MLADOJUTRO
št. s
Nedelja, 22. februarja
1931
Celeča puščica
Indijanska povest. — Po Fritzu Stcnbenn — Rr.
»Plavolasec« L
Beli mož je teke! s stisnjenimi zobmi in mislil samo: »Hitreje, hitreje, hitreje!« Visoka in ostra prerijska trava ga je šibala po nogah, pot je lil v potokih z njega, kri, ki je tekla iz dolge rane na glavi, je lepila modre lase, le stežka in sunkoma je dihal, zdajle bi bil skoro padel — pa se je že vzravnal m tekel dalje. Mišice je imel kakor iz železa, zato je zdržal. »Hitreje, hitTeje!«, je mislil; za seboj je slišal Indijance, pritajene krike, in to ga je spodbujalo.
Svojo senco je videl pred seboj, videl je tam pa tam kako drevo, ki je kmalu izginilo. Stisnil je pesti in telH,
nojcd mm ni ostalo drugega kakor beg. Vsak čas je utegnil pasti v visoki travi, a strah pred smrtjo ga je gnal napral, kakor divjo zver.
Rdeči vojmiki so biK pametni in se n<-so spustili v tek na daljavo, ker bi bil tako zmagal belec s svojimi jeklenimi mišicami, ampak so tekli z največjo hitrostjo, ker so ga hoteli izmučiti do smrti. Kakor volkovi, ki se pode za členom, so ga zasledovali. In najhitrejši med njimi ga je uonajal vse o ulj m bolj.
Tedajci je zavpil Indijanec, ki je bil
kar mn Je duša dala. Naravnost proti vzhodu si je krčil pot, tja, kjer so bile naselbine belih. Se zelo daleč je bilo selo, a sovražniki so mu bili že za pe-* taimd. Tekel je za življenje, ker je vedel, da pri Indijancih ne bo milosti
Že dolgo je bilo tega, kar je bila večina rdečekožcev odpadla, ker niso zdržali peklenske brzine. Toda ti zadnji štirje niso popustili niti za korak, to so bili tekači, ki bi še bivola prehiteli. Z dvema največ bi se upal spustiti v boj, ker je bil neoborožen. Krepke pesti bi mu že pomagale, da bi se jih otresel a pred štirimi dobro oboroženimi Sava-
na skrajni desnic*- B33 Je fcrik zmagoslavja. Tekli so po dolgem robu navzdol, na dnu so že videli gozd, ki bi utegnil rešiti plavolasca. Toda že je zagledal prepad, ki je kakor odsekal prerijo gozda. Takoj je spoznal, da ovire ne bo mogel preskočiti.
Toda tega človeka niso kar tako dobili v pesti. »Če ne bom mogel čez, bom pa tekel ob prepadu!«, je mislil preganjani. In zavil na levo.
Peklenski »hoooo« je bfl odgovor Indijancev. Ti so že vedeli, kako ga bodo pognali v smrt. Tekli so v široki črti, le 15 do 20 metrov jih je ločilo drugega od drugega. Ta lok, ki ga je zdaj naredil, bi ga pripeljal naravnost v indijanske pesti. Boj ne bi imel pomena,
ker se ni mogel sam in še neoborožen
postaviti v bran štirim dobro oboroženim vojnikom.
Zdaj je prvič pokrila belca kurja polt. Nekega Šavanojca je bil ustrelil in kadar zagleda Indijanec bratovo kri, tedaj ne pozna več usmiljenja. To so vedeli vsi na meji.
Ves bled se je preganjanec obrnil nazaj na desno in stekel proti prepadu. »Rajši z glavo ob skale, kakor tem nič-vrednežam v roke!«
ZasmeMjiv »hooo« je začni m vprar tedaj je opazil, kako se mu bliža senca najbližjega Indijanca. Najprvo je zagledal samo senco glave, globoko ležeče solnce je kmaliu podaljšalo vso posta-
todljanci Imenujejo svoja obuvala mokasine
0
to, da je bila že daleč pred ntfkn. Z nepopisno brzino se mu je bližaj — m tamje je bil že prepad, dobrih 16 korakov širok, ki se je zdel preganjancu še mnogo širši.
