\ Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote ; ; — -40. številka JToliet. Illinois. lO. septembra 1909 Imetnik XVIII KDO BIL PRVI NA SEVERNEM TEČAJU. Slavni ameriški raziskovalec Peary dosegel zaželeni cilj dne 6. aprila 1909. NI VIDEL SLEDU O DR. COOKU. V brzojavki namigava, da je Cook hotel ves svet voditi za nos. New York, 6. sept. — Herbert L. Bridgman, «tajnik družbe “Peary Arctic Club of America”, je prejel sledeči kabelogram: “Tečaj dosegel. Roosevelt na varnem. — Peary.” Ta brzojavka je bila v tajnopisu. Ker sta se o tem tajnopisu Peary in Bridgman pred prvega odhodom na sever zmenila, ni pač dvoma, da je to brzojavko oddal res Peary. New York, 6. sept. — Commander R. E. Peary imenuje v brzojavki na “New York Times” dan 6. aprila (1909) kot dan svojega odkritja severnega tečaja. Brzojavka se glasi: “Indian Harbor, via Cape Ray, N. F., 6. septembra. Na ‘New York Times’, New York: Tečaj sem dosegel 6. aprila. Pričakujem dospeti 7. septembra v Chateau Bay. Zagotovite mi brzojavno žico in pripravite hitro odposlatev velikega poročila — Peary.” Pearyjeva ekspedicija je odšla proti severu meseca julija 1908, zatorej je Peary odkril severni tečaj šele leta 1909. St. Johns, N. F., 7. sept. — “Roosevelt”, Pearyjev arktični (severni) parnik, je od luke Indian Härbor, Labrador, odplul proti jugu. New York, 7. sept. — Kapitan R. A. Bartlett od Pearyjeve ladje “Roosevelt” je poslal nekemu tukajšnjemu prijatelju sledečo brzojavko iz Indian Harbora: ‘ Doseženo je. Srčno pozdravljam vse.” Philadelphia, Pa., 7. sept. — Sledeča brzojavka je dospela semkaj: “Indian Harbor (via Cape Ray, N. F.), 7. septembra. Henry G. Bryant, Land Title Bldg., Philadelphia. Tečaj je naš. Zahvaljujem Vas. (Podp.) Peary.” Gospod Bryant je predsednik družbe “The Geographical Society of Philadelphia”. / New York, 7. sept. — Druga brzojavka od korvetnega kapitana Pearyja je prišla davi v roke Herbert L. Bridg-manove. Peary je v nji prosil Bridg-mana, obvestiti vse geografične (zemljepisne) družbe celega sveta o tem, da je ekspedicija družbe “Peary Arctic Club” dosegla severni tečaj. Oddana je bila brzojavka v Indian Harboru, Labrador. New York, 7. sept. — General Thomas Hubbard, predsednik “Peary Arctic”-kluba, je prejel od komanderja Pearyja sledeče poročilo: “Indian'Harbor (via Cape Ray, N. F.),A. septembra. Z Vašo pomočjo je 300 letna zadeva severnega tečaja sedaj zaključena. Tečaj vzela v posest ekspedicija klubova dne 6. aprila. ‘Roosevelt’ se vrača nepoškodovan domoV. (Podp.) Peary.” General Hubbard je odposlal odkritelju sledečo brzojavko: “New York, 7. sept. Komander Robert E. Peary. Vaš kabelogram mi je sporočil najboljšo novico, ki sem jo čul v tem tem stoletju. Srčne čestitke.” Shackleton o Cooku in Pearyju. London, 7. sept. — “Čast za to, da je deželno zastavo razvila na severnem tečaju”, je rekel lajtnant E. H. Shackleton, angleški raziskovalec, ki je predkratkim vodil ekspedicijo proti južnemu tečaju, “pristoji brez dvoma / Ameriki. Izredno naključje je, da sta dva moža dosegla tečaj skoraj obenem. Vsi smo pričakovali v tem mesecu slišati, da se je komander Peary povrnil, in odkritosrčno smo upali, da bodo napori in boji dolgih let venčani z uspehom. Peary je brez dvoma dospel do severnega tečaja. Ta je brez dvoma najden, najsi ga je našel Peary ali Cook. Peary je baje dosegel svoj cjlj dne 6. aprila 1909. Zanimivo bo doznati, kdaj se je napotil iz svojega severnega šatorišča proti tečaju in kako hitro je prodiral proti severu. “Zelo neverjetno je, da je Peary našel kovinski