Četrtek. 2. junija 2005, št. 22. leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2.35 EUR • 36 HRK Četrtek, 2. junija 2005, st. 22. leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2.35 EUR • 36 HRK Demokracija Urnjeni domobranci u Kranju, 30. maja 1945 - na poti u smrt SLOVENIJA Posli "varuhinje" potrošnikov INTERVJUv Dr. Lovro Šturm Za večjo dostopnost notarskih storitev wm jf Ш p, Ime in podpis majorja Mitje Ribičiča sta na številnih, komaj nekaj vrstic obsegajočih "obtožnicah", ki so bile usodne za več sto obsojencev pri vojaških sodiščih. Je njegov podpis ali samo ustni ukaz odločil ali soodločal tudi o življenju tistih, ki so šli naravnost v smrt? V Evropi se zadnje dni vse vrti okoli francoskega referenduma o evropski ustavni pogodbi. Francozi so večinsko glasovali proti njeni uveljavitvi, kar je spravilo v zadrego voditelje Evropske unije (EU), Se posebej francoske politike na čelu s predsednikom republike Jacquesom Chiracom. Slednjemu so francoski volivci primazali zaušnico, od katere si bo le težko opomogel. Na vse pretege se je namreč zavzemal za pozitiven izid referenduma. Negativni izid ni presenečenje, saj se ljudje v Franciji bojijo (upravičeno ali pa tudi ne) izgube svoje identitete, konkurence cenenih delavcev iz novih in tudi prihodnjih držav EU. Zaradi tega nasprotujejo nadaljnji širitvi evropske povezave. Še posebej nasprotujejo napovedani vključitvi Turčije v EU (čeprav sprejetje ustavne pogodbe še ne pomeni, da bo ta država nekoč res postala članica EU), saj v njihovi sredi že sedaj živi šest milijonov muslimanov, ki se slabo (ali sploh ne) prilagajajo francoskemu načinu življenja. V nedeljo so ljudje izrazili tudi svoje nezadovoljstvo z obstoječo desnosredinsko vlado in francoskim predsednikom, ki ga imajo nekateri že za političnega dinozavra. Na drugi strani je širitev za zahodnoevropsko politično elito izredno pomembna. Ne gre samo za širjenje evropskih demokratičnih standardov, ampak v veliki meri tudi za ekonomski interes, za interes zahodnoevropskih korporacij, ki vidijo v širitvi predvsem nove trge, na katerih bodo brez omejitev lahko prodajale svoje izdelke. Skratka, možnost za velik zaslužek. Za EU zato francoski "ne" ni nekaj katastrofalnega, ampak opomin, da mimo volje in interesov ljudi ne morejo iti. Konec koncev EU niso samo ekonomski interesi, ampak tudi vrednote in evropski način življenja. In če se bodo evropski voditelji iz francoske zgodbe česa naučili, bo to za prihodnost EU samo pozitivno. EU je bila že večkrat v krizi, vendar se je vedno znala iz tega rešiti. Upajmo, da bo tudi tokrat tako. V Sloveniji je zadnje dni veliko prahu dvignila kazenska ovadba zoper pomembnega funkcionarja nekdanjega komunističnega režima Mitjo Ribičiča. Prav v teh dneh se spominjamo tragedije, ki se je odigrala pred šestdesetimi leti z zunajsodnimi povojnimi po- boji. Zadnje dni maja 1945 so s Koroškega prihajale kolone slovenskih domobrancev in drugih nasprotnikov komunistične revolucije. Vrnjene bataljone, okrog 12.000 mož, so od angleške armade (ki je domobrancem zatrjevala, da jih peljejo v Italijo) prevzemali oficirji Ozne (Oddelek za zaščito naroda), ki je bila tajna policija nove bolj-ševiške oblasti. Že prej je Ozna zaprla več tisoč drugih političnih nasprotnikov. Vojaške ujetnike in civilne pripornike so stlačili v številna taborišča, ki so jih podedovali od nacističnih okupatorjev. Oficirji Ozne, ki je bila del armade, dejansko pa povsem pod nadzorom komunistične oblasti v Sloveniji, so jetnike razvrščali v samo njim znane kategorije. Večino vojnih ujetnikov skupaj z ranjenci in tudi mnogo civilistov so pognali naravnost v kraška brezna, rudniške jaške in druge jame. Vozniki, stražarji in strelci so bili večinoma iz slovenskih partizanskih brigad, vključenih v KNOJ. V zaporniški knjigi z 12.000 imeni je skoraj pri polovici vpisan odredbodajalec "major Mitja", Mitja Ribičič, v Moskvi izšolani preganjalec "notranjih sovražnikov", pomočnik zloglasnega načelnika Ozne Ivana Mačka-Matije. Ime in podpis majorja Mitje Ribičiča sta na številnih, komaj nekaj vrstic obsegajočih "obtožnicah", ki so bile usodne za več sto obsojencev pri vojaških sodiščih. Je njegov podpis ali samo ustni ukaz odločil ali soodločal tudi o življenju tistih, ki so šli naravnost v smrt? Odgovor bo iskalo pravosodje. Ko je nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar nehala usmerjati kriminaliste, so se ti od neznanih strelcev lahko ozrli na znane funkcionarje, ki so ukazali, organizirali in vodili ubijanje. Kot prvega osumljenca za sodelovanje pri povojnem genocidu so pravosodju ovadili majorja Mitjo. Takoj so se oglasili nekdanji Ribičičevi sodelavci in ovadbo - ne da bi jo videli - razglasili za nestrokovno, celo za nasprotno narodnim interesom, nekateri pravniki pa so kar določili, da Ribičiču ni dopustno soditi za dejanje, ki ga povojni slovenski zakon ni poznal. Šele tožilstvo jim je pojasnilo, da sodišča ne sodijo samo po domačem zakonu, ampak tudi po mednarodnem pravu, ki dejanja zoper človečnost prepoveduje že od davnega leta 1907. Kako naj bi to vedeli, ko pa je bilo pobijanje v "narodnem" interesu! Z odkritjem dokumenta, v katerem Edvard Kardelj kot podpredsednik zvezne komunistične vlade naroča predsedniku slovenske republiške vlade Borisu Kidriču, naj poskrbi, da ne bodo več tako počasni s čiščenjem političnih nasprotnikov, je padel še zadnji mit, da slovensko povojno komunistično vodstvo ni (so)odgovorno za povojne poboje. To ni v prid niti Mitji Ribičiču, ki je bil pomemben del te povojne oblasti. Metod Berlec Državno in javno Kaj je državno in kaj javno? To vprašanje si je kot temo . 11 Sest mesecev kasneje 12 Konec nedotakljivosti Po skoraj petnajstih letih demokracije smo pretekli teden le dočakali, da so ljubljanski kriminalisti zaradi kaznivega dejanja genocida na ljubljansko okrožno tožilstvo poslali ovadbo zoper Mitjo Ribičiča, nekdanjega pomočnika načelnika slovenske Ozne. 16 Sircev boj za dediščino 19 24 26 32 Dr. Ljubo Sire, ki je znan kot nekdanji disident, analitik naše stvarnosti, od decembra lani pa tudi član vladnega gospodarskega strateškega sveta, si kot edini dedič že od leta 1992 prizadeva za vrnitev po vojni zaplenjenega premoženja svojega očeta, znanega kranjskega trgovca in industrialca Franja Sirca. Llzbenska strategija kaže pot Posli "varuhinje"potrošnikov Neobstoječe evidence Nemški preobrati Nemška socialdemokratska stranka, ki jo vodi kancler Gerhard Schröder, se je znašla v krizi, potem ko je izgubila lokalne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji, ki je ena izmed največjih in gospodarsko najpomembnejših zveznih dežel v Nemčiji. Schröder je zato že napovedal predčasne parlamentarne volitve. 34 Cilj je povečanje dostopnosti notarskih storitev Pogovor z dr. Lovrom Šturmom Glavni cilj predlaganih sprememb je povečanje dostopnosti notarskih storitev. Želimo si, da bodo ljudje bolj posegali po njih, torej tudi pri tistih pravnih poslih, pri katerih notarski zapis ni obvezen. Ko bodo te storitve cenejše, jih bodo ljudje pripravljeni poiskati. 42 Bratje v prevari 56 Nogomet, igra strasti Leta 1978 se ie zgodilo troie. Umrl ie DaDt Leta 1978 se je zgodilo troje. Umrl je papež, Juventus je postal italijanski prvak, Liverpool pa evropski. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Metod Berlec; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Muzej novejše zgodovine Slovenije Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Izid zbornika o žrtvah vojne in revolucije (Stran 10) Boljše razmere za sodišča (Stran 15) Trumpova univerza (Stran 29) Potovanje skozi čas (Stran 30) Francoski NON (Stran 31) Pred vrati je Ljubljanski poletni festival (Stran 38) Finalisti za najboljši roman (Stran 39) Tolminsko mostišče (Stran 40) Utrdbi pri Bovcu (Stran 44) Ugani, kdo pride na večerjo (Stran 48) Mitološka tekma (Stran 55) Ribičičev olupek (Stran 59) Vesoljski turisti (Stran 60) Dežela krompirja (Stran 62) Poklicni in nepoklicni! (Stran 65) Spet zavajanje javnosti? (Stran 66) Pogovarjali smo se z mag. Tomažem Štebetom, informatikom po izobrazbi, ki se s politiko ukvarja od leta 1990. Je državnozborski poslanec Slovenske demokratske stranke in že šest let župan občine Mengeš. Med drugim je podpredsednik Združenja občin Slovenije in član slovenske delegacije v evropskem komiteju regij. Poleg funkcije poslanca v državnem zboru opravljate službo župana občine Mengeš. Kako usklajujete vse obveznosti? Kadar nisem na občini, sem v parlamentu! No, največ dela je pri posameznih projektih, pri katerih (še vedno) sodelujem ali se jih zavežem spremljati: cestninjenje, informatika. Dokaj aktiven sem v odboru regij, kjer presojamo dokumente evropske komisije v kontekstu lokalnih oblasti. Širši krog delovanja bogati vedenje in tudi odpira nove možnosti. Izkušnje na lokalni (in evropski) ravni zagotovo koristijo pri presojanju na državni ravni in obratno. Občina Mengeš je že dlje časa politično razklana. Večina v občinskem svetu vam ni najbolj naklonjena, zato je prišlo tudi do številnih zapletov, od poznega sprejetja občinskega proračuna, do imenovanja podžupana. Nam lahko pojasnite zdajšnje stanje in obete za prihodnost? Po mojem mnenju težko govorimo o "politični razklanosti". Gre bolj za neverjetno nagajanje opozicije, ki namesto da bi argumentirala drugačne razvojne načrte in projekte, s svojo aroganco glasovalne premoči spravlja občino v pravne spornosti in ji povzroča gospodarsko škodo, nam v upravi pa nalaga nepotrebno dodatno delo. Morda je njen edini cilj javna predstava po lastni podobi in vplivanje na medije. Novinarji pa pogosto niso kritični in prikazujejo le eno resnico. Presenetljivo smo (že) v maju sprejeli proračun pod močnim diktatom opozicije LDS, SLS, ZLSD, SMS, kakšen mora biti. Po dveh letih amandmiranih in neusklajenih (nezakonitih) proračunov imamo zdaj zakonitega. Projekti tečejo normalno, po nepotrebnem pa smo bili obremenjeni z obravnavami proračunov prav na vsaki seji. Ne znam napovedati obnašanja opozicije v prihodnje. Zaradi preteklosti ta ni obetavna. Prepričan sem, da mi bo uspelo uresničiti usmeritve ter normalno in uspešno končati mandat. Kot poslanec sodelujete v več odborih DZ, med drugim v odboru za zadeve Evropske unije. Vam pri tem delu pomaga poznavanje lokalne problematike, s katero se srečujete kot župan? Pravzaprav mi to ne koristi. Bolj bi bil koristen v odborih za promet, lokalni in regionalni razvoj. Zelo pa mi koristi članstvo v slovenski delegaciji odbora regij v EU, kjer zastopamo interese lokalnih in regionalnih oblasti iz vse Evrope. Čez nekaj dni (2. junija, pogovor je potekal nekaj dni prej, op. ur.) boste na odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide znova obravnavali vladni predlog zakona o istospolni partnerski zvezi. Parlamentarna opozicija mu ostro nasprotuje, med drugim vam očitajo neupoštevanje civilne družbe. Nam lahko predstavite svoje stališče o tem zakonu? Država se mora odločiti, kaj je zanjo pomembnejše. To so nedvomno urejene družine in razmere zanje. Istospolne partnerske zveze ne morejo imeti enakega ali pomembnega statusa. Mitja Volčanšek Projekti tečejo normalno pogovor Antivirusni program V naši reviji smo že veliko pozornosti namenili virusu STM (samoupravljanje s temelji marksizma), kot se imenuje trojanski konj, ki razjeda slovenski politični prostor. Dlje časa pa je navzoč tudi virus, ki je bil doslej brez imena oziroma so mu rekli SORI (sistem ohranjanja revolucionarnih izročil). K sreči so iznašli že antivirusni program: ovadbo proti Ribičiču in predstavitev Kardeljevega pisma, v katerem Kidriču naroča "čiščenje" političnih nasprotnikov. tri pike... Strašna Jožeta Morda se še spomnite slavnega dvojca, natančneje dveh "strašnih" Jožetov, ki sta dolga leta zabavala gledalke in gledalce televizijskih oddaj o narodnozabavni glasbi. Morda boste rekli, češ, saj je bil samo običajen humoristi-čni vložek, podobno kot Iča in Matevž ali pa Modra kronika s Krjavljem (tisti, ki je hudiča na pol presekal). Kar se humorja na nacionalni televiziji tiče, je res, da našim televizijskim mogotcem zadnje čase ni do smeha Prej so se namreč krohotali Kobalovim štosom v oddaji TV Poper (morda so zraven zaradi velikih količin popra tudi kihali), da o lutkovnem gledališču ne govorimo, sedaj pa novi zakon o RTV grozi, da bodo najbolj neodvisni in najuglednejši predstavniki civilne družbe (vodenje politične stranke gor ali dol) spokali tja, od koder so prišli, na primer na Olimpijski komite Slovenije. Da se vrnemo k našima strašnima Jožeto-ma, ki v zadnjem času na TV Slovenija nastopata v novi vlogi - budita namreč vest slovenski javnosti ob takšnih in drugačnih revolucionarnih podvigih, ko so naši tovariši kar tekmovali, kateri bo pospravil več "golazni". Verjetno ste uganili, za katera Jožeta" gre. To sta Jože Možina in snemalec ]ože Jagrid Čejimapridružim še Jožeta Dežmana, so to že trije "strašni" Jožeti. No, strašni so predvsem za branilce pridobitev revolucije. Nič čudnega, da se tovarišem zadnje čase pošteno tresejo hlače. Posebej to velja za člane zveze borcev, ki pojem borca NOB očitno širijo tudi na svoj podmladek, saj je članov ZZB NOB menda celo več kot pred 40 leti. Zanimiva logika; borcev je čedalje manj, članov ZZB pa čedalje več Zadnje čase menda celo razmišljajo, da bi ustanovili pionirski odred, ki bi ga vodili Tone Rop, Marko Pavliha in Jelko Kacin. Omenjena "sveta trojica" (ki se ne more niti po naključju primerjati s strašnimi Jožeti) je namreč v zadnjem času zelo zagreta za ohranjanje pridobitev revolucije, saj se je na proslavi ob obletnici "prve" slovenske vlade v Ajdovščini pojavila s partizanskimi kapami na glavah. Manjkalo je samo še to, da bi s seboj prinesli kakšno puško, vendar so se očitno ustrašili, da bi jih občinstvo zamenjalo za bin Ladnove teroriste. Da bi bila nesreča popolna, se je v črni kroniki znašel še tovariš Mitja Ribičič, ki je za nekatere še vedno narodni heroj in osvoboditelj. Da seveda ne omenjamo dokumenta, v katerem je tovariš Edo Kardelj naročal predsedniku "prve" slovenske vlade Borisu Kidriču, naj vendar že očisti "golazen". Bržkone bodo tovariši spet zavpili, da strašni Jožeti spet ponarejajo zgodovino in blatijo NOB. A brez panike - tovrstno razburjanje tako ali tako sodi v razvedrilni program nacionalne televizije. Kolikor gaje sploh še ostalo. Gašper Blažič h-umor diktafon "Nekaj bušk pri Depali vasi vendarle ni enako kot sum kaznivega dejanja genocida." (Novinar Toni Peric je začel bolj nazorno razlikovati med posameznimi vrstami kaznivih dejanj.) "Državnih praznikov imamo že kar nekaj in ne moremo si provoščiti preveč prostih dni." (Predsednik države Janez Drnovšek ni navdušen nad lenarjenjem zaradi prevelike količine državnih praznikov.) "Sem pač malce drugačen, hokejist z napako." (Ivo Jan se na hokejskem ledu ne mlati rad.) "Doslej sem bila doma v Celju. Ko me boste poklicali naslednjič, bom verjetno rekla, da počivam doma v Monte Carlu." (Atletinja Jolanda Čeplak je povsod doma.) "Z Eurosongom nimam nič, v Kijev sem prišel kot zmagovalec Bitke talentov." (Omar Naber je na Eurosong prišel s skromnimi pričakovanji.) "V tej državi se nadaljuje praKsa, ko prizadeti šele iz medijev izvedo, da so ovadeni zaradi različnih dejanj." (Odvetnik Mitje Ribičiča Peter Ceferin se hu-duje, ker je njegov varovanec za ovadbo izvedel šele iz medijev. Ne vpraša pa se, kako "prizadeti" so bili Ribičičevi "objekti obdelave".) "Kako je lahko smrkavec, star le petinštirideset let, predsednik upokojenske stranke (pri tem pa se po njem imenuje celo ulica, kjer ravno jaz stanujem)?" (Kolumnist Marko Crnkovič se ne more naču-diti slavnemu Karlu Erjavcu, ki pravnic ne spominja na kakšnega upokojenca.) "Ni dialoga, ni želje priti do skupne točke, ampak gre samo za prestiž." (Ministra za kulturo Vaška Simonitijakultura političnega dialoga na Slovenskem precej žalosti.) "Vlada v senci je še vedno zamrznjena, kot da zunaj ne bi bilo 20 stopinj." (Mitja Cjuha opozarja na neodzivnost vlade v senci na toplo vreme.) "V Sloveniji nas živi skoraj 200.000, vendar nas mediji bolj ali manj ignorirajo." (Dr. Ilija Dimitrievski je prepričan, da manjšin narodov iz nekdanje Jugoslavije ne diskrirnini-ra le država, ampak tudi novinarji.) "Mufti sicer ne podpira izdaje knjige v slovenščini, tega pa tudi ne more preprečiti." (Direktor založbe Učila Srečko Mrvar se ob izidu knjige Satanski stihi ne ozira na nasprotnike.) "Slovenija postaja ubijalska za ljudi, ki bi radi ustvarjali in tekmovali; je pa naklonjena brezdelnežem, filistrom, debeluhar-jem, rentnikom... To je raj za ljudi, ki niso ničesar dosegli." (Boris Jež ni zadovoljen s prebivalci lastne domovine) "Slovenci težko nagrajujemo nasploh in še posebej menedžerje, veliko raje pa drug drugega sesuvamo." (Strokovnjak za marketingMiro Kline že ve, kaj pomeni želja Slovenca, da bi sosedu krava ctfoula.) Je vendarle pristal ne slovenski strani. Zupan zadrževal informacuo 28. aprila letos je hrvaški inšpektor za varnost plovbe prepovedal vožnjo z brodom, ki je v lasti KS Hotiza, čez reko Muro. 5. maja so Hrvatje slovenski brod potegnili na hrvaško stran, mu onemogočili vožnjo in hkrati splavili svojega. Slovenska stran je takrat izjavila, da hrvaški brod za svojo plovbo uporablja slovensko infrastrukturo (vlečna vrv). Treba pa je omeniti, da slovenski brod za plovbo čez reko Muro ni več brezhiben in pomeni nevarnost za tiste, ki ga uporabljajo. Tega naj bi se zavedala tako brodnik, ki ga uporablja, kot KS Hotiza. V reševanje problema se je takoj vključil zunanji minister Dimitrij Rupel, o incidentu obvestil hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarovič in dejal, da slovenska stran pričakuje takojšnjo vrnitev broda na slovensko stran. Brod so Hrvatje vrnili 26. maja, postavlja pa se vprašanje, zakaj je lendavski župan sporočilo, ki ga je dobil že 20. maja s hrvaške strani, v njem pa so zapisali, da brod prepuščajo slovenski strani in ga lahko kadar koli prepeljejo nazaj na slovensko stran, zamolčal. V javnosti se je ta izjava pojavila šele 25. maja, to je 5 dni pozneje. Incident je tako razburil tudi evropskega poslanca Jelka Kacina, da je 23. maja nanj opozoril na odboru za promet in turizem v evropskem parlamentu. Tako se lahko vprašamo, ali je bilo zadrževanje hrvaške izjave načrtno, saj sta tako župan Balažek kot Kacin člana LDS. Slednja pa že vseskozi napada vlado, da je v odnosih s Hrvaško preveč popustljiva. Očitno je, da nekaterim v naši državi ni pogodu, da sta predsednika obeh vlad v odličnih odnosih in rešujeta tekočo problematiko bolj potiho in hkrati uspešneje kot njuni predhodniki. Hrvaški premier je namreč Janezu Janši ob obisku v Portorožu (kongres SDS) obljubil, da bodo problem broda čim hitreje rešili. Tako se je še enkrat pokazalo, da dogovori med Janšo in Sanaderjem držijo. Omeniti velja še to, da vladi obeh držav v pripravi na skupno sejo iščeta tudi rešitve za čim prijetnejše sobivanje ljudi ob meji. Dogovori s Hrvaško so torej mogoči, le lotiti se jih je treba na pravi, diplomatski ravni, ne pa z napenjanjem mišic in ustvarjanjem negativnega javnega mnenja. G. D. Obletnica procesa proti četverici V torek, 31. maja, se je v poslovni stavbi na Dunajski cesti v Ljubljani ob 17. obletnici zloglasnega procesa kot vsako leto srečala četverica Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl, bolj znana po začetnicah JBTZ. 31. maja 1988 so uslužbenci Službe državne varnosti priprli Janšo, ki je bil takrat sodelavec Mladine, in Borštnerja, ki je kot pripadnik JLA posredoval Mladini tajni ukaz o stopnjevanju bojne pripravljenosti vojske v Sloveniji, o čemer je pisala revija. 