ZAPISKI IN GRADIVO ČLOVEK, KI SE JE V ZGODOVINO ZAPISAL SAM - PTUJČAN LEOPOLD SCHICKELGRUBER MARIJA HERNJA-MASTEN Leta 1981 je završki župnik, gospod Ivan Pucko 1 prinesel v Zgodovinski arhiv v Ptuju nekaj starih listin, ki so jih našli ob adaptaciji hiše v Hrastovcu št. 130 pri Zavrču. Hiši pra- vijo po domače Bimerova (Wibmer) in je last stanovanjske skupnosti Ptuj. Pri delu so nad podbojem vrat našli kovinsko škatlico, veliko 23 X 15 cm. Bila je dobro zacinana, da bi listi- ne ostane nepoškodovane. Varno spravljene v skrivališču, so po več kakor 160 letih nepo- škodovane prišle na dan naslednje listine: 1. Pregled vinskih letin od 1799 do 1817 (Wein fechsungs - Tabelle); na drugi strani je popis cen za material in plačila delavcem pri gradnji hiše v vinogradu (Material und Arbe- itslohn - Preise bey Erbauung des Weingart- hauses) 2. Zapis V obliki kronike, ki obsega enajst strani 3. Grafika po fi-eski iz cerkve Mariahilf v Gradcu Petra de Pomisa iz leta 1661, tisk Jo- han Kauperz, Gratz 1773. (Wahre Abbildung des wunderthätigen Gnadenbilds Mariahilf bey den BBCCPP Minoriten zu Graetz in Steyermark, alwo alltaeglich volkommene Ablas^s zu erlangen ist.) 4. Šest bankovcev za nominalne vrednosti 1,2, 5 in 10 goldinarjev 5. Trije izvodi Gratzer Zeitung iz leta 1818, številka 158-3. oktobra, 159-5. oktobra in št. 160-6. oktobra 6. Vabilo na ples - Bali Anzeige. »Tako radi se pomudimo pri slikah prejš- njih stoletij, z veselim poželenjem posežemo po vsaki, še tako nepomembni listini, če le nosi znake starosti. Redke, spoštovanja vred- ne so kasnejšim lastnikom take listine, ki mu odgovorijo na vprašanja: Kdo je to hišo zgra- dil? Kaj se je v ekonomskem pogledu nena- vadnega dogajalo? Na vsa ta vprašanja želim kasnejšim rodovom v tej listini odgovoriti.« Tako je zapisal ptujski meščan Leopold Schickelgruber. Iz uvoda njegovega zapisa je čutiti, da je bil človek z izostrenim čutom za dogajanje svojega časa, ljubitelj lepega, pred- vsem dobrih vin in starin. Nekako se mu je posrečilo, da se je izognil pogosti napaki ljubiteljskih zapisovalcev zgo- dovine, ki v preveliki vnemi z zamahom ne- vešče roke napišejo zgodovino kraja ali kake tematike od neolitika do svojega časa, pri tem pa se izgubijo, naredijo toliko napak, da je kasneje takšen zapis skoraj neuporaben. Naše- mu piscu se to ni pripetilo, najbrž se je tega zavedal in je v svoj zapis preprosto ujel utrip svojega časa, dogajanja v svoji širši in bližnji okolici, jih kot kronist zapisal in dodal nekaj dokumentov, za katere je menil, da bodo ne- koč imeli takšno izpovedno moč, da bodo do- volj nazorno podkrepili zapisano. Vse to je zapečatil in prepustil času. Leopold Schickelgruber je bil Ptujčan, rojen 15. oktobra 1772. leta, umrl 7. junija 1843. leta. Za meščana je bil sprejet leta 1795.2 Kot pravi sam, je bil njegov oče Benedikt meščan- ski tesar v deželnoknežjem mestu Ptuj in po njem je prevzel tesarsko obrt. Njegova žena je bila Elizabeta, rojena Wisiack, dne 26. 1. 