GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO VI	Redna izdaja	Št. 8, Avgust 1980
avtotehna
Glasilo mora postati tribuna vseh delavcev Avtotehne
stran 2
Obveščanje — želje in hotenja
stran 3
v današnji številki sodelujemo:
JOŽE CIMPERMAN tozd Zastopstva
JURIJ ČERNIČ DSSS
ROMAN DOBRILA tozd Servisi
Okrogla miza
Avtotehna—kriza ali preporod
stran 4, 5, 6, 7
BORUT
JANOVSKV
tozd Zastopstva
JOŽE KONČAN tozd Trgovina
Planinci
Tretji letošnji izlet: Blegoš
stran 8
MILJKA PAVŠELJ tozd Zastopstva
PREDSEDSTVO 00 ZSMS DSSS
ERIKA ŽELEZNIK DSSS
V OBJEKTIVU MESECA
Oživelo je delo mladine v DSSS
Avtotehne
Naši nič kaj zlati mladinci so se potem, ko je že kazalo, da bo mladinska dejavnost v Avtotehni povsem zamrla, ponovno prebudili. Sklenili so pljuniti v roke in ne reči: »Jutri pa začnemo«, ampak zares in kar takoj začeti. Mladinska organizacija je pomembna družbenopolitična organizacija, ki pa se po eni strani ne zaveda dovolj svojega pomena, niti tradicij, iz katerih izhaja, po drugi strani pa ji tega pomena in z njim nujno povezanega družbenega vpliva kar tako nihče ne misli pokloniti. Zato tudi v Avtotehni nima mesta, ki bi ga morala imeti. Prav bi bilo, in njihova začetna aktivnost nam to tudi obeta, da bi se to spremenilo. Zato se je naš prvi »objektiv meseca« zaustavil na njihovi ustanovni konferenci, od koder nam predsedstvo tudi pošilja tole poročilo in poziv na koncu.
Glasilo mora postati tribuna vseh delavcev Avtotehne
Mladostniški nemir, zagnanost in idealizem so nas ponovno spodbudili, da združimo svoje sile in oživimo delo mladinske organizacije DSSS.
Letos poteka prvo mandatno obdobje po X. kongresu ZSMS, ki je bil oktobra 1978 v Novi Gorici. V občini Ljubljana-Cen-ter se prične drugi mandat v mesecih april, maj, junij. Osnovne organizacije pridejo iz prvega v drugi mandat z volilno programsko sejo. Tokrat smo se zbrali dne 15. 5 1980 na ustanovni konferenci OO ZSMS DSSS. Kljub maloštevilnosti (20 članov) se bomo skušali bolj aktivno kot do sedaj vključevati v vsa področja dela in življenja delavcev DSSS kot tudi celotne delovne organizacije. Skušali bomo pripomoči k uspešnosti poslovanja in gospodarjenja, se vključevati v idejnopolitično delo, izobraževanje ob delu in iz dela, kulturno in športno področje.
Z optimizmom gledamo v prihodnost, saj bomo ob pomoči, ki so nam jo zagotovili samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v DSSS, kot tudi na nivoju delovne organizacije, svoje načrte lažje uresničevali.
Ob koncu pozivamo vse mladince v temeljnih organizacijah, da oživijo delo svojih osnovnih or-" ganizacij, saj bi s skupnim reševanjem problemov, izmenjavo izkušenj in mnenj, bilo naše delo uspešnejše.
Glasilo imamo v Avtotehni zato, ker smo se tako odločili. Odločitev pa skriva v sebi tudi predvidevanja, čemu naj takole glasilo služi. Demokraciji, samoupravljanju, javnemu nadzoru, boju in uveljavljanju idej in hotenj, neokrnjeni informiranosti in javni a kar najtesnejši povezanosti vseh struktur v delovni organizaciji.
Temu do sedaj naše Glasilo ni služilo. Ne zato ker dosedanji urednik ne bi imel vsega prepotrebnega teoretičnega znanja, ampak predvsem zato, ker ni imel podpore ne v poslovodni strukturi in ne med vso množico delavcev — samoupravljalcev Avtotehne. Mnogi njegovi apeli kažejo na to, da se je zavedal poslanstva Glasila in svojih dolžnosti. A to so bili kriki vpijočega v puščavi. Ne on, ne Glasilo, ki ga je po svojih najboljših močeh urejal, v Avtotehni nista imela mesta, ki jima je pripadalo.
Kje je bil temu vzrok? Ali se našim najodgovornejšim delavcem ni zdelo vredno tratiti časa za dialoge s sedemstotimi delavci Avtotehne. Ali so se bali neprijetnih, javno zastavljenih vprašanj. Ali pa je bil ugoden gospodarski položaj vzrok, da so se vse druge stvari zdele nepotrebne.
Odgovor je prej ko ne tu. Današnja »okrogla miza« je namreč dokaz, da je naša poslovna struktura v kriznih trenutkih pripravljena s polno odgovornostjo spregovoriti delavcem Avtotehne in odgovoriti na vsako zastavljeno vprašanje. Vprašanje pa je, če se zaveda tega, da je tudi dejstvo, da so to do sedaj zanemarjali eden od vzrokov za današnjo krizo. Del krivde pa nosimo vsi delavci Avtotehne, ki nikdar nismo terjali javnih obrazložitev in odgovorov.
Tako stanje se ne sme več ponoviti! Zavedam se svojih dolžnosti in poslanstva Glasila. In to poslanstvo bom ob podpori uredniškega odbora in vseh samoupravljavcev dosledno uveljavljal. Glasilo mora postati demokratična, javna tribuna vseh delavcev Avtotehne.
Predsedstvo
Jurij Černič
Obveščanje — želje in hotenja
Pomembnost nekega glasila prej ali slej pokaže odziv bralcev, ki v njem vidijo svojo možnost. Kakšno je to vprašanje? Odmevnost glasila je lahko edino merilo in pomoč uredniškemu odboru pri težavni nalogi kako združiti informacije v celovito obliko, zagotoviti njihov pretok v vseh smereh in s selektivnim pristopom osmisliti obveščanje.
Naša samoupravna socialistična družba posveča sistemu obveščanja še posebno pozornost, zato se mi zdi pomembno ponoviti znano ugotovitev, da le sprotno in celovito obveščanje lahko zagotovi, da bomo delavci svoje samoupravne naloge hitro in odgovorno opravljali. Prav tako ni slučaj, da v tem trenutku Zveza sindikatov Sovenije in njeno glasilo Delavska enotnost začenja široko akcijo »TISOČ DELAVCEV — TISOČ SODELAVCEV«, s katero želimo doseči popolnejše obveščanje, katerega nosilci bodo vsi delovni ljudje in občani. Nič manjših nalog pa nimajo na tem področju tudi ostale družbenopolitične organizacije, še posebej Zveza komunistov in Zveza socialistične mladine. Njune osnovne organizacije bodo morale pomisliti tudi na ustanovitev posebnih delovnih teles, ki se bodo ukvarjala samo z vprašanji obveščanja in propagande. Prav tako bomo morali posvetiti več pozornosti delu samoupravnih in poslovodnih organov in zagotoviti, da bodo delegati, ki v njih delujejo, ustrezno obveščali vse delavce Avtotehne o svojem delu. Tako bomo uspeli spopolniti prazen prostor, ki dostikrat nastaja med delom delegacij in njihovo delovno sredino. To je edini način, da odpravimo tudi nekatere nesporazume ter preprečimo nastajanje novih.
Pred nami je dveletni mandat. Želje in hotenja uredniškega odbora so ambiciozne in velike, nič manjša ni tudi odgovornost za opravljanje zaupanih nalog, vendar pa vsega le ne moremo narediti sami. S skupnimi močmi lahko damo našemu Glasilu v prihodnje tako vsebino, kakršno smo že od njegovega nastanka pričakovali, pa kljub najboljšim željam do zdaj še ni bila uresničena. Če pa bomo s staro prakso nadaljevali, potem bo pri teh dobrih željah tudi ostalo. Zato poizkusimo tudi na področju obveščanja zavihati rokave.