Bele je stiinfl robe, še zadnjič pomislil in skočil.*.
Ze v zraku je čuta, da ne bo kos daljavi, da ne bo prišel čez. Divje je sprožil roki, ki sta se zajedli v travo, z nogami je udaril ob steno... Z rokami m trupom je priletel na zemljo, nogi sta mu obviseH čez prepad.
Ze je stai Indijanec na onem robo Divde Je zavihtel nož in se pripravil, da bi ga vrgel.
Toda sspustll je roko.
»Plavolasec je velik skakač. Teknm-*e ima smrt belega moža v roki, a njegova pest ostane zaprta.«
V slabi angleščini je izgovora Tekumze te besede, polne ponosa in obenem občudovanja.
*0 tem begu bodo vojniki še dolgo govorili. Plavolasec Je bil najprvo medved, nato jelen, a zdaj ptica; lahko bi povedal svojim ženam, kako dobro je letel. Tekumze Je, ki govori, iz rodu Savano jcev!«
Pet metrov od njega je stal rdeč voj-nik. napol nag, v desnici nož, v levici
bnzdovan — vsak otrok bi ga pogodil
iz is daljave.
Ostali Indijanci so prišli bliže. Nasprotniki so si gledali iz oči v oči, M preganjani, neoboroženi belec, tam štirje Indijanci. Tekumzejevi spremljevalci so slišali njegove zadnje besede; z očmi so merili daljavo in začudeni vzklikali. Z občudovanjem so gledali belca, nato pa dvignili tomahavke v pozdrav. Brez siile so odšli zahajajočemu solncu naproti.
Belec jih je najprej nerazumljivo gledal, nato se ozrl v prepad — dobrih 30 metrov je bil globok; šele zdaj je videl, kaj je naredil. Še je imel glavo celo.
Noge so se mu tresle. Spustil se je na tla in zamrmral: »Tekumze je Ša-vanojec.« Še dolgo je zrl za onim, ki mn je bil podaril življenje.
Cez čas se je sipet vzdignil in stežka šel proti vzhodu. V dveh urah bo debela tema, zato se je moral podvizati.
Ko je prišel v gozd, ga je zbudfk) peketanje konjskih kopit te omotice. S severa sem se je pripodila četa jezdecev. S tremi, štirimi skoki je bil plavolasec v gozdu, a prepozno, že so ga bili spoznali; tudi on je zagledal tovariše iz vasi ob modri reki.
»On je!«, je vzkliknil vitek mladenič, ki je jezdil na čelu čete. ■ S konj so poskakali, mu stiskati roke in ga trepljali po hrbtu, skratka, pozdravljali so ga kot moža, ki so ga imeli že za izgubljenega. Mlajši brat, ki je bil prav tako plavolas, ga je vesel objel.
Osemnajst jih je bil v krdelen. Ze na oko so se ločili v dve skupini. Polovica jih je bila oblečenih v kmetske raševi-ne, ki so jih nosili nekako v sredini osemnajstega stoletja v severni Nemčiji, le da je imela večina namestu škornjev usnjate mokasine, ker so bili v teh zapuščenih ta divjih pokrajinah evropski čevlji le redka stvar, ki so jo naseljenci nosili ob največjih praznikih. Vsak je imel pri sebi lankasterico. iz-bomo puško, kakršne so izdelovali v mestu Lancaster. Tam pa tam si opazil pri kmetih tudi dolg nož, ki jim je tičal za pasom. Vsi so bili ogoreli in težki možje, jako resni, čeprav je štel najstarejši komaj 35 let.
Cisto drugače se Je vedla ostala polovica. Hitreje in živahneje so govorili, svoje besede so poudarjali z rokami, a med govorom so se previdno ozirali po preriji in gozdu.