cilinder, ki ga je dr. Cook položil na severni tečaj, kajti ledovje se tam gori premika. Če je Peary prodiral bolj na vzhodu, je pač mogoče, da Je cilinder našel, ampak to bi bilo izredno srečno naključje, ker bi zadosfcal najmanjši zamet, da zakrije sneg vse slede za cilindrom. Kolikor poznam Pearyja, bi ta priznal vsakemu, ki bi dospel pred njim, to, kar je prav. Peary je zaslužil svoj_ uspeh. Vse svoje življenje je posvetil severnemu raziskovanju, in nihče nima večjih izkušenj v prodiranju proti tečaju.” Peary sumniči Cooka. New York, 8. sept. — Sledeča brzojavka je dospela davi semkaj: “Indian Harbor, Labrador (potom iskrnega brzojavstva via Cape Ray, N. Y.), 8. septembra. Melville E. Stone, Associated Press, New York. Pribil sem zvezde in proge na severni tečaj. To je gotovo in resnično. — Cookovega poročila naj se ne vpošteva preresno. Onadva Eskima, ki sta ga spremljala, pravita, da ni šel daleč na sever in da ni bil neviden; s suhe zemlje. Drugi člani rodu potrjujejo ta podatek. (Podp.) Peary.” Komander Pearyjeva brzojavka iz Indian Harbora na “Associated Press” prvikrat izraža čute, s katerimi je sprejel trditev doktorja Cooka, po kateri je ta odkril severni tečaj skoraj eno leto poprej nego Peary ali dne 21. aprila 1908. Pearyjeva zadnja brzojavka ni nič manj zanimiva, nego njegova prva, ki je vzbudila pozornost celega sveta, ker daje trdno obliko misli, katera se je že megleno pojavljala med učenjaki, da Cookovo poročilo ni zanesljivo in da vprašanje še nikakor ni rešeno, kdo je severni tečaj prvi odkril. Polegtega izraža prvikrat v tem slučaju svoje mnenje mož, ki pozna razmere arktičnih (severnih) dežel, ki se nanje opirajo Cookove trditve. Brzojavka naravnost namigava, da Cook severnega tečaja sploh ni nikdar dosegel. Evropa in Amerika se neprestano pečata s poročili obeh raziskovalcev severnega tečaja. Dr. Cookovo predavanje, katero je imel snoči v Koda-nju na Danskem, je bilo sprejeto takisto, da je videti, da nihče ne verjame, da je stvar s tem sklepčno rešena, in dvomljivost se pojavlja čimdalje močneje v vseh glavnih mestih inozemstva. Cookov odgovor. Kodanj (Kopenhagen), Dansko, 8. sept. — “Jaz sem bil na severnem tečaju. Kakor sem snoči izjavil, ko sem čul o uspehu komanderja Pearyja: če on pravi, da je bil na severnem tečaju, potem jaz verjamem. /‘Pripravljen sem, predložiti dejstva, številke in zapiske o svojih opazovanjih skupnemu razsodišču znanstvenih družb celega sveta. Sčasom bom tudi pripravljen, izdati javen razglas, ki prežene vse dvome o mojem odkritju severnega tečaja. Ampak vedoč, da imam prav in da pravica ostane, bom o primernem času predložil vso svojo zgodovino sodišču zadnje stopnje (in-štance) — ljudstvu sveta. “Zaradi te stvari se ne bom prepiral s komanderjem Pearyjem, izvzemši, da trdim, če pravi, da'sem vzel njegove Eskime, da so Eskimi nomadi (ne-stalniki). Nihče jih ne lastuje, tudi ne komander Peary ali jaz. Eskimi v moji službi so bili desetkrat tako visoko plačani, kakor so zahtevali za,to, da me spremljajo. “Glede poročila, da je komander Peary izjavil, da sem vzel zaloge, ki jih je nagromadil on, odgovarjam, da je Peary vzel moje zaloge, in jih tudi dobil od oskrbnika potem, kp mu je rekel, da bo napravil pomožnih postaj zame za slučaj, da sem še živ. To lahko dokažem.” Tako odgovarja dr. Cook koman-derju Pearyju. ' Dr. Cook se povrne z ladjo v Grenlandijo po svoje Eskime, da bodo zanj pričali. V Londonu ne verjamejo Cooku. London, 9. sept.