral v nedeljo spet položiti orožje.
• * •
Izmed treh tržaškhi klubov, ki nastopajo v moški C ligi, je le eden moral brez točk z igrišča. Prav ta neuspeh predstavlja največje presenečenje kola. Tržaški Italsider ni znal prisiliti tržiško CRDA na predajo, kot je doslej uspelo vsem ostalim peterkam, ki so se pomerili * njo.
Tako je CRDA po štirinajstih zaporednih neugodnih rezultatih končno le zadovoljil svoje navijače -n jim podaril zmago.
Ostala dva moška našega mesta pa sta se prav dobro odrezala. Don Bosco je zaustavil močno peterko iz Bassana. ki je v prvem polčasu pokazala, da je njegovo dosedanje drugo mesto povsem zasluženo.
Hausbrandt je v Vidmu že v uvodnih potezah pokazal, da je najmočnejša ekipa na igrišču. V drugem delu pa je dovolil, da so se domačini razigrali in tako bi bil skoro ob tekmo, da ne bi v zadnjih trenutkih spet zaigral v velikem slogu in dokončno odbil in zaustavil napore domačinov.
Virtus Murano in Castelfranco Veneto, ki domujeta v spodnjem delu lestvice sta se borila za uspen prav do poslednje minute. Sreča se je posmehnila domačinom, ki s° črpali svoje poslednje potrebne e-nergije iz vročega navijanja gledalcev.
Vodeči Leacril iz Marghere je potoval v bližnji Treviso in se pomeril s tamkajšnjim moštvom, ki spada med najmočnejše peterke tega prvenstva. Vodeča ekipa pa je enkrat pokazala vso svojo homogenost .
S tem uspehom nad direktnim nasprotnikom je Leacril praktično že osvojilo prvo mesto v tej skupin*-
I. PATRIZIO
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Piranu in Portorožu Je dovolj prostora. Prostor je tudi na Bovškem. Tolminskem in Goriškem. Alp hotel v Bovcu je zaprt do 12. marca. V Postojni je v hotelu Kras 108 prostih postelj, v hotelu Javornik pa 55. V motelu je odprta samo restavracija. V Idriji je v hotelu Nanos 32 prostih postelj, v Cerknem v gostilni Lovec 20 in na Vojskem v planinskem domu Rudar 22. V črnem vrhu nad Idrijo je Pri Pagonu 8 prostih postelj, pri Metliki 15 in v zasebnih turističnih sobah 56.
GORENJSKA
V	Bohinju je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi na Bledu v vseh hotelih in pri zasebnikih. V
Bologna—Catania	1		1. — prvi	1	2
Cagliari—Milan	1	X	drugi	2	1
Foggia—Torino	X	1 2	2. — prvi	2	2
Inter—Brescia	1		drugi	X	1
Juventus—Spal	1			x	
LR Vicenza—Varese	1		3. — prvi	o	
Lazio—Atalanta	1		drugi	<&	
Napoti—Roma	1	X 2	4. — prvi	1	
Samp.—Fiorentina	1	2	drugi	X	
Ravenna—Siena	1		5. — prvi	X	2
Rimini—Cesena	1	X	drugi	2	1
Avellino—Salemitana	2	1	6. — prvi	X	1
Casertana—Sanbened.	1		drugi	X	1
X
2
Kranjski gori je v hotelu Erika 46 prostih postelj, v hotelu Prisank 66, v hotelu Razor 28 in v Motelu 52. Dom v Planici ima 18 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v hotelu Vitranc v Podkorenu. V Gozd Martuljku je v hotelu špik 12 prostih postelj, v gostilni Pri Jožici pa .V Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku je še dovolj prostora pri zasebnikih. Na Vršiču je v Erjavčevi koči 36 prostih postelj, Mihov dom pa je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Koča na Gozdu in Koča v Krnici nista oskrbovani. Na Jesenicah Je v hotelu Korotan
19	prostih postelj, v hotelu Pošta pa 62. V Domu pod Golico je 40 prostih postelj, v smučarskem domu na črnem vrhu pa 28. Prostor je tudi v prenočninsklh objektih ob žičnici. Na Potokih, v Hrušici, na Planini in v Žirovnici je dovolj prostora pri zasebnikih. V Tržiču je zasedeno gostišče Pošta. Dovolj prostora pa je v gostišču Zelenica in Pri Damulneku. Prostor je tudi v Podljubelju, v Domu na Zelenici, na Kofcah in Pod Storžičem. Koča na Križki gori bo zaprta do 1. aprila. V KranJu je v hotelu Evropa 26 prostih postelj, v hotelu Jelen
20	in pri zasebnikhi 21. Hotel na šmorjetni gori Ima 25 prostih postelj, hotel na Brniku 15, Dom na Krvavcu 50 in smučarski dom na Joštu 15. V Preddvoru Je v hotelu Grad hrib 38 prostih postelj, pri zasebnikih 50 in v domu Rade Končar v Bašlju 20. Na Jezerskem Je v domu 75 prostih postelj, pri zasebnikih pa 158. Zasebniki v Naklem imajo 40 prostih postelj. V Škofji Loki je dovolj prostora v gostišču