4. junija je sledilo priprtje Tasiča, novinarja Mladine, obtožen pa je bil tudi Zavrl kot urednik revije. Dejavnost civilne družbe kot odgovor na proces vojaškega sodišča zoper četverico je bistveno spodbudil demokratični razvoj v Sloveniji in označuje začetek t. i. slovenske pomladi. 2e 3. junija so tako ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic, njegov predsednik pa je bil Igor Bavčar. Odbor je pripravil množične proteste na Kongresnem trgu in pred tedanjim sedežem vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Velik odpor je v ljudeh zbujalo predvsem sojenje v srbohrvaščini in sojenje civilistu pred vojaškim organom. Konec julija so bili obtoženci obsojeni: Borštner na štiri leta zapora, Janša in Zavrl, ki se je branil s prostosti, na leto in pol, Tasič pa na pet mesecev zapora. Vrhovno sodišče v Beogradu je še istega leta potrdilo obsodbe, Tasiču pa celo podvojilo kazen. Avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, V družbi Casino Portorož modrosti tedna "Temu pravim plačana opozicija. V Mirovnem inštitutu so bili jezni, ko sem jih tako imenoval. Pa niso taki samo oni. So le simbol. Meni se zdi zelo neetično. Tako kot varuha človekovih pravic, ki ga plačuje država, varuje policija, naokoli pa ga vozi šofer. Sam sem član American Civil Liberties Union v ZDA, kjer niso vzeli od države nikoli še niti dolarja. To je prava civilna družba. Naše pa imajo postavko v proračunu." (Ekonomist dr. Mićo Mrkaić) "... civilnodružbene maske veljakov bivšega sistema so nekakšni demokratični modni okraski, ki bolj ustvarjajo času primeren videz, kakor pa prikrivajo identiteto. Z besedami Jožeta Pučnika: še zmerom živimo v konsenzualni laži. A zdi se, da je danes, ob koncu tranzicije, naposled pričelo zmanjkovati viž, ob katerih se je tako dolgo vrtel ta ples v maskah ..." (Klasični filolog dr. Brane Senegačnik) kasneje še Tasiča in Zavrla, Borštner pa se aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni. M. V. tudi nagrade gostom, takšne odpovedi resno škodujejo ugledu družbe. Ponavlja se torej znana zgodba iz leta 2003, to je iz obdobja pred odhodom takratnega predsednika uprave," zatrjujejo v sindikatu in se sprašujejo, v čigavem imenu in s kakšnimi nameni uprava dela škodo kolektivu. Pri tem še opozarjajo, da je bila realizacija na t. i. živih igrah v portoroški igralnici v drugi polovici leta 2003, ko je bilo obdobje brez pogodb tako kot zdaj, nižja za približno 35 odstotkov od povprečja. Vodenje družbe, ki je v večinski državni lasti, je torej treba čim prej urediti. Glede na to, da sta vodilna v družbi odstopila, kmalu pa naj bi prišlo tudi do zamenjave nadzornega sveta, je treba v luči vseh opozoril preveriti tudi visoke denarne nagrade, ki si jih nameravajo izplačati vsi navedeni. V. K. Četverica JBTZ je tudi letos v prisrčnem ozračju obudila spomin na zloglasni proces. Pred kratkim sta Rudi Brce, v. d. predsednika uprave družbe Casino Portorož, in Goran Bizjak, član uprave, odstopila s položajev in družbo naprej vodita kot pooblaščenca v odstopu, sindikati družbe pa opozarjajo, da se v času po odstopu v družbi dogajajo nekatere za družbo škodljive stvari, ki naj bi imele tudi določeno ozadje. Tako je Marko Ferjančič v imenu izvršilnega odbora Sindikata igralniških delavcev Slovenije, enota Portorož v začetku tega tedna javnosti posredoval izjavo, da so zaposleni "globoko zaskrbljeni nad zadnjimi potezami uprave". Zaposleni zatrjujejo, da upravi (nadzorni svet vodi Marijana Kanduti) v poldrugem letu delovanja ni uspelo predstaviti verodostojnega sanacijskega programa, hkrati pa z nepremišljenimi potezami postavlja na kocko ugled družbe in delovna mesta. Opozarjajo še, da uprava ni bila pripravljena podaljšati oziroma obnoviti pogodb z agencijami za pridobitev gostov. To so agencije, ki tedensko v igralnico privabljajo premožnejše goste. Tako je uprava pred kratkim odpovedala srečanje na igralnih mizah, ki je bilo predvideno za 27. in 28. maj. "V ... se stvari ne umirjajo. letu, ko so srečanja že objavljena in v ta namen razpisane pro&contra Enotna davčna stopnja Predlog za uvedbo enotne davčne stopnje močno buri duhove. Vsekakor lahko brez trohice dvoma zapišemo, daje sedanji davčni sistem izredno zapleten, nelogičen in neracionalen. Ob izplačilu plač zaposlenim mora delodajalec vsak mesec odvesti trinajst (13!) različnih prispevkov oziroma dajatev. Za večino sploh ni resnične potrebe, veliko smotrneje bi jih bilo združiti v eno samo skupno dajatev. Obračunavanje in izplačevanje plač skupaj s prispevki in davki namreč zavoljo zapletenega davčnega sistema podjetjem povzroča številne nepotrebne birokratske stroške. Naj se omejimo samo na stroške nakazil in računovodske stroške. Trinajst ločenih nakazil pomeni trinajst virmanov, kar pri podjetnikih, ki nakazila zaposlenim opravljajo prek bančnega okenca, lahko znese do skoraj štiri tisoč tolarjev na zaposlenega mesečno. Se večji so stroški obračunavanja in knjiženja plač. Samo obračun plač nanese okoli devet tisoč tolarjev mesečno na zaposlenega, če upoštevamo tarifna priporočila združenja ra- be. Davki in druge obremenitve so tako visoki da se marsikateri tujec čudi, da so ljudje sploh pripravljeni delati v naši državi. Vzemimo za primer plače, za katere je značilno, da so še posebej obremenjene pri bolje plačanih delovnih mestih. Ko mediji objavijo, da nekdo prejema 1,5 milijona brutoplače, vsi pomislijo, kako dobro zasluži. Dejansko pa dobi od tega le Kdo bi si mislil, da bo le malo po bučnem praznovanju 60. obletnice konca druge svetovne vojne (ter komunističnega prevzema oblasti) vendarle padla prva glava. Samo dan po obletnici rojstva Josipa Bro-za-Tita je slovensko javnost presenetila kazenska ovadba zoper Mitjo Ribičiča, nekdanjega visokega uslužbenca Ozne in komunistične oblas- In vendar se premika nično že to, da se policijska akcija, ki je privedla do kazenske ovadbe proti Ribičiču, imenuje Sprava, ker naj v njej ne bi bilo ničesar spravnega. Nekateri si spravo namreč še vedno predstavljajo tako, da se zločini revolucionarne strani preprosto pometejo pod preprogo, kot da se ni nič zgodilo. A spomnimo se, da so pokojnega Vinka Levstika kar 20 Ovadba proti Mitji Ribičiču, pomočniku šefa Ozne v Sloveniji, nikakor ni stvar dnevne politike. okoli500.000tolaijev netoplače. Marsikdo bo porekel, da je tudi to visoka plača. Toda dejstvo je, da brez uspešnih posameznikov, ki morajo biti za svoje delo ustrezno nagrajeni, ni uspešne družbe. Toda težava je v približno dveh tretjinah brutoplače, ki izgine za davke in prispevke. Tako velika plača za podjetje predstavlja velik strošek, medtem ko ima zaposleni na drugi strani precej manj od tega in zavoljo tega ni motiviran v tolikšni meri, kot bi pričakovali glede na denar, ki ga za njegovo delo odšteje podjetje. Davke je torej treba znižati, sicer se bodo najboljši kadri in kapital izogibali Slovenije, država pa bo gospo- ti. Kriv naj bi bil namreč smrti 234 ljudi, s čimer naj bi bil zagrešil kaznivo dejanje genocida, ki po mednarodnem pravu ne zastara, pa naj dr. Ljubo Bavcon še tako vehement-no razlaga, da za omenjeno ovadbo ni nobene pravne podlage. Dokaj pozna kazenska ovadba je slovensko javnost presenetila v pre-cek neprimernem trenutku, in sicer zaradi vtisa, da je ovadba bolj ali manj posledica dnevne politike in ne večletne policijske preiskave, znane pod imenom Sprava. Dejstvo je namreč, da je ovadba proti Ribičiču vložena v času, ko imamo "desno" oblast, slednja pa je pred Velika večina se sploh ne zaveda v resnici grozljive višine davkov in prispevkov. čunovodij. Poleg tega sta pri dvostav-nem knjigovodstvu za vsako izplačilo obvezni še dve knjižbi - pri 13 nakazilih torej 26 knjižb, ki stanejo okoli 4.500 tolarjev mesečno. Tako le stroški nakazil in računovodski stroški vsak mesec vsakega izplačevalca stanejo do okoli 17.500 tolarjev oziroma 210.000 tolarjev letno na zaposlenega. To pa ni malo. Najko-reniteje bi davčni sistem poenostavila prav enotna davčna stopnja. Temeljni problem davčnega sistema so preprosto previsoki davki, ki so posledica prevelike javne pora- darsko nazadovala, kot se to na primer dogaja v Nemčiji, ki je klasičen primer previsoke javne porabe in posledično previsokih davkov. Za znižanje davkov pa ne bo dovolj enotna davčna stopnja, ampak bi bilo treba znižati predvsem javno porabo. To pa je za vlado veliko trši oreh, saj ne moremo pričakovati, da bi se bila katera izmed interesnih skupin pripravljena odreči svojim ugodnostim, ki so financirane iz davkoplače-valskega denarja. Naloga, ki čaka vlado, je torej izjemno težka, a vendar nujna za razvojni preboj Slovenije. Denis Vengust nedavnim za generalno državno tožilko imenovala Barbaro Brezigar, za v. d. direktorja policije pa Bojana Potočnika. Nič čudnega, da so razni komentatorji že pohiteli z izjavami, češ, zakaj se mora vlada (kot da bi bila pravosodna veja oblasti vezana na parlamentarno večino!) ob vseh problemih naše sedanjosti ukvarjati z nekim ubogim Ribičičem. Skratka, vlada naj bi se izživljala nad "ubogim starcem" in s tem dokazovala že tisočkrat izrečeno frazo, da želi umazati NOB in rehabilitirati "narodne izdajalce". Za nekatere je ei- let preganjali po sodiščih, tako da je na koncu rabljem že zmanjkovalo idej, česa bi ga lahko še obtožili. Mar ni tudi to "revanšizem"? Ovadba Ribičiča torej ni stvar dnevne politike, ampak gre pri tem za državni in nacionalni ugled in ne nazadnje preizkus veljavnosti temeljnih človekovih vrednot. Morda se zdi ovadba proti Ribičiču zaradi časovne oddaljenosti revolucionarnih zločinov nesmiselna, toda dejstvo je, da so se podobni zločini še pred nedavnim dogajali v naši neposredni bližini (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Kosovo). Medtem ko balkanskim klavcem sodijo v Haagu, bi v Sloveniji mnogi še naprej dopuščali, da tovarišija s krvavimi rokami še naprej dobiva (nezaslu-žene) visoke pokojnine na račun davkoplačevalcev in pri tem uživa še slavo narodnih herojev. Že sama kazenska ovadba (ne glede na to, kakšen epilog bo doživela) pomeni precejšen rez v delirij "socializma s človeškim obrazom", ki ga pravzaprav nikdar ni bilo. Če pa bo ovadba dobila epilog z obremenilno sodbo (kar je že zaradi visoke starosti obtoženca malo verjetno), bo to - če parafraziramo astronavta Ne-ila Armstronga- majhen korak za sodišče, pa velik korak za Slovenijo. Gašper Blažič Državno in javno Arendt) obnovi v modernosti. V tem smislu je država del javne sfere. Morda Slovenci to nekoliko teže sprejemamo, saj smo do nedavnega živeli pod državnimi oblastmi, ki so bile v odnosu do naše javnosti tuje, saj nismo imeli niti lastne nacionalne niti demokratične države. Posledica tega je, da večkrat gledamo tudi na svojo lastno državo (v ožjem smislu) kot na nekaj tujega in zunanjega. Preostali del javne sfere tvori civilna družba, ki jo je treba razumeti v širokem smislu, t. j. ne samo kot formalne nevladne organizacije, registrirane pri državnih organih. To je preozko, a pri nas prevladujoče pojmovanje. Eno od uporabnejših bi lahko bilo npr. Habermasovo pojmovanje civilne družbe kot področja svobodne racionalne komunikacije o javno pomembnih zadevah. O tem, da mora biti civilna družba avtonomna v odnosu do države, razumljene v ožjem smislu, ni treba izgubljati besed. Podrejanje celotne javne sfere državi je namreč ključna značilnost avtoritarnih režimov, ko pa se temu pridruži še podrejanje zasebne sfere, lahko govorimo o totalitarizmu. Zagovarjanje česa takega bi bilo gotovo vredno vse obsodbe, vendar v zvezi z novim zakonom o RTV takih tendenc nikakor ne moremo zaznati. be pa ne s politično nedolžnostjo . Od sodišč pričakujemo politično nevtralnost, čeprav so del države, po drugi strani pa nimamo razlogov, da bi politično nevtralnost pričakovali od vseh elementov civilne družbe. Sedanji svet RTV, v katerem so predstavniki politično določenih organizacij civilne družbe za svojega predsednika izbrali nekdanjega strankarskega voditelja, je nesporen dokaz, da "civilna družba" zagotavlja vse prej kot politično nevtralnost. Predlagani novi zakon je boljša rešitev, ker političnih vplivov ne skriva več za civilno družbo, temveč prinaša bistveno večjo javno transparentnost. Se boljša rešitev za zagotavljanje politične nevtralnosti pa bi bilo zagotovilo, da bi se različne politične orientacije pri vplivanju na RTV dejansko medsebojno nevtralizirale. Ena od možnosti bi bilo potrjevanje celotnega programskega sveta RTV z dvetretjin-sko parlamentarno večino. Morda ni najbolj praktično, zagotavlja pa politično ravnotežje in s tem preprečuje, da bi bila RTV podrejena kateri koli politični opciji. Namesto konceptualnih vprašanj o državi in javnosti, ki jih postavljajo nekateri moji profesionalni kolegi, bi sedanji vladajoči ko- Osebno trdno verjamem, da mora biti slovenska RTV javna. In tu mislim na javnost v njenem izvornem smislu: kot ločenost od zasebnih intresov in kot popolno transparentnost v vseh vidikih njenega delovanja. "Kaj je državno in kaj javno?" To vprašanje si je kot temo okrogle mize izbralo Slovensko sociološko društvo, iz vabila smo lahko izvedeli, da v omenjenem društvu ocenjujejo, "da gre za pomembne distinkcije med obema pojmoma, ki imajo lahko tudi dalekosežne posledice za načine urejanja javnih zadev". Kot "samo enega od" primerov organizatorji seveda navajajo "pripravljeni zakon o RTV". Kot ne ravno vzoren član, ki ni preveč redno plačeval članarine in se ni nikoli potegoval za katero od odgovornih funkcij, verjetno res nimam nobene pravice do soodločanja, kaj "ocenjujemo v Slovenskem sociološkem društvu". Res pa se mi zdi kot sociologu nekoliko nenavadno, da se že vnaprej opredeliš, kako "dalekosežne posledice na načine urejanja javnih zadev" ima "pripravljeni zakon o RTV", in šele nato odpreš javno razpravo o tej temi. Namen razprave tako ni več tehtanje, katere ocene držijo in katere ne držijo na podlagi soočenja različnih argumentov, temveč samo še enotno ugotavljanje, "zakaj" so v zmoti tisti, ki razmišljajo nekoliko drugače. Razprava se lahko tako spremeni v klasično poučevanje, ki je sicer preizkušen, ne pa najbolj sodoben pristop. Zato je te vrstice še toliko bolj smiselno izkoristiti za droben prispevek k razpravi. Moje društvo v vabilu med drugim sprašuje: "Zakaj država nismo mi vsi?" Smiselnost tega vprašanja je odvisna od konceptualnega okvira. Če obravnavamo državo kot obliko organizacije neke so-cietalne skupnosti (v našem primeru naroda), smo kot državljani dejansko formalni člani te organizacije in torej smo država. Res pa je, da obstaja tudi ožji pogled na državo in ta jo razume kot kombinacijo specifičnih formalnih organov zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, ki imajo pravico do sprejemanja nekaterih za državljane zavezujočih odločitev. V tem smislu državljani nismo država. Stvari so sicer v resnici precej bolj zapletene, a pustimo to ob strani. Če ostanemo pri tem - ožjem -razumevanju države, tudi javnost ni del države. Po drugi strani pa bi bilo mogoče trditi, da lahko v nekem smislu velja obratno. Opozorimo lahko na klasično dihotomijo javno-zasebno, ki ima svoje korenine v antiki, zamre v srednjem veku in se nato (sicer z omejitvami, na katere nas med drugim opozarja Hannah Osebno trdno verjamem, da mora biti slovenska RTV javna. In tu mislim na javnost v njenem izvornem smislu: kot ločenost od zasebnih intresov in kot popolno transparentnost v vseh vidikih njenega delovanja. Formalna ločenost od države (v ožjem smislu) je ob tem sekundarnega pomena. Primarnega pomena je zagotavljanje politične nevtralnosti ali vsaj uravnotežene politične pluralnosti medija. Države namreč ne smemo enačiti s političnim opredeljevanjem, civilne druž- aliciji raje postavil naslednje banalno vprašanje: Bi predlagatelji novega zakona enako odločno zagovarjali rešitev, po kateri večino članov programskega sveta imenuje navadna parlamentarna večina, tudi če bi bili sami v opoziciji? Podobno vprašanje pa je namenjeno tudi najostrejšim nasprotnikom novega zakona: Bi mu nasprotovali z enako odločnostjo, če bi bili zdaj "pravi" na oblasti? Ali pa bi le objavili kakšen kratek članek ali dva in nato modro obmolknili... Izid zbornika o žrtvah revolucije V sredo, 25. maja, so v prostorih državnega sveta predstavili zbornik z naslovom Žrtve vojne in revolucije, ki je nastal po posvetu zgodovinarjev in drugih strokovnjakov decembra lani in o katerem smo tedaj obširno pisali tudi v Demokraciji. Na ta način dobiva javnost končno v roke izsledke strokovnega posveta, ki je prvič na najvišji strokovni in hkrati institucionalni ravni spregovoril o omenjeni problematiki, ki po 60 letih še razdvaja slovenski narod. Predsednik DS Janez Sušnik je ob predstavitvi zbornika opozoril prav na zaskrbljivo dejstvo, da še ni prišlo do sprave, k njej pa bo po njegovem mnenju bistveno pripomogel prav pričujoči zbornik. Zbornik ponuja 13 referatov in natančno besedilo diskusije, ki je potekala med decembrskim posvetom. Gre za, kot so zapisali člani uredniškega odbora zbornika (dr. Janvit Golob, dr. Peter Vo-dopivec, dr. Tine Hribar, dr. Janko Prunk in Milena Basta), doslej najpopolnejši pregled "nad razlogi, začetkom, potekom, koncem in posledicami (državljanske) vojne oz. revolucije na Slovenskem od leta 1941 do leta 1945 in naprej". Ugotovitve strokovnjakov so nedvoumne, saj so bili komunisti "namerni in neposredni povzročitelji, s tem pa tudi glavni krivci državljanske vojne, tega nujnega pogoja komunistične revolucije". Med številnimi referati je treba izpostaviti poročili o evidentiranju prikri- tih grobišč in o sistematičnem popisu žrtev na območju Slovenije v tem obdobju. Vodja prvega projekta dr. Mitja Ferenc je izpostavil izjemno visoko število grobišč (teh naj bi bilo po doslej zbranih podatkih 390), od katerih je le manjši del označen, le peščica pa tudi primerno urejena. Pri projektu popisa žrtev so raziskovalci v okviru Inštituta za novejšo zgodovino že krepko presegli najbolj črna pričakovanja, saj je število že preseglo 90 tisoč. Najhuje pa je, da za ta nacionalno pomembni projekt usihajo finančna sredstva. Zato obstaja resna grožnja, da raziskava ostane nedokončana v obliki zaprte baze podatkov. Uredniški odbor je na državni svet naslovil štiri sklepe, ki naj bi jih slednji v kratkem posredoval parlamentu, in sicer: spremembo napisa "Žrtve vojne in povojnih usmrtitev" v ustreznejšega "Žrtvam vojne in revolucije", kar predvideva tudi vladna novela t. i. vojnih zakonov. Vlada naj polno financira celoten projekt popisa žrtev, se pravi tudi po letu 2006, ko naj bi se po sedanji pogodbi končal. Vlada naj prav tako finančno in organizacijsko omogoči nadaljevanje evidentiranja prikritih grobišč, ustrezne državne ustanove pa naj omogočijo dostop do podatkov, ki so pogoj za izdajo mrliških listov. Ob vsekakor hvalevredni izdaji zbornika pa moramo izraziti začudenje nad skromnim številom dostopnih izvodov le-tega. Zagotovo je v interesu javnosti, da se dogodki iz polpretekle zgodovine osvetlijo objektivno in strokovno, vendar je treba hkrati čim širšemu krogu ljudi omogočiti dostop do ugotovitev