—Londonski “Chronicle” ponavlja svoj splošni napad na dr. Cooka s pomnoženo gorjupostjo in zaključuje: “Sedaj obdolžujemo Cooka, da je izmislil vse podatke, ki imajo kak pomen, in ki je z njimi podpiral svojo trditev, da je dosegel tečaj. Obdolžujemo ga, da je poskušal voditi svet za nos in sicer dobrovedoč, da ne bo mogel dolgo vzdržati svojih trditev. S tem je zlorabil zaupanje radodarnega ljudstva in njegovo gostoljubnost.” (Na Danskem, posebno v Kodanju, je bil namreč dr. Cook velesijajno spre jet, pogoščevan irt odlikovan. Danski kralj in vsi odličnjaki so kar tekmovali med sabo, kdo izkaže namišljenemu odkritelju severnega tečaja večjo čast.) Slično napada Cooka ostalo poljudno in znanstveno časopisje. “Ta dramatična vest od komanderja Pearyj^,” pravi ‘The Evening Standard’, “ki razpihava v nič zračnim gradovom podobno izmišljotino dr. Cookovo, je bržkone začetek prepira, ki postane zgodovinski.” ‘Pall Mall Gazette’ piše: “Kolikor se tiče Pearyja, ni pač dvoma o res-n-čnosti njegovih podatkov. Staremu raziskovalcij verjamemo vsako besedo. Vsakdo čuti, da njegov uspeh pome-nja samo srečno dovršitev dolgega in potrpežljivega dela, kateremu je posvetil svoje življenje. Medtem pa dr. Cook v svojem snočnjem predavanju MESTO IZGINILO VSLED POVODNJI, V Mehiki je bilo več okrajev tako opustošenih vsled poplave, da kaj tacega še ni bilo. NA TISOČE LJUDI POGREŠAJO. Duhovniki poročajo, ko so si ogledali prizadete kraje. Mesto -México, 8. sept. — Mestece Tulo v državi Tamaulipas je obiskala nadaljnja povodenj, ki je napravila veliko stvarno škodo. General Trevino ceni število poginulih oseb v državi Nuevo Leon na 1500. Kraja Aldama da Cos in Aramberri sta popolnoma razdejana, tako da je narastlo število popolnoma ali deloma razdejanih krajev vsled povodnji zadnjega tedna na deset. Monterey, Mehika, 8. sept. — Več selskih duhovnikov je prepotovalo o-pustošeno pokrajino in dospelo semkaj s prvim natančnejšim poročilom o razvalih vsled nedavnih povodnji. Po njihovem pripovedovanju je bila nezgoda obsežnejša in strašnejša, nego se je izprva mislilo. Župnik iz mesteca Arramberi je obvestil nadškofa Lenaresa, da je bilo mestece razdejano in da danes njegovi prebivalci hodijo križem dežele za kruhom. Razdejanje železnic je onemogočilo, poslati živil in ljudi na pomoč. . Župnik mesteca La Ascensión pripoveduje, da je mestece s svojim prebivalstvom 2,000 duš vred popolnoma izginilo. Prav nič ni znano, kam so izginili prebivalci. Morda so se zatekli v gorovje, ali pa so poginili. “Niti kamen ni ostal na kamenu v mestu La Ascensión,” je rekel župnik. “Kjer so bile nekdaj bogate farme, je sedaj samo voda.” Neki drug duhovnik iz mesteca Allende pravi, da je ta kraj tudi izginil z mnogimi ljudmi vred in da so sosedne poljane izpremenjene « jezera. Duhovniki so rabili več nego teden dni do mesta Monterey. Opisavali so opustošenje za najgroznejše, kar se jih je kdaj pripetilo v Mehiki. Pomoč je nujno potrebna v teh oddaljenih okrajih, posebno ker imajo oblastva dovolj ^praviti v Montereyu in njegovi soseščini. Bustamente in La Escondida sta tudi med razdejanimi kraji. V Montereyu in okolici je utonilo do 2,000 ljudi, a napravljena škoda znaša nad $30,000,000. Štrajk v McKees Rocksu poravnan. Pittsburg, Pa., 7. sept. — Iz zanesljivega vira dohaja vest, da je med uradniki “Pressed Steel Car"-kompa-nije in zastopniki 5,000 zaposlencev, ki že osem tednov štrajkajo, prišlo do sporazumljenja. Pravijo, da: se je štraj-karjem obljubilo boljše delavne pogoje, jednake pravice za vse. in zboljšanje plače. Štrajkarji bodo glasovali o tem, ali naj gredo spet na delo. Splo: šno prevladuje mnenje, da