Inserati se sprejemajo in veljii tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat. 12 16 »i »i ii * »i n ii ii ^ " Kolek (Steinpelj) znese vselej »0 kr. Pri večkratnem tiskanji se ceua primerno zmanjša. Rokopiti se ne vračajo, nefraukovana pisma se ue sprejemajo. Političen lisi za ;I narod. Velja do konca tekočega leta po pošti in v Ljubljani na mesec.....— 80 „ posamezno številke po — 7 „ VredniStvo je na stolnem trfju liiš. št. 284. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija v Blaznikovi tiskarnici na Bregu. Izhaja po trikrat na teden in siceff v torek, četrtek in sabojo' ViBILO k naročevanju na za leto 1874. To sklepu odborovein bode »Slovenec" po novem letu izhajal kakor doslej po trikrat na teden, da pride vgoden čas, ko se bode v dnevnik spremenil. »Slovenec" velja: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ » » „ „ četrt leta 2 „ 30 „ » „ „ en mesec 80 „ V tiskarnici sprejeman: Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— „ 70 „ posamezne številke . . — „ 7 „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 ,, — „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Posamezne številke se dobivajo tudi pri bukvarjih: gg. Ničmanu, na Starem trgu, in pri Kremžarji, zraven čitalnice. Naročnina naj se pošilja do o p r a v n i š t v a (administracije) »Slovenca", na Starem trgu hiš. št. 1G3 pri g. Jož. Jeriču, župn. v pok. (Odda se tudi lahko pri bukvarju g. Ničmanu, kteri je tam blizo.) Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen). Tudi vabimo častito občinstvo, da se poslužuje našega inseratnega oddelka in to tem bolj, ker je naš list med vsemi slovenskimi listi že zdaj najbolj razširjen. Vredništvo. V Ljubljani 27. dec. Ivo so na Češkem meseca septembra t. I. obhajali dcvetstoletnico Praške nadškotije, povabili so bili tudi tukajšno katoliško družbo, da se vdeleži te pomenljive svečanosti. Odbor je bil sklenil Čehom poslati vošilno adreso, pisano v slovenskem in latinskem jeziku, in naprositi kakega gospoda, da se poda v Prago in kot zastopnik katoliške družbe vdeleži se slovesne devetstoletnice. G. kanonik Urh je prevzel to nalogo, in je v Pragi, kakor smo že poročali, prav možato in častno zastopal slovensko ljudstvo. Pred nekaj dnevi došlo je gospodu predsedniku katoliške družbe grofu Wurmbrandu češko in latinsko pisano pismo, v kterem se Čehi Slovencem zahvaljujejo za prijazni spomin in za vdeležitev pri devetsto-lctnici. To pismo se tako-le glasi: Predragi bratje! Z radostnim navdušenjem se zdaj spominjamo veliko-lepih slavnosti, krere nam je meseca kimovca pripravil Gospod, da bi se razodelo mišljenje ljudstva, da bi se pokazala prizadevanja prijateljev in neprijateljev naših. Narod češki jc dokazal, da se hoče tudi v prihodnje stanovitno držati one cerkve, ktera mu je prinesla prvo podlago prave omike, ktera ga je odgojevala devet stoletij z materinsko ljubeznijo, dele mu v prcobilnosti dobrote od Kristusa ji izročene. Ako je bila živa vdeležitev najbližjih naših sorojakov iz Češkega, Morav.^kega in Šlezkega za nas že jako prijetna, tem više smo morali ceniti nenavadni dokaz Vaše blagovoljnosti in bratvvske ljubezni, ktero ste skazali ne samo pismeno z besedami, ampak tudi s poslanjem posebnega zastopnika, veledostojnega kanonika Urha. Vsled tega sijajnega dokaza vzajemnosti slovanske in kristijanske ljubezni čutila sc je katoliška beseda v svoji seji 10. listopada dolžno, da se slavnemu katoliškemu društvu za Kranjsko najsrčneje zahvali za iskreno sočutje, ktero ste razodeli pri naši jubilejni svečanosti. O da bi nam Bog dal dočakati tega, da bi živa vera zopet močne korenine pognala med vsemi plemeni velike rodbine Slovanske, da bi na ti ne-razrušljivi podlagi vzajemno trdno združeni pribojevali si one pravice, ktere so nam tako silno potrebne na korist Cerkve in naroda. Prav dobro