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
t Srečko Kosovel:
juitancek na vlaku
Sultanček se pelje, skoza okiiu gieaa na zelena polja, ki bežijo mimo. Rosne in rjave so oči njegove. A še bolj otožne so oči sosede — Metka si jih briše, ker odhaja Sultan, Sultanček od hiše.
L A.
Prijatelja
(Narodna)
v Živel je gospodar, ki je imel razen živine in perutnine, drobnice in črede konj tudi psa in mačka. Pes naj bi mu bil čuval hišo, maček pa naj bi lovil in preganjal miši. Pes je pošteno vršil damo nalogo. Bival je na dvorišču, noč za nočjo je prečul in je takoj zalajal, čim je opazil kaj sumljivega. Kljub temu se je često zgodilo, da je gospodar pozabil na psa in je moral zvesti čuvaj večkrat stradati. Maček se ni posebno brigal za miši, ampak se je rajši smuka! okrog gospodarja in se mu dobri-kal. Kadar je videl sesti gospodarja za mizo, se je takoj primuzal k njemu in je dobil vedno dovolj in najboljše jedi. S priliznjenostjo se je maček celo toliko priljubil gospodarju, da je vse druge živali zanemarjal zavoljo njega.
Počasi se je gospodar postaral in je prišla ponj bela Smrt. Spremila ga je na nebeško sodbo, kjer so že čakale gospodarja vse živali, samo zvestega psa ni bilo poleg. Čuval je namreč še vedno gospodarjevo hišo.
Sodnik nebeški je začel soditi in gospodar se je je! tresti od groze; kajti vse živali so ga tožile. Konj je rezge-
tal, da ga je gospodar preveč pojal, vol je mukal, da ga je vpregal v pretežke vozove, vsaka žival je tožila po svoje, najhujši med vsemi pa je bil maček. Mijavkal in prede) je laž na laž, češ da mu gospodar za vse delo ni privoščil niti poštene hrane. Same ničvredne ostanke mu je metal pod mizo in še te samo tedaj, ko sam že ni več mogel jesti.
Bog Oče je hudo pogledal gospodarja, ki si ni upal črhniti nobene besede v opravičilo. Bolj mimo vseh tožba ga je bolela mačkova lažnjivost. Povesil je obraz in grenka solza mu je kanila iz oči ter zdrknila naravnost na zemljo pred psa, ki je takoj začutil, da gospodarju trda prede. Spusti se tedaj v dir in privihra na nebeško sodbo ter divje zalaja, ko sliši mačkovo godrnja vsanje.
»Saj res«, pravi Bog oče psu, »povej še ti, kar veš o gospodarju!«
»Zato sem prišel«, se odreže pes. »Veruj, Gospod, da ni res, kar je govoril maček! Konju m govedu in drobnici in perutnini je preskrbe! gospodar tople staje in hleve, polagal jim je sočne krme in jim nasipa! obilo zobanja, mačku pa je stregel kakor imenitni gospodi. Za gospodarjevo mizo je jedel in najboljših jedi mu je dajal. Celo zame je skrbel gospodar, dasi sem bil sa> mo neznaten čuvaj. Dal mi je na dvorišču zgraditi utioo, ki me je branila pred mokroto in mrazom, pa tudi jesti mi je dajal, da sem lahko opravljal svoj posel.«
Bog oče se je zadovoljno nasmehnil, ko je videl tolikšno vdanost in zvestobo. Sprejel je gospodarja v nebesa in je dovolil samo psu, da ga je smel spremljati
Odslej je pes izmed vseh živali človeku najljubši spremljevalec, maček pa za kazen vselej mežika m godrnjate prede med jedjo.
Manica:
Uganka
M bo uganil kdo, kakšna stvar je vendar to: Ni na zemlje tlaku, ni je niti v zraku, tudi na nebesnem svodu bi iskali jo zaman, vendra stalno je na sveto, vidimo jo dan na dam. Kdor ugane kaj. je to, bistro ta ima glavo.