Krona in pri zasebnikih. Planins# dom na Lubniku ima 22 prostih P°' stelj. V Poljanski dolini je pri & sebnikih v Poljanah 50 prostih P“T stelj, v Srednji vasi 25, v Go1™: vasi 35 in v Trebiji 24. Hotel Don* pol Planino v Trebiji ima 60 prostih postelj. V smučarskem doffl“ na Starem vrhu je 40 prostih P0-stelj.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani je dovolj prostora pr* zasebnikih, medtem ko so hoteli J! glavnem vsi zasedeni. Po dve do m postelje imajo proste v hotelih L*»> Union in Ilirija. Dovolj prostora pri zasebnikih na Vrhniki. V l*®j gatcu je dovolj prostih postelj P.r‘ zasebnikih, hotel Krpan pa j{? ima 20. Dovolj prostora Je v g°sr’ šču «Pri Rezki« na Rovtah. Zasebniki na Rakeku imajo imajo 13 Pr?‘ stih postelj, v Ivanjem selu pa Gostišče Gnezda na Uncu ima proste postelje. V Cerknici je v restavraciji Jezero 7 prostih poste*J’ pri zasebnikih pa 4. Dom na SlifJJJ! ci ima 40 prostih postelj. Gosti*** v Rakovem Škocjanu je spet odp* to in ima 14 prostih postelj. V '•*' gunjah imajo zasebniki 4 proste P° stelje, v zasebnih gostiščih in pri ** sebnikih Je prostor na žlicah, " Velikih Blokah, v Novi vasi 1®r Loški dolini. Na Rakitni je prosti v Mladinskem okrevališču in PA. zasebnikih. Prostor Je v turistlčn*\ domovih na Kureščku, Travni 8®‘ in Polževem. Dovolj prostora Je j, di pri zasebnikih v Domžalah, K tiji in v Vačah. V planinskem de1® na Mrzlici Je 80 prostih postelj-
X
v
*
ZGODBA
umu: O VIKU
9oooooooo< 41. ><>«>oo<>o<»o
s CECILIJ
**
V
V
Burno življenje pretežnega dela mesta je v celoti zajelo Vika. Da bi bil povsod in da bi vse slišal, je postal nočni dežurni v tiskarni in tam je tudi malce spal zjutraj po natisu naklade. Domov, v prazno mansardo brez matere, v zadnjem času skoraj ni več hodil.
Vseeno pa Je našel med tednom urico, dobro se Je spominjal, da je bilo to v sredo, da bi stekel v bolnišnico in odnesel materi močno kurjo juho, prgišče češenj in neizbežno mast z medom. Sestra, ki je sprejela culico, je na njegovo vprašanje o materinem stanju suho odgovorila:
«Zdi se, da je Mariji Oblak bolje,» in zaloputnila vrata.
«Seveda, da je bolje. Tako Je tudi doktor rekel materi,« se je razveselil Viko.
V nedeljo se je z velikim svežnjem jedil in šopkom pisanih vrtnic nepotrpežljivo prestopal z noge na nogo ter čakal, da bi se bolnišnična vrata odprla. Končno so zaškripali zarjaveli tečaji in množica se je usula na dvorišče ter se usmerila k številnim vratom poslopja. Za vrati so se ljudje razkropili po dolgih, obokanih hodnikih.
Tu je bila že sobana št. 9, tu je bila tudi že materina
postelja, saj Je vendar tam, na koncu prehoda... Toda na njenem mestu je ležala druga, črnolasa ženska...
K Viku je pristopila dežurna sestra.
«H komu pa ste vi namenjeni?«
«Jaz.. Jaz k Mariji Oblak, svoji materi, kje pa je?« je vznemirjeno odvrnil Viko.
Sestra je jezno pogledala mladeniča.
«Kje pa ste bili poprej, tako vas je pričakovala! Zakaj niste našli časa, da bi se poslovili od umirajoče matere, da bi jo pospremili na njeni poslednji poti?«
«Kje je moja mati?« je zakričal prebledeli Viko.
«Mar vas niso obvestili?« se je omehčala sestra, «sam gospod mežnar je hotel to opraviti...«
«Kje je ona?« Je ponovil Viko in zadrhtel.
»Pojdite z menoj, pomirite se. Pojdiva semkaj.«
Sestra ga je odpeljala na hodnik.
«Umrla je že v četrtek. Včeraj smo Jo pokopali.«
«Kje?» je skoraj šepetaje spregovoril Viko.
«Ubogi malček, to torej pomeni, da ničesar niste vedeli, ona pa vas je tako pričakovala!... No, saj je sam gospod mežnar...
((Povejte, kje Je?«
((Pokopana je na pokopališču svetega Andreja. Ali veste, kje je to?«
Viko je, ne da bi odgovoril, stekel po hodniku. Zaustavil se je. Vrnil se je k sestri.