Borut Janovsky
Mateja na praksi
Ime Mateja.
Priimek Langus.
Starost: 19 let.
Videz: prav čeden.
Za suhopamiiimii stavki se lahko skrivajo prav zanimive reči. Za temile se skrival brhka gimnazijka (glelj pod »videz«), ki je takoj, ko je končala tretji letnik na šesti gimnaeiji v Mostah, kjer jte zadnjih deset mesecev pridno spoznavala teorijo vseh vrst, odhitela na tritedensko obvezno delo v Avtatehno. Tu se je morala spopasti s prakso. S knjiženjem odsotnosti, z izpolnjevanjem spremnih obrazcev za bolniške pdsotoosti, s pisanjem napotnic, z izračunavanjem. delovne dobe in ppdofondmi administrativnimi posli. Gimnazijka si je namreč našla delo v kadrovski službi.
Čeprav gre za obvezno prakso in je učencem zagotoviti delovno mesto dolžna šola, si je tako kot večina njenih sošolcev delo priskrbela sama. »Petnajstega maja sem oddala prošnjo v kadrovsko službo, četrtega junija sem dobila odgovor in pet dni kasneje sem že začela delati. Če si dela ne bi našla sama, bi mi šola zagotovila delo v Saturnusu, Kolinski ali pa v Tedu.«
Ali je delo težko?
»Ni, pa tudi prav veliko ga ni.«
A kar ga je, ga Mateja vestno opravi. Njeine sodelavke v kadrovski službi je kar prehvaliti ne morejo.
Nadja Urgl, samostojni kadrovski referent: »V veliko pomoč nam je, ker nam ena delavka zaradi bolniške Odsotnosti manjka, Takih praktikantk si še želimo.«
Marija Zakrajšek, samostojni kadrovski referent: »Meni je pomagala pni izračunavanju delovne dobe. Pri delu je zelo natančna, zato sem bila z njo nadvse zadovoljna.«
Karmen Gričar, samo-stojhll kadrovski referent I: »Zlata dušica- pridna in vestna. Drugo leto bi jo želeli še imeti.«
Pa bo prišla?
Mateja skomigne z rameni. Kajti to je odvisno od mnogih stvari. Od mature, ki jo čaka drugo leto, pa tudi od nagrade, ki jo čaka po opravljenem delu. Kako visoka bo ta nagrada, še ne ve, a če želimo, da bo drugo leto spet delala pri nas, prav skromna ne bo smela biti. Mateja je namreč praktikantka z izkušnjami. Lani in predlani je delala v Državni založbi, kjer so jo imeli prav tako radi in je bilo prijetno delati, prislužila pa si je štiri tisočake. Lani jih je porabila za dopust, pa še za kakšno pletiljko in štren|o volne, ker v prostem času rada plete, letos bo ves prislu-žen denar pobral vozniški izpit.
In kam namerava Mateja po maturi?
»Na pedagoško akademijo. smer biologija-kemija.«
Med čričke, trobentice, mi- razci, bolniške, napotnice, krobe, H.,SO/„ epruvete in obračun delovne dobe in pipete. Im potem med na- tako naprej. In v tej stvar-brdte mulce in klepetave	nosti se prav dobro znaj-
frkije. A to' je še daljna in	de. Zato Mateja na svide-
negotova prihodnost. Da- nje tudi prihodnje leto! nes so njena stvarnost ob-	Jurij Černič
VEDNO AKTUALNA KARIKATURA
f..in kadar me popact^da bi
delal,tiho sederrt v kot in počakam,
mme...
OKROGLA MIZA
Avtotehna — kriza ali preporod?
Avtotehna, ena najmočnejših zastopniških organizacij v Sloveniji, se je v letošnjem letu znašla v krizi, iz katere ni bilo videti izhoda. Ob novih, stabilizacijskih gospodarskih odnosih so prišle na dan vse naše napake iz sedanjosti in iz preteklih let. Izgubili smo pomembna zastopstva, zaradi novih predpisov je bila prodaja zaustavljena in delo omrtveno. Naš do tedaj najmočnejši tozd Zastopstva predvideva ob polletju izgubo. Interveniral je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Center in zagrozil z družbenim varstvom. Samoupravna delavska kontrola je predlagala razpravo o nezaupnici generalnemu direktorju. Širilo se je ozračje malodušja in nezaupanja. Ob pomanjkanju resničnih informacij so se množile špekulacije vseh vrst.
Ob skupnem naporu celotne delovne organizacije se je situacija počasi začela obračati na bolje. Z vztrajnim delom lahko ponovno dosežemo gospodarsko stabilnost, ko ne bodo več vprašljivi ne rentabilnost poslovanja ne osebni dohodek in ne perspektiva delovne organizacije. Pri tem pa bo pomemben prispevek prav vsakega delavca Avtotehne. Zato pa mora prav vsak delavec vedeti, v kakšnem stanju se nahaja Avtotehna, kje so vzroki za nastali položaj in kakšni so naši načrti in realne možnosti, da se ta položaj izboljša. To je bil ludi predmet in namen te okrogle mize. Z njo je bil storjen prvi korak k boljši informiranosti in s tem večji možnosti pravilnega samoupravnega odločanja vseh delavcev.
K razgovoru za »-okroglo mizo« so bili povabljeni vsi individualni poslovodni organi, predsedniki DPO na nivoju delovne organizacije, koordinator OO ZK, tov. Murko in tov. Skokova. K sodelovanju po pismeni poti pa vsi delavci Avtotehne, predstavniki družbenopolitičnih organizacij pa še posebej. »Okroglo mizo« je vodil glavni urednik Glasila.
Glasilo:
»Kakšen je trenutni gospodarski položaj Avtotehne?«
Kramžer:
Menim, da bosta ob polletnem obračunu tozda Servisi in Notranja trgovina pozitivna, tozd Zastopstva pa ne. Glavna ekonomska pomoč je prav v tozdu Zastopanja. Tako naš gospodarski položaj v resnici ni rožnat, brezupen pa tudi ni, saj pričakujemo, da bomo do konca leta prišli tudi s tozdom Zastopanja na zeleno vejo. To so seveda za Avtotehno šokantna dejstva, ker smo pač delovna organizacija, ki se do sedaj nikola ni srečala s takimi težavami. Ampak take težave so drugje če-šči pojav, z njimi se je treba 'spoprijeti. Z odkrivanjem notranjih rezerv se da fantastično veliko narediti.
Glasilo:
Dva gospodarsko šibkejša tozda bosta torej pozitivna, naš do sedaj najmočnejši tozd pa negativen. Ali bo ob teh dejstvih delovna organizacijia kot celota pozitivna ali negativna?«
Kramžer:
»Počakajmo na polletni obračun.«
Kanalec:
»Situacilja bo v prvem polletju dejansko slabša,
vendar pa bomo poslovno leto zaključili pozitivno, kar je najbolj pomembno. Problem pa je v tem, ker ne vemo, kakšen bo drugi paket ukrepov gospodarske ustalitve in ne moremo predvideti posledic.«
Erzin:
Gospodarski položaj Av-tolehne je vsesplošno povezan z gospodarskim položajem vse države. Ker poznamo devizno in uvozno problematiko, menim, da se bo treba posebej v drugem polletju, poudarjeno povezovati s proizvodnimi organizacijami. Precej pa si v notranji trnovimi obetamo od aktivnega sodelovanja naših predsta-vniištev po vsej Jugoslaviji, kar vse bo veliko doprineslo k izboljšanju gospo-dainskega položaja Avtotehne ob zaključku leta.