se z vlelom spet prične v najkrajšem času. Dr. Charles T. Neil, zavezni komisar delavskega departmenta, se nahaja v Pittsburgu in trudi, poravnati razprtije med delodajalci in delavci. Okrajna in državna oblastva niso bila uradno obveščena o navzočnosti gospoda Neila v mestu. Harriman operiran. New York, 8. sept. — Železniški magnat Edward H. Harriman je bil v svojem letovišču Ardenu v torek operiran na rakastem izrastku. Začasa operacije je bil zelo slab. Sedaj se počuti bolje. Vendar je njegovo stanje še nevarno. Zdravnik umorjen. Moorhead, Mimi, 7. sept. — Dr. Thrond S. Egge, ugleden zdravnik, je bil ponoči, ko se je vrnil od necega bolnika, umorjen. Neznanec, ki je skočil izza nekega drevesa, je s krepelcem razbil glavo zdravniku, ko se je ta pripeljal mimo na svojem kolesu. Dr. Egge je umrl skoro na mestu. Morilec še ni ujet. Neznano je, ali je izvršil zločin v blaznosti ali iz roparskih nagibov. Moorhead, Minn., 7. sept. — Tesar Frank Kethtnan iz kraja Fargo, N. D., je bil prijet pod obtožbo, da je umoril dr. Egga v Moorheadu. ^ Posebna kpnvencija. Pittsburg, Pa.’, 7. sept. — Posebna konvencija pittsburškega okrožja pre-mogarske zveze “United Mineworkers of America” je bila otvorjena tukaj danes v svrho odločitve, kako poravnati razpor glede raznesil v rabi po premogovnikih. Nedavni državni odredbi, da se mora rabiti črni ah “varni” smodnik (safety powder), se protivijo premo-garji, ki trde, da črni smodnik preveč raznaša premog in zmanjšuje njihove zaslužke. Pred več tedni je ta stvar postala resna, ko je 8,000 premogarjev zaštrajkalo. Operatorji so se pritožili na državne oblasti, ki so začasno preklicale odredbo, dokler premogarji ne prirede posebne konvencije. Med današnjim zborovanjem se je jasno pokazal razpor med glavnim predsednikom Lewisom in okrožnim predsednikom Feehanom. Feehan je v daljšem poročilu obdolževal predsednika Lewisa, da se vmešava v zadeve krajevne organizacije. Lewis, ki je bil navzoč, je izjavil, da bo odgovoril Feehanu med jutrišnjem zborovanjem. Blagoslovljen z otroci. Indiana, Pa., 3. sept. — Nič manj nego 38 živečih otrok je zapustil v starosti 76 let v tukajšnji ubožnici umrli John W. Miller. Štirikrat je bil ože-‘njen. Njegova zadnja soproga ga je preživela. Štirikraten morilec prijet. South Bend, Ind., 3. sept. — Po navodilu policije v mestu Racine, Wis., je bil tukaj prijet John Horvat, ki je obdolžen, da je izvršil štiri umore. Usmrtil je pred šestimi tedni v Racinu necega Sullivana. Poleg tega je umoril dva moška v Michiganu in enega 1 v mestu Milwaukee. Horvat prizna- J va samo prvo zločinstvo. Rekel je, da ga je Sullivan oropal in tolkel. LA SALLE HOTEL, PONOS GHICAGE. Največji in najlepši hotel tostran^ New Yorka bil otvorjen v sredo v za-padni metropoli. STAL S P0HIŠJEM $7,100.000 Pravo čudo modernega stavbarstva v francoskem renesanškem slogu. Sleparil svoje rojake. New York, 7. sept. — Tukajšnji avstrijski konzul je dal zapreti tri Avstrijce pod obtožbo, da so sleparili svoje rojake. Trije malopridneži, ki se imenujejo Tom Zielinsky, Frank Si-wik in John A. Soltysek, so baje mno-goternikom prodali pisma, s katerimi se oproščajo vojaške službe v stari domovini. Za ta pisma so računali po $15 do $400 za kos. Strmoglavil v smrt. Rockford, 111., 7. sept. — Zrakoplo-vec Banker iz Aurore je storil smrt v Eldctric Parku pred očmi množice, zbrane v proslavo Delavskega dne. Dvignil se je s svojim balonom v višino 500 čevljev, nakar se je hotel spustiti doli s svojo podalnico, zato jo je odrezal. Padalnica se pa ni hotela odpreti, in