1776, hči takratnega oskrbnika gospoščine. V Rokopisni zbirki Zgodovinskega arhiva Ptuj je tudi Glavna knjiga dolžnikov in upni- kov tesarskega mojstra Leopolda Schickelgru- berja iz let 1785 - 1798, v katero je skrbno za- pisoval vsa dela, ki jih je izvajal.4 Med mestnim magistratom Ptuj in tesar- skim mojstrom Leopoldom Schickelgruber- jem je bila leta 1809 sklenjena pogodba, s ka- tero je prevzel vzdrževanje velikega dravskega mostu in majhnega mostu čez Grajeno, hkrati je sam dobavljal tudi les za popravilo, obenem pa skrbel za manjše mostičke.5 Nasploh lahko ime tega meščana najdemo še marsikje, saj je imel tudi nekaj slikarskega talenta in je med starejšimi znanimi vedutami najti tudi njego- vo iz leta 1792 - pogled na mesto z juga.6 Schickelgruberjeva družina je prebivala v hiši levo od Dravske ulice, ki je bila zgrajena leta 1803. V seznamu za dobrodelne prispev- ke za popravilo cerkve sv. Jurija ga najdemo vpisanega na hišni številki 182, ko je daroval 15 goldinarjev. Kasneje, v seznamu hišnih po- sestnikov za mesto Ptuj iz leta 1823 - 1824, ki je bil narejen po zapisnikih katastrskega ope- rata kot priloga franciscejskega katastra, se ta številka potrdi. Po skici lahko ugotovimo, da je to hiša v današnji Cankarjevi ulici št. 7.8 Vinograd v Zavrču, ki ga je v zapisu opisal, je kupil leta 1799. Leta 1818 je zgradil na me- stu, kjer je nekoč stalo staro leseno poslopje, lepo gospodarsko hišo. Hišo je kasneje pode- dovala njegova hči Anna, ki se je poročila z Francem Wibmerjem, znanim ptujskim medi-1 71 carjem in svečarjem.9 Na starem mestnem pokopališču na Ptuju sem poiskala nagrobnik družine Wibmer; na njem sta zapisani tudi imeni zakoncev Schic- kelgruber. Zanimivost tega zapisa je morda tudi v tem, da je zgodovinar in arheolog, rojen Ptujčan, dr. Balduin Saria, nekako izvedel za te zapise, ki so bili v lasti družine Wibmer in jih obdelal v Cillier Zeitung (v članku z naslovom: Aus einem altem Weingarten) leta 1923. V njem pravi: »Leopold Schickelgruber je zgradil novo hišo leta 1815, nad vrata je dal pod marmorno ploščo vzidati listino o gradnji, »Bauurkun- de«. Gospa H. Wibmer, sedanja lastnica, mi je prijazno posodila kopijo tega dokumenta, ki ga v prepisu hranijo v hiši v vinogradu in je v več pogledih zelo zanimiva, zato jo bom objavil.«io V svojem zapisu je Schickelgruber podal pregled vinskih letin v svojem vinogradu, cen vina ter drugih pridelkov, cen dela dninarjev, sprememb vrednosti denarja ter učinkov teh sprememb, s poudarkom na cenah kmetijskih pridelkov. Pa si oglejmo njegove ugotovitve. O denarju Po dvajsetletni vojni s Francijo je bila Av- strija prisiljena iz leta v leto povečevati količi- no papirnatega denarja, ker v oktobru ni bilo več toliko goldinarjev konvencijske veljave, da bi država zmogla bremena vojne. Že v letu 1799 je vrednost papirnatega denarja padla zaradi tega povečanja. Vrednost papirnatega denarja je bila prej enakovredna srebrnemu in kdor je potreboval srebrni denar, je moral že takrat za 100 srebrnih florintov plačati 103 papirnate goldinarje. In v letu 1810 je stalo 100 srebrnih florintov celo 1600 goldinarjev v bankovcih, se pravi 15 krat več. V obtoku je bilo takrat 1600 milijonov papirnatih goldi- narjev in sicer samo na takratnem avstrijskem področju, kije mejilo na jugu na Savo, na za- hodu