3 KA/-PfŠEiO»>UTROVČKi"$
Kako dolgo si želim živeti? Zakaj?
Živel bi rad še 80 let Zato, da bi videl nove izumitelje.
Jožko Hrovat, uč. L razr. Baošid.
živeti bi želela toliko časa, da bi pomagala trpečemu človeštvu.
Jelka Lakota, uč. IIL razr„ Mojstrana.
Živeti si želim tako dolgo, da postanem babica, zakaj takrat bom pravila svojim vnučkom vse tiste pravnice, ki Jih 61 tam v »Mladem Jutru«.
Flere Djurdjica, uč. IV. razr. t Ljubljani.
Jaz si želim doživeti še mnogo veselih in srečnih let in umretii se ml nič ne mudi.
Cuznar Bojan, uč. V. razr. v Ljubljani.
Živeti si želim toliko časa, da M videl, kako bo prišla moja domovina, julijska Benečija, v Jugoslovenske roke. Dušam Kernef, uč. L razr. real gimnazije v Ljubljani.
Kateri ucn! predmet m! je najljubši?
Zakaj?
Najljubši predmet mi je čitanje, ker »daj že lahko 61 tam toliko lepih mladinskih knjig. Znal sem že vse črke prodno sem vstopiti v šolo. Zelo mnogo čitam. Najbolj ml ugajata knjigi »Peterčkove poslednje sanj«« ta »Deček brez imena«. Duftan &kedl, učenec L razreda pri 8v. Duhu v Halozah.
Najljubši predmet mi je zemljepis. Spoznava me s tujimi narodi, njih šegami ;a navadami
Leon Majcen, učenec L razreda gimnazije, Maribor, Magdalenska ul 61.
Čitanje je moj najljubši učni predmet Kako dolgčas bi mi bilo, če ne bi znal ŠitatL Tedaj si tudi ne bi mogel beliti glavice z agankjuai »Mladega Jutra«.
Burja loško, uč. VIL nor.
Bled L
Meni }e zgodovina najljubši učni predmet ker rada poslušam, kako je bilo ▼ starih žmtfh.	Kosi Bogomira, uč. IIL razr.
Črešnjevei pri Gor, Radgoni.
NajljubS predmet mi je zgodovina, ker se učimo, kako smo se združili Srbi, Hrvati ln Slovenci. Kelarič Terezija, uč. IIL razr., v Gor. Radgoni.
Meni je domoznanstvo najljubši predmet kar m o&mo o naših pisateljih in pesnikih.
Liliiana Umek, uč. II. razr, Glince-Vič pri LjubljanL
Najljubii predmet mi je zgodovina, ker se učimo, kako bo živeli naši pradedje ta e njihovih borbah z neprijateljL
Pavel Pašnik, uč. L razr. m«L Soks.
Ljutomer.
Vsi učni predmeti so mi ljubi In rirnr zate: »VeS ko človek ena, vež velja«.
Ivanka Pešakova, uč. L razr, Jt Tepenjah, poŠta Sle*. Keajire.
Ali se zanimam za šport? Kateri mi je najljubši?
Zelo se zanimam za šport Najljubše ml je smučanje.
Preiereti, Aleksander, uč. L razreda 4rt.
gimnazije v Kranju.
Ljubim vsak šport ker J« to koristno za naše zdravje. Poleti mi Je najljubše plavanje, pozimi pa smučanja
Hinko Fresl, uč. IV. razreda. Kutina, (Savska banovina).
Šport me zelo veseli Najljub&i šport ml je sankanje.
Ivano Jožica, uč. IV. razreda, Ljubljana, c. na Rožnik iS.