Barker je liki raketa strmoglavil na tla. Vse kosti so se mu polomile. nikakor ni podprl svoje pripovesti s prav nobenim dokazom.” Wellman obupal. Kristjanija, Norveško, 8. sept. — Brzojavka iz Tromsoea ‘Aftenpostenu’ poroča, da je Walter Wellman naročil svojemu agentu, naj vso njegovo lastnino v Virgo Bay, Spitzbergen, spravi s poti in odslovi tudi tri moške, ki so imeli prezimiti tam kot straže. Pravijo, da je Wellman opustil svoj načrt, prihodnje leto iznova poskusiti, da bi dosegel severni tečaj v zrakoplovu. Oblak se utrgal.' Telluride, Colo., 6. sept. — Tukaj se je oblak utrgal in je napravil veliko škodo in povzročil, da so se skoro vsi rudniki v okrožju »San Miguel zaprli. Povodenj je prišumela po južnem rokavu San Miguel Riverja in predrla jez vodoshrambe pri elektrarni Telluride Power-kompanije, ki zalaga rudnike z električno silp. Dvajset milj nizdoli ob reki so vsi železnični in cestni mostovi odtrgani. Proga Rio Grande Southern-železnice med postajama Trout Lake in Branch Junc-tion je dejansko izginila. Vreča z ženskim truplom. Detroit, Mich., 6. sept. — Trup mlade devojke, spravljen v vrečo, so našli v potoku Ecorse v tukajšnjem predmestju. Glave, rok in nog niso našli. Kdo je nesrečnica, doslej niso mogli dognati. Vse kaže na umor. Detroit, Mich., 7. sept. — V Ecorse Creeku najdeno razkosano žensko truplo je bilo spoznano kot ono gospice Mabel Millman,iz Ann Arbora, hčere tam stanujoče vdove po nekem policaju. Spoznala je truplo neka prijateljica umqrjenke. Ta je bila tiha, ponižna devojka, in zato je njen umor še skrivnostnejši. Kari trčili skupaj. Chicago, 111., 8. sept. — Blizu vasi Huntley, zapadno od Elgina, 111., sta danes dopoludne ob polenajstih trčili skupaj dve kari električne železnice Elgin &- Belvidere, vsled česar je bilo vsepolno oseb ranjenih, .med njimi mnoge smrtno. Chicago, 111., 8. sept.—Otvorjen je bil danes novi La Salle Hotel, na voglu La Salle in Jladison ’ cest. Da se je hotel pripravil za otvoritev, je imelo nad 1,000 moških dovolj opraviti včeraj ves dan in celo noč do davi. Davi pa se je hotel dvigal svež in nov v všeh svojih podrobnostih, od stebrov iz konkreta, ki tvorijo njegov temelj, do bakrenih stolpičev na strehi. Ves včerajšnji dan so neprestano dovažali v veliko zgradbo pohištvo, živila, kuhinjsko opravo, lončenino, srebrnino, pregrinjala in prevleke. Svilenina in atlasovina (satinina), dragocena lespvina, zrcala na okretala in tisočeri nagizdni izdelki, kot jih zahtevajo veliki moderni hoteli, so se grmadili po hodnikih na videz v neraz-ložni zmedi. Ampak v nekaj urah so bila vsa pohištva na svojih mestih in, izimši nekaj sob v gorenjih nadstropjih, je bi! ves hotel pripravljen za sprejem svojih gostov. Danes od dveh do petih je manager George H. Gazeley pokazal svojo gostoljubnost ostalim mestnim hotelirjem. Nocoj so bili gostje na prvem banketu časnikarji. Danes se ne sprejemajo drugi gosti, ampak jutri (v četrtek) bo knjiga za goste že odprta in hotelski klerk bo veselo klical: “Front!” Vse sobe v hotelu so dejansko že oddane za več prihodnjih tednov. Pričakovala je družba, ki lastuje novi hotel, da ga otvori že okoli prvega dne tega meseca. Ampak delavske ne-prilike so prišle vmes in otvoritev se je morala preložiti. Še sedaj ni prav vse urejeno. Preproge in prevleke za veliko vežo (lobby) ob glavnem vhodu, na primer, še niso vse na svojih mestih, in trajalo bo nekaj dni, da bo vse v redu po načrtih dotičnih umetnikov. Otvoritev tega novega hotela pome-nja začetek nove dobe v hotelirstvu tega mesta. Ta hotel, zajedno z