stroke. M. V. Zbornik o posvetu o žrtvah vojne in revolucije je končno ugledal luč sveta. Njegova objava naj bi pripomogla k trajni narodovi spravi. Središče svetovne varnostne politike Kdor se je zadnji konec tedna, natančneje med prejšnjim petkom in torkom, zašel v središče slovenske prestolnice, je hitro dobil občutek, da se mora v Ljubljani dogajati nekaj pomembnega - ulice okoli hotela Union so bile zaprte, povsod naokoli pa je kar mrgolelo policistov in varnostnikov. Slednje seveda ni bilo posledica napada, ki bi ga v Ljubljani izvedla kakšna teroristična skupina, ampak le dejstva, daje v ljubljanskem hotelu Union pet dni potekalo pomembno spomladansko zasedanje parlamentarne skupščine zveze NATO, na katerem je skoraj 700 udeležencev iz 47 držav razpravljalo o vrsti pomembnih vprašanj-od prihodnosti zveze NATO, razmer v Iraku, novih partnerstev, terorizma in orožja za množično uničevanje do varnostnih odnosov med zavezništvom in Evropsko unijo pa tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji, med drugim v Uzbekistanu. V petek, na prvi dan zasedanja, je bilo največ zanimanja namenjenega sre- čanju parlamentarnega odbora NATO-Rusija, na katerem so po besedah predsednika skupščine Pierra Lelloucha dosegli kar dva pomembna napredka. Tako naj bi se med drugim dogovorili, da bo Rusija svoje sile iz Gruzije umaknila najpozneje do leta 2008, "zanimiv kompromis" pa naj bi bili dosegli tudi pri pogajanjih o Gorskem Karabahu. Za kakšen kompromis gre, Lellouche ni želel razkriti, dejal pa je, da pomeni dobro smer za popolno rešitev tega konflikta. Drugi dan srečanja so udeleženci namenili predvsem razpravi v treh odborih skupščine - v odboru za obrambo in varnost, odboru za gospodarstvo in varnost ter odboru za civilni vidik varnosti -, tretji dan pa sta se sešla še odbor za varnost in tehnologijo in odbor za politiko. Najpomembnejši je bil zadnji dan, torek, ko so se vsi udeleženci sešli na končnem plenarnem zasedanju. Na njem je poleg Lelloucha in generalnega sekretarja zveze NATO Jaapa de Hoopa Schefferja govoril slovenski premier Janez Janša. Kot je dejal Janša, je vloga parlamentarne skupščine zveze NATO kot srečanja zakonodajalcev in oblikovalcev javnega mnenja ključnega pomena za poslanstvo zavezništva. "Z vašo podporo operacijam zavezništva, prizadevanjem za politično in vojaško preoblikovanje in stabilnim obrambnim proračunom lahko storimo še več za mir in varnost na evroatlantskem območju ter po svetu," je dodal. Po Janševih besedah Nato ne more delovati sam. "Zavezništvo bi si moralo, kadar koli je le mogoče, prizadevati za sinergijo, vzpostaviti skupne strategije, jasno razdeliti delo in usklajevati svoje dejavnosti z drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, še zlasti z Evropsko unijo, Združenimi narodi in OVSE," je rekel Janša. Srečanje, na katerem je slovenski vladni vrh opravil vrsto pomembnih pogovorov s tujimi politiki in je bilo ena boljših predstavitev Slovenije v svetu, se je končalo s simulacijo vaje za primer jedrskega napada na sedež zveze NATO v Bruslju. A. K. Zasedanja se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer. Šest mesecev kasneje Tretjega junija mineva natanko šest mesecev od izvolitve Janševe ministrske ekipe. Šestmesečno obdobje pa je tudi prva večja priložnost za analizo delovanja vlade in preverjanje trdnosti koalicije. Kot kaže, je vladna koalicija za zdaj dokaj trdna, dobre obete daje tudi izvolitev Karla Erjavca za predsednika DeSUS, saj bi drugačen razplet lahko postavil pod vprašaj obstoj koalicije, čeprav bi poslanska skupina, ki bi se v primeru izvolitve Beblerja za predsednika najverjetneje odcepila od stranke, ostala na strani vlade. Tudi druge koalicijske partnerice v tem času niso povzročale velikih preglavic, čeprav glavni izzivi šele prihajajo. Tako se je v vladnih vrstah že začela razprava o morebitni uvedbi enotne davčne stopnje, zaradi česar lahko pričakujemo tudi nekaj znotrajkoalicijskih trenj, zlasti s strani upokojenske stranke, ki je nedavno na kongresu potrdila svojo socialno usmerjenost. Visoka javnomnenjska podpora Čeprav je Janševa vlada doslej delovala v podobnih razmerah (velik pritisk medijev) kot Bajukova leta 2000, pa ji javnomnenj-ske raziskave presenetljivo dobro kažejo. Tako po zadnji raziskavi Politbarometra vlado podpira kar 57 odstotkov vprašanih, nasprotuje pa ji 29 odstotkov. Čeprav ji je podpora v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko padla (marca so ji namerili 61 odstotkov), pa je po veliki medijski ofenzivi zaradi novega zakona o RTV, zakonske spremembe glede bolniškega staleža in ideoloških tem podpora vladi še vedno razmeroma zelo visoka in je primerljiva s podporo dosedanjim Drnovškovim vladam. Veliko o tem pove tudi podpora strankam, saj ima SDS s svojimi 34 odstotki podpore kar trikrat večji delež kot drugouvrščena LDS (11 odstotkov). Slednja je v primerjavi z aprilom izgubila dva odstotka (SDS pa je dva odstotka pridobila), kar je zgovoren dokaz, da je LDS v resni krizi in da že iščejo novega voditelja, ki bi lahko nadomestil očitno precej nepriljubljenega Antona Ropa. Tako so se pojavile celo ideje, da bi LDS prevzel Milan Kučan. Skratka, visoka podpora vladi in SDS govori o tem, da si lahko vlada zdaj privošči kakšen manj priljubljen ukrep. Po šestih mesecih je vladna koalicija trdna, vlada pa uživa izdatno javnomnenjsko podporo. Nezadovoljstvo z demokracijo Precej manj kot z vlado pa so ljudje zadovoljni s slovensko demokracijo, saj je le 47 odstotkov (manj kot polovica) anketirancev odgovorilo, da so zadovoljni z demokracijo, vendar je odstotek kljub temu boljši kot pred mesecem, ko je bil delež nezadovoljnih z demokracijo celo za odstotek višji od deleža tistih, ki so se opredelili za zadovoljne. Precej večje je zadovoljstvo z gmotnim položajem, saj je 62 odstotkov vprašanih z njim zadovoljnih, 36 odstotkov pa ne. Med ministrstvi je najbolje ocenjeno ministrstvo za obrambo, sledijo ministrstvo za javno upravo, za visoko šolstvo in znanost, za šolstvo in šport ter za pravosodje. Najslabše je bilo ocenjeno ministrstvo za finance. Med državnimi ustanovami so najvišjo oceno prejeli predsednik države, vlade in državnega zbora, sledijo parlament, vlada in opozicija. Glede evra pa je anketa pokazala, da ima precej Slovencev slaba pričakovanja v zvezi z uvedbo evra; kar 57 odstotkov vprašanih namreč meni, da bo prevzem evropske valute prinesel več slabih strani kot dobrih, nasprotno meni le 23 odstotkov vprašanih. Neuspešno ideološko rušenje Kot smo že omenili, niti ideološke teme niso omajale visoke podpore vladi, čeprav je bil medijski pritisk zaradi obletnice prve povojne vlade v Ajdovščini, obletnice zmage nad nacizmom in še nekaterih dogodkov največji. Vprašanje je, ali bo (in kako bo) na odnos javnosti do vlade vplivala kazenska ovadba proti Mitji Ribičiču, saj je bila le-ta posledica nekajletnega policijskega preiskovanja in torej ni stvar menjave politične opcije na oblasti. Glede na dosedanje izkušnje obračun s preteklostjo sedanji vladi ne bo povzročil večjega javnomnenjskega poloma, saj so začeli v javnost prihajati dokumenti, kot je na primer Kardeljevo pismo Borisu Kidriču (predsedniku "prve" slovenske vlade), iz katerega je mogoče razbrati, naj oblast v Sloveniji pohiti z likvidacijami, preden bo razglašena amnestija. Omenjeni dokument, ki ga je odkril zgodovinar dr. Mitja Ferenc, je tudi dokončen dokaz, da je bil tedanji politični vrh neposredno odgovoren za zločine po vojni in da ni šlo za posamične akcije oficirjev tedanje jugoslovanske vojske. Dokument bi utegnil spraviti v zadrego zlasti borčevsko zvezo, ki je ob kazenski ovadbi proti Ribičiču molčala, zagotovo pa bo imela vladajoča koalicija sedaj, ko so se začeli v javnosti pojavljati novi dokazi o zločinih komunistične oblasti, lažje delo pri soočenju z ideološkimi temami, saj se je častilcem mita o NOB močno zmanjšal manevrski prostor. Gašper Blažič Dokument bi utegnil spraviti v zadrego zlasti borčevsko zvezo, ki je ob kazenski ovadbi proti Ribičiču molčala, zagotovo pa bo imela vladajoča koalicija sedaj, ko so se začeli v javnosti pojavljati novi dokazi o zločinih komunistične oblasti, lažje delo pri soočenju z ideološkimi temami, saj se je častilcem mita o NOB močno zmanjšal manevrski prostor. [noja so 30. maja 1945 skozi Kranj peljali večjo skupino O ■ iiviiistov. Večino od njih so v naslednjih dnevih in tednih pobili. \ Konec nedotakljivosti Po skoraj petnajstih letih demokracije smo pretekli teden le dočakali prvo policijsko ovadbo zoper domnevnega vodjo množičnih povojnih pobojev in likvidacij po drugi svetovni vojni. Ljubljanski kriminalisti so namreč zaradi kaznivega dejanja genocida na ljubljansko okrožno tožilstvo poslali ovadbo zoper nekdanjega pomočnika načelnika slovenske Ozne Mitjo Ribičiča. Ko se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja Slovenija osamosvojila, je v politiki vladalo prepričanje, da bo morala poleg denacionalizacije, lastninjenja in drugih ukrepov, s katerimi bi slovensko državo demo-kratizirati, izpeljati tudi temeljito preiskavo množičnih pobojev in likvidacij, ki so se dogajali po drugi svetovni vojni. Ker je vladavina Demosa trajala le kratek čas in ker so vlado že kmalu po osamosvojitvi znova prevzele stranke "levice", je volja, da se poboji raziščejo, načelno obstajala, po drugi strani pa se je poskušalo narediti vse, da odgovornim za poboje nikoli ne bi bilo treba sesti na zatožno klop. Tako se policija s preiskavo povojnih pobojev skorajda ni ukvarjala, bolj ali manj neuspešni pa sta bili tudi obe komisiji, ki sta preiskovali poboje; eno je vodil poslanec SKD Nace Polajnar, drugo pa Jože Pučnik. Prva komisija naj bi bila svojemu delu nedorasla, drugo pa so uspešno onemogočali poslanci ZLSD (današnji SD), LDS in SNS, ki so imeli v komisiji večino. Tako se je na primer zgodilo, da je komisija Mitjo Ribičiča, l.radiodur.si nismo največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _ . ______________ med obleganjem. Tudi zgornja trdnjava je bila v začetku vojne že zastarela, saj se je avgusta 1914 v Belgiji izkazalo, da so betonske trdnjave izgubile bitko z najtežjimi možnarski-mi granatami. Le francoske trdnjave iz kakovostnejšega armiranega betona s kupolami iz posebno odpornega jekla so pri Verdunu zdržale zadetke nemških možnarjev, vendar pa posadka psihično ni prenesla strahotnih odmevov eksplozij. Ob italijanskem napadu seje pokazalo, da je bila trdnjava obrnjena v pravo smer - proti Bovcu oziroma Žagi, od koder so prodirali Italijani. V začetku vojne je bilo v obeh utrdbah, spodnji in zgornji, pol stot-nij trdnjavskega topništva z 11 topovi. 18. julija 1915 so začeli Italijani zgornjo trdnjavo obstreljevati, med drugim z najtežjimi granatami iz 305-milimetrskih možnarjev, ki so streljali z Nevejskega prevala. Eksplozije težkih granat, ki so letele čez 2208 metrov visoki Rombon, so trdnjavo močno poškodovale. Severno od trdnjave je stala častniška baraka, ki so jo Italijani povsem uničili. Okoli trdnjave so številne vrtače, ki pa niso kraškega nastanka, ampak so kraterji eksplozij granat, ki so zgrešile cilj. Utrdbena spomenika Čeprav sta trdnjavi v Klužah enkratna spomenika utrdbene arhitekture pri nas, sta doživela žalostno usodo spomenikov prve svetovne vojne: pozabljenih se jih je počasi, a zanesljivo lotil zob časa. Spodnjo trdnjavo so sicer pod nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica sanirali. Za zgornjo večina turistov ne ve, naključni obiskovalec, ki se odpravi po nevzdr-ževani poti do Hermannove trdnjave, lahko le ugiba o zgodovini enega najpomembnejših spomenikov prve svetovne vojne. Knjiga bo verjetno marsikoga spodbudila k ogledu utrdb. Z obiskom utrdbe v Klužah ni težav, saj je obnovljena in urejena za obisk. Pot od Kluž do Hermannove utrdbe je, razen če je zasnežena, primerna za vsakogar. Če imamo s sabo baterijsko svetilko, je pot skozi predor varnejša in udobnejša. Za pot je potrebnih 20 minut zložne hoje. Herman-nova utrdba in njena okolica sta močno zaraščeni, zato je za obisk najprimernejša pozna jesen ali pomlad, ko je rastje še brez listja. Obisk notranjosti Hermannove utrdbe je lahko zelo nevaren in brez svetilke in dobre pazljivosti odsvetovan, saj v tleh zevajo nenadejane odprtine in tudi prehodi so zaradi obstreljevanja močno poškodovani. Sicer pa je v knjigi zelo veliko po-snetkov notranjosti. Nasploh je knjiga opremljena z množico izjemnih fotografij - od dokumentarnih do posnetkov današnjega stanja ter številnih načrtov. Šele takšna podrobna monografija razkrije, kaj se skriva za mogočno gmoto močno zbombandiranega betona nad Klu-žami. Simičevo pisanje odlikuje poleg temeljitosti in natančnosti tudi razumljivost za najširši krog bralcev. Knjiga se dobi pri avtorju preko e-pošte: rombon©msimic.com ali po telefonu031/299-045. V. M. Predstavljamo vam novi Barcajfe Cappuccino s tremi okusi. Odlikujeta ga hitra priprava in izvrstna aroma, saj potrebujete le vročo vodo ali mleko in skodelica omamnega kapučina bo v hipu pred vami. Barcaffe. Za lepši dan. Ugani, kdo pri Percy Jones se zelo rad pohvali, da ima vedno prav, sploh kadar gre za blaginjo njegove družine. Ko mu hčerka Theresa predstavi svojega novega fanta Simona, Percy sploh še ne ve, da je Simon Thereso že zaprosil za roko in ima namen razglasiti zaroko na Percyjevi in Marilynini petindvajseti obletnici poroke. Za Percyja seveda noben moški ne bo nikoli dovolj dober za njegovo hčerko Thereso (Zoe Saldana) in glede na vse zgube, s katerimi je do sedaj bila, to njegovo prepričanje drži kot pribito. In da niti tokrat, ko predstavi novega fanta, ne bo nobenih neprijetnih presenečenj, se Percy, igra ga Bernie Mac, odloči, da bo Simona (Ashton Kut-cher) preveril. Mladec je baje uspešen borzni posrednik, in ko se izkaže, da je res tako, se prvič resnično začne veseliti, da bo spoznal novega fanta svoje ljubljene hčerke. Predstavlja si ga kot prekrasno kombinacijo Denzla Washingtona, Co-lina Powlla in Tigerja Woodsa. Kot strela z jasnega ga zadene, ko se pred njegovimi vrati pojavi belopolti Simon! Ko si opomore od prvega šoka, se začne veliko "zaslišanje". Percyja zanima vse o njem: starši, izobrazba, kariera in njegov najljubši šport. Simon je pod pritiskom, da bi na svojega bodočega tasta naredil čim boljši vtis, za- Guess Who i i/ecerj Režija: Kevin Sullivan Scenarij: David Ronn, Jay Scherick Produkcija: Jenno Topping, Erwin Stoff, Jason Goldberg Igrajo: Bernie Mac, Ashton Kutcher, Zoe Saldana, Judith Scott Premiera: 2. 6. 2005 Distribucija: Continental film to se hvali s svojo izmišljeno preteklostjo, da je bil namreč dirkač pri Nascarju, zaradi česar Percy postane še bolj sumničav. Kljub trudu, da bi naredil dober vtis, Simonu vedno znova spodleti. Percy hoče dokazati, da je Simon prevarant in ni vreden njegove hčerke. Vse to počne na zelo zabaven način ... Resnični svet "Želeli smo, da bi film Ugani, kdo pride na večerjo odseval resnična čustva, ki jih ima vsak oče, ko se zave, da se bo hčerka poročila," pravi producentka Toppingova. "Večina očetov ima željo oziroma predstavo, da si bo njihova hči izbrala nekoga, ki bo podoben njim. Ko pa si izbere popolnoma drugačnega in povrh - v tem primeru — še belca, to postane prava komična katastrofa." Ashton dodaja: "Obstajajo ljudje, ki nikoli ne izgubijo besed- Tim je navzven popolnoma običajen fant dvajsetih let. Ima dobro službo in obetavno ljubezensko zvezo z Jessico. Toda silen nočni strah ga preganja že od otroštva in je vsak dan samo še močnejši. Črni mož Ko je imel Tim, igra ga Barry oče odpeljal spat in mu povedal Watson, osem let, se je zgodilo pravljico za lahko noč. Preden je nekaj grozljivega. Vsako noč ga je ugasnil luč, je preveril sobo, ali se morda kdo kje ne skriva. Neke noči pa očeta neznana sila potegne v omaro. Mali Tim to opazuje iz postelje, ohromljen od strahu. Tim se še vedno boji, da se bo Črni mož vrnil in ga odpeljal, kot je njegovega očeta. V njegovem stanovanju ni omar, postelja je čisto na na kratko Režija: Scenarij: Produkcija: Igrajo: Premiera: Distribucija: Stephen Kay Eric Kripke, Juliet Snowden, Stiles White, Darren Lemke Sam Raimi, Rob Tapert Barry Watson, Emily Deschanel, Skye McCole Bartusiak, Lucy Lawless, Tory Mussett, Charles Mesure, Philip Gordon 2. 6. 2005 Fivia ELEKTROPROM d.o.o. 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Igralski zasedbi filma z naslovom Washington naj bi se pridružila tudi Nicole Kidman. Gre za zadnji del kontroverzne Ameriške trilogije danskega režiserja Larsa Von Trierja. Avstralska igralka je že nastopila v prvem filmu Dogville, kjer je igrala lik gangsterjeve hčerke Grace. V drugem delu, filmu Manderlay, premierno je bil prikazan na letošnjem cannskem festivalu, Kidmanova ni nastopila, zamenjala jo je Bryce Dallas Howard. Snemanje tretjega dela naj bi se začelo šele leta 2007, saj režiser želi več časa, da dodela scenarij. Se prej pa se bo danski režiser vrnil k svojemu slogu Dogma in v začetku prihodnjega leta posnel film The Managing Director of It All. nega dvoboja. In v tem filmu sta tako moj kot Berniejev lik verbalno zelo močna in nobeden od njiju noče izgubiti dvoboja. Oba sta trmasta in vse skupaj je odlično izhodišče za dobro komedijo." Režiser Sullivan dodaja: "Rad imam izzive, sploh kar zadeva zgodbe o stereotipih. To je bil eden glavnih razlogov, zakaj sem se odločil za režijo tega filma." Film Ugani, kdo pride na večerjo je pravzaprav ljubezenska zgodba. Percy in Simon imata oba rada The-reso, to pa je tudi skoraj vse, kar imata skupnega. Seveda pa oba vesta, da bosta lahko mirno živela le, če se bosta naučila spoštovati in imeti rada drug drugega. Prava ljubezen nima nobene zveze z zunanjostjo. To ni barva kože ali kri. Gre za energijo, ki jo človek ima. Človek ljubi pri soljudeh tisto, kar imajo, dajejo. Paramount Pictures je odkupil filmske pravice za politični triler Roberta Ludluma The Chancellor Manuscript, glavna vloga v filmu pa je namenjena Leonardu Di Capriu. Paramountov nakup je letošnji največji posel v filmski industriji, saj je studio za pravice odštel 4 milijone dolarjev ter dodatni milijon za Michaela Seitzmana, ki bo priredil scenarij. Di Caprio bo v filmu igral Petra Chancellorja, pisca, ki piše novelo o izsiljevanih washingtonskih politikih, ki morajo spremeniti politiko Združenih držav Amerike. Potem ko se do njegovega rokopisa dokopljejo vladni agenti, menijo, da gre za resnično zaroto in začne se lov na pisca. Svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem pločniku slavnih (Walk of Fame) je dobila tudi ameriška igralka Renee Zellweger. "Moram pa povedati, da si nisem mogla nikoli predstavljati, da bom tudi dejansko dobila svojo zvezdo, da bom del te zapuščine," je dejala Zellwegeijeva. Zvezda filmov Bridget Jones, Chicago in Hladni vrh se je ob tem smehljala in živčno grizla nohte, medtem ko jo je režiser Ron Howard hvalil. Zellwegeijeva je lani prejela oskarja za najboljšo stransko vlogo v vojni drami Hladni vrh. Njen zadnji film o boksarju z naslovom Cinderella Man, v katerem igra skupaj z Russllom Crowom, bo v kinematografe prišel junija. tleh. Tim se zgrozi že ob misli, da bi da mu je umrla mama, s katero moral pri prijateljih v omaro po sejepoočetovemizginotjuprecej jakno. Varno okolje svojega stano- odtujil. Vrniti se mora domov, v vanja pa mora zapustiti, ko ga grozljivo in temačno hišo na Jessica (Tory Mussett) povabi na deželi, in se soočiti s strahom iz obisk k svojim staršem. Tam izve, otroštva. Monika Maljevič hhhhhhh^hhi boogeyman Na Irskem so začeli snemati nov film o Lassie. Britanski tisk je v torek pisal, da sta glavni vlogi v filmu prevzela Peter O'Toole in Samantha Morton. Film sloni na romanu iz leta 1938 Lassie se vrača pisatelja Erica Rnighta. Po knjigi so prvi film o junaški Collie posneli leta 1943, v njem je igrala tedaj enajstletna Elizabeth Taylor. Sledilo je deset filmskih nadaljevanj in 675 polurnih televizijskih epizod. Novi film se bo dogajal tik pred П. svetovno vojno v grofiji Yorkshire na severu Anglije. Družina pride v stisko in mora Lassie prodati nekemu grofu, vendar psička preteče 800 kilometrov in se ob pravem času za božič vrne domov. Snemali bodo največ na Irskem, kajti irske oblasti so ponudile davčne olajšave. Ena od drugih lokacij bo britanski otok Man. (71/J ELEKTROPROM petek, Slovenija 1 3.6.2005 _J 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.50 10.10 10.40 11.30 12.15 13.00 13.15 15.00 15.05 15.40 16.05 16.25 17.00 17.35 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 20.50 22.00 22.50 0.05 0.25 1.20 1.45 2.10 2.35 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR PLES ALI NOGOMET, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE ODDAIA ZA OTROKE OB BISTREM POTOKU JE (BIL) MLIN ... MLINI NA NOTRANJSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA Z VAMI VELIKI MORSKI PSI PRED HELCOLANDOM, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA OSMI DAN POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TARČA, PONOVITEV POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.10) TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RISANA NANIZANKA, 9/26 (VPS 1 S.45) IZ POPOTNE TORBE: LJUBEZEN (VPS 16.10) SLOVENSKI VODNI KROG: VIPAVA, IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) IZGUBLJENI IZUMI, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SER1|A, 2/4 (VPS 17.30) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) CELESTIN, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NAD., 1/20 ^ ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) TURISTIKA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. SLOVENSKI VODNI KROG: VIPAVA, IZOBRAŽEVALNO DOKUMENT. ODDAJA, PON. ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.10) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9,25 TV PRODAJA 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 NAPOVEDNIKI 11.35 TEDENSKI IZBOR 11.35 OBZORJA DUHA 12.05 DUHOVNI UTRIP 12.20 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.25) 12.55 PARIZ: ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, POLFINALE (M), PRENOS (VPS 12.55) 16.15 ŠPORT ŠPAS, PONOVITEV 16.50 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE (VPS 16.50) 17.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 VEDEL JE, DA IMA PRAV, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/4, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE MONE LIZE, . ANGLEŠKA DOKUMENT. ODDAIA (VPS 20.00) 20.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 20.50) 21.20 VIDEOPISMA, DOKUMENTARNA SERIJA, 8/10 (VPS 21.20) 21.50 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 14/22 (VPS 21.55) 22.15 CARACAS: LIUBEZEN DO SMRTI, VENEZUELSKI FILM ^ 23.45 KASBAH, ŠPANSKI FILM, PON. (VPS 23.50) 1.25 INFOKANAL Kanal A 9.55 MacGyver, 4. sezona, pon. 5. dela am. naniz. 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja 13 50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 154. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 49. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 4. sezona, 6. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 1. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18,50 E+ Trač tedna 19.30 E+ Z janinom okoli sveta 20.00 Midve z mamo, 3. sezona, 4. del am. nanizanke 20.55 Komedija: Oskar, ameriški film 22,55 Ženske zadeve, 1. sezona, 6. del am. naniz. ^ 23.50 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.30 E+, ponovitev Pop TV PCJ» 6.25 24UR, ponovitev 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Pet skrivnosti, ponovitev 72. dela mehiške nad. 9.10 Zastavljeno srce, pon. 43. dela venezuel. nad. 10.00 TV prodaja 10.30 Srčna dama, ponovitev 69. dela mehiške nad. 11.20 Prava ljubezen, pon. 41. dela venezuelske nad. 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prava ljubezen, 42. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 70. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 44. del venezuelske nad. 17.55 24UR - vreme 18.00 Pet skrivnosti, 73. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar, oddaja s slepimi in slabovidnimi 21.00 Akcija: Lara Croft: Tomb Raider, ameriški film 22.50 Pod lupo pravice, 1. sezona, 11. del am. naniz. 23.45 XXL premiere 23.50 Rdeči zmaj, hongkonški film ^ 1.20 24UR, ponovitev 2.20 Nočna panorama Prva TV 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 12.00 To morate vedeti! stavbarstvo, Tondach, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Tv prodaja 14.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 15.00 Glasbeni mozaik 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 18.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 Kulturne drobtinice, spoznajte založbo Nova revija, 2 del, pon 19,00 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, 2 del, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 1 del, prvič 21.30 24 U R, informat. oddaja 22.30 Avantura z Ano in Taijiem, pon 23.00 Trenja, POP TV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik BÜHB 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 442. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 69. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 Skozi ključavnico, ponovitev 14.55 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 15.25 Sanje sveta, 8. del italijanske mini serije 15.55 Resnične zgodbe - v iskanju pravice 16.40 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 443. del italijan. telenovele 18.05 Čarovnije, 70. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Policist s petelinjega vrha, 7. del srbske naniz. 21.00 101 zgodba Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.55 Gospod Bean, 11.de! angleške serije 22.25 Okrožje Columbia, 11/5. del ameriške nanizanke 23.20 Ko se zabava konča, ameriška drama 1992 01.00 Policist s petelinjega vrha, 7. del srbske naniz. 02,00 101 zgodba Hollywooda, razvedrilna oddaja 02.30 Gospod Bean, 11. del angleške serije 03.00 Okrožje Columbia, 11/5. del ameriške nanizanke 03.50 (When the Party's Over) TevePika 21.00 RT PREŽIVETJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/8 (VPS 21.00) 21.50 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA (VPS 21.55) 22.50 GENESIS - PESMARICA, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 22.55) 23.55 INFOKANAL Kanal A sobota, 4.6.2005 9.00 9.30 12.50 13.40 14.40 16.00 16.30 17.30 18.00 20.00 21.45 22.40 0.25 TV prodaja Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 50. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 51. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 52. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 53. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 54. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, v živo Dežela pred časom: Pot k veliki vodi, risani film Novi stari očka, zadnji del ameriške humoristične nanizanke Umor, je napisala, 2. sezona, am. nanizanka Skriti griči, 16. del am. humoristične nanizanke E+ Kriminalka: Predmestje v temi, am. film ^ Las Vegas, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke Vrnitev v kočo ob jezeru, ameriški film Ekstra magazin, ponovitev ^ Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7.30 POD KLOBUKOM 8.05 ODDAJA ZA OTROKE 8.20 SLOVENSKI VODNI KROG: VIPAVA, IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA 8.50 KINO KEKEC: CIRILKA: MILKA, RADI TE IMAMO, DANSKI ANIMIRANI FILM (VPS 08.50) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13,00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TURISTIKA, PONOVITEV 13.40 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 13.30) 14.15 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA PO DVAJSETIH LETIH, ČEŠKA NADALJEVANKA, 11/13, PON. 15.15 ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA, FRANCOSKI FILM (VPS 15.00) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) 18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 TOTALNA RAZPRODAJA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 7/10 (VPS 20.00) 20.30 ČEZ PLANKE: MAURITIUS (VPS 20.35) 21.35 PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.35 POD RUŠO, AMERIŠKA NAD., 8/12 ^ 23.30 CHINA 9, LIBERTY 37, AM. FILM (VPS 23.25) 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.50 DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 01.45) 2.15 INFOKANAL 3 Pop TV PO» 7.30 8.00 8.00 8.10 8.20 8.40 9.15 9.35 10.30 11.00 11.20 12.15 13.10 14.50 16.00 17.10 17.15 19.00 20.00 23.00 1.00 2.45 3.45 TV prodaja Ringa-Raja: Moj prijatelj Roki, sinhronizirani risani film Mali rdeči traktor, sinhronizirana risana serija Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija Mala Kitty, sinhronizirana risana serija Rdeča kapica, sinhronizirani risani film Vrbja vas, sinhronizirana risana serija Tom in Jerry, risana serija Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka Mestece za vedno, 2. sezona, 5. del am. naniz. Matere in hčere, ameriški film Izziv velikih mačk, dokumentarna oddaja Rajski svet: Tepui, izgubljeni svet, dokumentarna oddaja 24UR - vreme Komedijantski tandem, ameriški film 24UR Filmski hit: Šepetati konjem, ameriški film HiSa strahov, ameriški film Strehe, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama airara Slovenija 2 EE 9.20 TV prodaja 9.25 Triki lamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 6.00 Tv prodaja 6.30 Evropski večeri Lojzeta Petrleta, gost večera bo: enolog dr. Julij Nemanič, pon 08.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 6.30 9.00 9.30 10.10 10.40 11.15 12.00 12.00 12.30 12.55 14.55 16.40 18.55 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR VIDEOPISMA, DOKUMENTARNA SERIJA, 8/10 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE DEBRECEN: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (M IN Ž), PRENOS (VPS 12.55) PARIZ: ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, FINALE (Ž), PRENOS (VPS 14.55) DP V KOŠARKI (M), PRVA TEKMA FINALA KONČNICE, PRENOS (VPS 16.55) MINSK: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO, BELORUS1JA - SLOVENIJA, PRENOS (VPS 18.45) 07.50 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Čarovnije, 66. del italijanske serije 09.35 Čarovnije, 67. del italijanske serije 10.30 Čarovnije, 68. del italijanske serije 11.25 Čarovnije, 69. del italijanske serije 12.20 Čarovnije, 70. del italijanske serije 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Presti2no, ekskluzivno, ponovitev 14.30 Ali G, 12. del 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.05 Barabe in princese, 3. del hrvaške serije 16.40 Sanje sveta, 8. del italijanske mini serije 17.05 Ljubezenske prevare, 3. del 17.50 101 zgodba Hollywooda 18.30 Hotel poldruga zvezdica, 12. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Ameriški bizon, ameriška drama 1996, 21.40 Ivana BlaznA, Španska drama 2001 23.40 Reporter X 00.10 Ameriški bizon, ameriška drama 1996, 01.50 Ivana Blazna. Španska drama 2001 03.50 Reporter X TevePika EE 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, 2 del, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 10.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del., pon 10.30 To morate vedeti, davčno svetovanje, vodi: Ivan Simič, pon 11.30 Zeleni vodnik 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon_ 12.30 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna 14.55 prireditev 13.30 Glasbeni mozaik 18.00 14.30 Tv Prodaja 18.30 15.00 ŠKL, šolska košarkarska liga 16.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih 18.55 ansamblov, 1 del, pon 20.00 17.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, nega 21.45 aknaste kože, pon 18.30 To morate vedeti! stavbarstvo, Tondach, pon 22.35 19.30 Rokomet moja igra, pon 22.35 20.00 Z glavo na zabavo 20.30 Toftalka, ekranizirani butik ND, prvič 23.25 21.00 Sijaj, pon 21.30 24 UR, informat. oddaja 23.30 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv Prodaja 23.35 00.30 Glasbeni mozaik MM 23.45 > 1Г1ЧГ1 1 A JEDELJA, 0.05 PARIZ: ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V TENISU, FINALE (M), PRENOS (VPS 14.55) KOŠARKA NBA ACTION (VPS 18.00) KOLESARSKA DIRKA ZA VELIKO NAGRADO KRANJA, REPORTAŽA (VPS 18.30) ORLEK EXPRESS, KONCERT, PON. (VPS 19.00) 100 LET SLOVENSKEGA FILMA, PRENOS (VPS 20.00) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJEN|E, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 8/22 (VPS 21.45) UMETNOST GLASBE IN PLESA PIETRAGALLA - ZVEZDA NE SAMO NA ODRU, FILM O BALERINI (VPS 22.40) NAŠI OPERNI PEVCI: RAJKO KORITNIK (VPS 23.35) FLAVTISTKA IRENA GRAFENAUER IN HARFISTKA MARIA GRAF - F.CHOPIN: VARIACIJE NA ROSSINIJEVO TEMO (VPS 23.40) IRENA GRAFENAUER, MATE BEKAVAC IN KVARTET TARTINI - L. BOCCHERINI (VPS 23.45) VOKALNA SKUPINA BIT, ZMAGOVALCI 2. FESTIVALA VOKALNE ZABAVNE GLASBE "SREDI ZVEZD" (VPS 23.55) INFOKANAL 5.6.2005 Kanal A Slovenija 1 a 7.30 9.55 11.00 11.25 11.30 12.00 13.00 13.10 14.15 14.20 14.25 14.30 14.35 14.45 14.50 14.55 15.30 15.50 16.00 16.10 16.20 16.35 16.45 17.00 17.20 17.20 17.35 17.40 17.45 18.05 18.10 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 21.45 22.15 23.10 23.30 0.45 1.25 1.55 živzav: roli poli oli, risana nanizanka, 21/24; timotej hodi v šolo, RISANA NANIZANKA, 21/26; FRAČjl dol, risana nanizanka, 21/23 (vps 07.30) nedeljska maša, prenos iz zreč (vps 09.55) gospodar duhov, francoska dokumentarna serija, 12/13 (vps 11.00) ozare, ponovitev obzorja duha (vps 11.30) ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) poročila, šport, vreme (vps 13.00) PRI JOZOVCU Z NATALIJO (VPS 13.10) tistega lepega popoldneva (vps 14.15) poldnevnik človeški faktor nova resnica nedeljsko oko pet minut slave panika, igrana reportaža planetv predmet poželenja žive legende šport & Sport na današnji dan osmi potnik lorella stereotipi živalski svet, animirana serija poročila, šport, vreme (vps 17.00) tistega lepega popoldneva (vps 17.20) glasbeni dvoboj kek's koyaa, animirani film vabilo za dva vroče družabna kronika zrebanie lota (vps 18.30) HOPLA, RISANKA (VPS 18.40) čarli in mimo, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik zrcalo tedna vreme šport spet doma (vps 20.00) s - športna oddaja (vps 21.45) intervju (vps 22.15) poročila, šport, vreme (vps 23.15) magdalena: veden|e manj primerno, italijanski čb film (vps 23.35) dnevnik, vreme, šport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.30) infokanal Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 7.40 TV PRODAJA 8.25 ŠPORT ŠPA5 (VPS 08.30) 8.55 ČEZ PLANKE: MAURITIUS, PONOVITEV 10.00 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI: MNOGOBOJ (M IN Ž), POSNETEK IZ DEBRECENA (VPS 10.00) 10.55 DEBRECEN: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, TEKMOVANJE NA ORODJIH (M IN Ž), PRENOS (VPS 10.55) 13.30 NOČ PO TEŽKEM DNEVU - THE BEATLES, ANGLEŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 13.30) 9.10 TV prodaja 9.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 155. dela ameriške nadaljevanke 10.30 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 156. dela ameriške nadaljevanke 11.20 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 157. dela ameriške nadaljevanke 12.10 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 158. dela ameriške nadaljevanke 13.00 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 159. dela ameriške nadaljevanke 13.55 Dannyjeve zvezde, gostja pevka Ylenia Zobec 14.55 Poslednji zmaj, ameriški film 16.30 Umor, je napisala, 2. sezona, am. nanizanka 17.30 Skriti griči, 17. del am. humoristične nanizanke 18.00 E+ 20,00 Družinski film: Neverjetno potovanje 2, ameriški film 21.40 Tihi zločin Sue Thomas F.B.Eye, 2. sezona, am. nanizanka 22,35 Navigator 23.05 Miss Universe 2005, ponovitev 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCP Prva TV 07,30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Risani film 09.35 OtroSko nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 12.00 Skozi ključavnico, ponovitev 12.45 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška lljjjjgf resničnostna serija 13.35 Alo, alo, 11. del angleSke serije 14.05 Gospod Bean, 11. del angleSke serije 14.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 15.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.15 Rock Otočec 2003, reportaža 16.50 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 17.20 AmeriSki bizon, ameriška drama 1996 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Sodba, ameriška akcijska drama 2003 21.50 Znani in zanimivi 22.35 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška «lifSs resničnostna serija 23.25 Gospod Bean, 11. del angleSke serije 00.00 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 00.35 Sodba, ameriška akcijska drama 2003 02.25 Znani in zanimivi 03.10 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška llSSll resničnostna serija TevePika EE 11.05 11.40 11.40 12.10 12.40 12.40 13.30 13.35 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 09.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, 2 del, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 14.00 Slo motion, pon 14.30 Tam kjer je veselje doma 15.00 To morate vedeti! stavbarstvo, Tondach, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Prvo odprto državno prvenstvo navijaških, pom plesnih in akrobatskih skupin 18.30 Štiri tačke, oddaja o hiSnih ljubljenčkih, prvič 19.00 Vsak otrok je nekaj posebnega, pon 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Avto Sok, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti, davčno svetovanje, vodi: Ivan Simič, pon 0.00 Glasbeni mozaik ponedeljek, 6.6.2005 Slovenija 1 a 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Rudijevo moStvo, sinhronizirana risana serija 8.25 Action Man, sinhronizirana risana serija 8 50 Ogijeva druSčina, sinhronizirana risana serija 9.00 junaSki Zorro, sinhronizirani risani film 10;20 Super punce, sinhronizirana risana serija 10.45 Transformerji, sinhronizirana risana serija 11.10 Družinski psi, risana serija 11.35 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 12.30 Mestece za vedno, 2. sezona, 6. del am. naniz. 13.25 Močno zdravilo, 4. sezona, 20. del am. naniz. 