na Beljak, Salzburg in na predel ob Innu, na severu na Saško in Šlezijo ter na vzhodu na Rusijo in Turčijo. Pri takih velikih količinah denarja v obtoku je bila velika dra- ginja. Takrat bi za svoj vinograd, za katerega sem plačal 6100 srebrnih goldinarjev in 40 dukatov dodatka, lahko dobil najmanj 140.000 goldinarjev. To veliko vsoto denarja je državna uprava nenadoma zmanjšala s finančnim patentom, s katerim je po 15. mar- cu 1811 veljal en papirnati goldinar le 12 kraj- carjev, veljati je torej moral za štiri petine manj. Tako znižanje papirnatega denarja je izzvalo nepričakovano hitre spremembe pri vseh cenah domačih produktov, kajti namesto 1600 milijonov goldinarjev naj bi v obtoku ostalo le za 200 milijonov bankovcev. Stare bankovce so zamenjevali pri državnih blagaj- nah in namesto teh je prišel v obtok novi pa- pirnati denar z imenom »Einlösungsschein«, kije bil leta 1818 tu in tam v obtoku, vendar ni imel nikoli od izdaje enako vrednost kakor srebrniki. Tako so na primer za 100 srebrnih goldinarjev plačevali 240 odkupnih vrednot- nic. Papirne vrednotnice so imenovali ta pa- pirnat denar, državna uprava je te izterjala vedno znova z davki. O davkih Davki, kijih plačujemo: 1. Že stoletja obstoječi rustikalni in domini- kalni davek, kije za tretjino povečan 2. Za oskrbo vojakov se plačuje režijski da- vek za vojsko, »Militairregiebeytrag« 3. Kasarniški prispevek se plačuje za nasta- nitev vojske in plačevanje obresti 4. Pridobninski davek plačajo vsi, ki se ukvarjajo s kakšno dejavnostjo, »Erwerb- steuer« 5. Obrtni davek, ki ga plačujejo obrtniki v mestih in trgih, »Erwerbsteuer« 6. Davek na dediščine; plačati ga morajo prevzemniki dediščin, »Erbsteuer« 7. Osebni davek, glavarino, plačajo vsi pre- bivalci mest, ki se ne zadržujejo v mestu le za- časno, v višini 30 krajcarjev srebrnikov, »Per- sonalsteuer« 8. Razredni davek, ki služi za odplačevanje državnih dolgov, »Klassensteuer« 9. Deželni davek za vprege, ki ga plačujejo vsi podložniki za opravljanje voženj s pripre- go, » Vorspannslandsbeitrag« 10. Davek na vino - vinska doklada, ki je znašal leta 1814 za štrtinjak vina 53 goldinar- jev, » Weinaufschlag«. Celotna vsota, ki jo je plačal Schickelgruber za hišo v mestu, vrt blizu Minoritskega samo- stana ter drugi vrt med Špeharskimi in Ogr- skimi vrati, od zemljišča in vinograda v Hra- stovcu, je bila v letu 1817 189 goldinarjev in sedem tri četrt (7 3/4) v odkupnih vrednostni- cah, v srebru pa še 43 fl in 30 kr. O vinu Zelo dobre vinske letine so bile leta 1797, 1802,1807 in 1811. Štrtin vina letnik 1811 je stal tri leta kas- neje 1500 do 2000 goldinarjev v papirnatem denarju ali 500 do 670 v srebrnikih po takrat- ni vrednosti. Tudi sam sem prodal leta 1818 četrtino letnika 1811 iz svojega vinograda za 6 goldinarjev papirnatega denarja ali za 2 fl 30 kr srebrnikov, kar je bila istovetna vrednost. Cena vina letnik 1811 je bila izstopajoče viso- ka, še posebej, če primerjamo cene vin leta 1798 in 1799, ko je bila vrednost papirnatega in srebrnega denarja v malem prometu še enaka. Takrat je najboljše vino stalo največ 16 72 Dokument o vinskih letinah kr, sedaj stane 2 fl