Zalokar:
Situacija v tozdu Servisi trenutno ni kritična. Dosegamo relativno dobre poslovne rezultate. Ob polletju domnevam, da ne bomo imeli izgube, kar je posledica urejenih medsebojnih odnosov na področju dohodkovnih povezav med tozdi. Prihodnost pa je odvisna od preskrbe z rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom, kar pa delno je odvisno tudi od bodočih predpisov in pogojev nabave.
Glasilo:
Tovariš Erzin je omenil povezovanje s proizvodnimi organizacijami. Sem sodi naše povezovanje z LŽTK Kikinda in poizkusi povezovanja z Gorenjem. Kolikšna in 'kakšna je trenutna stopnja povezovanja s slednjim in kaj nam ta prinaša?
Murko:
Dogovarjamo se, da bi Gorenje prevzelo našo blagovnico (klet in atrij), kjer bi zaposlili enaindvajset naših delavcev, sodelovali pa bomo tudi pri programih Canon, Stomo in Kor-ting. To je politika malih korakov, ki vodi v pričakovano tesnejše sodelovanje.
POVEZAVA Z INDUSTRIJO
Glasilo:
Tovariš Kramžer, na Gorenje smo se nameravali širše in močneje nasloniti, vendar kolikor vem, so zadnji rezultati razgovorov slabi.
Kramžer:
Avtotehnio hočemo povezati v treh smereh. S Ki-kindo, z Gorenjem in s Crveno zastavo. Želimo, da bi jo v vseh treh temeljih (trgovina, zastopanje, servisiranje) povezali v tri velike gospodarske organizme. To pa jo seveda projekcija z naše strani, za katero se moramo boriti. Te-
ga cilja na sobotnih razgovorih (28. 6.) v Velenju nismo dosegli. V nasprotju z našim tozdom Zastopanje je namreč za Gorenje zastopanje postranska funkcija, ki je ne želijo širiti preko potreb, ki izhajajo iz njihove materialne proizvodnje. Zaključek: zadevo je treba začeti graditi na novo in po fragmentih. Izhajati pa je treba iz dela.
Glasilo:
Kako se bo Avtotehnd poznalo dejstvo, da ti pogovori niso bili tako uspešni, kot smo pričakovali?
Kramžer:
Neposrednih učinkov ne bo. Ampak mi moramo svojo usmeritev fundamentira-ti za vrsto let. V slovenskem in jugoslovanskem prostoru moramo najti svoj prostor. Naš predmet dela je preveč občutljiv, preveč smo izpostavljeni tržnim nihanjem. Zato potrebujemo trdnejšo povezavo, da se jim postavimo v hran.
Glasilo:
Ta povezava bi nam torej predvsem omogočila srednjeročno in dolgoročno planiranje in nas tudi gospodarsko utrdila. V kakšni smeri pa se nameravamo povezati s Crveno zastavo.
Kramžer:
Predlog za povezavo je prišel z njihove strani in na poslovnem svetu smo se ga odločili sprejeti. Razlogi pa so jasni: Avtotehna ima vse, kar oni nimajo in oni imajo vse, kar Avtotehna nima. Mi imamo ljudi in sredstva za delo, oni imajo programe. Tako sodelovanje zakon o združenem delu predvideva, imamo pa tudi vso podporo skupščine občine, tako da bodo neposredna pogajanja z Borutom Mišico stekla v kratkem in najkasneje 16. septembra bomo o tem odprti javno razpravo.
Glasilo:
Konkretno pričakujemo od te povezave zopet možnost dolgoročnega planiranja, večjo stabilnost in možnost, da zasedemo nekatera delovna mesta, ki so zdaj slabo zasedena.
Kramžer:
Točno tako. Ker v bistvu bomo nadaljievali z istim delom, samo z domačo proizvodnjo. To, kar je za vsakega zastopnika pravzaprav najbolj idealno.
Glasilo:
Ali bo tozd servisi, ki bo verjetno nosil težo te povezave, lahko enakopravno sodeloval s Crveno Zastavo, oziroma, ali pričakujete kakšne probleme?
Zalokar:
Tako sodelovanje predstavlja za tozd Servisi trden program, predvsem pa naslonitev na domačo proizvodnjo. Zanesljivo je, da bo sodelovanje preseglo okvire običajne pogodbe, kakršne navadno Zastava daje svojim pogodbenim servisom.«
Glasilo:
Do kakšne mere je razvito sodelovanje z LŽTK Kikinda ’
Kramžer:
Naše sodelovanje se razvija v predvidenih okvirih, čeprav 'materialno še ni prineslo tistega, kar smo pričakovali, ker letos pač še nismo ničesair prodajali. Dogovori so v fazi piljenja. Do petnajstega septembra se bomo tudi s plansko dokumentacijo Vključiti v LŽTK. Posebno na področju notranje trgovine nameravamo sodelovanje razširiti na ves industrijski bazen Kikinde in širši krog Vojvodine. Piri prizadevanjih za vključitev Avtotehne v blagovne tokove materialne proizvodnje tega teritorija sem dobil tudi podporo predsednika skupščine občine Kikinda, tovariša Udje Vojvodiča, s katerim smo se dogovorili,
DIREKTNI MAGNETOFONSKI PREPIS »OKROGLE MIZE« JE NA VOLJO V GENERALNI DIREKCIJI.
da bo formalno povabil tovariša Rožiča in druge predstavnike iz Ljubljane v Kdkindo, kar naj našim poslovnim odnosom da tudi zunanji pečat in pokaže, da je naša usmeritev v redu in na trdnih tleh.
Glasilo:
'Kako daleč so priprave za izgradnjo predstavništev in prodajne mreže v Prištini (Kosovto) in Titogradu (Črna gora), kar vse sodi v sklop naših obveznosti v sozdu?
Kanalec:
Lokal v Prištini smo že kupili, prvi obrok smo plačali in prevzem bo drugo leto spomladi. Lokal v Titogradu bomo prevzeli že v mesecu juliju, veljal pa nas bo pet milijonov.
Glasilo:
In kdaj lahko računamo, da bodo začela ta predstavništva delati ?
Kanalec:
Če bo občina dovolila prodajo avtomobilov na območju Titograda in bomo lokal kupili, potem v Titogradu že letos, v Prištini pa naslednje leto. To je vse v dogovoru s sozdom in to v redu poteka.«
Glasilo:
Koliko je trenutno v Av-totehni delavcev brez primernega dela in kakšni so sprejeti ali pa predvideni ukrepi, ki naj rešijo ta problem?«
Kanalec:
Tozd Zastopstva bi zlahka pogrešal štirideset ljudi. Pri tem je nekaj ljudi čisto brez dela, nekaj pa jih predmet dela ima, a zaradi ukrepov ne morejo delaiti. Dogovarjamo se z notranjo itrgovino o delitvi dela pri prodaji rezervnih delov, delamo pa tudi na pridobitvi novih zastopstev. S tem bomo ljudi sicer zaposlili, finančnega efekta pa ne 'bo, tako da predstavljajo ti ljudje za nas precejšnjo obremenitev.«
Glasilo:
Tovariš Jankovsky, zanima me, kako družbenopo-
litične organizacije ocenjujejo ta problem.
Janovsky:
Dokler ne vidimo drugega dela paketa ukrepov za ustalitvene procese, na kar nas je občinski komite ZK na zadnjem seminarju še posebej opozoril, je o tem težko reči kaj več. Dosti bolj pa bi me veselilo, če bi bil tUkaj večji interes delavcev. »Okrogla miza« naj bi po normalni poti rešila vprašanje informiranosti delavcev o nastalem položaju. Ne glede na mojo »oceno aktivnosti Zveze komunistov« v Glasilu in na poziv, ki sem ga napisal v tem članku in ne glede na poziv, ki si ga poslal ti (Černič), konkretnih vprašanj, ki bi lahko to zadevo pojasnjevala in pripomogla k rešitvi, ni.«
KJE SO VZROKI?