14.20 Ujetnik dvorca Zenda, ameriški film 16.20 Zločin v rezervatu, ameriški film 18.15 24UR - vreme 18,20 Entrada - kuhinje Latinske Amerike, ; dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Lepotica pod krinko, am. film 21.55 Oprostite, prosim!, zaključno žrebanje 22.10 Športna scena 22.55 Hamlet, ameriški film 1.00 24UR, ponovitev 2.00 Nočna panorama Slovenija 2 13.40 MM 13.50 14.10 14.10 15.50 18.15 17.20 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 23.00 0.30 TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR Š- ŠPORTNA ODDAJA ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE UMETNOST GLASBE IN PLESA PIETRAGALLA ■ ZVEZDA NE SAMO NA ODRU, FILM O BALERINI NAŠI OPERNI PEVCI: RAJKO KORITNIK FLAVTISTKA IRENA GRAFENAUER IN HARFISTKA MARIA GRAF - F. CHOPIN: VARIACIJE NA ROSSINIJEVO TEMO IRENA GRAFENAUER, MATE BEKAVAC IN KVARTET TARTINI ■ L. BOCCHERINI VOKALNA SKUPINA BIT, ZMAGOVALCI 2. FESTIVALA VOKALNE ZABAVNE GLASBE "SREDI ZVEZD" TEDENSKI IZBOR 100 LET SLOVENSKEGA FILMA TURISTIKA DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 16.15) DEDIŠČINA EVROPE: AURELIEN, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2., ZADNII DEL, PONOVITEV (VPS 17.20) BREZ SRAMU, ANGL. NAD., 1/7, PON. ^ OSEBNO (VPS 20.00) ZENIT: VIRTUALNI ČLOVEK (VPS 20.30) STUDIO CITY (VPS 21.00) ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00) ŠTUDENTSKA (VPS 22.30) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A 6.25 tedenski izbor 6.25 utrip 6.40 zrcalo tedna 7.00 poročila (vps 07.00) 7.05 dobro jutro 8.00 poročila 8.05 dobro jutro 9.00 poročila (vps 09.00) 9.05 tedenski izbor 9.05 iz popotne torbe: ljubezen 9.20 oddaia za otroke 9.35 slovenski vodni krog: vipava, izobraževalno dokumentarna oddaja 10.05 tistega lepega popoldneva, ponovitev 13.00 poročila, Sport, vreme (vps i з.оо) 13.15 tedenski izbor 13.15 tistega lepega popoldneva 14.30 prvi in drugi 15.00 poročila, promet (vps 15.00) 15.05 dober dan, koroška (vps 15.10) 15.40 telebajski, otroška nanizanka, 40/45 (vps 15.45) 16.05 risanka (vps 16.05) 16.15: radovedni taček: pero (vps 16.15) 16.30 ' bine: slikar, lutkovno-igrana nanizanka za otroke, 1/14 (vps 16.30) 17.00 novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00) 17.40 lov za princesko, nemška poljudnoznanstvena oddaja (vps 17.40) Ш5 zrebanie 3x3 plus 6 (vps 18.25) 18.40 risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.35 vreme, magnet, šport 20.00 bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih 8ши letih. čtfka nad., 12/13 (vps 20.00) 21.00 izzivi (vps 21.00) 21.25 opus (vps 21.25) 22.00 odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) 22.50 dediščina evrope: mudi andersen, danska nad., 2, zadn|i del (vps 22.50) 23.45 opus, ponovitev 0.15 dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. 1.10 dnevnik zamejske tv (vps 01.10) 1.40 infokanal 9.20 TV prodaja 9.25 Triki jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 955 MacGyver, 4. sezona, pon. 11. dela am. naniz. 10.45 E-f, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki Jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 160. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 55. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 4. sezona, 12. del ameriške naniz. 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.45 E+ Torba 19.50 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus - Martin Lawrence: Nie ni izgubljeno, ameriški film 21.45 Zvezdna vrata, 3. sezona, 6. del am. nanizanke 22.40 Seinfeld, 4. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.40 Caroline v velemestu, 1. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev Pop TV PCP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, pon. 5. dela am. naniz. 8.45 - ■ Pet skrivnosti, ponovitev 78. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, pon. 49. dela venezuel. nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 75. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 47. dela venezuelske nad. 12.45 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 6. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 48. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 76. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 50. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 79. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 2. sezona, 17. del slovenske |Ц nanizanke 20.55 Providence, 4. sezona, 16. del am. nanizanke 21.50 Skriti aduti, 17. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 2230 Alias, 2. sezona, 11. del ameriške nanizanke 23.45 Pod giljotino, ameriški film 1.35 24UR, ponovitev 2.35 Nočna panorama Prva TV S BfflH 6.30 INFOKANAL 9.30 TV PRODAJA 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto >> 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 0 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Ci-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 443. del italijanske telenovele 11,00 Čarovnije, 70. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 Spomin 13.35 TV prodaja 13.50 Okrožje Columbia, 11/5. del ameriške nanizanke 14.50 Sodba, ameriška akcijska drama 2003 16.30 Znani in zanimivi (VH1 Driven) 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 444. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 71. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Govorica angelov, ameriška drama, 1998 21.50 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 22.20 Urška šov 23.20 Govorica angelov, ameriška drama, 1998 01.10 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 01.40 Urška šov TevePika torek, 14.20 15.00 15.05 16.05 16.1S 16.20 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 EE 06.00 Tv Prodaja 06.30 Toftalka, ekranizirani butik ND, pon 07.00 Avto Sok, pon 07.30 ŠKL, Šolska košarkarska liga 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 09.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 10.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, 2 del, pon 13.00 Zeleni vodnik 13.30 Rokomet moja igra, pon 14,00 Trenja, POP TV 15.30 Tv Prodaja 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Slo motion, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljenčkih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, spoznajte založbo Nova revija, 2 del, pon 19,30 A TO jE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, lebdenje v i® komorah, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Tv Dražba z Mariom, živo 00.00 E + 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik TOTALNA RAZPRODAjA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 7/10 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANjA ■ BARANGOLjSOK (VPS 15.10) ZMAjSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 10/25 (VPS 15.45) RISANKA MIŠKA SMETIŠKA: ČAJNIK, RISANKA (VPS 16.10) ZLATKO ZAKLADKO: GLEJTE MEDVEDA (VPS 16.15) KNjIGA MENE BRIGA - PHILIPPE VAN PARIjS: BREZPLAČNO KOSILO ZA VSE?, PON. (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) OB BISTREM POTOKU |E (BIL) MLIN ... MLINI BELE KRAjlNE, DOKUMENTARNA ODDAjA (VPS 17.35) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.05) METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) ZORAN KRŽIŠNIK, DOKUMENTARNI PORTRET (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SAMI PROTI VSEM - BITKA ZA MALTO, MALTEŠKA DOKUMENT. ODDAjA (VPS 22.50) OB BISTREM POTOKU |E (BIL) MLIN ... MLINI BELE KRAjlNE, DOKUMENTARNA ODDAjA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) INFOKANAL Pop TV PCP Slovenija 2 6.30 10.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.35 14.05 14.3S 1S.05 15.40 16.10 17.10 17.40 18.30 22.00 23,50 0.20 INFO KANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR OSEBNO SLOVENCI V ITALIJI ZENIT: VIRTUALNI ČLOVEK ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA ŠTUDENTSKA STUDIO CITY MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLiSOK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.40) PETER BOŽIČ: OČETA VINCENCA SMRT, TV IGRA (VPS 18.30) VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NAD, 9/50 (VPS 19.35) EUGENE IONESCO: PLEŠASTA PEVKA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA (VPS 20.30) 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: NA SVOJI ZEMLJI, SLOVENSKI ČB FILM (VPS 22.00) PODOBA NEKE MLADOSTI, SLOVENSKI KRATKI DOKUMENTARNI ČB FILM (VPS 23.50) INFOKANAL Kanal A Slovenija 1 7.6.2005 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO IUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 BINE: SLIKAR, LUTKOVNOIGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 1/14 9.25 CEDRIK, RISANA NANIZANKA. 19/52 9.35 ŠPORT ŠPAS 10.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR 11.55 PRI JOŽOVCU Z NATALIIO 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 ČEZ PLANKE: MAURITIUS 9.20 9.25 9.55 10.45 12.45 13.15 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 18.10 18.45 19.50 20.00 21.45 22,40 23.10 0.10 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 79 dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 50. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 76. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 48. dela venezuelske nad. 12.45 Providence, 4. sezona, pon.16. dela am. naniz. 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 7. del am. nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 49. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 77. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 51. del venezuelske nad. 17,55 24UR- vreme 18.00 Pet skrivnosti, 80. del mehiške nadaljevanke 19,00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Glasba iz srca, ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Alias, 2. sezona, 12. del ameriške nanizanke 23.40 Columbo se prenagli, ameriški film 1,20 24UR, ponovitev 2.20 Nočna panorama Prva TV 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 01.30 02,00 Rad igram nogomet, prvič V harmoniji z naravo, prvič Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja To morate vedeti! KD Prvi izbor, prvič Vodič po podjetništvu, prvič Izrazna moč las 2005, SFŠLO, prvič 24 UR, informat. oddaja Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon NaSa mala klinika, POP TV Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 1 del, pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik sreda j 8.6.2005 Slovenija 1 a иНшв TV prodaja Triki Jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje MacGyver, 4. sezona, pon. 12. dela am. naniz. E+, ponovitev TV prodaja Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja Mladi in nemirni, 4. sezona, 161. del am. nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, 56. del am. nad. TV prodaja MacGyver, 4. sezona, 13. del ameriške naniz. Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Mladi zdravniki, 1. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke E+ E+ Sekstra E+ Zvezdniški nasvet E+ Nebuloza Akcija: Posebna enota, ameriški film ^ Zvezdna vrata, 3. sezona, 7. del ameriške naniz. Seinfeld, 4. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 1. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke E+, ponovitev 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 0730 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 444. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 71. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 Urška šov, ponovitev 15.05 Govorica angelov, ameriška drama, 1998 16.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 445. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 72. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 4. del hrvaške serije 20.35 To je Bush, 1. del ameriške serije 21.00 Sanje sveta, 9. del italijanske mini serije 21,35 Ljubezenske prevare, 3. del ameriške resničnostne serije 22.25 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.25 Barabe in princese, 4. del hrvaške serije 00,00 To je Bush, 1. del ameriške serije 00,30 Sanje sveta, 9, del italijanske mini serije 01.05 Ljubezenske prevare, 3. del ameriške resničnostne serije 01.55 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej TevePika BE 6.00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Toftalka, ekranizirani butik ND, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, nega aknaste kože, pon 11.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 12.00 To morate vedeti! stavbarstvo, Tondach, pon 13.00 Kulturne drobtinice, spoznajte založbo Nova revija, 2 del, pon 13.30 Zeleni vodnik 14.00 TV Prodaja 14.30 Prvo odprto državno prvenstvo navijaških, pom plesnih in akrobatskih skupin 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, lebdenje v komorah, pon 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO jUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MIŠKA SMETIŠKA: ČA|NIK, RISANKA 9.10 ZLATKO ZAKLADKO: GLEJTE MEDVEDA 9.20 KNJIGA MENE BRIGA-PHILIPPE VAN PARIJS: i BREZPLAČNO KOSILO ZA VSE? 9.40 MLADI VIRTUOZI: ORGLAVKA VERONIKA ROŠER IN GODALNI ORKESTER GŠ FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE (VPS 09.40) 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 IZGUBLJENI IZUMI, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/4 11,00 SPET DOMA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NEKAJ MINUTZA DOMAČO GLASBO 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 14.25 GOSPODAR DUHOV, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.10) 15.40 JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 23/26 (VPS 15.45) 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 MED HRIBI KAČJIH GLAV, DOKUMENTARNA ODDAIA (VPS 17.30) 18.15 TURISTKA (VPS 18.20) 18.35 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 TRIJE AGENTJE, RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: PRED VIHARJEM, ŠVEDSKI FILM v (VPS 20.00) 21.40 ODPETI PESNIKI (VPS 21.40) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 2155 SVETO IN SVET: NASILJE NAD MLADOSTNIKI (VPS 22.55) 0.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.00 MED HRIBI KAČJIH GLAV, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 2.10 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 10.00 11.00 11.30 HIS 1430 15.25; 15 25 16.15 17.20 17.50 19.00 21.45 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.05) TEDENSKI IZBOR VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 5/50 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 20, ZADNJI DEL, PON. (VPS 19.00) ^ DP V KOŠARKI (M), DRUGA TEKMA FINALA KONČNICE, PRENOS (VPS 19.55) PRED KOLESARSKO DIRKO PO SLOVENIJI, REPORTAŽA (VPS 21.45) • 22.00 SLOVENSKA ]AZZ SCENA: BIG BAND RTV 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 1S.OO Prava ljubezen, 51. del venezuelske nad. 22.55 SLOVENIjA IN IGOR LUMPERT (VPS 22.00) KOVINAR MIMI, ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 22.55) 19.55 20.00 21.00 Plemeniti komentar Ena na ena, pogovorna oddaja Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška 20.00 21.00 21.30 TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - DR. MATEVŽ KOS: Ml SE 15.55 16.55 17.55 Srčna dama, 79. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 53. del venezuelske nad. 24UR ■ vreme 0.40 INFOKANAL resničnostna serija VRNEMO ZVEČER (VPS 21.30) 18.00 Pet skrivnosti, 82. del mehiške nadaljevanke 21.50 Hotel poldruga zvezdica, 12. del angleške serije 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 19.00 24UR 1 A ▲ 21.55 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.50 GLASBENI VEČER 20.00 Trenja Kar ial A A 22.50 Modri angeli, akcijski, kriminalka, drama, triler 22.50 AVDO IN MEIRA SMAILOVIČ: METAMORFOZE 21.30 Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 19. del 00.50 Ena na ena, pogovorna oddaja 23.00 (VPS 22.50) KARMEN PEČAR IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, A. DVORAK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU (VPS 23.00) ameriške nanizanke 01.50 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.25 XXL premiere Avtopsija: Glasovi z one strani, dokumentarna oddaja 9.20 9.25 TV prodaja Triki jamieja Oliverja, pon. angleike oddaje MacGyver, 4. sezona, ponovitev 13. dela 02.40 22.30 9,55 03.10 Modri angeli, akcijski, kriminalka, drama, triler 2350 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN 23.30 Enkrat vse mine, ameriški film 10.45 12.45 ameriške nanizanke (2002) ALEKSANDER RUDIN - B. BARTOK, 1.10 24UR, ponovitev E+, ponovitev TV prodaja Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja Mladi in nemirni, 4. sezona, 162. del am. nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, 57. del ameriške nad. TV prodaja MacGyver, 4. sezona, 14. del ameriške naniz. Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke Mladi zdravniki, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke E+ 0.30 1.25 2.20 2.45 S. PROKOFJEV (VPS 23.40) r\MC\/MIV l/DCMC МЛГМСТ ČDADT DOM Z10 NoCna panorama 13.15 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 TevePika jt UINcVINIK, VKtMt, MAuNtl, jrUKI, rUlN. TEDNIK, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) INFOKANAL Prva TV SiĐS 6.00 Tv Prodaja 6.30 7.00 Rad igram nogomet, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja Slovenija 2 05.30 0615 TV prodaja The Best Off 8.00 8.30 9.00 9.30 Slo motion, pon 0630 07.00 07.15 07.30 TV prodaja 17.30 18.00 Tv Prodaja Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon 6.30 10.00 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL Tri v vrsto Spomin Yu-Gi-Oh, risana serija 18.10 E+ Pod lupo E+ Najemi me 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljenčkih, pon 11.30 TV PRODAJA 08.00 Tri v vrsto 18.50 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, lebdenje v 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 08.15 Spomin 19.50 E+ Pojezija komorah, pon 15.00 TV PRODAJA 08.30 TV prodaja 20.00 Ekstra magazin ^ 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja 15.35 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 09.00 Spomin 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, 10. del o kmetijstvu, pon 14/22, PONOVITEV 09.20 Tri v vrsto dokumentarne nanizanke 12.00 Vsak otrok je nekaj posebnega, pon 15,55 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR 09,35 Yu-Gi-Oh, risana serija 21.40 22.35 Zvezdna vrata, 3. sezona, 8. del ameriške naniz. Seinfeld, 4. sezona, 24. del ameriške 13.00 14.00 Naša mala klinika, POP TV Izrazna moč las 2005, SFŠLO, pon 16.20 (VPS 15.55) SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE MONE LIZE, 10.00 10.25 TV prodaja Sto izložb, sto strasti, 446. del italijanske humoristične nanizanke 14.15 Tv prodaja ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PON. telenovele 23.05 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 8. del ameriške 14.30 Glasbeni mozaik 17.20 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAPE, 11.00 Čarovnije, 73. del italijanske serije humoristićne nanizanke 15.15 Prvo odprto državno prvenstvo navijaških, pom PONOVITEV 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 23.35 Caroline v velemestu, 1. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke plesnih in akrobatskih skupin 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) iz« TV prodaja 16.45 V družbi s Termami Radenci, prvič 13.15 Tri v vrsto 0.05 E+, ponovitev 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino 19.00 UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 8/17, 1330 13.40 Spomin TV prodaja 17.30 PONOVITEV (VPS 19.00) Pop TV «J» Г * e^rvr—« 18.00 18.30 19.00 in sedanjostjo, 2 del, prvič Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, prvič Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 20.00 20.30 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA (VPS 20.00) VOKAL XTRAVAGANZZA: PERPETUUM |AZZILE IN THE REAL SIX.PACK (VPS 20.30) MATI, IZRAELSKA DRAMA (VPS 21.55) 14.05 Pilil 16.40 Ena na ena, ponovitev Modri angeli, akcijski, kriminalka, drama, triler (2002) Slovenska glasbena lestvica, pon Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 6.55 24UR, ponovitev 20.00 ABCD, svet avtomobilizma 21.50 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 7. dela 20.30 Sijaj 22.40 VRTNICE, TRNJE IN SANJE, RUSKA DRAMA (VPS 22.50) 17.35 Sto izložb, sto strasti, 447. det italijanske ameriške nanizanke 21.00 Živeti zdravo, Algea ugodno vpliva na skladen telenovele 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 80. dela mehiške nad. razvoj otrok, prvič 23.40 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV SATIRIKON, ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.50) ^ 18.05 Čarovnije, 74. del italijanske serije 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 51. dela 21.30 24 UR, informat. oddaja 0,25 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja venezuelske nadaljevanke 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 19.55 Plemeniti komentar 10.30 TV prodaja 23.00 Preverjeno POP TV 3.00 6.00 KOŠARKA NBA - PRVA TEKMA FINALA 20.00 Alo, alo, 12. del angleške serije 11.00 11.50 Srčna dama, ponovitev 77. dela mehiške nad. Prava ljubezen, pon. 49. dela venezuelske nad. 00.00 Prvo odprto državno prvenstvo navijaških, pom plesnih in akrobatskih skupin Tv Prodaja KONČNICE, PRENOS (VPS 03.00) INFOKANAL 20.35 21,05 Vikarka iz Dibleya, 1. del angleške serije Černi gad, 1. del angleške serije 12,45 13.40 14.10 Preverjeno, ponovitev TV prodaja Sedma nebesa, 6. sezona, 8. del ameriške naniz. 01.30 )2.00 21.35 22.10 22.40 Hotel poldruga zvezdica, 1. del angleške serije kanal A A Gospod Bean, 12. del angleške serije Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 15.00 15.55 16.55 17.55 Prava ljubezen, 50. del venezuelske nad. Srčna dama, 78. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 52. del venezuelske nad. 24UR - vreme :etrtek, 23.30 Alo, alo, 12. del angleške serije C 00.05 00.3S 01.05 Vikarka iz Dibleya, 1. del angleške serije Černi gad, 1. del angleške serije Hotel poldruga zvezdica, 1. del angleške serije ■МШНШНВМ '.00 9.05 TV prodaja Triki Jamieja Oliverja, pon. angleike oddaje 18.00 Pet skrivnosti, 81. del mehiške nadaljevanke 9.6.2005 9.35 MacGyver, 4. sezona, ponovitev 14. dela 01.40 Gospod Bean, 12. del angleške serije 19.00 24UR ameriške nanizanke 02.10 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 20.00 TV kriminalka: Umor v Greenwichu, am. film 10,25 E+, ponovitev 21.40 22.35 22.40 23.35 1.15 Hitri Edi, 4. del angleško ameriške nanizanke XXL premiere Alias, 2. sezona, 13. del ameriške nanizanke Slovenija 1 [ 12.25 12.55 13.50 TV prodaja Jamie Oliver v kuhinji, angleška oddaja Mladi in nemirni, 4. sezona, 163. del ameriške TevePika Načrt za umor, ameriški film 24UR, ponovitev 6.20 TEDENSKI IZBOR 14.45 nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 58. del ameriške 6.00 6.30 Tv Prodaja Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 2 del, pon 2.15 Nočna panorama 6.20 6.30 7.00 KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) nadaljevanke Prva TV Q И0 15.35 16.05 TV prodaja MacGyver, 4. sezona, 15. del ameriške 7.00 730 8.00 Vodič po podjetništvu, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Sijaj, pon 7.05 8.00 DOBRO IUTRO РОВОГН A nanizanke 05.30 TV prodaja б'о5 runuviLH DOBRO IUTRO 17,00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 14. del ameriške humoristicne nanizanke 8.30 9.00 Tv prodaja Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 06.15 The Best Off 9.00 PUKUULA (VPS UV.0U) 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 17. del ameriške 9.30 Rad igram nogomet, pon 06.30 TV prodaja Tri v vrsto 9.05 TEDENSKI IZBOR humoristicne nanizanke 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon jana, oddaja o sončni strani življenja, lebdenje v komorah, pon 07.00 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 18.00 E+ 11.00 07,15 Spomin 9.50 10.25 11.15 11.40 ODDAIA ZA OTROKE 18.10 E+ Obisk 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija ruu WKUMCIUM IZZIVI SVETO IN SVET: 18.50 E+ Parada plesa z Barbro DrnaC 11.30 V harmoniji z naravo, pon 08.00 Tri v vrsto 19.50 E+ Večerja z zvezdo 12.00 Avto šok, pon 08.15 Spomin 20.00 KrimiC: Pogled od blizu, ameriški film 12.30 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon ŠKL, šolska košarkarska liga 08.30 09.00 TV prodaja Spomin 13.00 NASILIE NAD MLADOSTNIKI POROCILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR INTERVJU 21.40 22.40 Ljubezen v laseh, 2. sezona, 2. del angleške nad. SreCa, 3. del angleške humoristicne nanizanke 09.20 09.35 Tri v vrsto Yu-Gi-Oh, risana serija 13.25 13.25 23.20 23.50 Navigator, ponovitev Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 14.00 15.00 Preverjeno POP TV Prvo odprto državno prvenstvo navijaških, 10.00 TV prodaja 14.15 OPUS 0.35 E+, ponovitev pom plesnih in akrobatskih skupin Vodič po podjetništvu, pon 10.25 Sto izložb, sto strasti, 445. del italijanske 14.40 15.00 15.05 1540 ODPETI PESNIKI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAPE (VPS 15.10) CEDRIK, RISANA NANIZ., 23/52 (VPS 15.45) ■■S 1630 Ш telenovele Čarovnije, 72. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Pop TV PCP r nürsni 17.(0 To morate vedeti! KD Prvi izbor, pon 17.30 18.00 Navigator, prvič Zrela leta z Melanijo Šter, prvič TV prodaja 15.50 RISANKA 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo Klepet z jasnovidko Maručo, pon Živeti zdravo, Algea ugodno vpliva na skladen razvoj otrok, pon 13.15 Tri v vrsto 15.55 PRVIČ NA MORjU, 6.55 24UR, ponovitev 19.00 13.30 13.50 Spomin TV prodaja KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 15.55) 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 19.30 14.10 14.45 15.50 Barabe in princese, 4. del hrvaške serije Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej Ljubezenske prevare, 4. del ameriške 16.10 17.00 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.10) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 8.45 9.40 Pet skrivnosti, ponovitev 81. dela mehiške nad. Zastavljeno srce, ponovitev 52. dela venezuelske nadaljevanke 20.00 20.30 21.00 To morate vedeti, kontaktna oddaja Eko dogodek v Tivoliju s Slopakom, prvič A TO jE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, resničnostne serije 17.30 GEOMETRIJSKE BASNI, RISANA NANIZ. (VPS 17.25) 10.30 TV prodaja prvič 16.45 To je Bush, 1. del ameriške serije 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.30) 11.00 SrCna dama, ponovitev 78. dela mehiške nad. HI 24 UR, informat. oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.20 DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) 11.50 Prava ljubezen, pon. 50. dela venezuelske nad. 2230 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 17.35 Sto izložb, sto strasti, 446. del italijanske 18.40 MOJSTER MIHA, RISANKA (VPS 18.40) 1245 Hitri Edi, ponovitev 4. dela angleSko-am. naniz. 23.00 Ekstra magazin telenovele 18.55 VREME (VPS 18.55) 13.40 TV prodaja 00.00 Tv prodaja 18.05 Čarovnije, 73. del italijanske serije 19.00 DNEVNIK 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 9. del am. nanizanke 00.30 Glasbeni mozaik Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08Л0, Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12,05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 12.50 Iz žitnice slovenstva 13,00 13.00 Glasbena voščila 13.30 15.00 INFO oddaja 14.00 15.30 Osmrtnice, obvestila 14,05 15.45 Koledar prireditev 14.15 15.50 Pričevalci vere 14.30 16.00 Mali oglasi 15.00 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 18.00 Poročila, Vaia pesem 15.45 18.15 Nas gost 15.50 19.30 Poročila 17.00 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 18.00 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 20.30 Radijska molitev 19.00 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 21.15 Svetniški kandidati - škof Vovk 19.30 Ponovitve: 19.45 22.00 Za življenje 20.00 23.00 Obala neznanega 20.20 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 04.40 Radio Vatikan 21.30 22.00 k iedelja h 23.00 24.00 05.00 Z molitvijo v nov dan 04.40 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 1 06.00 Pričevalci vere 1 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 05.00 06.35 Kličemo 113 05.10 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 05.30 besede z razlago) 05.45 07.00 Zvonjenje 06.00 07.15 Iz žitnice slovenstva 06.20 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, 06.30 obvestila 06.35 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 06.45 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 07.00 09.00 Prenos sv. Maše 07.15 10.00 Oznanila 07.30 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 08.00 11.15 Kmetijska oddaja 08.10 12.00 Zvonjenje 08,30 12.05 Besede Matere Terezije 08.45 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 09.00 12.30 Glasbena voščila 09.15 15.00 INFO oddaja 10.00 15.30 Osmrtnice, obvestila 11.00 15.45 Koledar prireditev 12.00 15.50 Pričevalci vere 12.05 16.00 Glasbena voščila 12.15 17.00 Slovencem po svetu in domovini 1130 18.30 Sakralna glasba 1230 19.30 Poročila 13.00 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 13.30 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.00 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 14.05 21.30 Radijski roman 14.15 Ponovitve: 14.30 22.00 Naš gost 15.00 23.00 Graditelji 15.30 23.45 Svetniški kandidati 15.45 Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno Poročila, Vaša pesem Glasovanje za Vašo pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan torek ponedeljek sobota 12.00 12.05 12.15 12.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, Vaša pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.00 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 12.50 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Kratka kateheza Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Predstavljamo vam Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) Mozaik dneva Sončna pesem Ponovitve: Ponedeljekova 17. Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan »reda Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vasa pesem 12 00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 1530 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 2100 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan c :etrtek 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 0700 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.1S Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14,45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 2100 Karavana prijateljstva II. HH i Ponovitve: 23,00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 : Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Kot vse kaže, bomo tudi v nogometu doživeli delno spravo, in sicer pod pokroviteljstvom Unicefa, ki je pač prevzel vlogo dobrotnika. Ko se je že zdelo, da bodo zlati fantje odšli skregani, se je vendarle zgodilo. Če ne zaradi sebe, so morali to storiti zaradi navijačev, ki ne bodo nikdar več tako enotni kot v letih "slovenske pravljice". Mitološka tekma Spomin na najlepše obdobje slovenskega nogometa je omadeževan, poslovilna tekma v polni postavi pa bi madež vsaj malo očistila. Očitno se je Za-hovič zares potrudil, da bi se zdrahe na relaciji med Šmarno goro in Pohorjem vsaj za nekaj časa umaknile nacionalnemu interesu, ki je pri nas, kadar gre za nogomet, zelo vprašljiv. Seveda brez Katanca ta poslovilna tekma ne bi imela smisla, zato je morala biti kampanja za dogodek do konca premišljena. Seveda ni bilo dvoma o tem, da mora biti tekma v prestolnici, na našem spominskem stadionu, ki je tudi opomin na igno-ranco lokalne in državne politike. Bežigrad je danes samo še razvalina, na kateri v prihodnje ne bo več nogometa, ki tudi drugače počasi izginja iz Ljubljane. Nič nimam proti Celju kot eni od alternativ za igranje reprezentančnih tekem, ne pa kot edini. V vseh normalnih državah se reprezentančne tekme igrajo skoraj izključno v glavnem mestu, le izjemoma tudi kje drugje, kar za nas seveda ne velja. Mar lahko iz tega sklepamo, da smo nogometno zaostala država, v kateri so v ospredju drugi športi? Če je tako, potem je čas, da se jasno in glasno pove, kateri so ti športi, ne pa da se po načelu uravnilovke podpirajo vsi povprek. Rezultat tega bi bila lahko povprečnost, ne pa vrhun-skost. Seveda govorim prav o ko- lektivnih športih na čelu z nogometom, košarko in rokometom. Povsod pač ne bomo evropski prvaki, pa če si to še tako želimo. Namesto da bi se vsaj kje bojevali za najvišja mesta, bomo na koncu povsod povprečni. Tega pa si nihče, ki ima resnično rad šport, ne želi. Če ima tradicija kaj pri vsem tem, potem bi morala biti nogomet in košarka zaščitena, ne pa da sta prepuščena sama sebi. Toda dovolj o stvareh, ki jih morajo urejati za to poklicani. Pojdimo raje na Otok, kjer je nogomet še enkrat zasenčil vse. Nihče več ne dvomi, da je bila zmaga Liverpool mitološka. Navijačem Milana nikdar ne bo povsem jasno, kako so lahko njihovi PSV, ki jih je nadigral v polfina-lu, a je bila sreča na strani Italijanov. Seveda s tem ne zmanjšujem vrednosti "rossonerov", ki so kljub vsemu najmočnejši nogometni kolektiv na svetu. Toda igrati na dveh frontah hkrati je zares težko, pri čemer moramo vedeti, da je bil Milan do konca v igri za naslov italijanskega prvaka. Po drugi strani je bil Liverpool osredinjen na peti naslov evropskih klubskih prvakov. Kako posebna in nepredvidljiva je bila ta tekma, pove tudi to, da jo je odločil vratar Dudek, ki so se ga pri Liver-poolu rešili že pred finalom. Poljak nepreklicno odhaja iz kluba, z njim pa tudi Baroš in še kdo iz šampionske postave. Nihče več ne dvomi, da je bila zmaga Liverpoola mitološka. Navijačem Milana nikdar ne bo povsem jasno, kako so lahko njihovi ljubljenci prejeli tri zadetke v nekaj več kot petih minutah. Tudi igralci še dolgo ne bodo pozabili prizorov iz Carigrada, ki jih bodo zaznamovali za celo življenje. ljubljenci prejeli tri zadetke v nekaj več kot petih minutah. Tudi igralci še dolgo ne bodo pozabili prizorov iz Carigrada, ki jih bodo zaznamovali za vse življenje. Vse, kar je bilo pred tem, se lahko skrije pred veličastnim razpletom letošnjega finala. Celo prekaljeni Maldini, ki ima že nekaj naslovov prvaka, je bil vidno pretresen ob takšnem razpletu. Nič čudnega, če so nekateri omenjali usodo, ki jim tokrat ni bila naklonjena. Očitno so svoj kredit porabili že proti Hvala bogu za navdih, bi lahko dejali ob simultanki Dudeka, ki je spravil ob živce najboljše napadalce Milana. To je bil gotovo najslajši labodji spev v nogometni zgodovini. Naj bo tako ali drugače, hrane za različne teorije še dolgo ne bo zmanjkalo. Nogomet je še enkrat dokazal, da je najpomembnejša postranska stvar na svetu. Čas je, da se tega zavejo tudi naši politiki in športni funkcionarji, sicer bomo vsi skupaj končali v peti ligi - brez podmladka in perspektive. sovraštvo, ki že nevarno prehaja v tradicionalno folkloro. Brez obveznega opičjega zmerjanja temnopoltih igralcev očitno ne gre več. Rasis-tično-nacistični vzorci navijanja naj bi šli v prid dvigovanja morale svojih in strmoglavljenja nasprotnikov. Skrajno desno in levo usmerjene navijaške skupine ne navijajo samo iz športnih vzgibov, temveč predvsem iz političnih. To se najlepše kaže v navijaškem izrazju, ki je prepolno dnevnopolitičnih gesel. Šport je tu že davno izpadel iz konteksta, ki ga tako ali drugače podpirajo politični botri. Le-ti dajejo "ultrasom" (navijaškim skrajnežem) denar in podporo za rekvizite, prevoze in hujskašt-vo. Z njimi se očitno izplača mani- Leta 1978 se je zgodilo troje. Umrl je papež, Juventus je postal italijanski prvak, Liverpool pa evropski. 27 let pozneje se je zgodovina ponovila. Liverpoolu je namreč v istan-bulskem finalu uspelo čudežno nadomestiti razliko treh zadetkov. Nogomet se je še enkrat izkazal kot igra strasti! Potem sta prišla na vrsto podaljška in enajstmetrovke, kjer se po mnenju nekdanjega slovenskega selektorja Zdenka Verdenika tehnični problem vselej prelevi v psihološkega. "Šest minut norosti" v drugem polčasu (od 54. do 60. minute) je Ancelottijevo moštvo pokopalo. Šele tedaj so izbruhnila znana liverpoolska čustva (žar, bojevi-tost, agresivnost, motivacija, tek do zadnjega atoma moči), ki navadno vzplamtijo že ob prvih taktih navijaške himne rdečih You'll never walk alone. Le-to Liverpoolovi navijači prepevajo že vse od muzikala Carousel in skupine Gerry and the Peacemakers iz 60. let prejšnjega stoletja. Tudi v tokratni nepozabni istanbulski noči rdeči nikakor niso bili osamljeni. Na stadionu Atatürk jih je namreč spremljalo kar 46.000 najzvestejših privržencev. Liverpool petič Gerrard, Šmicer in Xabi Alonso so pripeljali rdeče do izenačenja, naprej pa sta jih reševala znana borbenost in nestanovitni poljski vratar Jerzy Dudek, ki je najprej Šev-čenku "snel" neubranljivo zaključno žogo, pri kasnejših enajstmetrovkah pa je Milaneze s pravo ma-zurko na golovi črti popolnoma razorožil. Najpopularnejši in naj-lucidnejši "Beatle" Steven Gerrard je naposled smel dvigniti zmagovalni pokal, ki je tako že petič pristal v Liverpoolovi vitrini. Kapetan Gerrard, ki je bil ob zadnjem Liverpo- olovem zmagoslavju leta 1984 star komaj tri leta, seje zdaj za vselej pridružil največjim legendam Iduba: Kevinu Keeganu, lanu Rushu in Kennyju Dalglishu. Prav slednja sta bila na čelu zadnjega osvajalnega pohoda rdečih v začetku 80. let. Počaščen in ovenčan Steven Gerrard zdaj najbrž ne bi smel razmišljati o slovesu z Anfielda, pa čeprav ga vabita razvpita Chelsea in Real Madrid. Dvoboj dveh do konca discipliniranih ekip s poudarjeno obrambno taktiko je torej šel v korist Beni-tezovega pragmatičnega nogometa. 