in 30 kr. Razlog za tako vi- soko ceno je v tem, ker po letulSll šest let ni bilo dobre vinske letine in je zato bilo dobro vino iskano. Vinska letina 1812 je bila zelo obilna, če- prav je bilo vino le srednje kvalitete. Štrtin so v letu 1815 in 1816 prodajali po 550 do 600 papirnatih goldinarjev ali 200 srebrnih. Tabela vinskih letin nam prikazuje, koliko vina je pridelal Schickelgruber v letu 1812. Čudno je bilo, da se prenekateri vinogradnik ni oskrbel s sodi ob tako obilni vinski letini. Zato je moral za en štrtinski sod plačati skoraj več, kakor je takoj po trgatvi dobil za vino s sodom vred. En štrtinski sod je stal 20 goldi- narjev papirnih in štrtinjak z vinom vred le 25 do 30 goldinarjev. Le kdo bi si v letu 1812 mislil, da bo prav to vino, ki ste ga lahko ku- pili za 25 do 30 goldinarjev, vino najboljše kvalitete pa za 40 goldinarjev, nekaj let za tem stalo 550 do 600 goldinarjev. Slabi vinski leti- ni 1813 in 1814 sta pripeljali do tako visokih cen vina. Že v letu 1814 je stal en četrt letnika 1812, oplemenitenega z letnikom 1810 2 gol- dinarja, boljša vina pa so stala celo 3 papirne goldinarje. En četrt letnika 1815 in 1816 je stal goldinar 30 krajcarjev letnika 1817 pa 24 do 30 krajcarjev. Leta 1813 Leta 1816 pšenica 4fl 40 fl žito, rž 2fl 36 fl oves 1 fl 30 kr 20 fl ječmen 1 fl 45 kr 24 fl (Cena za eno mersko enoto, ki je bila mer- nik ali mecelj.) Leta 1814, 1815 in 1816 so bile slabe žitne letine. Ljudje so umirali od gladu, še posebno hribovci, ko niso imeli več koruznih storžev (Kukuruzstengel) in otrobov, da bi iz tega de- lali moko. Dobri žitni letini 1817 in 1818 pa sta cene žitom ponovno znižali, tako da je sta- la merica pšenice 6 fl, žito -rž 3 fl 45 kr, oves 2 fl, ječmen 2fl 15 kr. Tako je marsikateri žit- ni oderuh, ki sije v letih stiske 1814 in 1815, še bolj pa v letu 1816, nagrabil tisoče in tisoče, moral spomladi 1818 žalostno povesiti svojo špekulantsko glavo, kajti v enem letu mu je celoten velikanski dobiček šel k vragu. 73 Nekaj o Ptuju Ptuj, stara rimska naselbina, zgrajen že pred našim štetjem, je štel v letu 1818 205 hiš in imel 2134 prebivalcev. Oblast je izvajal magistrat, kjer so bih zaposleni župan, dva iz- kušena svetnika, tajnik in dva pisarja. Župan Joseph Carl Neuman je bil leta 1810 zaradi posebnih zaslug za meščane in mesto med francosko invazijo 1809 odlikovan z veli- ko medaljo. Meščani so že ob izbruhu francoske revolu- cije leta 1791 ter kasneje iz nje izišle vojne, kjer so bile vse avstrijske cesarske čete upora- bljene proti Franciji, prevzeli v notranjosti mesta vojaško službo in obrambo z lastnim meščanskim korpusom, ki je bil vojaško uni- formiran in še vedno obstaja. Cesar je meščanskemu korpusu zaradi nje- gove vdane privrženosti izkazal posebno čast, da so lahko svoje oznake nosili v redni vojski. Stanje invalidov v obeh invalidskih domo- vih je 742 mož, katerih komandant je višji po- ročnik. Od nekoč obstoječih samostanov, domini- kanskem, kapucinskem in minoritskem, ob- stajajo sedaj le še zadnji. Prva dva je modri cesar Jožef II. razpustil V mestno cerkev vzidani nagrobniki s svoji- mi napisi so najboljše priče o