velikimi novimi stavbami v drugih delih mesta, ki se zdaj grade ali se bodo vkratkem, bo dal mestu Chicagu nekaj, česar je pogrešalo že več let — hotelske udobnosti v sorazmerju z velikostjo mesta in odnosno važnostjo med mesti v deželi. To je prvo poslopje svoje vrste tostran New Yorka, ki je očrtano in zgrajeno v francoskem renesanškem slogu, in to je največji hotel, ki je bil kdaj zgrajen po izvirni pogodbi. Znamenito je tudi dejstvo, da je samo šestnajst mesecev minilo med dnem ko je bil položen temeljni kamen, in dnem, ko je bila zgradba dogotovljena za nastanitev. Med znamenitimi stvarmi glede La Salle Hotela so sledeče: . Visok je 200 čevljev. Varen je proti ognju in zgrajen na 150 grezilnikih (caissons), ki se raz-tegajo doli do spodnje skalovine 110 čevljev pod cestno površino. Dvaindvajset nadstropij ima, dve pod cestnim površjem in dvajset nad istim. 1,172 sob ima in 840 kopelnic. Talni obmer je 29,100 štirijaških čevljev. Hotelski podi obsegajo štirinajst akrov. Zgradba stane $6,500,000 in pohištvo $600,000. Pohištvo obstaja iz 25,000 kosov, 80 voznih nakladov, in 4,500 izmed teh kosov je tapetovanih. Srebrnine je 20,000 kosov in prteni-ne 140,000 kosov. Električnih svetilnikov je 5,000, ki nosijo 20,000 luči. Elektrarna je dovolj velika, da bi zalagala z električno lučjo mestece s 5,000 prebivalci. Kuhinja je dovolj velika za pripravo 15i600 obedov na dan. Prezračevalna naprava bo prevajala 1,300 kubičnih čevljev zraka vsako minuto in bo menjavala zrak v vsaki sobi hotela vsakih deset minut. V hotelu je 4,600 vrat. Ako bi se postavila druga k drugim, bi se raz-tegala v daljo dvanajstih milj. Najponosnejši pa so lastniki hotela na pohištvo. Izdelano je bilo vse po posebnih očrtih, ki so bili potem uničeni, da se pohištvo ne more ponarejati. V bogatem renesanškem slogu iz dobe Ludovika XV. je vse izdelano iz orehovine in zlata, mahagonovine in sklenine (enamel), s primernimi prevlekami. Palmova sobana, glavna jedilnica,! plesna dvorana (v 18. nadstropju) in mala banketna sobana so divne po izdelavi in dragoceni opravi. Raznotere sohe in kipi so naravnost iz Italije. Hotel lastuje “The La Salle Hote3 Company”. Viljem pri Franc Jožefu. Dunaj, 8. sept. — Nemški cesar Viljem je dospel v Veliki Mesene, Moravsko, kjer je gost avstrijskega cesarja v gradu Harachu. Cesarja bosta prisostvovala avstro-ogrskim cesarskim manevrom (vojnim vajam). Car v Krimi. Petrograd, 7. sept. — Car Nikolaj in člani carske rodbine odpotujejo noco| v Krimo. Obiskal bo več južnih mest, med drugimi Sevastopol in še poprej Borki, kjer je bil ob neki železniški nesreči leta 1888. čudežno rešen, Potem se poda v Livadijo, kjer ostan« mesec dni. Rockdale, P. O. Joliet, 111., 7. sept.— Vznanje članom društva sv. Treh Kraljev štev. 98 in članicam društva Marije Pomagaj štev. 119, kakor tudi vsem tajnikom in tajnicam K. S. K. Jednote, da sva se vkratkem preselila; toraj v slučaju, da kateri potrebuje ene ali druge v društvo ali Jednot» spadajoče reči, naj pride ali piše na spodajnavedeni naslov. Nadalje opozarjam nekatere člane društva sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J., da bi se malo bolj zanimali za društvo ter redno plačevali in prihajali na seje, ker le istikrat je možne zborovati, kadar je večina članov na seji. Pozdrav vsem članom in članica» K. S. K. J. Tebi, vrli nadi list A. S, pa obilo napredka. John in Marija Zalar, tajnik in tajnica, 216 Midland Ave., Rockdale, P. O. Joliet, Ili. Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljujem Sokolom jz Jolieta, Waukegana in Clevelanda, da so me o priliki vseslovanskega sokolskega shoda v Chicagi V tako obilnem številu posedli. Lepe ure, katere so vrli sokoli s svojim petjem in prijaznostjo v moji gostilni nudili moji družini, ne bodo nikoli iz spomina zginile. Upam in želim, da se bo sokolski duh med Slovenci v Ameriki začet prav živo razvijati v slavo in prospeh našega naroda v Ameriki. Na zdar! \ John Košiček, 1807 S. Center Ave., Chicago, lik Vsakdo ve. Vsi tisti, ki so poskusili Severov Antisepsol, se ujemajo v hvali te antiseptične razkrojine. Priporočajo ga kot ustno izpiralo, za rahle, gobaste^ otekle zobrne, zoprn dih, ranjena in vneta usta, obolele zobe. Rabi se kot grgralo, za otekline, ranjeno grlo, itd. Cena 25c; pri vseh lekarnikih. W. F„ Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2 Naprodaj. Naznanja se rojakom v Ameriki, d*, je naprodaj lepo posestvo, katero se nahaja pol ure od Radeč pri Zidanem Mostu v vasi Močilno. Posestvo obstoji iz 62 oralov zemlje. 42 oralov je dorašČenega bukovega gozda, drugo so njive in travniki z vsem poslopjem, katero je vse v dobrem stana. Okoli poslopja je velik sadni vrt in nekoliko vinograda. Vse zemljišče se nahaja blizu poslopja. Les iz gozd» se lahko drago proda. — Toraj rojaki, katerega veseli kupiti v starem kraju lepo posestvo, naj ne zamudi te lepe prilike. Proda se tudi le samo z nekoliko gozdom. Cena je ugodna Pojasnila dajeta: Franc Selenc ali Alojz Paulin, v Trebnjem, Dolenjska T Naročnikom v Chicagi. One gg. naročnike v Chicagi, katerim se so hišne številke premeni!«* prosimo, da nam pošljejo svoje nov« številke, da bodo še nadalje list redno prejemali. Uprav. “A. S," Za gospodinjstva Ledenice, bodisi v gospodinjstvu ali v prodajalnicah, se morajo hraniti skrajno čiste, drugače se razvijejo v zarodišča resuih obolenj želodca in drobja. Pazite, da kupujete samo izbrana živila, čista in sveža, in nikarte puščati jedilnih ostankov predolgo v kuhinji. Zabranite muham dohod do hrane. V svojem gospodinjstvu vedno imejte Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in uživajte ga, bržko zapazite izpremembo v svojem teku. To vince je izborno zdravilo v boleznih želodca in drobja ter velika pomoč pri malokrvnosti in telesnih - slabosti. Prebavila navaja k delu, uravnava prebavo in krepi celo telo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333- , 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Štev. 1005. Jamčeuo po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906. Dolgotrajen revmatizem hromo pleče, trpel vrat, ledvena bol, izvinjeni členki, vsakovrstne otekline, uljesa, rane, odrge, mišične bolečine in krči — se lečijo s tem, da se nadeva, SHVEROVO OLJE SV. GOTHARDA kHkSSS .'âssî&fc na prizadete dele. To zmanjša vnetje, prežene bolečino in «stavi nevarnost zastrupljenja krvi vsled kakršnekoli poškodbe. Za razno rabo je to mazilo ter od posebne vrednosti za farmarje, mehanike in delavce. Najboljši obkladek v slučajih bolezni. Cena 50 centov. —■ Tx't*"4 ** y. m&i (l fe KM f**tnu»* Pcíw* bams®. NI MOGEL NAJTI PRAVEGA ZDRAVILA. “Trpel sem na bolečinah v hrbtu in zbadanju v nogah, in dolgo časa nisem mogel najti pravega zdravila. Bolezen se mi je hujšala, dokler nisem poskus-'' Severovega Olja sv. Gothar-da, ki me je rešilo vse bolečine.” Ant. Ženčina, Westville, 111. ZAHTEVA “SEVEROVEGA NA PRODAJ V LEKARNIH Čuvajte se! Želodčne neprilike V teh dneh, kb se vreme tako hitro izpreminja, se ljudje v obče premalo čuvajo. Vsledtega se nalahno prehlade, da nekoliko pokašljavajo, a seveda jim to ni mnogo mar. Svarimo