Najljubši šport ml Je sankanje, ker Je tudi najmanj naporen. Ko sem bil star 5 let sem dobil sanka Zdaj sem star t let in se še vedno sankam t njimi Mohor Bogomil, uč. HI razr. v Maribor«, Košar jeva uL VL
Dragi »Jutrovčkicc
Z današnjim dnem zaključujemo svoj natečaj. Mnogih dopisov zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Imena tistih, ki so nam poslali lepe spise in jih nismo mogli natisniti priobču-jemo:
Sibenik Josip, uč. I. razr. v Maribora, Majda Skertanjek, uč. 4. razr. v Rušah pri Mariboru, (Tudi topot smo na žalost prepozno dobiH Tvoje pismo!) Ivan Lasnik, uč. II. razr. real. ginm. v Kranju, Mlinar Filip, uč. I. razr. mešč. šole v Mežici, p. Craa pri Preval j ah, Habič Ivan, uč. I. razr. gimn. v Ljubljani, Mirko Flander, uč. I. real. gimn. v Ljubljani, Ivica Krkoč, uč. IV. razr. v Beogradu, Danilo Močnik, uč. V. razr. v Gu-štanju, Lojzka Grahli. uč. IV. razr. v Zidanem mostu. Milan Deškovič. uč. IV. razir. v Bakovcih, p. Murska Sobota, Božič Vincencij, uč. IV razr. v Kranju, Vegart Marija, uč. III. razr. v Gor. Radgoni, Rehn Olga, uč. IV. razr. v Tišini, p. Rankovci. Marjan Zuljan, uč. III. razr. v Cerknica pri Rakeku. Vladko Manko, uč. IV. razr„ Sv. Tomaž pri Ormožu, Savo Petek. uč. IV. razr. v Brežicah.
V prihodnji številki »Mladega Jutra« boimo objavili imena tistih, ki jth & žreb določil za nagrado. Pet nagrajencev bo dobilo po eno lepo mladinsko knjigo s sHkanrL V prihodnji številki objavimo tudi razpis novega natečaja.
Uredništvo »Mladega Jutra«.
Marija H:
Pik in Pikica brez smučk
2e par dni .je naletaval suh sneg, ki je obetal krasno smuko. Pik in Pikica, brez cvenka v žepu sta jo mahnila kar na Rakovnik, ki jima je bil seveda le takrat dober, kadar se nista mogla pe-
ljati na Gorenjsko. Toda danes sta jo pa še na Rakovnik mahnila z zelo težkim srcem. Pomislite! Smukat sta se šla — pa brez smučk! Kako je to mogoče? Njune smučke so počivale v zastavljalnici 1
Z vrha Rakovnika sta, skoro bi rekel, s solzami v očeh opazovala veselo in glasno vrvenje okoli sebe. Kar mrgolelo je mladih smučarjev, ki so zelo spretno drseli v dolino in se prav upehani, rdečih lic, vračali v hrib.
Hej, Pik in Pikica kaj pa je to? Pozorno sta gledala v smer, kjer sta stala gospa m gospod, debela, okrogla in smešno nerodna. Krčevito sta se opri-
jemala palčic in kot pribita stala na smučeh. Pri tem sta se plaho ozirala naokrog, kot bi iskala pomoči.
2e sta stala Pik in Pikica poleg njiju in se debeli dvojici ponudila v pomoč. Vsa srečna sta gospod in gospa sprejela ponudbo, da jih navihanca naučita smučanja. Toda kako? Pik in Pikica sta vendar brez smučk? Vsaj za kratek hip, bi jih morala imeti; toliko ča» sa samo, da jima pokažeta, kako se smučkar spravi z mesta. Malo nerada, toda z upanjem, da bosta tudi onadva lahko kmalu drsela po beli gladini, sta si debeluharja pustila odvezati smučke.
Hvaležno sta vzdihnila, ko sta stala spet na svojih nogah, medtem ko sta si Pik in Pikica s prirojeno virtuoz-nostjo opasala »dilce«.