vemo, da morate tudi vi, dragi bratje, neprenehoma stati na straži in boriti se zoper škodljivce razne vrste. Pa to osodo posebno v ti dobi delijo z Vami vsi katoličani, delimo jo tudi mi v kraljestvu češkem. Toda Bog, kteri je tolikrat blagovolil oslaviti svojo cerkev nazadnje z zmago, gotovo ne zapusti nas zdaj v svetem našem boju, ampak dodeli nam moč in poguui, da bi zvesto iu neustrašeno stali pri njegovi sveti cerkvi. Osrečuje nas, predragi bratje, zavest, da nismo osameli v svojih prizadevali, ampak da ste Vi enakih misli z nami, in želimo, da bi nas zveza vzajemne ljubezni vedno ožje z Vami družila. Vsemogočni Bog blagoslovi vsa Vaša dela in daj, da bi se Vam posrečilo vspešno izvršiti med narodom Slovenskim, kar se trudimo vresničiti mi v deželah češko moravskih, navdihnjeni z ravno tisto mislijo, kakor Vi. Zdravstvuje in sprejmise s prisrčno zalivalo zagotovljenje nepremenljlve ljubezni naše bra tovskel V Pragi 11. listopada jubilejnega leta 1873. lir. M. Karlacli, Karol grof Schouborii podpredsednik. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. — Uradni listi trdijo, da denarni minister za zdaj še ne bo na posodo vzel od državnega zbora mu dovoljenih 80 milijonov, ampak, kadar bode naj hujša sila. — V Pred ar elskem deželnem zboru je poslanec Thurnherr 23. t. m. stavil predlog, da naj deželni zbor oporeka temu, da so se neposredne volitve v državni zbor vpeljale brez porazumljenja z deželnimi zbori. Predlog se je izročil posebni komisiji in bode 2. januarja prišel v obravnavo. — Češki deželni zbor je 201.m.izrekel, da zgubi razun mladočeskih poslancev, ki so sauii odstopili svoje mandate, tudi še 20 drugih čeških poslancev, ki se branijo priti v deželni zbor. — Sladkovsky, vodja mladočehov, dobil je od Kolinskih volilcev nezaupnico, ktero ,.Pokrok" objavlja, ki ob enem poroča, da bodo onih šest poslancev, ki so glasovali za to, da se gre v zbor, pa se svojim mandatom niso odpovedali, zopet priporočili za kandidate. To je od staročehov modro in pametno. S tem pokažejo da spoštujejo lastno prepričanje poslancev, da pa ob enem tirjajo složno postopanje vsili narodnih mož. — Čeh pripoveduje, da so prošnje za oproščenje Skrejšovskega iz kabinetne kancelije šle k ministerstvu prava, od ondod zopet do višje sodnije, od višje sodnije pa k sodniji, ki je Škrejšovskega obsodila. Ta je izrekla, da pri obsojencu ni tistih pogoj, ktere so v cesarskem pismu od 2. decembra za poniiloščenje imenovane, in da drugih vzrokov tudi prošnje ne naštejejo. Kazim tega je Skrejšovski še le prav malo časa svoje kazni prestal, zato so se prošnje prosilcem nazaj dale. — V Trstu sta bila pri volitvah za mestni odbor v I. volilnem redu 23. t. m. izvoljena ustaVovema kandidata dr. Blasoletto in vladini svetovalec dr. Wittmann. — V Zagrebškem zboru je predsednik Živkovič 23. t. m. poročal, kako so cesar sprejeli hrvaško deputacijo, ktera jim je za 25let-nico čestitala. Potem je ban zbornici naznanil nekaj potrjenih postav in ob enem predložil načrte nekterili novih postav. Seja se je bila nenadoma sklicala, da sc je delo razdelilo raznim komisijam; kadar bodo te končale svojo nalogo, se bode zbor zopet sklical. V nanje države. Pruski cesar Viljelm čezdalje bolj boleha; morda bo šel kmalu za Kavurjem in Napoleonom, ki sta pred njim britkost napravljala papežu in katoliški cerkvi. Laška. Med tem ko Viljelm peša in slabi se pa Pij, ki so dosti stareji od njega, počutijo izvrstno. 