45-letni španski strateg Rafael Be-nitez je s tem uspehom ponovil dosežek najbolje plačanega trenerja na svetu Joseja Mourinha, ki je s Portom v dveh letih osvojil tako pokal UEFA kakor tudi ligo prvakov. Benitez je bil lani prvak z Valencio. Navijaški rasizem Naj strnemo: letošnjo evropsko nogometno sezono sta zaznamovala Liverpool in rasizem. Rasizem?! Rasizem ima sicer ekonomske korenine, a zdi se, da se je po evropskih nogometnih tribunah razpaslo čisto pulirati, saj vsakokrat (prek njih) nagovarjajo veliko množico ljudi. Barva kože pred kakovostjo Na evropskih stadionih se je torej akuten problem alkoholizma, ki še zdaleč ni rešen, prenesel na rasistično ideologijo. Stadione so preplavili rasizem, antisemitizem in kseno-fobija. V Franciji je trideset navijačev napadlo in rasistično žalilo temnopolta nogometaša Pascala Chim-bondaja in Francka Matingouja, potem ko je Bastia doma s 3:0 izgubila proti St. Etiennu. Prvoligaš PSG ima denimo del tribune, kjer so zaželeni le belopolti. Tudi desničarski politik Le Pen je mnenja, da bi morala biti francoska reprezentanca izključno francoska, brez "tujkov", ki ne znajo peti marseljeze. Z njim se potihoma strinja tudi polovica Francozov, ki se očitno ne zavedajo, da brez tujcev ne bi postali najboljša reprezentanca na svetu. Arsene Wenger, francoski trener londonskega Arsenala, je bil denimo eden izmed tvorcev francoske- Zlatko Zahovič je eden številnih tvorcev slovenske nogometne pravljice, katerih korenine so v nekdanjih jugoslovanskih republikah. A Slovenci nismo od muh: dokler izidov še ni bilo, so njegov pri-mek pisali Zahović, kasneje pa Zahović. ga nogometnega manifesta, ki je za-povedal čim večjo vključitev vseh razpoložljivih sil, kar jih Francija s svojimi nekdanjimi kolonijami premore. Francosko državno prvenstvo je od tedaj postalo domala temnopolto. Uvoz mladeničev iz Afrike in s Ka- ribov je bil izjemen, s pomočjo odličnih trenerjev pa so svoje prirojene sposobnosti lahko še nadgradili. In francoska reprezentanca je ob koncu 90. postala najboljša. Izjemna selekcija pa je očitno vzpodbudila rasizem, ki izhaja iz manjvrednostnega kompleksa belcev. O tem je govoril tudi Ivica Osim, ko je označeval vzrok rasističnega obnašanja navijačev na območju nekdanjejugoslavije, Balkana in Vzhodne Evrope, nevajenih takšnih in tolikšnih kulturnih sprememb, do kakršnih je ob vsej liberalizaciji prišlo v Zahodni Evropi. Zdi se, da navijači po Vzhodni Evropi, med katere prištevamo tudi Slovence, doživijo pravi kulturni šok, ko njihovo ekipo v poraz pošiljajo temnopolti nasprotniki. In začne se rasizem ... Češko Sparto Evropska nogometna zveza denarno kaznuje zaradi žaljivk, upeijenih proti francoskemu Lyonu, ruski navijači so v zadnjem času nasploh precej obriti, Slovaki in Makedonci pa so primitivno ozmerjali angleške temnopolte ase Campbella, Colea in druge. Na Hrvaškem je nogometna tekma medtem postala poligon za zdravljenje kompleksov. Glavno zdravilo je znova rasizem. Špansko-italijanska kriza Ne vemo natančno, kaj so jim Angleži tako slabega naredili, a tudi Spanci jim niso ostali dolžni. Najprej so jih po opičje pozdravili, potem pa Dolgoletni steber francoske obrambe je rojen v Acri, glavnem mestu Gane. Skoraj polovici Francozov gre to močno v nos. je španski selektor Aragones rasistično ohrabril svojega varovanca iz Arsenate Reyesa: "Boljši si kot tale črnuh Henry!" Španija je očitno v nekakšni rasistični krizi, saj je prvi strelec lige Ka-merunec Eto'o zdaj že redno ozmerjan, Bayerjevega Roquea Juniorja pa so namesto z opičjim hrzanjem pozdravili z nacističnim salutiranjem, za kar je bil Real Madrid kaznovan s 13.000 dolarjev kazni. Tudi italijanski primer ni nedolžen ... Italijanski notranji minister Pisanu je namreč zagrozil, da bo zaprl stadione in prisilil klube igrati pred praznimi tribunami, če se bo še kdaj ponovila sramota s tekme v Rimu med desničarskim La-ziem in levičarskim Livornom. Navijači Lazia so navijače Livorna izzivali s kljukastimi križi, Mussolinijevimi slikami in napisom "Rim je fašističen", gostje pa so jim vračali s srpom in kladivom na rdeči zastavi. Napisi v čast Mussoliniju in kljukasti križi niso sicer nič neobičajnega na tribuni navijačev Lazia, ki je bil nekoč klub skrajno desnega dela glavnega mesta. Časi se spreminjajo, Lazio iz leta v leto pa- da po lestvici, bil je že tik pred bankrotom, rasistični vzkliki s tribun pa so čedalje glasnejši. Precej olja na ogenj so prilik tudi zadnje deželne volitve, na katerih je leva sredina z guverner-skega položaja spodrinila posodobljenega fašista Storaceja. Že pred volitvami je bil denarno kaznovan tudi zvezdnik Lazia Di Canio, ker se je na tekmi z Romo po golu postavil strumno in dvignil roko v rimski pozdrav, kije v Italiji prepovedan. Italijanski komentatorji upeijajo prst predvsem v politike, ki znajo s tovrstnimi skrajneži vselej zelo vešče manipulirati. Tudi pri glavi nekaj smrdi Najbolj znan nizozemski klub Ajax so ustanovili Judje. Nasprotniki se navadno nad njim izživljajo z glasnim sikanjem, s katerim želijo ponazoriti zvok plinskih celic. Nizozemska, ena najliberalnejših držav, ima kljub vsemu precejšnje težave z rasizmom. Protirasistični borec Powar pravi, da so se v Evropi razširile samo enostranske debate, ki ne povezujejo, temveč razdvajajo. Za primer je navedel smrt nizozemskega režiserja Thea Van Gogha, ki so ga ubili maroški priseljenci. Zatem se je pojavil maščevalni val skrunjenja mošej, nerazčiščena razprava pa se je seveda naselila tudi na nogometne tribune. Pred nedavnim je priznani nizozemski nogometni sodnik Temmink pretrgal li-gaško tekmo v Haagu, ker so ga histerični skrajneži obsuli s tisočerimi žaljivkami: "Temmink, Hamasova vlačuga, v plinsko celico z njim!"! Predsednik FIFA Sepp Blatter se je ostro uprl navijaškemu početju, ki očrnjuje nogomet: "V športu ne sme biti prostora za rasizem in diskriminacijo! Nogomet mora biti orodje za graditev mostov in vzgojo k strpnosti!" Nekateri drugi pa vidijo srž problema prav pri FIFA, saj se je zdajšnja vodilna struktura na oblast pririnila s podkupovanjem. Italijanska La Re-pubblica je ostro kritizirala Blatterje-vo izvolitev, potem ko temnopolti protikandidat Hayatou ni imel nikakršnih možnosti: "Svetovni nogomet ni prijazen do temnopoltih, pač pa do korupcije!" Lovro Kastelic Räikkönenova smola - Na sedmi dirki letošnjega svetovnega prvenstva formule 1 je v Nürburgrin-gu zmagal Španec Fernando Alonso, drugi je bil domačin Nick Heidfeld, tretji pa Brazilec Rubens Barrichello. Pri tokratni zma- Je prelomljeni nosilec Räikkönenovega kolesa že • . odločil letošnje prvenstvo? gi, ki bi lahko bila ze prelomna v letošnjem boju za naslov nilo, da je zanj dirke konec. Alon-svetovnega prvaka, je imel Alonso su, ki je večino tekme vozil na pravzaprav veliko srečo, saj je nje- drugem mestu, je tako ostalo le, govemu glavnemu tekmecu Kimi- da se kot zmagovalec pripelje sko-ju Räikkönenu, ki je vodil skozi ve- zi cilj. Ferrariju je šlo tokrat ne-čino dirke, krog pred koncem zara- koliko bolje kot na prejšnji dirki, di dotrajanosti materiala odneslo Barrichello je na koncu zasedel sprednje desno kolo, kar je pome- tretje, Schumacher pa peto mesto. na kratko Real BO NAKUPOVAL cev na voljo kar 120 milijonov ev- Najtrofejnejši španski nogomet- rov. S takšnim zneskom po pisanju ni klub Real iz Madrida bo po dveh časnika razpolagata le še londonski sezonah brez osvojene lovorike po- FC Chelsea z ruskim milijarderjem leti iskal primerne okrepitve za no- Romanom Abramovičem in AC ve zmage. Kot je pretekli teden po- Milan s Silviom Berlusconijem. ročalo špansko časopisje, ima klub Prvi novinec, ki naj bi ga kupil Reiz prestolnice za nakup novih igral- al, naj bi bil mladi brazilski zvezdnik Robinho iz FC Santosa, na spisku želja pa so tudi Portugalec Cristiano Ronaldo (Manchester United), Anglež Steven Ger-rard (FC Liverpool), Brazilec Emerson (Juventus Torino) ter Španca Sergio Ramos (FC Sevilla) Kdor ima, pač ima. Na sliki vodstvo Reala in Joaquin (Betis Sevilla). svojo uigrano spremljevalno skupino vsem navzočim ponudila siner-gijo zvoka, luči in videovizualizacij, s katerimi jih je popeljala na popotovanje skozi čas in človeško psiho, ki jo v današnjem času napadajo-zunanji hekerji. Njene nove avtorske skladbe so se uspešno dopolnjevale s starejšimi uspešnicami z Lošićev koncert vendarle bo Kot kaže, imajo glasbeniki, ki prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije, v zadnjem času kar nekaj težav z delovnimi vizumi. Tako se je morala razvpita srbska pevka Svetlana Raž-natovič-Ceca, potem ko je že prispela v Slovenijo, na brniškem letališču obrniti in se vrniti v Beograd po veljavni vizum. Koncert, napovedan za 23. maj,pa je zaradi težavzvizumom moral odpovedati tudi znani sarajevski pevec Saša Lošič. Kljub temu se njegovim oboževalcem ni treba bati, da bodo ostali brez koncerta, saj je pevec težave medtem že uredil, koncert Dejavna Lara Baruca Po vrsti medijskih pojavljanj je Lara Baruca 6. maja le potešila radovednost vseh svojih fanov, ki so težko pričakovali novice o njenem prihajajočem projektu, in jim na skoraj dveurnem koncertu v KD Trzin predstavila skladbe s prihajajočega albuma Mindhacker. Lara je s njenih plošč Beenarni sistem in Kar ne piše, katerih nove različice so s prepletanjem živih inštrumentov in elektronske podlage sedaj mnogo bliže svežemu Larinemu zvoku in podobi, za katero je poskrbel znan oblikovalski tandem Nataša Peršuh in Zoran Garevski. S svojim dovršenim živim nastopom bo Lara zagotovo pogosta gostja letošnjih poletnih glasbenih dogodkov. pa prestavil na poznejši čas. Koncert bo 20. junija v Križankah, na njem pa bomo, tako obljublja organizator, v popolnosti doživeli razpoloženje, ki je nekoč vladalo na terasi znamenitega sarajevskega hotela Evropa. Joj Lolita Pred dobrim letom je 6 Pack Cukur s singlom Joj napovedal skorajšnji izid svojega drugega albuma, Jan Plestenjak pa je pred koncem lanskega leta s svojega sedmega albuma najprej predstavil pesem Lolita. Pred kratkim sta se od- sodelovanju povabil Jana, s katerim sta v živo odigrala spontani miks obeh skladb in naletela na presenečen, a zelo pozitiven odziv gledalcev. Zato se je Cukur s pomočjo produ-centa Saše Lušiča odločil posneti še studijsko različico pesmi, ki bo ob ponatisu Keramičarske lirike predstavljala svojevrsten 'bonus'. Joj Lolita bo verjetno tudi zadnji singel z ločila za nepričakovano sodelovanje, katerega plod je nadvse zanimiva kombina- cija Joj Lolita. 6 Pack je namreč za na- omenjenega še vedno aktualnega stop v televizijski oddaji NOD razmiš- albuma, saj Playa iz Veleja v krat-ljal o združitvi obeh uspešnic in zato k kem obljublja snemanje novega. Ribičičev olupek Kazenska ovadba zoper Mitjo Ribičiča je lahko v novinarstvu lep primer velike zgodbe, v kateri sta oba glavna informacijska medija na Slovenskem (TVS in PQP TV) padla na izpitu iz profesionalnosti. Pa ne zaradi senzacionalizma, tega zlahka pustim ob strani. Zaradi klofut, ki si jih je sama sebi najprej podelila nacionalka, potem pa je v silni želji po prepričljivosti neumnosti začenjala počenjati še POP TV. Torej. M(n)ožina je na TVS z ugotovitvami kriminalista Petra famnika začel veliko zgodbo. 60 let po koncu druge svetovne vojne je bila zoper Mitjo Ribičiča, znanega in vplivnega vojnega in povojnega politika, tisti čas odločilnega človeka v Ozni, podana prva kazenska ovadba za sum genocida. TVS je s tem začela svoj Dnevnik. Prav! Zadeva si tovrstno pozornost tudi zasluži. Drugi mediji so informacijo lahko le povzemali. Še sanjalo se jim ni. Toliko bolje za nacionalko. Možini je drugi dan uspelo iz arhiva že izbrskati izjave Alberta Svetine Ema, ki je Ribičiča že pred časom obremenil, slišali smo Zavadlava, kije govoril isto, in videli Ribičiča na Pučnikovi komisiji, ko je vse zanikal. Zgodba je torej šla svojo logično pot naprej. Potem pa pridejo na vrsto Odmevi. Vanj je voditelj Slavko Bobovnik povabil pravnika(!) dr. Zlatka Dežmana, ki je pravzaprav dejal, da kriminalist Jamnik nima pojma, saj je bil genocid vnesen v naš pravni red šele leta 1950, potem se je popravljal, da šele leta 1970, skratka, iz kriminalistov je naredil bedake, češ da so ovadbo zoper Ribičiča spisali po členu, ki takrat ni obstajal. Drugi dan je bil vrhovni tožilec Andrej Polak prisiljen Dežmana spomniti na haaške konvencije in na to, da Marten-sova klavzula velja ne glede na to, da ravnanje z vojaškimi in civilnimi osebami ni posebej urejeno. Dobro. Nacionalka je pač povabila napačnega gosta, to ji še lahko oprostimo. Težko pa ji oprostim, da je primazala klofuto še svojemu novinaiju Možini in kriminalistu Jamniku, ki mu je dal izjavo, saj sta se Bobovnik in Dežman v študiju družno strinjala, da tovrstna informacija na tak način ni bila za javnost, da bi bilo treba uporabiti začetnici, da so bile kršene pravice obtoženca itd. Oprostite, uredniki in novinarji v informativnem programu! Če vam že kdaj uspe veliki met, potem vsaj ne pljuvajte v lastno skledo. Če pa ste resno mislili z začetnicama M. R., potem prispevek ni sodil na začetek Dnevnika, ampak med črno kroniko na konec oddaje. Očitno na TVS levica ne ve več, kaj dela desnica, in obratno, ali pa program izrabljajo za svoje interne konflikte, kar je obžalovanja vredno. No, tisto, kjer sta si bila TVS in POP TV edina, pa je bilo skakljanje za politiki in iskanje izjav za vsako ceno. Oprostite, kaj pa naj politika reče? Kaj pa sme politika reči, sploh sme imeti kakšen komentar, če pravilno razumemo ločenost sodne in izvršne ter zakonodajne oblasti? Drži naj roke stran od pravosodja in tožilstva, to je vse. Ta neiz-obraženost novinarjev, ki jim je očitno edini kriterij pridobitev izjave nekega politika, je v primeru Ribičič presegla zdravo pamet. Med novinarji ene in druge medijske hiše ni bilo prav nobene razlike. Ne vem, zakaj se nihče ni spomnil recimo na predsednika Slovenske zaveze in ga povprašal, kaj misli. Zakaj nihče ni odšel do Spomenke Hribar, zakaj nihče ni poiskal Načeta Polajnarja, prvega predsednika parlamentarne komisije, ki se je ukvarjala s to problematiko, če že dr. Jožeta Pučnika ni več med živimi? Zakaj nihče ni poiskal zgodovinarke Jerce Vodušek, to je njena tema, pa še kakšnega zgodovinarja, ki se je ukvarjal z vojnimi in povojnimi dogodki? Zakaj nihče ni poklical Ljuba Sirca, obsojenega na Nagodetovem procesu, in ga vprašal, kaj si o vsem skupaj misli? Vse, kar se je iskalo, so bile izjave Janše, Bajuka, Bučarja, Ropa in Podobnika, ker so se pač tisti dan zbrali na posvetu pri predsedniku države. Žalostno za dve najvplivnejši medijski hiši! No, višek pa so dosegli v 24 urah, ko so Vladimirja Voduška prislonili na domofon Ribičičevega stanovanja nekje v centru Ljubljane in ga snemali, kako se po domofonu pogovarja z ženo Mitje Ribičiča; ta je novinaiju pojasnjevala, da izjave osumljenca ne bo dobil. In to je kar trajalo in trajalo. Tako smo izvedeli, da je Ribičič odšel počivat, da je star 86 let in da je bolan. In Vodušek je kar stal pred tistim domofonom... Da ne bo pomote, nikogar ne branim, nihče se mi ni zasmilil, sprašujem pa se, zdaj ko se očitno postopek zoper Ribičiča začenja, kako nizko se je pripravljena spustiti komercialna TV in kako dolgo bo TVS pred gledalci obračunavala s svojimi novinarji. Manična gledalka horosko Dvojčka (22. maj - 21. junij) Doživeli boste pravcato poplavo čustev in se boste morali premakniti na neko varnejšo pozicijo. Bodite odprti za novosti, sicer vas bo povozil čas. Ta konec tedna vas čaka precej napora, odpočiti se ne boste imeli časa. Rak (22. junij - 21. julij) Mislili boste na zdravje svojega najboljšega prijatelja oziroma prijateljice, predvsem zato ker se boste počutili krive. Naj vam bo čisto jasno, da tudi on oziroma ona nosi del odgovornosti. Sprostite se. Lev (22. julij - 21. avgust) Nekdo bi vam rad prijateljsko stresel roko in vas objel, vendar boste vztrajno držali roke v žepih. Veselje bo pogledati vašega malčka - tisti, ki ga seveda imate -, kako se postavlja zase. Posvetite mu čim več pozornosti. Devica (22. avgust - 21. september) Vsak naj položi svoje karte na mizo, premislite in potem se odločite, kaj boste naredili. Odločitev sicer ne bo lahka, vendar se bo trezen premislek zagotovo izplačal. V sredo in četrtek boste zaposleni čez glavo. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Ljudje, s katerimi boste delili ideje, se bodo izkazali za zaupanje vredne - polepšali vam bodo že tako lep teden. V petek se bodo razvile okoliščine, ki bodo ugodno vplivale na vaše ljubezensko življenje. Škorpijon (23. oktober - 21. november) V ponedeljek bodo v zraku spremembe, posebej kar zadeva delovno mesto. Izmenično boste dobre in slabe volje. Pomembno bo prepoznavati dobro in slabo, zato se pripravite in ohranite trezno glavo. Strelec (22. november - 20. december) Samo s prsti morate tleskniti in že tekajo okoli vas. Imate enkratno sposobnost ravnanja z ljudmi, ki vam nenehno samo strežejo. Vez med vami in vašimi prijatelji je čedalje tesnejša. V službi ne bo prevelikih zapletov. Kozorog (21. december - 19. januar) Počutili se boste počasne in utrujene, ker je bil konec tedna utrujajoč in težak. Toda vseeno je treba vstati in se odpraviti v službo ali v šolo. Bodite veseli, da vam gre tako dobro, kakor si sploh niste predstavljali. Vodnar (20. januar - 18. februar) Izvedbo svoje odločitve boste odlagali in odlagali, čeprav veste, da to nikakor ne bo dobro vplivalo na vaše posle. Nastopil je čas, da izvedete, kar ste obljubili. Konec tedna bo lep in sončen tudi za vas. Ribi (19. februar - 20. marec) Veste, da boste dobili, kar želite, če se boste držali scenarija. Pomislite na to, kaj utegnete pridobiti, in bodite potrpežljivi. Saj veste, da je disciplina tisti ključ, ki odpira marsikatera vrata. Vse bo, kot je treba. Oven (21. marec - 20. april) V ponedeljek bo nekdo pripravljen izvesti načrt, ki sta ga skupaj pripravila. Samo glejte, da ne bo komu v škodo. Ljudje vam čedalje manj verjamejo. Da se ne boste še kdaj kesali, mislite na to. Bik (21. april - 21. maj) Začetek tega tedna bo kot obnovitev. Ne naredite nobenih čudnih potez. Vaše dobro ime bo še pridobilo v četrtek in petek. Vseeno bi bilo dobro, če bi se ozirali na tiste, ki so vam najbliže. znamenitosti Ge so bili nekoč poleti v vesolje rezervirani samo za izkušene in posebej izurjene astronavte, ki so se nanje pripravljali več let, se v zadnjih letih tudi to spreminja. V vesolje lahko poleti praktično vsak, ki ima pod palcem nekaj desetmilijonov. Prvi tako imenovani vesoljski turist je bil ameriški multimilijonar Dennis Tito, ki se je za 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je odštel za izlet v vesolje, pri poletu pridružil ruskima kozmonavtoma Musabajevu in Baturinu. Posadka je vzletela 28. ap- tronavta, ki bi lahko z ruskimi vesoljskimi ladjami poletel na Mednarodno vesoljsko postajo. Po treh letih je tega dogovora očitno konec, saj je RKK Energija napovedala, naj bi na Mednarodno vesoljsko postajo že jeseni letos poslala novega turista. To naj bi bil šestdesetletni ameriški poslovnež Gregory Olsen, vendar njegov polet še ni povsem gotov. Olsen, ki naj bi za svojo avanturo odštel 15 milijonov dolarjev, v vesolju pa naj bi preizkusil eno izmed infrardečih tipal, ki jih izdeluje njegovo podjetje, je po nekaj zapletih sicer dobil dovoljenje ruske zdravniške komisije (v prvem poskusu ga ni dobil), da lahko začne s trenin- lesoljiki turisti rila leta 2001, njen končni cilj pa je bila Mednarodna vesoljska postaja. Tam sta ruska kozmonavta "staro" vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 zamenjala z novejšo Sojuz TM-32 (zamenjava je potrebna vsake pol leta), opravila nekaj znanstvenih poskusov, celotna posadka pa se je vrnila na Zemljo čez šest dni. Tito je bil nad poletom očitno navdušen, saj je po vrnitvi izjavil, da je bilo kot v raju. RKK prekršila svojo napoved Čeprav je ruska vesoljska družba RKK Energija, ki je organizirala oba turistična poleta v vesolje, po pristanku Sojuza TM-31 s Titom na krovu napovedala, da vsaj dve leti ne bo izvajala novih turističnih poletov, ker naj bi bili vsi trije sedeži v ruskih vesoljskih ladjah že rezervi- rani za poklicne kozmonavte, je naslednji turist v vesolje poletel že čez slabo leto. To je bil južnoafriški računalniški bogataš Mark Shuttleworth, za katerega pa se je sprva zdelo, da sploh ne bo poletel. Shuttleworth, ki je moral za polet prav tako odšteti 20 milijonov dolarjev, je namreč od družbe RKK Energija sprva zahteval, da se polet s prvotno predvidenih deset dni podaljša na štirinajst dni in da mu agencija zagotovi, da mu, če združitev z Mednarodno vesoljsko postajo ne bi uspela, pozneje omogoči še en brezplačni polet. V družbi v takšne pogoje zaradi varnosti niso želeli privoliti, tako da je na koncu Shuttleworth moral popustiti in sprejeti njene pogoje. Odprava, v kateri sta bila poleg Shuttlewort-ha še ruski kozmonavt Jurij Gid- zenko in italijanski letalski inženir Robert Vittori, je v vesolje poletela 23. aprila 2002, na