V elegantnem loku sta pokazala gospodu m gospej kaj znata. Silno sta jima ugajala. Toda, kaj je bilo to? Kot blisk, sta se
pognala v dolino, porogljivo smeje se, zamahnila še enkrat v pozdrav — in ni ju bilo več! —
Debeli gospod in gospa pa še danes čakata na Rakovniku na svoja učitelja sinučkanj a, ako si le nista premislila in jo ubrala brez smučk domov.
Mile Klopoič:
Deklica prodaja telohe na cesti
VsakoKisar, ki mimo pride, svoje rože
pomolim.
Res, da so le telohi, a drugih ni pozimi. Premrla vsa vsak dan na vogalu tu
stojim,
od žalosti in mraza se oko solzd mi
Vsakomur jih nudim, pa je vse zaman. Nihče jih ne kupi, nihče jih ne vzame. In pozdravljam: »Klanjam se!« in »Dober dan!«- — vsak gre dalje, jedva da ozre se name.
Redkokdaj se kdo ustavi in poboža mi
obraz:
»No kaj, dekle?« — »Saj vidite, ponujam cvetje.«
Poboža me in gre. Kaj naj imam od
tega jaz? Res da so te telohi, saj ni poletje.
Od zjutraj že stojim, pa imam le osem Din.
Ln zdaj je poldan, a košara je še polna. Naj jih odnesem sipet domov? Tega se
se res bojim. To bi jokala moja maiti bolna...
Ne, rajši čakam. Mogoče pride kdo, ki se bo zmotil, pa jih nekaj vzame. Lahko bi videli, kako mi je hudo. ki kaj kupili. Za mater je, ne zame!
Številnica
1,	2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 7
2,	6, 10 — domovanje čebelic,
3,	7, 1 — gozdič
4,	6, 3, 7 — žensko krstno ime
5,	4, 6 — začimba
6,	9. 5. 7 — madež
7,	6, 3, 7 — vodma rastlina
8,	9, 6, 7 — pravljično bitje
9,	8, 7 — travniška cvetlica
10,	7, 5, 6, 9 — priprava za hranjenje
živine
7, 10 — vzklik
Prva vodoravna in navpična vrsta dasta ime evropske države.
Potovanje na luno
(Julesu Verneju k obletnici rojstva, ki se je vršila dne 8. februarja.)
Ali ste že kdaj mislili na to, da je prav za prav čudno, da je videti luna vedno enako velika. Lahko jo gledaš s ceste ali pa s kakega visokega hriba: luna je zmerom enako velika. Ce pa gledaš hišo od daleč je toliko manjša! Saj bi morala tudi luna postajati vedno večja, če si ji približujemo. — To je vse res, a luna je skoro 400.000 km oddaljena od naše zemlje. Ce si ji tedaj približamo celo za tisoč ali dva tisoč kilometrov. ne pomen; to nič in ni v rokakem razmerju i veliko daljavo, ki loči luno od zemlje.
400.000 kilometrov je velika daljava, približno tolika kakor desetkrat okoli ekvatorja ali pa tridesetkrat tako dolga, kakor je os naše zemlje! — Ali ne bi mogli z letalom poleteti na luno? Ce bi letalo letelo na uro 100 km, tedaj bi prispeli v pet in pol mesecih na luno. Lahko sd celo prihranimo tri tedne, če imamo srečo; luna namreč ni vedno enako oddaljena od zemlje. Zdaj pa zdaj se približa zemlji približno za 50.000 kilometrov. Ali se naj peljemo.
Ne, če dobro premislim, vam moram reči: z letalom te poti ne moremo napraviti. Brez gostega zraka ni moči leteti in v višini 80 km ni več zraka. In niti tako visoko ne moremo priti, zakaj zrak postaja vedno redkejši. Pri 5 km je že dosežena polovica njegove teže. to pomeni, da tehta spodnjih 5 km zraka prav toliko kot zgornjih 75 km.
V zadnjih časih smo mnogo črtali o leteči raketi. Neki profesor je razložil, kako bi bilo mogoče leteti skozi brezzračni prostor in pristati na luni. Do nadaljnjega sedi gospod profesor še na zemlji.