15. decembra so se jim poklonili generali raznih redov, kterim so izrekli upanje, da bode katoliška cerkev kmalo zmagala. Bogu ni treba ravno čudežev delati, tla se otrese sovražnikov in reši sv. cerkev, nenadoma eden za drugim zginjujejo i/, tega sveta, zdaj le še Bizmark šari in rogovili, a tudi on maščevalni roki božji nc bo odšel. Milost, s ktero Bog varuje Pija IX., zvestim katoličanom daje upa nje, da ga Gospod ohrani za tega del toliko časa, da mu bode na koncu dni dal viditi zmago svete katoliške cerkve. \ Francoski narodni skupščini je general du Temple interpeliral vlado o francoskem poslancu pri Laškem kralju v Rimu. Skoraj vsa desnica bila je nevoljna zarad te interpelacije, ki se bode v zbornici obravnavala še le po dovršitvi postave o imenovanju okčinskih načelnikov (merov). Fourcand je interpeliral kupčijskega ministra o pogodbi sklenjeni s cesarico Evgenijo; minister je odgovoril, da se bode reč predložila zbornici, če bi jo pa zbornica ovrgla, izročila se bode sodniji. Iz Španjske se poroča, da so Karlisti republikanskemu generalu Morionesu pot zaprli. Brž ko ne, se bode obrnil proti morju in svoje ljudi spravil na barke, da jih obvaruje pred daljnimi napadi Karlistov. Ves njegov trud zatreti Karliste, je bil tedaj zastonj. 11 Amerike se izve, da Španjska ne bode pozdravila (salutirala) Amcrikanske zastave. Jetniki, ki so bili vjeti na lediji „Virginius", bodo prišli pred sodnijsko preiskavo. Domače stvari. (Popravek.) V našem zadnjem listu št. 30 se je v vvodnem članku: Iz Ljubljane 24. dec." na drugi strani v drugem predalu v vrsti 41. vrinila neljuba pomota. Ondi namesti: ,,Pad bi se pa to utegnilo zgoditi" beri: „PaČ bi se toga utegnila zbuditi". (Dr. Razlag) dobil je te dni z Gorenjskega nezaupnico, ktero jc podpisalo G5 mož, kteri so dr. Razlaga volili v Kranjski deželni zbor Nameravali so poslati mu jo že takrat, ko se je v deželnem zboru ločil od narodne večine; a ker so vedno še upali, da se botle dr. Raz lag otresel mladoslovenskih svojih prijateljev, o kterih je neprenehoma trdil, da nima ž njimi nikakoršne zveze, odlašali so ž njo do zdaj, ko ni nobenega dvoma več, da dr. Razlagje vdeležen mladoslovenskega početja. Prihodnjič prinesemo to nezaupnico, v kteri Gorenjski volilci opomnijo dr. Razlaga, da naj svoj mandat položi. (Vera in pamet) ali razodenje božje v naravi. Spisal B. Milinski. Založil Stergar. Tako se zovc najnovejša knjižica. Solncc modrosti je začelo vzhajati Slovencem, kajti pisatelj obljubuje, da bo še obširnejše o tem pisal, ako sc brošurica dopade. Upamo, da ne bo treba, ker take bedarije se še niso tiskale na Slovenskem. Naslov bi se bolje glasil: „Vera in nespamet ali razodenje mladoslovcn-sko iz narodne tiskarne". Obžalovanja vreden je B. Mislinski, ki je načečkal toliko „nesmi-slinskih" reči. Knjižica mrgoli blasfemij. Ko bi Mislinski samo nekoliko katekizma znal, bi kaj tako brezumnega ne dal med svet. S kratka, njegovo novorojenče je: ein gedruckter Unsinn. Če se nam bode zljubilo, bomo šc enkrat o njem spregovorili, (Tresk) je udaril med šolsko mladino, da je bežala iz šole in iz mesta, dasiravno jc ni nihče pobil; „živele koze", pravijo, so klicali veseli mladiči. „Prav je", pravijo tretji, se, smo potrebni počitnic; kar so nam vzeli četrtek, ga ni poštenega oddihljeja, in res se nc ve, kteri so nenadjanih šolskih praznikov bolj veseli, učitelji ali učenci. Le dva gospoda neki nista zadovoljna, s tako dolgimi počitnicami in sicer ravno tista, ki sta naj več pripomogla, da je četrtek nehal biti prosti dan. Ali bi ne bilo dobro, da bi sc zopet raji vpeljale počitnice ob četrtkih, nego da sc pot odpre taki nerednosti, ktera le bega mladino? Razne novice. — „B e s e d n i k" poroča, da je prišlo za razpisane nagrade družbe sv. Mohora 20 rokopisov. Za darila prve vrste tekmuje 8 rokopisov, za darila druge vrste pa 12. — »Besednik", lastnina rodbine r. Janežiča, znanega pisatelja, vabi za prihodnje leto vse rodoljube k obilni naročbi. Posebno se priporoča kot organ družbe sv. Mohora. Stane samo 2 gld. na leto. Pravda „Fra Galdino-va" — pravo ime mu je Don Cassiano Dceol — sodelovalca pri goriškem časopisu „Eco del Lit.", kterega Je »Isonzov" vrednik tožil zarad razžaljenja časti, sc jc