V naslednjem sklopu vprašanj smo na »okrogli mizi« 'skušali najti poglavitne objektivne in subjektivne vzroke za nastali položaj. Objektivne, da se bomo znali z njimi spoprijeti, subjektivne, da jih bomo skušali po najboljših močeh odpraviti.
Kramžer:
To je fumdamentalno vprašanje. A že če primerjamo Avtotehno in Avto-komerc, je zadeva popolnoma jasna.
Oni so svojo devizo, vlagali v delo, mi pa smo jo proda jali kot blago. Tako so oni povezami z industrijo, imajo svojo kontinuirano politiko, mi pa ne. To so objektivni vzroki. Subjektivni pa so naš odnos do dela; etika dela, osebna odgovornost, pa tudi poizkusi, vse težave personifi-ciraitd in zreducirati na ozko skupino ljudi.«
Glasilo:
Pravite, da se nismo povezovali z industrijo'. Zakaj se nismo, saj je mogoče že več let predvidevati, da bo tako povezovanje zmeraj bolj nujno?
Kramžer:
Tudi to je res. Nam so to preprečevali čisto subjektivni vzroki. V odhosih v letu 1'979 je bila značilna deviza, da imamo en
super in dva postranska tozda. In preden smo to razčistili, je bilo leto okrog.
Glasilo:
Kako hitro reagiramo na potrebe trga?
Kanalec:
Menim, da imamo v tozdu dovolj dobrih komercialnih delavcev, ki hitro reagirajo na potrebe trga. Zelo smo zadovoljni tudi z delom predstavništev, posebno Beograda, Zagreba in Varaždina. Malce pa smo se lovili pri spremembah zunanjetrgovinskih ukrepov in na koncu izbrali malo daljšo, a sigumejšo pot.«
Erzin:
Notranja trgovina je bila ob nastanku samo dinarska transformacija zastopniške dejavnosti in to je čutiti še danes. Na potrebe trga zelo težko reagiramo, najprej zato, ker proizvajalci ne uspejo zadovoljiti potreo, pa tudi zato, ker imamo mi sami te potrebe premalo naštudirane.«
Zalokar:
Nas ja k hitri reakciji posilila izguba Fiata. Navezali smo stike z drugimi partnerji, kar nam sicer ne daje moižnosti, da bi servisirali en tip vozila, daje pa nam dovolj dela, da prebrodimo krizo. Trajna rešitev pa je seveda naslonitev na domačega partnerja, konkretno na Crveno Zastavo.
PROBLEM SO KADRI
Glasilo
Po kakšnih merilih so izdelani naši programi? Do katere mere so specializirani? Ali pri izdelavi programov dbvol.i upoštevamo maše možnosti v primerjavi s konkurenco?
Kramžer:
Naši programi so prilagojeni jugoslovanskemu trgu. Na škodo lastne delovne skupnosti ali pa jugoslovanskega gospodarstva ne moremo zastopati nobenega programa več. To je vodilo. Programe imamo seveda specializirane, saj imamo specialno zato organiziran tozd Zastopstva. Spe-cialižiraruost tudi statusno zahteva LŽTK Kikanda pri prodaji Opla. Specializiran trgovski del pa zahteva tudi specializiran servis. Visoka specializiranost pa zahteva po drugi strani tudi visoko specializiran kader, tu pa je naš problem.
Glasilo:
Kaj pa konkurenčnost?
Kramžer:
Avtotehma se je petindvajset let ukvarjala z razpečavanjem blaga. Zato s
pristopam in postrežbo seveda nismo konkurenčni. Imamo pa srečo, da danes celotna notranja trgovina boluje za kroničnim pomanjkanjem blaga in tako prodamo vse. kar imamo. Naši progami torej vsaj v tem trenutku so konkurenčni, naša etika in strokovno znanje pa ne.
Glasilo:
Kako primerna pa je naša kadrovska zasedba? Ali nam omogoča dobro obvladovanje trga im strokovno enakopravno sodelovanje s princiipali.
Kramžer:
V večini primerov sigurno ne. Kadrovska zasedba je pomanjkljiva in jo bo 'treba v perspektivi revidirati. Mi rabimo nove programe, zanje pa ljudi s širšim znanjem. Pridobiti pa jih ie grozljivo težko, ker takih kadrov na trgu ni.
Erzin:
Imamo kvalificirane kadre na področju rezervnih delov in avtomobilizma. Ostale strokovne potrebe pa težko zadovoljujemo. Ko se menjajo programi in ob prehodu na maloprodajo, se menjajo tudi potrebe po vrsti strokovnosti. Delno rešujemo problem z usposob-Ijevalnimi tečaji, ki so se dobro obnesli, v novejšem času pa s primernejšim kadrovanjem, kar pa je tudi problem, ker so dobri strokovnjaki že angažirani, šolska izobrazba (mi svoje kadre tudi štipendiramo) pa še ne zagotavlja dobrega praktika.
Zalokar:
Struktura neposrednih piDizvajalcev je v servisih zadovoljiva, problem pa ie vodstvena struktura. Servis je organizacijsko nebogljen. Servise Opel, Fiat, Elektronika in Beograd želimo
združiti v enotnih službah, nimamo pa primernih ljudi, ki bi zasedli vodstvena mesta v teh službah.
Kanalec:
V Zastopstvih nam manjka precej strokovnjakov, posebej pri elektroniki in po predstavništvih. Problem pa je, da ne moremo jemati novih kadrov, ker imamo sicer ljudi preveč. Tisti, ki so prej delali na Fiatu, zdaj praktično nimajo dela. Ko bomo rešili ta problem, bomo lahko začeli kadrovati na novo.
Glasilo:
Vsiljuje se vprašanje, kako je do takega kadrovskega problema lahko sploh prišlo. Zahteve po visoko kvalificiranih kadrih se verjetno niso tako naenkrat povečale. Problem verjetno tiči v kadrovski politiki sami.
Kanalec:
Kadrovska politika resni najboljša. Govori se, da smo leta 1974 v enem samem letu sprejeli 150 novih ljudi. (Govorice so prisotni potrdili.) Mnogi delavci v zunanji trgovini so za svoje delo priučeni in ko odpade principal, za katerega so delali, se pri novem delu ne znajdejo več, ker nimajo potrebnih kvalifikacij.
Glasilo:
Kdo ali kaj nam lahko garantira, da bo kadrovanje v bodoče boljše, da se ne bomo. čez pet let spet znašli v isti situaciji?
Kanalec:
Jaz mislim, da je ta situacija tako poučna, da si nihče ne bo več upal kadrovati na neprimeren način.
Zavest je sicer eden temeljev samoupravne družbe, a zanašati se le nanjo, brez določene materialne
Ob ksonou »oferjogle mize« je tovarišica Kerševanova obvestila prisotne, da je poslovni svet generalnega direktorja sprejel sklep, da bo naslednja »okrogla miza« ob koncu septembra. Za take sklepe sicer poslovni svet generalnega direktorja ni pristojen, ker jie Glasilo odgovorno delavskemu svetu delovne organizacije, kljub temu pa je to pobuda, ki kaže na nove, bolj samoupravne in demokratične odnose v Avtotehni, na zavest večje odgovornosti poslovodnih organov do delavcev, pa tudi na nov odnos do Glasila, kot najširše institucije za uveljavljanje demokracije, samoupravljanja, novih idej in družbenega nadzora v delovni organizaciji. Zato uredništvo Glasila to pobudo pozdravlja in jo bo uresničilo po najboljših močeh in v tesnem sodelovanju s poslovnim svetom.
osnove je vendarle preveč idealistično.
Glasilo:
Kje so vzroki, da smo z nekaterimi partnerji prenehali sodelovati? Tu mislim predvsem na Hat in Val-voline.