starodavnosti tega mesta. Škoda, da se je izgubila kronika o Ptuju, ki smo jo sestavljaU več let. Po pripove- dovanju je mesto segalo preko Drave do Haj- dine in na levi breg Drave tja do prvih gričev Mestnega vrha. Da to ni samo pravljica, nam pričajo mnogi opečnati zidovi, ki se prikažejo na površje pri oranju na najoddaljenejših ze- mljiščih. Sarkofagi ki jih izkopljejo skoraj vsako leto in mnogo zidov, ki so- največkrat sezidani iz kremenjaka, na katere naletimo pri kopanju skoraj na vsakem kraju izven me- sta. Kurat Simon Povoden je skrbno zbiral stare napise iz arheoloških ostankov, ki neopaženi ležijo tu in tam po Ptuju in jih je poslal c.k. historiografu dvornemu svetniku Hormaierju, da bi jih razvozlal ter morda kdaj pozneje predstavil javnosti. Mnoge nejasnosti o Ptuju bi razjasnili v Dravi potopljeni kamni, ki sem jih v spremstvu mnogih prijateljev še leta 1798 videl pod vodno gladino. Nenadna spre- memba rečnega toka pa je vzela vsako upa- nje, da bi jih iz njegovih grobov ponovno vrnili v življenje. Vendar obstaja možnost še sedaj, da bi te kamne izkopali, čeprav ležijo sedaj že najmanj 6 do 8 čevljev pod zemljo. Za teh ne- kaj entuzijastov pa bi bih stroški previsoki, si- cer pa mestnih trgovcev te starine ne zanima- jo prav nič. Ce pa bi Drava kdaj ponovno spremenila svoj tok, ter se vrnila v staro strugo, pa se bodo ti kamni, ki so po večini iz belega in čr- nega marmora ponovno pokazali in jih bo Grafika freske iz cerkve Mariahilf v Gradcu mogoče z majhnimi stroški potegniti iz vode. Veliki marmorni bloki, v katere so vklesane alegorične podobe dajo slutiti, da je na tem mestu stala velika stavba, ki je bila postavlje- na na lesene pilote, ki potekajo v ravni liniji in se pod vodno gladino vidijo. Ti piloti bodo kasneje pravi kažipot, če ne bo višina stroškov prevelika ter moj opis preslab, da bi bil še po stoletju uporaben. Marmorni kamni ležijo se- daj na travniku veletrgovca Andlingerja 6 ko- rakov navznoter od leve rečne obale, približ- no 160 klafter navzgor od dravskega mostu, aH 30 korakov više od nasproti stoječega po- rušenega dominikanskega stolpa. 4. oktobra 1805 je v spodnjem delu mesta od minoritskega trga proti trgu, kjer so me- sarske klopi - mesarske stojnice, pogorelo 25 hiš. Ptuj ima poleg Ljubljane prekrasno stre- lišče. V letu 1801 ga je na novo pozidal grad- beni mojster Peter Wagner, sedaj pa je last trgovca Mathiasa Fridricha, ki ga je v prej- šnjem letu kupil za 20.000 fl. Ptujčani so bih od nekdaj znani kot ljudje vesele narave in celo šest kislih vinskih letin jim ni pokvarilo te veselosti. V času vinske tr- gatve izgleda, kakor da je mesto izumrlo, kajti vsi hitijo veselih src v haloške vinograde ali pa proti Zavrču in če muzikantje ne pridejo 74 sami, jih povabimo, da nam igrajo vesele val- čke. V puščavah se vijejo karavane, pri nas po- tujejo karavane veselih ljudi proti goricam. Prvi se veselijo pitne vode, pri nas pa se mora v kozarcih lesketati dobro vino. In če kdo kljub vsemu ostane kisle volje in samo zdi v kotu - spada med bedake. Že tri leta vlada mir in iskrica upanja je v nas, da bo eno naslednjih let dalo tudi iz- vrstno vinsko