Zemljo pa se je vrnila deset dni pozneje. V tem času sta astronavta staro letalsko plovilo Sojuz TM-33 zamenjala s Sojuzom TM-34 in opravila nekaj znanstvenih raziskav. Po pristanku na Zemlji je Shuttieworth dejal, da mu ni žal niti dolarja, ki ga je plačal za polet. Kmalu tretji turist? Po Shuttleworthovem poletu je v vesoljskem turizmu zavladalo nekajletno zatišje, ki je bilo predvsem posledica dogovora med družbi RKK Energija in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Slednja je namreč RKK Energija ponudila, da ji plača več kot 20 milijonov dolarjev za vsakega njenega poklicnega as- gom, vendar pa mora njegov polet potrditi še ruska državna komisija. Zlobneži pravijo, da z dovoljenjem ne bi smelo biti večjih težav. Ruski vesoljski program namreč v zadnjih letih tone v čedalje večjo finančno krizo, turistični poleti pa mu jo pomagajo vsaj delno blažiti. Tudi glede na to lahko kljub svarilom nekaterih, da takšne odprave niso preveč varne (priprave turistov za polet v vesolje so namreč v primerjavi s pripravami poklicnih astronavtov zelo kratke), v prihodnjih letih pričakujemo še več podobnih poletov. Ti bodo seveda še naprej rezervirani predvsem za pustolovce z globokimi žepi, čeprav nekateri napovedujejo, da bi lahko do leta 2020 postali dostopni tudi za manj premožne. Začnite varčevati! Aleš Kocjan Mednarodna vesoljska postaja, na katero lahko | tite, če imate v žepu 20 milijonov dolarjev. Leto dni pozneje je Titu sledil južnoafriški računalniški bogataš Mark Shuttlewoiih (desni na sliki). Prvi turist v vesolju je bil ameriški multimilijonar Dennis Tito. nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov SESTAVIL: MIRAN ERCEG Samorog K* Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, žive teme sedanjosti, literarni junaki in nji ho iv zgodbe pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. POKLON, PREDMET, KI ŠČITI VARUJE KNJIGO AVION Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, telefon: 01 435 43 06, e-pošta: knjižni klub&samorog com, splet, www.samorog.com NICK NOLTE MESTO V ETIOPIJI POLITIK REAGAN ZIMZELENA OKRASNA RASTLINA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MARY) KRAJ V OBČINI KAMNIK VSE TIPKE NA KLAVIRJU JEZERO NA FINSKEM (IZ ČRK OTON) PLESANJE, KI IZRAZA VESELJE ROBERT REDFORD PREDSTOJ. SAMOSTANA INSTRUM. GLASBA GESLO VELEMESmA ŠIROKA ULICA SPODNJI DEL SNOPA RHINA ČEŠ. REŽISER (FRANTISEK) VEDA O LAS. KOLIČINI PREBIVALEC ITAKE ZNAK ZA ROBERT ALTMAN NAŠA PRIPOVEDNO NJATINA SLOVENSKI KIPAR (STANE) VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP AMERIŠKI FILMSKI REŽISER KAZAN PLAČILO ZA STANOVANJE ITALJANSKI SLIKAR (ANGOLO) RUSKI KNJIŽEVNIK (BORIS) MATI LIBANONSKI POLITIK (RAŠID) KRAJ PRI SEVNICI (IZ ČRK ROTA) MOČAN, REZEK GLAS DELO TLAČANOV OTON JUGOVEC OBLJUBA PRIPADNIK PLEMENA OKROG NILA ANTON ČEHOV EGIPČANSKI BOG SONCA ELASTIČNA TKANINA IZ VOLNE BESEDA BREZ NAGLASA, ATONON NEMŠKI FILOZOF, PISATELJ (GEORG) ŽELEZOV OKSID ŠIRJAVA ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) SL. PEVKA (TANJA) ORGAN BIČKARJEV KRAJ V OBČINI PLEVLJA. ČRNA GORA POLOM, PROPAD ROBERT TAYLOR ZADNJI CELJSKI GROF KDOR ANIMIRA (KNJIŽNO) DESNI PRITOK MOZELE IGRALEC DOUGLAS EDEN OD STARŠEV, ATA I TV REALIZATOR VODNIK TINA TURNER rešitev preišnie križanke II nauraienci 20. številke DOBAVA, OTOLIT, LANINA, NK, IM, JARICA, ARAKAN, ARISTOTEL, NA, VALENTINO, KRPA, ADOR, STOK, LAN, NIVA, ARVIDAS, SAN, EINO, AL, CIPER, CO, ADA, TICINO, KAZALEC, RJAVENJE, IRENA, KA, OSAMA, TOMAN 1. nagrada: ANGELA PINCOLIČ, Krka 43/a, 1301 Krka 2. nagrada: FRANCKA NAGODE, Ulica Cirila Kosmača 15, 5520 Tolmin 3. nagrada: DENIS KRISTAN, Prosvetna c. 4, 4270 Jesenice Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. nagrade bon v vrednosti 7.000,00 tolaijev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — T i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 9. 6. 2005 pošljite na naš naslov. i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 včeraj, danes, iutri... 30. 5.1816 se je v Ljubljani rodila Prešernova oboževanka Julija Prirnic. 30. 5.1944 so Nemci v Brkinih požgali osem vasi in pobili 69 ljudi. 31. 5.1857 se jerodil papež Pij XI. Ko je nekoč prišla v Vatikan na obisk neka izredno obilna Angležinja, jo je vprašal: "Hčerka, kaj vas je prineslo k nam?" - Debeluška je odgovorila:"Vera, sveti oče." - Ko je odšla, je papež prišepnil svojim bližnjim: "Tu imate lep dokaz, da vera tudi gore premika." 31.5.1988 so slovenski varnostni organi aretirali publicista revije Mladina in kandidata za predsednika ZSMS Janeza Janšo, zastavnika Ivana Borštnerja, novinarja Mladine Davida Tasiča, kasneje pa še odgovornega urednika Francija Zavrla. Izročili so jih JLA. 1.6. 1863 so odprli železniško progo Maribor—Prevalje—Celovec. 1.6.1877 sejevVelikih Laščah rodil slovenski politik in pisatelj Ivan Pucelj. Po poklicu je bil mesar. Na nekem shodu v Ljubljani so začeli njegovi nasprotniki vzklikati: "Mesar, ven!". Pucelj jim je takoj odgovoril: "Mesar bo ostal, samo teleta naj gredo ven!" 2.6.1740 seje rodil markiz Donatien Alphonse Francois de Sade. 2.6.1846 je bila odprta železniška proga Gradec—Šentilj v Slovenskih goricah—Maribor —Celje. 2.6.1944 so Nemci požgali vas Cesta pri Ajdovščini, vaščane pa izgnali v Nemčijo. 3.6.1896 je Henry Ford predstavil javnosti svoj prvi avtomobil na bencinski pogon. 3.6.1988 so na pobudo Igorja Bavčarja ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. 4.6.1915 so italijanski karabinjeri preiskali hiše v podkrnskih vaseh Ladra, Smast, Libušnje, Kamno, Vršno in Krn, odpeljali 61 moških in vsakega desetega ustrelili. 4. 6.1941 je zaradi hudih ovir, ki so se pokazale pri pripravah na množično izganjanje Slovencev v Srbijo, Hitler vendarle dovolil, da del izgnancev odpeljejo tudi v NDH. 5.6.1797 so se meščani Kopra uprli Francozom, ki so po propadu Beneške republike zavzeli Istro. Zagovarjali so pripadnost Habsburžanom. 5.6.1942 so italijanske oborožene sile iz maščevanja za nekaj akcij Brkinske partizanske čete požgale vasi Mereče, Podstenje, Pristava, Gornja in Doljnja Bitnja, Kilovče in Ratečevo Brdo ter pobile 34 ljudi, 462 pa jih odpeljale v internacijo v severno Italijo. 5.6.1954 so po šestih letih graditve na Vrazovem trgu v Ljubljani odprli otroško kliniko, ki so jo zgradili s pomočjo izseljencev iz ZDA. ooled naza Kvekerji Že prve pripadnike kvekerjev, ki so prišli v Bostonleta 1656, so takoj vrgli v ječe. Leta 1658 je Novoangleška konfederacija sprejela zakon o njihovem prisilnem izgonu. Za tiste, ki so se vrnili, so predvideli smrtno kazen. 1. junija 1660 so v Bostonu zato javno obesili kvekerko Mary E>yer. Njej so sledile še mnoge žrtve verske nestrpnosti in predsodkov proti drugačnosti. Ustanovitelja gibanja Foxa in njegove privržence so v Angliji od vsega začetka preganjali, zlasti ker so odklanjali vojaško službo in prisego. Zaradi preganjanja so se kvekerji skupaj z drugimi skupinami puritancev izselili v Severno Ameriko. Kvekerji odklanjajo hierarhično organizirano cerkev, zakrament ("ker je vse življenje en sam zakrament"), obrede, duhovnika, prisego, vojaško službo, posvetne zabave itd. Verujejo v neposredno božje razsvetljenje vernikov, v "notranjo svetlobo" in osebni glas božji, ki stopa na mesto "zunanjega" Kristusa. Kvekerji so se prvi zavzemali za osvoboditev sužnjev, za enakopravnost žensk in za bolj človeške razmere v ječah. Po prvi in drugi svetovni vojni so organizirali pomoč krajem, ki so zelo trpeli med vojno. Kvekerji so privrženci demokratične ideje o enakosti vseh ljudi in odločni pacifisti. Leta 1947 so dobili Nobelovo nagrado za mir. Dežela krompirja Medtem ko so Italijani znani kot "maka-ronarji", je pri klenih Slovencih reden gost na mizi krompir. Daje tako že kar nekaj stoletij, potrjuje pisanje Davida Poka, "pismenega zamerkovavca" v Sv. Lovrencu, ki je v svojem Nauku o pripravi krompirjeve moke 30. maja 1802 takole podučil ljudstvo: Če hočete iz krompirja dobiti moko, morate vzeti "lejp, zdrau kromper", ga oprati in "na enim ribežno v en škaf čiste vode ribati". Potem ga je treba dobro premešati, zmečkati skozi sito ter takšnega pustiti "dve ali tri vure stati, de se bo kromper prou lejpo vsedel". Medtem je tisto, kar je ostalo na situ, treba zaviti v cunjo in stisniti, nato pa se "ta kromper von uzame, zdrobi inu na sonco pošuši"... Takšnih in podobnih naukov o uporabi in pridelovanju krompirja je v slovenskem prostoru v času napornega in dolgotrajnega uveljavljanja te nove kulturne rastline (konec 18. in na začetku 19. stoletja) kar mrgolelo. K uveljavitvi krompirja so svoje pripomogle še vojne, od 30. 5. do 6. 6. razne ujme in slabe letine (predvsem v letih 1814-1816), ki so s sabo prinesle veliko lakoto. Alojz Dobravec Časnikar, publicist in diplomat Alojz Dobravec je bil velikan med slovenskimi novinarji. Rodil se je 2. junija 1811 v Trstu. Študiral je filozofijo v Milanu in pravo na Dunaju ter v Parizu. Dalj časa je živel v Neaplju, pozneje v Parizu, kjer je delal v uredništvu dvornega konservativnega lista La Presse. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je aktivno sodeloval pri strmoglavljenju L. A.Thiersa, ki je bil pod kraljem Ludvikom Filipom predsednik vlade. F. Guizot (zunanji minister in od 1847 do revolucije 1848 predsednik vlade) je pošiljal Dobravca na različna poslanstva po Nemčiji, Italiji in Španiji. Ker je bil Dobravec nasprotnik francoskega priznanja madžarske revolucije in gibanja za združeno Italijo, sije s tem pridobil av- strijsko naklonjenost in nalogo reorganizirati avstrijske konzulate v Franciji in Španiji. Postal je sekcijski svetnik v trgovinskem ministrstvu s sedežem v generalnem konzulatu v Parizu in v avstrijski službi prepotoval Španijo in Portugalsko. Dobravec je pisec različnih pravnih in diplomatskih spisov in knjig. Ustanovil in urejeval je tednik Le Memorial diplomatique. Med Slovenci v diplomatski službi pred 1. svetovno vojno je bil izjemen primer uveljavitve v diplomaciji dveh držav. Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- — ma bralcev objav- Г)ј^Ш1< Ijamo v skladu z načelom profesi- ^^ш^сг onalne novinarske etike, katere na- \ men je služiti inte- * resom javnosti ne glede na politično, 1 svetovnonazorsko ali kakršno koli [j J p. drugo prepričanje. )KUA( I IA IO flninl Rooa S- 3's Ribičič je največji še živeči zločinec (5) Polemika, ki se je razvila po objavi knjige pričevanja ALBERTA SVETINE Od osvobodilnega boja do ban-ditizma, je poleg že nekaj obstoječih memoarnih pričevanj starih borcev, pripadnikov zloglasne Ozne (Zdenko Zavadlav in drugi) postala še malo bolj vroča, ko se je k besedi prijavil in napisal svoj komentar zloglasni major Ozne Mitja Ribičič-Ciril! Tistih nekaj njegovih "varovancev" iz časov preiskovalnih zaporov Ozne v Ljubljani, predvsem na Miklošičevi 9 in Prisilni delavnici na Poljanski cesti, ki smo preživeli, se ni moglo naču-diti predrznosti in boljševiški klevet-nosti tega prekaljenega oznovskega tirana. Jaz, podpisani, ga osebno zelo dobro poznam iz časov, ki sem jih prebil vzaporu od 10. junija 1945 do 16. decembra 1946, ko je bil predvsem za nas, ki smo nosili zavezniške uniforme, strah in trepet jetnikov preiskovancev. Spominjam se njegovih rednih obiskov in zasliševanj vseh iz celice 151 v traktu na smrt obsojenih, ko nas je skupaj z upravnikom slovenskih zaporov, zloglasnim cinikom Turnškom redno obiskoval in se nad nami sadistično izživljal. V celici nas je bilo okoli 20 oficirjev, predvsem partizanov, ki so bili po dolžnosti razporejeni k zavezniškim vojnim misijam na terenu ali v Italiji. Med njimi je bil tudi dr. Vinko Vr-hunc-Papači, s katerim sva delila ležišče kar nekaj mesecev in je bil posebna tarča teh zloglasnih sadistov. Za Ribičiča in njegove oznovske pajdaše je vojaško sodelovanje z zahodnimi zavezniki pomenilo tajno sodelovanje z njimi, špioniranje v njihovo korist in izdajo slovenskega osvobodilnega boja. Danes govorijo taki in njihovi potomci o velikem in iskrenem zavezništvu z Angleži in Ameri-kanci. Mi, ki smo to doživeli in preživeli, pa vemo in odločno trdimo, da je bila to s strani komunistov samo farsa, da so lahko dobili vojaško pomoč za boj ne proti okupatorjem, temveč predvsem proti regularnim silam JVvD, da bi lahko izvedli revolucijo in prišli na oblast Tisti, ki danes govorijo o zavezništvu z zahodnimi zavezniki, morajo pregledati uradno zgodovino in kaj kmalu bodo ugotovili, da je bil za komuniste večji sovražnik od okupatorjev, ustašev, ljo-tičevcev in nedičevcev samo četnik, pripadnik JVvD, ki je bila edina ilegalna vojaška sila, ki je vojaško in politično parirala komunistični paravojni na-jezdi. Kot je ugotovil Bajt, se komunisti niso bojevali proti okupatorju, temveč prvenstveno proti četnikom JVvD in drugim protikomunističnim vojaškim enotam. To jezelodobro vedel major Mitja Ribičič-Ciril, ki je bil v tem času POMOČNIK NAČELNIKA OZNE ZA SLOVENIJO - MINISTRSTVA NARODNE OBRAMBE in je pisal o preiskovancih tudi "topla in iskrena priporočila" Javnemu tožilstvu za okrožno mesto Ljubljana. Tako priporočilo sem našel v svojem sodnem in kasneje udbovskem dosjeju in se v posameznih pomembnejših navedbah glasi takole (citat): "Imenovani je 1941 letabilvPara-činski proletarski brigadi, pa je dezer-tiral domov (gola laž - nikdar in nikoli ni obstajala Paračinska proletarska brigada, saj bi bila po njegovem ustanovljena pred I. proletarsko v zimi 1941 v Rudem, to je bil mešani četniško-par-tizanski Kosmajski odred, op. p.). Ni dvoma, da je kot četnik zagrešil težke zločine proti svojemu narodu ter da v svoji zakrknjenosti še vedno ni odnehal od podtalnega rovarjenja ter da je imel namene nadaljevati zločine, ki jih je v Srbiji pričenjal. Jasno je, da je kot intiligent imel pri četnikih vodilno in odgovorno funkcijo." Očita mi tudi oficirsko šolo pa klanje ljudi in dva- Cm* 88.9 MHz j kratno dezertiranje! To je tisto boljševiš-ko nakladanje, ki je marsikoga stalo glave. To so odgovorne laži in potvorbe uradnega oznovskega preiskovalca, ki danes drugim očita laži in potvorbe. Če bi v tem času še prevladovala zla sila Kočevskega roga in Teharij, bi bila ta uradna izjava drugega moža Ozne Slovenije zame smrtna obsodba. Vse to dokazujem in opisujem v svojih dveh memoarnih knjigah Od Ljubljane do Ravne gore, kjer je tudi fotokopija tega zloglasnega dokumenta. Oznovec Ciril ima veliko srečo, da je ostal nedotaknjen, pa ne zaradi nedokazane krivde, temveč predvsem zaradi tega, ker ga mi, njegovi "varovanci", nismo skupinsko prijavili in ovadili organom kazenskega pregona ali celo mednarodnemu sodišču v Haaga Sklenili smo, da se ne bomo maščevali, ne bomo revanšisti oziroma isti, kot so bili komunisti! Zato se čudim njegovi predrznosti in nesramnosti, ko govori o izmišljotinah Alberta Sveti-ne-Erna. Jaz ga ne bom obtoževal, ker mi je pod častjo, da bi prekrižal meč s človekom, ki vsaj zame - o drugih ne smem soditi - ni bil človek, temveč lažniva zver. Svetine ne morem spoštovati kot oznovca, spoštujem in cenim pa njegov pogum, da je toliko hraber in pošten do sebe in svojega naroda, da je napisal kapitalno delo o oznovcih. To je za vas, ki se čutite prizadete, zelo težko, a pomislite, kako je bilo nam, ko ste javno objavljali in nas pred sodiščem obtoževali z lažmi, ki bi nas lahko pripeljale v smrt. Premislite - samo to je že zločin nad človekom! Uroš Šušteršič, Ljubljana Iz enega totalitarizma ... (1) Cenjeni g. Metod Berlec, pod gornjim naslovomsemvDemokradjizdne 12. maja 2005 kot prvega prebral vaš članek, ker vedno obravnavate tisti čas aktualno temo, ker mi je všeč vaš slog pisanja, ker vedno poskušate slediti resnici ... V omenjeni Demokraciji pa me je globoko zbodel posebej poudarjeni stavek našega premierja v navednicah: "Okupacija je prinesla množične žr- renc tve, siromaštvo, porušen je bil velik del industrijskih zmogljivosti in infrastrukture, zaradi monopolizacije odpora s strani komunistov in prisege okupatorju na protikomunistični strani je prišlo do notranjih spopadov, usodnih delitev in množičnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki medvojno, predvsem pa po njej." Govora ali navedenega stavka nisem slišal in nikjer prebral, zdaj pa sem ga prebral v Demokraciji, ki že po naslovu revije piše v kritičnem demokratičnem duhu, zavezanem samo resnici. Stavek v navednicah pa nikakor ne odraža resničnih dejstev za vsakega samostojno mislečega človeka, ki je po zdaj doseglj ivih virih kolikor toliko seznanjen z našo preteklostjo od 1941 leta dalje. Naj po svojih skromnih zmogljivostih prikažem sporni stavek v luči resnice, ki je vsakomur dostopna. 1. Prvi del stavka v zvezi z okupacijo drži. 2. Monopolizacija odpora in prisega okupatorju na protikomunistični strani vsebuje dvoje dejstev, ki ne vzdržita prikaza dejanskega stanja: a) monopolizacija odpora seje zgodila leta 1941, od takrat naprej pa povzročala nevzdržno zločinsko gorje, ki je kar vpilo po tem, da se mu je treba upreti, če se hočemo še imenovati ljudje. Po odporu komunističnemu terorju jeseni leta 1942 je več fazah odpora v okupacijskih razmerah prišlo do točke, ko je bilo to treba legalno urediti. V glavni točki s strani okupatorja je bila zahteva po prisegi, ki se je zgodila 20. aprilal944, torej tri (3) leta po vzroku, ki je sprožil nujo po odporu, in to na vidnem polju v okupacijskih razmerah, kjer pogojev niso postavljali domobranci, ampak okupator. Tukaj bi še pripomnil, da prisega v okupacijskih razmerah, kakršnakoli bi bila, če jo daš za ohranitev življenj, ni moralno vprašljivo dejanje, še manj pa zločinsko, ki bi ga primerjali in postavljali ob bok komunističnemu zločinskemu terorju, kar se stalno dogaja. Po tej logiki smo izdajalci sodelavci )) )) komunističnega terorja med vojno in po njej ter vzpostavitve strahovlade leta 1945 vsi nekdanji vojaki jugoslovanske vojske, ki smo prisegli "Titu, partiji in revolucionarnim pridobitvam, in to še v tujem jeziku"; b) domobranska prisega ni bila prisega okupatorju, ampak "prisega pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim (domobranskim starešinam) nadrejenim zvest in poslušen". Po besedah g. Antona Drobniča do sedaj govorijo o domobranski prisegi samo dežurni aktivisti in drugi za njimi ponavljajo, nikoli pa te prisege kot take še ni označil noben resen, resnici predan pravnik. 3. Zadnji del stavka trdi, da je prisega okupatorju, ki ni bila prisega okupatorju in je dejansko posledica in naj bi bila ta posledica soodgovorna, "da je prišlo do notranjih spopadov, usodnih delitev in množičnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki med vojno predvsem pa po njej". Na to nikakor ne more pristati noben samostojno misleč človek, da bi hude zločine nad življenjem enačil z neko posledico, ki se je legitimno zgodila za varovanje življenj. Dokler se v tej točki ne bo zgodil vsesplošni odmik od laži k resnici, tudi povzročitelji gorja ne bodo zmožni vpogleda sami vase in posledičnega spoznanja, toliko časa je nemogoče, da bi se vzpostavilo normalno sproščeno stanje in nekrvava obsodba komunističnega nasilja na državni ravni. Anton Mušič, Škofljica Opeharjeni obrtniki (1) V četrtek, 19. 5. 2004, je bil objavljen članek z naslovom Opeharjeni obrtniki. Članek je napisala ga. Vida Kocjan na podlagi govoric "nekaterih", RADIO .A ^ц^ ■■ in Ш 96,4 MHz ■ Slovenske gorice Trg иЉЛе 5,2230 Imit, let 02/729 02 20,720 73 24, fee 02/720 73 22 ELEKTRONSKA P0$T