Kramžer:
Odhod Plata iz Avtoteh-ne je posledica odnosa Fiat — jugoslovansko tržišče. Slovensko gospodarstvo' ima že danes ogromne težave z avtomobilsko industrijo Sn še kooperacije s Fiatom ne bi preneslo. Sama Avtoteh-na pa brez podpore celotnega republiškega gospodarstva v kooperacijo ne more. Zato je Fiat sklenil kooperacijo z Avtocentrom, za katerim stoji celotno gospodarstvo republike Hrvaške in celoten koncept razvoja motorne industrije v republiki Hrvaški.
Valvoline pa je odšel, ker nismo sprejeli njegovih avtoritativnih zahtev, ki so se vtikale v našo kadrovsko politiko, ni pa tudi pristal na upravičene zahteve tozda.
Janovsky:
Valvoline ni sprejel naših strogo strokovnih zahtev, da nam ponudi asoirtiman specialnih olj, zanimivih za jugoslovansko tržišče, niti ni sprejel predloga povezave z industrijo na način, ki bi koristil nam in naši industriji, konkretno »Izolir-ki«
Glasilo:
Kaj smo naredili, da povečamo izvoz, ki postaja vse bolj imperativ, dosega pa le pet milijard din letno?
Kanalec:
Čeprav bomo letošnji plan izvoza pet milijard starih din presegli, smo v veliki zamudi. Naravno bi moral naš izvoz znašati nekje petdeset milijard. Trenutno formiramo grupo, ki na izvozu dela in s katero smo zelo zadovoljni, veliko pomoč pa imamo tudi v predstavništvih. Ugodno pa se na naše pritiske odzivajo tudi pirincipali. Realno ocenjujem, da bomo srednjeročni plan izvoza 25 mi-
lijard letno presegli v treh letih.
Glasilo:
Naslednje vprašanje sem nameraval zastaviti tovarišu Cajhnu ali Rozini, pa ju na žalost ni. Namreč: zakaj preverjanje uresničevanja smotrov individualnega poslovnega organa, ki jih mora doseči pri svojem delu že do sedaj ni bila stalna praksa, in zaradi katerih razlogov je prišlo do te pobude zdaj?
Kramžer:
Nerodno vprašanje, pa bom kar jaz odgovoril, kolikor znam. Zakaj ni prišlo do dela te komisije? Iz istih razlogov, kot nismo rešili drugih vprašanj, dohodkovnih odnosov, samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. S tem pa ni rečeno, da se z uspešnim dielom to ne bo popravilo. Zakaj pa je bilo včeraj na delavskem svetu takšno vzdušje. Zato, ker jie naj enostavnejši način vse težave, ki so nas letos prizadele, personifici-r.ati na en objektiven način. Olb vseh menjavah direktorjev iz prejšnjih let menim, da jie nekaj ljudi specializiranih za tako ravnanje. Osebno menim, da bom vzdržal do konca mandata, saj me ščiti ustavni sistem, zanesem pa se tudi na zrelost delovnega kolektiva. Ce bi moj odhod mogel vrniti Avtoteh-no v polpreteklo dobo, bi bil jaz prvi za to, da hitro odidddem. To pa najbrž ni mogoče.
Janovsky:
Tu gre za sila načelno vprašani j e, na katerega je treba odgovoriti. Vprašanje preverjanja uresničevanja smotrov dela individualnih poslovodnih organov bi morala biti stalna praksa vsalj od sprejetja zakona o združenem delu dalje. Najbrž bi kdo, ki je dlje v teši, lahko povedal, zakaj tega nismo delali. Vsekakor pa moramo to narediti. Zdaj so tudi po tozdih formirane te komisije, a kolikor vem, se do danes niso sestale.
KAKO NAPREJ?
Ugotavljanje trenutnega gospodarskega položaja in vzrokov zanj ni bilo samo
sebi namen. Prispevalo naj bi k lažjemu predvidevanju prihodnosti in iskanju laižje poti naprej. Zato bomo v zadnjem sklopu skušali odgovoriti na vprašanja, kakšne so naše programske usmeritve in perspektive, kak|o bo nanje vplivala inflacija, kako bomo skušali povečati izvoz, koliko časa bo treba šepo-kriVaiti dohodek delavcev, ki so zdaj le delno zaposleni, kdaj bomo začeli uresničevati načela nagrajevanja po delu, kako se bodo problemov lotile družbenopolitične organizacije.
Kramžer:
Če bomo v redu delali, bomo tudi težave, ki jih prinaša devalvacija, reševali najmanj tako uspešno, kot visi drugi. Več o tem ne morem reči, saj razpolagam le s koluarSfcimi podatki. Odločilno vlogo pri izvolzu pa morajo odigrati naša predstavništva, saj lahko preko njih v najkrajšem času obdelamo Jugoslavijo enako dobro, kot imamo obdelano Slovenijo. Od poslovnih partnerjev pa bomo skušali uporabiti fantastično razvejan sistem poslovnih stikov IPTC v Zuriobu, ki je bila vedno anahronizem v našem gospodarstvu, zdaj pa je na vrsti, da nam utre pot v evropski trg, kjer so naše možnosti sicer minimalne in zgolj fragmentarne, in v tretji svat, kjer pa so ogromne možnosti. A pred tem moramo uredita kadrovsko politiko, politiko nagrajevanja, organizacij o in še celo vrsto notranjih zadev.
Erzin:
Osnovna dejavnost trgovine je maloprodaja, ki pa jo je treba od prodaje rezervnih delov za vozila, ki jih je Avtotehna zastopala, preusmeriti tako, da bo to le en del njene dejavnosti. Ker samo ta prodaja ne zagotavlja pozitivnega poslovanja. Glede veleprodaje pa je usmeritev jasna: povezovanje z industrijo. Perspektivo vidimo v pla-vem programu (kratkoročno), agroprogramu, ki je šele v povojih in ga je treba intenzivno razvijati, namesto Valvolina imamo dogovor z Abrojem, nadvse aktualen pa je tudi sporazum z Brestanico za naprave za nanašanje an-tikotrozijlskiih sredstev. Tu pa je seveda še Kilkinda. Trgovina dima tako trden plan in ob dobrem delu predstavništev, ma katere zelo računamo in ob nujnih
kadrovskih spremembah, tudi dobro perspektivo'. Devalvacije pa zaradi zamrznjenih cen v trgovini še ni občutili.«
Zalokar:
O devalvaciji tole: zaradi devalvacije bodo pri nas uvoženi rezervni deli do 15 odst. dražji, dražji deli pomenijo dražjo uslugo, dražja usluga pa končno kakšno stranko manj. A to ni bistveno. Bistvena je naša planska usmeritev: I. organizacijska utrditev, ki naj z enostavnejšo organizacijo zmanjša stroške režije, 2. programska usmeritev v predelavo vozil, ki naj zmanjša vpliv sezonskega prihajanja na servise in 3. na področju Opla naslonitev ma Kilkindo, na področju fcoimerciaimih vozil navezava na Crveno Zastavo, na področju 'elektronike pa se držimo zastopniškega programa in se skušamo povezati z Gorenjem. To so vse usmeritve, ki temeljite na obstoječih materialnih možnostih v tozdu Servisi.