letino. Pripisana je napitnica ter podpisi: Leopold SCHICKELGRUBER, tesarski mojster, star 46 let Elizabeth SCHICKELGRUBER, stara 42 let Anton SCHICKELGRUBER, roj. 5. aprila 1801 Anna SCHICKELGRUBER, roj. 28. avgu- sta 1808 Franc DUCHATSCH, dr. prava, rojen na Ptuju 19. oktobra 1788, Joseph LIDIMIGG, meščanski milarski mojster, stanujoč na h. št. 187 Anton WAGNER, meščanski gradbeni mojster, rojen v Celju leta 1790 Michael MUCHOUNT, meščanski kamno- seški mojster, rojen 7. novembra 1772 Catharina ZISTLER, rojena 18. aprila 1796 Anna v. LEUZENDORF, sestra žene SCHICKELGRUBERJA, roj. WISIACK. O hiši in vinogradu v Zavrču Leta 1799 je Schickelgruber kupil posest v Halozah v Zavrču. V letu 1815 je na mestu, kjer je nekoč stalo staro leseno poslopje, zgra- dil novo stanovanjsko hišo. Na njej je napis, ki govori, da je bila gostoljubnost te hiše ak- siom. Ob potki proti vinogradu je križ s podo- bo sv. Leopolda,* Elizabete jn Ane. *Na zgor- njem delu pa je zidana niša s fresko sv. Urba- na, zaščitnika vinogradnikov; oboje so zgradili leta 1818. »Stari Grki so častili Bakhusa, torej si ne smemo dovoliti, da bi čaščenje in hvalež- nost v našem času izginila«, je zapisal lastnik. V letu 1823 je dokupil še del posesti od Thomasa Preloga iz Gajevcev, ter tako pove- čal in zaokrožil posestvo, n Hkrati je skrbno pričel, zapisovati vinske letine in dogodke v svojem vinogradu. Tabela vinskih letin, ki je bila vzidana v hiši, je vodena do leta 1817. Evidenco je vodil naprej, saj hranijo v muzeju original iz te iste hiše,12 lepo okrašen in uokvirjen, s podatki do leta 1849. Naš original ima za mero cel štrtin (1. 1779 pridelek 7 štrtinov), na onem iz muzeja pa je mera pol štrtinjaka (pridelek 1779 je 1 4 pol štartinov), sicer pa se podatki do leta 1817 ujemajo. Material in plačilo za delo ob gradnji hiše je stajo: Štrtin apna 10 fl, pol štrtina peska 1 fl, klafter kamna 6 štrtinov. Tesarska in zidar- i ska dela brez hrane 1 fl 30 kr, hrana se je pia- j cala posebej, plača dninarja je bila 36 kr brez \ hrane. ; Cela zgradba je stala 20.000 fl v papirnatih j vrednotnicah, ali po takratni vrednosti papir- \ natega denarja 7.000 goldinarjev v srebru. Za- ' nimivo je, da pri gradnji te hiše zidarji in te- sarji niso popili niti enega litra vina. Zakaj? ; Prav gotovo ne zaradi skoposti mojstra, tem- \ več, ker v kleti ni bilo niti kaplje vina. Vabilo na ples To je tiskan plakat na rdečem papirju (24 x 39 cm). V prevodu pa se glasi: »Podpisana si štejem v čast, da lahko obve- stim cenjeno občinstvo, da bom v nedeljo 27. septembra priredila bal in vas vabim, da se ga udeležite. Bogato dekorirana dvorana bo raz- svetljena z voščenimi svečami. Zasedba orke- stra bo odlična, saj bodo igrali godbeniki in- fanterijskega regimenta barona Vogelsanga. i Da ne bo ostala nobena želja spoštovanih go- stov nepotešena, bomo poskrbeli za jedačo in pijačo ob najboljši postrežbi. Pričetek ob 9. uri. Ptuj, 23. septembra 1818.