Isto idejo je imel že pred sedemdesetimi leti francoski pisatelj, ki mu je bilo ime Jules Verne. Živel je v tisti dobi, ko je bil telefon še popolnoma nova iznajdba, Ko še ni bilo ne avtomobilov ne letal. Jules Verne je imel nenavadno bujno domišljijo. 2e naprej je slutil velike tehnične in naravoslovne iznajdbe, tako tudi polet na luno s pomočjo rakete. Knjiga, ki jo je bil o tem napisal, se imenuje »Potovanje na mesec«. Jules Verne je napisal zelo mnogo knjig. Nekatere izmed njih so tudi prevedene v slovenščino: »Carski sel«, »Mojster Zaharija«. »Otroci kapetana OTanda«, »Kaj si je izmislil dr. Ox« in »Potovanje okoli zemlje v 80 dneh«.
Manrca:
Kolobocija
VkOte otroci, zdaj pa imate! Saj sem vam rekla, da ne bo prav, ker ste me zadnjič predolgo vozili na sankah tam pod Tivoli. Mene je zeblo in ko sem prišla na toplo, sem pa zadremala. Pa je nastala tale kolobocija:
1. Tičice cveto. — 2. Metla vzairm sdužkinjo in pomete vežo. — 3. Blaženo poletje, ko lahko hodimo bosi po zra; i-lem snegu. — 4. Micka ometa s pajče vino ounje. — 5. Čevelj obuva novega Peterčka. — 6. Rožice pojo. — 7. Zidar se je podrl na hišo in ji zlomil vrat. — 8. Oj ta pusta zima, ko moramo v težke čevlje obuti hoditi po cvetočih tratah. — 9. Ko gledam v zvon, si vedno mislim, kako je tedaj lepo, ko potrkavajo zvoniki. — 10. Gospodinja kliče h
kosilu in stresa skledo v žgance. *
Otroci, mojo zmoto ste zakrivili vi, zato jo tudi popravite! Le kar brž presita viite besede oa prava mesta!
V tolažbo
Rešitev »Brakade«
Pravilno reSitor »o nam poaail: Jožica Ptr-natova is Maribora, Pezdhr Marija, uč. JL razr. g-imn. t Ljubljani, Svetozar Tavčar, Ljubljana, Kus Rihard, uč. a razr. mešč. Sode v Trbovljah, Križnik Božidar uč. V.
razr. r Dravogradu, Mirko Privrat hi Ljubljane, Fanl Poljak, uč. II. razr. gimn. ▼ Novem mestu, Derroa Renee, uč. L razr. žen real. gimnazije v Ljubljani, Branko Z1-nauer, dijak II. razr. drž. real. gimn. t Mariboru, DuSan Kapun, uč. V. razr. v Ljubljani, Danica gfcrabar t Ljubljani, Grošelj Jožica, u«. I. real. gimn. v Ljubljani Sonja Gogola, uč. HI. razr. Mladike v Ljubljani, Julka Bedenlk, uč. I. razr. mešč. šole v LiMenturnovem zavodu v Ljubljani, Oto Zazvonil, uč. I. razr. meSč. 8. v Tržiču, Jote Hervol, uč. IV. razr. v Brežicah.
Nič ne maraj, ljuba duša, če ti v čevlje sili brozga; le poslušaj pesem kosa, ščinkavca in drozga.
Mladi Francozi
Rešitev
MIlan lovi žabo.
Konji jedo seno in oves.
Danes že ves dan dežuje.
Kuj železo dokler žari.
Pes, ki laja ne grize.