Kanalec:
Naša programska usmeritev bo še vedno zastopanje. Osnovna funkcija zastopanja pa je, da omogoči prenos višje tehnologije v jugoslovanski prostor in da čiimprej pripelje do kooperacije in sodelovanja na dinarskem področju. Dejstvo pa je, da žele principa!! (npr. Canon, Stamjo) čim dlje zadržati pozicijo, ki jo trenutno imajo' in se stvari zelo počasi1 premikajo. Prav obratno pa je s firmo Lara, ki želi v kooperacijo, a je zanjo težko najlti domačega partnerja, težave pa imamo pri obdelavi tega principala v sami Avtotehni. Naslednja naša usmeritev je v izvozu, o čemer smo že govorili. 'V teh naših prizadevanjih pa nas omejuje re-
gistracija (zato bomo morali v kratkem preiti na novo), od znotraj pa slaba prganizacilja, kadrovska struktura in neprimerno nagrajevanje. Cel kup ljudi je premalo ali pa preveč nagrajenih, nosijo nazive, do katerih niso upravičeni in tako naprej. Premalo da se zavedamo da so danes tudi kadri neke vrste blago, ki ima na trgu določano ceno. Te cene pa mi očitno ne poznamo.
In še o vplivih devalvacije. Prodaja manjših avtomobilov, na primer Opel Kadetta, bo padla, medtem ko bo prodaja velikih, na primer Chevroletov, še naprej rasla. Gospodinjska oprema ni problem, ker domača industrija ne nudi tiste izbire, ki jo je kupec že narvajien, problem pa bodo luksuzni 'predmeti. Položaj žene je že tak, da hoče pralni stroj, ne pa televizor, da bo mož »fuzbal« tekmo gledal.
Pa še o delavcih, ki trenutno nimajo primerne zaposlitve. Dogovarjamo se o delnem prehodu teh delavcev v Notranjo trgovino, če pa se z Notranjo trgovino ne bomo mogli dogovori ti, jih bomo zaposlili pri prodaji rezervnih delov, ki jo zdaj opravlja Notranja trgovina.
Erzin:
Ne vidim ovir, da ne bi prišlo do dogovora.
Glasilo:
Za tozd Zastopstva bo s tem problem rešen, za Av-totehno pa ne. Kaj pa je z uresničevanjem načel nagrajevanja po delu?
Kanalec
Najprej moramo tozd organizacijsko urediti in na podlagi nove organizacije pristopiti k nagrajevanju. Počakati pa maramo tudi
KAJ JE POKAZALA DANAŠNJA »OKROGLA MIZA«
Predvsem to, da je prihodnost Avtotehne odvisna od nas samih. Niso bili novi gospodarski ukrepi tisti, ki so nas privedli na rob, niti niso tega zakrivile katere koli druge zunanje okoliščine. Naše slabo delo do tega trenutka in povsem napačne odločitve iz preteklih let so nas skoraj zlomile, kakor hitro so novi zakoni odgrnili plašč potuhe razsipništvu dn neodgovornosti, ki so jo omogočali gospodarski odnosi pred tem. In le naše dobro delo in pravilne odločitve so lahko porok naše prihodnosti. V polpreteklo dobo pa se ne bomo vrnili nikoli več.
Nadalje to, da se naša poslovodna struktura zaveda teh dejstev, pa tudi svoje odgovornosti do vseh delavcev Avtotehne, saj sicer te okrogle mize nikoli ne bi bilo.
In končno to, da se naši delavci premalo zavedajo svojih samoupravljavskih pravic in dolžnosti, tega da morajo trdno stati za svojimi stališči in tega, da so njihove samoupravi j alske pravice neodtujljive in jim jih nihče ne more odvzeti. Odvzeli si jih bodo le sami, če jih ne bodo pogumno, zavestno in dosledno uveljavljali. En sam »glas iz ljudstva« na »okrogli mizi«, pa še ta z vrha piramide, žalostno opozarja na to nevarnost.
na samoupravni sporazum splošnega združenja za trgovino
Zalokar:
Nagrajevanje po delu pri nas že poteka, a naš pravilnik deluje le, če je dela dovolj, sicer pa ne. Delno pa smo se talki situaciji prilagodili tako, da smo omejili izplačevanje norm za režijske delavce.
Erzin:
Diferencirano nagrajevanje uveljavljamo pri nas že od decembra 1978. Izdelan pa dimamo že nov predlog, kjer je razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo ‘točke skoraj pet dinarjev.
Hočevar:
‘Mislim, da teh načel letos še ne bomo uveljavili da pa z naslednjim letom.
Janovsky:
To1 vprašanje je predvsem ena temeljnih nalog naših osnovnih organizacij sindikata. Ko bo sprejet sa-mioupravni sporazum za to področje, se bomo marali vključiti v akcijo v strokovnem sindikatu delavcev trgovine.
Stojkovič:
Zanima me, ali DSSS tudi razmišlja o racionalizaciji poslovanja oziroma o spremembah v svtojd enoti?
Hočevar:
V DSSS smo celo dobili nalogo, da moramo razmišljati o iracionalizaciji. In tudi razmišljamo. Pili nas ni taiko očitno, kdo nima dela. V glavnem težimo za tem, da čim manj trošimo, da držimo osebne dohodke čim niže in ne nadomestu-jemo kadrov, ki odhajajo, čeprav bi jih v nekaterih službah ‘potrebovali. Več pa ne morem reči.
Okroglo mizo smo pripravili:
Jurij Černič, Borut Janovsky, Marjana Kerševan, Stevo Kramžer, Lučka Žor-ga.
Tehnični del:
Milan Bogosavlje-vič. Dragica Božnar, Katja Krmelj, Erika Železnik.
Fotografije:
Jože Cimperman, Roman Dobrila.
Priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (četno nadaljevanje)
Zaposlitve pred prvo svetovno vojno na ozemlju bivše Avstroogrske, ki je Pripadlo pod katero od tujih držav, se štejejo enako, kakor doba prebita v naši državi. Enako velja tudi za zaposlitve bivših italijanskih državljanov na območju Italije, če so le ti postali naši državljani po mirovni pogodbi z Italijo ali Pa po memorandumu o soglasju o svobodnem tržaškem ozemlju.
POSEBNA DOBA
Kot prvo naj omenimo štetje obdobij v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945, ko je bil zavarovanec izven zavarovanja zaradi
okoliščin, ki so jih povzročile vojne in pa revolucionarna gibanja. Ta velja, predvsem za udeležbo v narodnoosvobodilni vojni. Glede na vrsto in obliko delovanja v tej vojni je treba ločiti, ali gre za neposredno udeležbo v enem od oboroženih sestavov v narodnoosvobodilni vojni ali pa za aktivno in organizirano delo za narodnoosvobodilno vojsko, aktivistično delo v zaporih, taboriščih in internaciji, ter za vključitev v delo v narodnoosvobodilno gibanje v taboriščih vojnih ujetnikov. Vsa ta obdobja se štejejo v pokojninsko dobo, in sicer dvojno kot posebna doba. Lo-
čeno jih obravnavamo zgolj glede na različne pogoje, od katerih je odvisno štetje v pokojninsko dobo ter način dokazovanja. Štetje teh obdobij daje zavarovancu lastnosti borca NOV in s tem so tudi združene nekatere posebne ugodnosti teh zavarovancev pri uveljavljanju pravic ter določanju pokojnine. Enake pravice na podlagi štetja pokojninske dobe, ki se prav tako šteje v dvojnem trajanju, imajo tudi še borci nekdanje španske revolucionarne armade in udeleženci narodnoosvobodilnega boja v Grčiji (Ellasj. V dvojnem trajanju se tudi šteje udeležba v zavezniških voj-
skah med drugo svetovno vojno, ki pa razen dvojnega štetja tem zavarovancem ne daje nobenih posebnih pravic.
Vsa druga obdobja, ki so posledica vojnih razmer, se štejejo v enojnem trajanju. To velja tudi za čas udeležbe v revolucionarnem delu pred drugo svetovno vojno in odsotnost z dela zaradi stavk in zaprtja pred vojno.