vršila 12. in 13. t, m. pred porotniki. Zagovornik Fr. Galdinov je bil dr. Tonkli. Porotniki so ga enoglasno krivega spoznali in obsojen je bil na 100 gld. globe, in 100 gld. pravdnih stroškov. — „Vienac", hrvaški lepoznanski list, pri kterem sodelujejo mnogi hrvaški pisatelji, bo z novim letom donašal izvirne slike zasluž nih mož, pisateljev, banov, gradov, i. t. d. — Izhaja vsak teden in stane 7 gld. — Tisk in papir sta krasna, oblika velika 4°. — V seji lilologično-historičnegarazreda jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti tolmačil je kanonik dr. Rački star napis kam-njenc plošče, najdene v Dalmaciji. Dr. Rački tudi izdeluje „Zbornik", ki bo obsegal za hrvaško povestnico znamenite listine, ki se hranijo po raznih arhivih trojedine kraljevine. — Iz prijateljskega pisma se nam nazna nja, daje g. Miroslav Tomec, (lasi posestnik in organist v Šent-Vidu nad Ljubljano, vedno še marljiv slikar in daje ravnokar zgo-tovil izvrstno podobo sv. Petra za Poljane v Istri. Bil je, kakor znano, pred nekaj časom v Monakovem v umetnijski akademiji, kjer se vadi zdaj in vrlo napreduje tudi g. Martin Ume k, brat ranjkega Ant Umeka. Podpira ga posebno g. vitez Gutmanstlial. Od majnika t. 1. ostane na akademiji v Monakovem še do spomladi prihodnjega leta, in kakor nadepolna mlada Šubica, eden sedaj še v Benetkah, eden na Dunaju, bode poleg M. Tomca svesto tudi M. Umek slovenski domovini na čast in v prid na polji uinetnijskem. — Cesarica Elizabeta je podarila 500 gld. za apostoljski misijon v Rumeniji in Bulgariji. Cesarica Marija Ana pa 4000gld. za zidanje samostana usmiljenih sester v Viso-vicah na Moravskcm. — Tolažba B is marku. Ob spodnjem Renu se jc razprodalo zadnje enciklike v osmih dneh nad 25000 iztisov. — Francoski kupčijski minister jc naznanil v narodni zbornici, da je Francozka letos za 500 milijonov blaga več izvozila, kakor v najugoduiših letih cesarstva. 20. dec. Elizabeta Lugek, vdova c. k. drž. bukvovodje, 54 I., za pljučnico. 21. dec. Julijana Hak, kondukterski otrok, 10 dui, za božjastnim krčem. 'IVI«' itrHiinic ilrimriie rnie 27. decembra. Papirna renta 0910. — Srebrna re..ta 74'60. — 18C01etuo državno posojilo 103- — . — Hankine akcije 990 — Kreditno akcijo 226.85. — London 113 C0. — 8rebro 108.60. — Ces. kr. cekini —.—. — Napoleon 910'/,. Umrli so: 19. dec. Matija Koren, deželni posluncc itd. 71 1., za mrtvoudom. — Jakob Zalar, delavec, 03 1., za pljučno sušico. Jože. Zakaj si tako zamišljen, Tine? Tine. Ej, tisti vražji ,,llroiicelj" me jezi. Sem že mislil, da ga bo z novim letom konec. Jože. O, ne bo ga ne, marveč brenčal nama bo še dalje memo ušes, ker ravno naznanja v št. 19, 20. in 21., da bo ostal pri stari ceni in veljal .'l «ld. za celo leto, 1 «ld. 50 kr. zh pol leta iu 80 kr. zn četrt leta. Tine. To je jako nizka cena in vtegne ljudi zapeljati, da si ga naroče kar na tisuče. Jože. Tega seje res bati. (22-1) 1» |ir. Travnik na Brezovici, ki je od Škandro-vega zemljišča, pri stražnici (vahtnici), kjer gre železnica preko, — za kacih 1100 gld. Če bi bila precej gotova plača, morebiti še kaj manj. Kdor želi pod roko kaj teh reči kupiti, zvti bolj na tanko v št. 1'etcrskeiii predmestji hiš. št. 90. (21 — 1) Dobi se pri gospod (i. Lcrcherju v Ljubljani: Der llniuerfnl-Pnlinftfd), eter (£inf Spmdic fiir allc ilatiuncii Dro (fr&krrifcs. Gin pafigrafifdje« iltferf mit 2000 2i$ur$cl' ItoSrtern unb 800 ©ilbungtftfbni. Slovnice tega [jezika se je zvunaj 200 izpeljavnih oblik [moč naučiti v nekoliko urah; in kdor to Izna, je zmožen z vsakim izobraženim člo-[vekom, kterega kolj jezika se pismeno po-Irazumeti, čc bi tudi nobeden izmed nju ne [znal druzega jezika, ko svoj rojstni jezik, [če lc vsak izmed nju to knjižico na podlagi [svojega jezika izdelano v rokah ima in slov-Inico do dobrega zna Cena ji je 25 kr. nov. (denarja. (20—1)