Pravilne rešitve so nam poslali: Kvas Vita, uč. H. razr. real. gimn. v Novem mestu, Marica Goriup, uč. IV. razr. na Rakeku, Anica šušteršič uč. I. real. gimn. v Mariboru, Zdenko Furlan, dijak v Laškem, Blažko Vinko, uč. III. razr. drž. gimn. t Celju, Mirko Šurhalovič, uč. I. real. gimn. t Mariboru, Tatjana Faninger v Mariboru, Jurček Kolenc v Dravogradu, Gornik Darinka v Rakeku, Prohinar Oiril v Ljubljani, Mila Plaskan, uč. I. raaf. real. giimn. v Mariboru, Geršak Melita, uč. HI. razr. real. gimn. v Ptuju, Marjan Gale, Rožna dolina pri Ljubljani, Marica Vrabl v Mariboru, Janez Snoj, uč. H. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani, Hrovat Zdenka, uč. EH. razr. t Ormožu, Lovec Milica, uč. L razr. real. gimn. v Ljubljani, Stanko Bnnc, dijak t LJubljani, Derros Renee, uč. I. razr. žen. real. gimn. v Ljubljani, Božidar Fegic, uč. I. razr mešč. S. v Ljubljani, Lojk Miloš, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Celju, Miloš Fock, nč. H. razr. v Kranju, Zmago Košir, uč. L razr. reaL gimn. v Ljubljani Milojka Virant, uč. IV. razr. v Ljubljani; Marjan Romih, uč. H. razr. reaL gimn. v Novem mestu, Danica škrabar v Ljubljani Cerne-ha Janko, uč. L razr. gimn. v Ljubljani, Anica Jurhart, uč. L razr. drž. real. gimn. v Celju Agneza Staral v Ljubljani, šarb Dorica, uč. L razr. drž. real. gimn. v Celju, Poldi Vrbovšek, uč. v Dol. Logatcu, Do-stal Marjan ▼ Ptuju, Jerin Majda v Celju, Franc Cemažar, uč. III. razr. drž. gimn. y Ljubljani, Rusek Matilda na Zg. Polskavd, Elka Kristan v Kranju. Roman Kobe v Novem mestu, Jere Leon, dijak II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Kalser Milka, dijakinja HI. razr. mešč. šole v Dravogfedu, Herman Suchy v .Nišu, Bruno Bischof, dijak II. razr. reaL gimn. v Ljubljani, Zdenka Albreht, uč. L razr. drž. real. gimn., Ljubljana
Rešitev križaljke »Blazina«
Vodoravno: 1. klop. 5. krogi. 6. lapor. 7. Ivan. 8. car.
Navpično: 1. krava. 2. lopar. 3. ogon. 4. pit. 5. klic.
Rešitev ugank
1.	Vaza.
2.	Ladja oa morja.
ZR SPRETNE ROKE
Polica za rože
Vzemi 20 cm široko desko; nanjo nariši in izžagaj dva dela, kakor ti kaže slika 1. Če nimaš pripravne žage, s ka-
tero M lahko izrezljal okroglo ploskev, lahko namestu polkroga izžagaš ravne reze, kakor ti kažejo pikčaste črte na sliki L
J h/ta £■■
Ko si zt>M oba dela, dobiš obliko police. Rob zgornje ploskve okrasiš s ten-■Virrt, vnbovimi šibicami, katere pribiješ
s prav tenkimi žebljički na tak način kot kaže slika 2. Vrbove šibe moraš
nekaj dni poprej namoSO t to<1, ker
sicer niso tako upogljive.
Polico lahko pobarvaš s poljubno barvo.
Križaljka »Pust«
Pomen besed: Vodoravno: 2. nasprotje vojne. 3. to« raz v čebelarstvu. 5. ptica.
Navpično: 1. časovna mera od 5 naprej. 2. Kar s telovadbo dosežemo. 3. določen čas. — Pri rešitvi upoštevaj risbo!
Rešftev lzpopolnjevalko
lan, uhan, teran, klokan, Afričan, lutka.
Izpopolnjevalka
k		1	
	s		m
t			
	m		
Vsitavi črki e in o v prazna poljd, da dobiš štiri besede, ki se čitajo vodoravno in navpično enako!