Med obdobja, ko je bil zavarovanec zaradi vojnih razmer izven delovnega razmerja in se štejejo v pokojninsko dobo z enojnim trajanjem, omenjamo naslednje:
sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju: čas, ki so ga udeleženci narodnoosvobodilne vojne prebi-li v vojski od 15. maja 1945 pa do demobilizacije (po odbitju vojaškega roka): čas, prebit v zaporu, internaciji, konfinaciji ter izgnanstvu in pa čas izven delovnega razmerja zaradi odpusta s strani okupatorja zaradi zavarovančevega protifašističnega zadržanja, nacionalne ali verske pripadnosti ali pa zaradi prenehanja dela po odpravi civilnega ali vojaškega urada, zavoda ali vojaškega podjetja.
V posebno dobo se tudi šteje udeležba v vojnah v letih 1912 do 1920, to so predvsem balkanska vojna, prva svetovna vojna ter vojne operacije na Koroškem. Bivšim italijanskim državljanom pa se šteje v posebno dobo udeležba v vojnah, ki jih je Italija vodila v Etiopiji, Albaniji, Grčiji in pa v drugi svetovni vojni do 9. septembra 1943. Ta čas se šteje brez odbitja služenja vojaškega roka, vendar samo v primeru, ko gre za čas udeležbe v vojni, ki je prebit izven ozemlja Jugoslavije.
Pod določenimi pogoji se šteje v posebno dobo zavarovancem obdobje opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti za čas pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za posamezne poklice. Zakon postavlja za štetje teh obdobij različne pogoje, odvisno za kakšno vrsto poklicev gre (umetniki, prosvetni delavca, duhovniki in drugi). Naj na tem mestu opozorimo na pogoje, ki se zahtevajo za štetje obdobij opravljanja samostojne dejavnosti za obrtnike, trgovce in gostince. Tem se šteje od časa opravljanja samostojne poklicne dejavnosti pred 15. majem 1945, tolikšen del, kolikor časa so bili po tem datumu vključno do 31. decembra 1964 v delovnem razmerju s polnim delovnim časom ali pa opravljali z njim izenačeno delo. Pri tem pa mora biti izpolnjen tudi še pogoj, da so bili po 15. maju 1945 vsaj pet let v delovnem razmerju. Če pa so bili le-ti po 15. maju 1945 v delovnem razmerju najmanj 15 let, pa se jim šteje v posebno dobo celotno obdobje opravljanja samostojne dejavnosti pred 15. majem 1945.
Članom bivših kmečkih delovnih zadrug, ki jim je bila zaposlitev v zadrugi edini ali glavni vir preživljanja, se šteje ta čas v pokojninsko dobo brez drugih pogojev.
Čas delovnega razmerja v tujini se šteje, kolikor ni všteven kot zavarovalna doba po konvencijah o socialni varnosti, v pokojninsko dobo kot posebna doba, vendar najdlje do 31. decembra 1964, pod pogojem, da je bil zavarovanec jugoslovanski državljan, ki se je pred 6. aprilom 1941 izselil v tujino in je dopolnil po vrnitvi v Jugoslaviji vsaj 5 let zavarovalne dobe ali pa vsaj 10 let pred odhodom v tujino in po vrnitvi skupaj.
Tudi za štetje posebne dobe velja pogoj, da je moral zavarovanec izpolniti 15 let starosti. Izjema velja le za udeležence v partizanskih odredih Jugoslavije, v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in pa v Jugoslovanski armadi v vojnem času.
V	zvezi s priznavanjem pokojninske dobe naj omenimo še sankcije, ki jih določa zakon za tiste zavarovance, ki so se med vojno kompromitirali zavoljo sodelovanja z okupatorjem. Določenim osebam, ki jih je sodišče obsodilo zaradi vojnega hudodelstva, ki so ga storili v času od 1941 do 1945, ali pa zaradi kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo, se ne prizna v pokojninsko dobo, če so bili obsojeni na strogi zapor do 5 let, toliko časa, na kolikor so bili obsojeni: če so bili obsojeni na strogi zapor nad 5 let, pa ves čas do 15. maja 1945.
V	pokojninsko dobo se tudi ne štejejo obdobja od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 zavarovancu, ki je med narodnoosvobodilnim bojem z orožjem aktivno sodeloval na strani okupatorja ali njegovih pomočnikov ali je bil organizator, funkcionar ali aktiven član kvislinških organizacij, ne glede ali je bil za to obsojen ali ne. Izjema velja za tiste zavarovance, ki so pobegnili iz okupatorjeve vojske in se najkasneje do 31. januarja 1944 vključili v vrste borcev NOV.
O štetju pokojninske delovne dobe vodijo postopek območne delovne enote strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sklepe o štetju posameznih obdobij pa izdajajo odbori za uveljavljanje pravic. Pokojninsko dobo je možno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (delovna knjižica, izpisi iz evidence socialnega zavarovanja, potrdila organov in organizacij in podobno), razen s pričami, za kar je rok potekel že leta 1966, oziroma 1967. Le izjemoma je dopusten dokaz tudi s pričami, tako v primeru, da zavarovanec dokaže objektivne okolnosti, ki so mu preprečile, da bi pravočasno vložil zahtevo, ali če gre za obnovo postopka.
Se nadaljuje N. U.
PLANINCI
Prvi letošnji izlet: Blegoš
Vodja tega izleta naj bi bil naš planinec Franc ... Ime zadostuje, saj ga vsi poznate. A ni nas prišel pogledait, tudi z nami ni šel. Mi smo se vseeno znašli. Odpeljali smo se do Škofje Loke, potem pa na Javorje. V trgovini smo se založili s kislimi bonboni, ker v bližnji gostilni niso imeli kave. Tudi tako je bilo dobro. Krenili smo na pot proti Blegošu. In kaj pravite, koliko nas je bilo? Samo devet in to člani PD AT, družinski člani in otroci.
Res ne vem, kaj je z nami, saj vsi potrebujemo rekreacijo, a na izletih nas je tako malo, oziroma vedno nas je manj. Ko je bilo v AT v letu 1976 ustanovljeno planinsko društvo, nas je bilo kakih 180 članov, sedaj po petih letih obstoja društva nas je samo še kakih 80 in to skupaj z diruiždnskimii člani in otroki. Vsi navzoči so vedeli povedati, da se izletov udeležujejo v glavnem isti člani PD AT. Kaj pa drugi?
Tako smo na poti kramljali o teh naših »-težavah«. Kako dolgo bo naše planinsko društvo sploh še obstajalo? Nekateri smo pa kljub temu nekaj pridobili. V družbi sodelavcev smo se povzpeli na nekatere vrhove, kamor sami ne bi šli. Saj mora imeti človek tudi za to nekaj volje, da se hoče razgibati, si ogledati prelepe slovenske planine, gozdove, travnike, se naužiti svežega zraka, ki ga mi vsi tako zelo potrebujemo.
Med seboj' se toliko poznamo, da se vedno dobro počutimo, se tudi kaj pogovorimo- si izmenjamo mnenja, izkušnje, se malo pošalimo in tako nam čas vedno zelo hitro mine. Res ne vem, kaj pri vsem tem ne »Mapa«, da naši sodelavci ne pridejo na izlet.
Izdaja DO Avtotehna, n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor: Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mes-nik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal, Andrej Urbas, Lučka Zorga. Naslov uredništva Titova 36, telefon 317-044. Tisk tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
Z nami je bila tudi mala Sabina. Vsi smo hoteli iti z njo, jo držati za roko in kramljati. Šestletna Sabina na triurni poti do vrha Blegoša ni nič sitnarila, lepo je hodila kidt da je že velika, močna in odporna.
Ko smo se vzpenjali že proti vrhu Blegoša, smo v gozdu videli mnogo malih mušic, kot kaki komarji, ki so nas oblegale an bile so res nadležne. To. deževje ni škodovalo samo setvi, ampak tudi drevesom, grmovju dn travi. Otepali smo se mušic- in ko smo prišli na čistino, tudi muh ni bilo več. Na vrhu Blegoša pa je bil čudovit razgled na Škofjeloško hribovje, vmesne doline, gozdove, pašnike in raztresene male vasice. Tu smo videli tudi ostanke bunkerjev, ki' jih je med vojno sezidal sovražnik, da bi imel pregled nad spodaj ležečimi vasmi.