«To-le. Dajte komurkoli,« in dal ji je tisto, kar je bil prinesel za mater.
«Rože vzemite, položite jih na grobek, to pa bom izročila že komu: pri nas imamo takšne bolnike, katerih nihče ne obiskuje.«
Viko je dobro poznal tisto pokopališče za reveže, tam je bil pokopan tudi njegov oče, tjakaj ga je vodila mati na dan vseh svetih.
Pokopališče je ležalo za mestom. Odšel je peš in hitel kot bi hitel na sestanek s šopkom vrtnic, ki so že ovenele pod vročim soncem. Ko je to opazil, je rože pomočil v vodnjaku, žejno se tudi sam napil in šel naprej prav tako naglo, kot bi se bal zamuditi.
S težavo, po zapletenem pojasnjevanju v pisarni in po dolgih blodnjah po parcelah obširnega pokopališča, je odkril majhen hribček že osivele prsti. Položil je rože in sedel poleg. Okrog se je kot lahkotni valovi dvigalo zemeljsko morje, v katerega nedrih je našlo poslednji mir na tisoče ljudi.
... Mati! Kako je le mogla oditi od njega, ko ji ni mogel povedati vseh ljubeznivih besed, ki jih je hranil v globini svojega srca in za katere tako ona ne bo nikdar več izvedela? Nikoli ne bo mogel izpolniti dane obljube, da bi se sprehodil z njo po Miramaru tam, kjer se je bila ona sprehajala z očetom. In nikoli, nikoli ne bo zvedel, kakšne besede mu je hotela povedati pred smrtjo, besede, ki bi živele v njegovem srcu do konca dni.
Spomnil se je mežnarja, glej, saj je prav on ukradel njemu te besede. Poljubil je zemljo, ki je prekrivala truplo njegove matere in se vrnil nazaj v mesto.
Starček, dijaki so mu pravili Saturn, je hodil od droga do droga in z dolgo palico prižigal svetilke, ko je Viko prišel domov. Mirno se je povzpel po stopnicah in potrkal na mežnar jeva vrata, toda nihče se ni odzval: očitno ga ni bilo doma. Viko je sklenil, da ga bo počakal in Je odšel v svojo sobo. Vrata so bila nezaklenjena in ko jih je odprl na stežaj, je mladenič zagledal v sobi mežnerja, ki je udobno ležal na Marijini postelji.
Ker mežnar v mraku ni mogel razločiti, kdo Je vstopil, je srdito zavpil:
«Kaj pa hočete?«
«Zakaj ste tukaj?« Je strogo vprašal Viko.
«To je zdaj moja soba,« Je samozavestno dejal mežnar,
«tvoja mati zanjo ni plačala tri mesece in upravnik Jo j oddal meni. Ze zdavnaj sem hotel zamenjati svojo sobo, * pa mi je bila vedno všeč.«
Viko ga Je pogledal skoraj z radovednostjo: ukradel j* sobo njegove matere, tako. kot je bil ukradel njene posledoJ besede. Mežnar ni razumel njegovega pogleda.	,
«Mar bi mi ne mogli reči, da soba ni plačana? Plačal saj tudi sam živim tukaj?«
((Nikakor nisem dolžan skrbeti zate, že tako sem veli* storil za tvojo mater, pa čeprav nisem njen mož. Sicer P, če bi svoječasno napravila bolj pametno izbiro... toda * kristjan sem skrbel zanjo. Da.»
«Zakaj me niste obvestili, da umira?«	..
«Očitno se ni, zavedajoč napake svoje mladosti, zažele da bi te videla.«
((Lažete! Klicala me Je!«	m
«Tega nisem slišal. Sicer pa, po katerih sumljivih brl0*1 pa naj bi te sploh iskal.«
Mežnar je odgovarjal z očitno naslado.
«Zelo dobro ste vedeli, kje	delam.«	. t
((Umrla je nenadoma, tako se pogosto dogaja z Jetični* ^ »Zakaj me niste obvestili o pogrebu? Sestre so vam naročil::, zakaj niste tega storili?« je Jezno vztrajal Viko-((Zakaj? Zakaj? Hvala bogu, nisem dolžan polagati r® ^ nov o svojem ravnanju sinu nekega težaka!« je naduto javil mežnar.	.g
Močna mladeniška roka je zagrabila mežnarja za °vr Jonovega Jopiča, ki ga je bil sam skrbno zlikal za Marijin P greb. Druga, prav tako močna roka, roka težakovega sinu« se je s silovitim udarcem zrušila najprej na prvo, potem na drugo polovico mežnarjevega obraza.
»Rešite me!« Je v kriku zahlipal mežnar. Tretji udarec je zamašil usta.
(Nadaljevanje slodO
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 - II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 —Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur— Vn»P z» četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537«	p
SFRJ- ADIT D2S ’ Ltubllana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tr»»
’	goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa PubbUcitk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst,__________________