« Podpisana je Vabilo na ples 75 Aloisia NEISS,13 prirediteljica baia. Vstopni- na je bila 2 goldinarja dunajske veljave. Najbrž si je avtor predstavljal, da bodo ne- koč našli njegove zazidane dokumente. V ti- stih časih je bila modna muha, da so bogati lastniki vgrajevali najrazličnejše dokumente in predmete v svoje hiše, vendar je le našemu meščanu Schickelgruberja uspelo, da se je za- pisal v zgodovino. Njegova tiha želja, da bi o njegovih zapisih zvedelo čim več ljudi, je tako izpolnjena. OPOMBE 1. Že leta 1981 smo gradivo dobili od župnika Iva- na Pucka in se mu na tem mestu še enkrat lepo za- hvaljujemo. In zakaj ga objavljam šele sedaj? Ko sem ugotovila, daje kopija kronike 1. 1923 že obja- vil dr. Balduin Saria, sem že pripravljeni tekst odlo- žila. Po premisleku pa sem sklenila, da ga bom kljub vsemu objavila, glede na to, da večina mlajših bralcev ne posega po starejših objavah, še posebe- no, če so v tujem jeziku — 2. Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), Rokopisna zbirka, sign. R-30, Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684-1917 — 3. ZAP, Rokopisna zbirka, Urbarji gospoščine Hra- stovec, sign. Hu-6 Prepis temeljnega urbarja gospo- stva Hrastovec, komisijsko sestavljenega leta 1715 (Abschriiftliches Stockurbarium), na zadnji strani majhen voščen pečat in podpis: Johan Joseph WIS- SIÀKH INBILIRT K. K. Kreis Secretarius, ki je prepisal urbar. To je bil oče Schickelgruberjeve žene Elizabete Wisiack in njene sestre Anne, poro- čene von Leuzendorf, ki nastopa na koncu kronike kot priča — 4. ZAP, Rokopisna zbirka, sign. R-51, Glavna knjiga tesarskega mojstra Leopolda Schickelgruberja 1785 - 1798 — 5. ZAP, Fotokse- roteka, šk. 62, pogodbe 1788 - 1813 : 9 - 21, Po- godba med magistratom Ptuj in Schickelgruberjem z dne 22. 4. 1809 — 6. Iva in Jože Curk: Ptuj, Lju- bljana 1970, str. 152. Original vedute hrani Štajer- ski deželni arhiv v Gradcu v zbirki risb in fotografij - Pettau — 7. ZAP, Arhiv mesta Ptuja, škatla 26., mapa 69, ovoj 216. Prispevki za renoviranje župni- je Sv. Jurija 1809 - 1837 — 8. ZAP, Katastrski na- črt mesta Ptuja iz 1824, original v Štajerskem de- želnem arhivu v Gradcu — 9. Župnijski urad Sv. Jurija, poročna matična knjiga 1785 - 1837, dne 16. oktobra 1826 sta se poročila Anna Rosalia Schickelgruber, stara 18 letjn Franz Wibmer, sin ptujskega medičarja — 10. Študijska knjižnica Ce- lje, Cillier Zeitung, Nr. 31/Donnerstag den 19. april 1923, 48 Jahrgang: Aus einem alten Weingar- ten Von Dr. Balduin Saria - Beograd. Nr. 34/Son- ntag den 29. April 1923, 48 Jahrgang: Ueber Pettau (II. Teil des Schickelgruberschen Handschrift) von Dr. Balduin Saria - Beograd — II. ZAP, Stara ze- mljiška knjiga, sign. 1197, Zavrč Nr. 3 - Berggrun- dbuch der Herrschaft Sauritsch, folio 5/6. Del do- kupljene zemlje je meril 1096 klafter— 12. Pokra- jinski muzej Ptuj. Fototeka kulturno zgodovinskega oddelka, fotografije tabel Schichelgruberja in Wib- merja — 13. Aloisia Neiss, je po smrti svojega moža Heinricha Straussa postala lastnica gostilne oziroma kavarne v hiši št. 65 (hotel Osterberger - Prešernova). V spomin na svojega moža ga je po- imenovala Zum goldenen Strauss - Pri zlatem noju. Kristina Šamperl Purg: Hotel Zlati noj, Tednik, let- nik XL III, št. 16, 26. 4. 1990 — 14. Gradivo je uvrščeno v ZAP v zbirko Varia, šk. št. 12, ovoj 194. 76