Tudi mi smo bili utrujeni in smo malo počili dn se okrepčali. V 'kamniti odprtini smo našli v škatli tudi knjigo, v katero smo se ppdpisaM. Weme je balo ves čas lepo, sonce je sijalo in do takrat oblakov skoraj nismo videli.
Nato smo sestopili proti Planinškemu domu pod Blegošom. Bil je odprt in tu smo pili topel čaj in malo kasneje smo srebali še pravo govejo juho, zakuhano in z govejim mesom. Res ne vem, če si vi bralci lahko predstavljate, kako nam je ta juha teknila. Malo smo še posedela, na nebu slo se začeli zbirati oblaki in hoteli smo čim-prej priti v dolino. Prijazen oskrbnik koče nam je pokazal najbližjo pot na-
vzdol. Krenili smo pa kar po grapi in tu smo videli zvončke in druge zapoznele pomladanske rože. Na poti smo videli star mlin. ki je sameval v tej grapi in je 'bil sedaj samo še kot spomenik starih časov, ko so kmetje dn mlinarji sami mleli žito. Potem smo dospeli do nižje ležečih ozkih dolin med prelepimi hribi in tu so v vaseh cvetele jablane. Dišalo je tako lepo, da bi človek kar obstal in se opajal v teh naravnih ta čudovitih vonjavah. Za nami je zagrmelo dn čez čas je padlo nekaj bornih kapelj dežja, ki pa nas niso motile.
Mi smo bili' vsi dobro razpoloženi in smo še malo zapeli dn se šalili. Ob poti se je vil majhen potoček, ki je postajal vse večji ta vešeli smo, da smo na pravd poti proti dolini, kjer je cesta in avtobus, ki nas bo popeljal nazaj domov.
Naša Pika je imela s seboj zemljevid dn tako smo kmalu videli, 'kje pravzaprav smo. Krenili smo proti najbldžjemu kraju Zali dol, se okrepčali v gostilni in morali smo počakati še na avtobus. Imeli smlo dovolj časa ta smo si ogledali še malo vasico ta cenkeV, ki je bila zgrajena na precej strmem pobočju te ozke doline. Kmetje so želi seno, drugi so zadali hiše in sploh vsi so bili pridno zaposleni. Njihovto življenje je verjetno težko- a izglodali so kar zadovoljni ta so pridno izvrševali svoja opravila. Zrak je čist in v tem pogledu bi jim človek lahko kar zavidal za mir, ki ga imajo v tem kralju.
Končno smo se odpeljali
Športnega referenta ni več
K stabilizacijskim prizadevanjem smo se v veliki meri vključili tudi v naši delovni organizaciji. Tako je med drugim referent, ki je do sedaj delal v službi za družbeni standard tudi na področju športa in rekreacije, odšel na novo delovno dolžnost.
Zamenjave na tem delovnem mestu ne bo. Zaradi tega je komisiji za špoint in rekreacijo, ki dela pri konferenci sindikata DO Avtotehna ponovno prepuščeno dosedanje volontersko delo na šporbno-rekreacijskem področju.
To nam je bilo pojasnjeno na krajšem sestanku pri direktorju DŠSS skupaj s službo za družbeni standard in predstavnikom komisije za šport ta rekreacijo.
Vodja skupnih služb pa nam je pri tem obljubil vso pomoč, vključno z vodenjem dokumentacije.
Ob vsem tem valja pripomniti, da ostaja še vnaprej odprto vprašanje dotacije sredstev za šport in rekreacijo — iz sklada skupne porabe za leto 1980.
Prva dotacija (100.000 din), ki nam je bila odobrena, je že porabljena. Po predložitvi plana dela, in plana porabe sredstev za šport ta rekreacijo za leto 1980 čakamo na odločitev delavskega sveta DO Avtotehna, da nam odobri še razliko do planirane vsote. Upamo, da bo delavski svet DO Avtotehna na eni prihodnjih sej podal svtojo odločitev, kajti od tega je odvisna nadaljnja športao^rekreativ-na dejavnost v naši delovni organizaciji.
Jože Končan
Telegrami
Na 19. seji IOOOZSDSSS z dne 18.6.1980 so sprejeli sklep, pripraviti predloge za nadomestne volitve manjkajočih delegatov v ZZD, samoupravne organe in družbenopolitične organe stop
Skupna seja OO ZK DSSS tozdov trgovina in zastopstva z dne 19. 6. 1980 je sklenila konferenci OO ZS DO AT predlagati, da poda iniciativo DS DO AT za imenovanje komisije v skladu s členi od 23.—25. pravilnika o delovnih razmerjih DSSS stop
Izvolili so nova člana sekretariata OO ZK DSSS Peršak Svetka in Učakar Gorana stop
Dne 3. 6. 1980 je bila 24. redna seja DS TOZD Zastopstva stop
Delegati so ugotovili, da še vedno ni realiziranih sedem sklepov iz prejšnjih sej stop
Prisotnim delegatom podano poročilo o drugem sestanku s predsednikom ISSO Ljubljana-Center Zdenkom Malijem in načelnikom oddelka za gospodarstvo Jankom Pompetom stop
Dne 9. 6. 1980 je bila izredna seja DS TOZD Zastopstva stop Sprejeli so sklep o podpisu aneksa h konsignacijski pogodbi Blaupunkt stop
Dne 27. 6. 1980 je bila 7. redna seja DS DSSS stop
Dne 27. 6. 1980 je bila 7. redna seja DS DSSS stop Sprejeli so sklep, da je obvezna prisotnost delavcev DSSS od sedme do trinajste ure stop Spremembe veljajo od 1. julija dalje stop
6. Redna seja DS DO je bila 30. 6. 1980 stop Sprejeli so sklep o imenovanju komisije v skladu s 23.—25. členom pravilnika o delovnih razmerjih z nalogo, da preizkusi, ali 1PO DO AT uresničuje smotre, ki jih mora doseči pri opravljanju dela stop
Telegrame pošilja Erika Železnik stop
z avtobusom proti Škofji Loki ta proti domu. Mala Sabina nam je pela otroške pesmice in mi smo ji pomagali. Njena najlepša pesmica pa je bila: fru, fru. ki jo je slišala ob gledanju televizijskega .programa. Lep napredek naših naj-mlajših. Ob slovesu smlo se dogovorila, da se bomo še srečali, da bomo še šli sku-
paj v hribe. Vsem na svidenje do prihodnjič.
članica PD Milka Pavšeij
P. S. Pripomba udeležencev planinskih izletov:
Kdor se naslednjega izleta ne bo hotel udeležit' bo dobil s ta težkim goj-zarjem eno brco u ... -
EPP
BENZONE simbol moške moči in neizmernega bogastva
BENZONE ekskluzivni vonj 98-oktanskega bencina.
Če se že voziti ne bomo mogli z njim, vohali ga bomo lahko še vedno
BENZONE po vsakem britju, tudi ob parnih dnevih
BENZONE Zares Izvrstno Sredstvo
prišli ► 4 odšli
TOZD SERVISI Prišli:
H6. 6. 1980 Dolenc Peter 3. 6. 1980 Seliškair Marjan
Odšli:
15. 6. 1080 Grahek Andrej 15. 6. 1980 Arsenijevič Ljubiša
TOZD ZASTOPSTVA Prišli:
2. 6. 1980 Obrenovič Ana — Split
Odšli:
23. 6. 1980 Seliškar Marjan
DSSS
Prišli:
1980 Sekulič Ljubica . 2*3. 6. 1980 Horvat Silva Odšli:	.
: 5. 6. 1980 Medved Antonija 18.	1980 Jonovič Javor k;;