vas in vam svetujemo, da preženete kašelj. nastajajo navadno vsled nedostatne prebave, použite hrane. Pojavlja se zapeka, težka prebava, neprebavnost, občutek za bljuvanje, gorečica itd. V vseh tacih 'slučajih se je izkazal Severov življenski balzam Severov Balzam za pljuča za najboljše zdravilo, ki olajša in ute-ši, zboljša in okrepi bolnika. Mlado moč donaša okrevancem in zelo pomaga poživljati stare ljudi. Najboljši lek za pokvarjena prebavila. Cena 75 centov. je ozdravil tisočere ljudi takih slučajev. Popolnoma neškodljiv je in se je izkazal dragocenega pri vsakovrstnih pljučnih boleznih. Najboljše zdravilo za oslovski kašelj in olajšalo za dolgotrajni kašelj. Cena 25 in 50c. ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 8. sept. — Nič manj nego 428 učencev in učenk šteje letos naša župnijska šola sv. Jožefa. Še nikdar poprej ni imela jolietska slovenska šola toliko šolske mladeži. Veselo znamenje je to,' da naša naselbina lepo raste in se razvija. A ta rast in razvoj napravlja predstojništvu naše šole novih skrbi glede nedoktatnih šolskih prostorov. Na novo in večje šolsko poslopje bo treba mislili čim-preje tem bolje. Seveda bo nova šola stala denarja, ampak denar založen v šolstvo se tisočerno izplačujč vsepovsod, in tako se bo tudi v naši fari. Zato je upati, kadar dojde to vprašanje na dnevni red, da pokažejo vsi in posebno premožnejši župljani “odprto srce in odprte roke”. Šola ima šest razredov in letos sledeče število šolskih otrok: I. razred, 42 dečkov in 56 deklic, učiteljica Sister Perpetua; II. razred, 42 dečkov in 37 deklic, Sr. Priscilla; III. razred, 35 dečkov in 25 deklic, Sr. Secunda; IV. razred, 39 dečkov in 29 deklic, Sr. Loretta; V. razred, 32 dečkov in 35 deklic, Sr. Ferdinanda; VI. razred, 30. dečkov in 26 deklic. Sr. Norberta. — Opozarjamo na članek “Za Belo-krajino na 4. strani te štev. — Poročena sta bila davi v naši cerkvi g. George Rogina in gospodična Frančiška Adamec. Poročil ju je domači g. župnik, Rey. F. S. Šušteršič. Nevesta je rodom Čehinja iz Chicage, a ženin je iz znane rodbine jolietske, priljubljen kot malokdo med vsemi rojaki in drugorodci zaradi svoje vr-losti v,vsakem oziru. Stanovala bosta novoporočenca pod h. št. 614 na N. Chicago st. Bilo srečno na mnogo let! — Delavski dan je praznovalo v ponedeljek v Dellwood parku okoli 8,000 oseb. Pocestne parade letos ni bilo v Jolietu. — Tovarna American Refractories-kompanije v Rockdalu ima naročil na roki toliko, da bo vstanu poslovati s polnim parom celo prihodnje leto. Kakor znano, je ta tovarna ena največjih svoje vrste na zapadu. Sedaj posluje prvikrat izza dveh let podnevi in ponoči, in tako bo poslovala najmanj tri mesece. Zaposlenih je okoli 200 moških, dočim jih je bilo pred šestimi meseci manj neg« 100. — Novo železnico dobimo skozi Joliet, pod imenom “The Chicago, Joliet and Kansas City Railroad”. Graditi jo začno vkratkem, in v dveh letih bo baje dogotovljena od Jolieta do reke Mississippi, dočim bo dovršena v celi dolžini 350 milj čez štiri leta. Z gradnjo bodo začeli tukaj v spreri proti Keithsburgu ob reki Mississippi. Nova železnica bo imela le malo ovinkov in bo držala kolikor mogoče naravnost iz Chicage v Kansas City. — Letna okrajna razstava (County Fair) v Ingalls parku se je letos končala s primanjkljajem do $6000. Konjske dirke so se izjalovile v finančnem oziru. — Pod poroštvo $10,000 je bil postavljen v Chicagi Italijan Sam Fe-rosa, ki je bil predkratkim aretiran v Jolietu pod obtožbo, da je sleparil sa-lunarje v prvi wardi s ponarejenimi bankovci. V Chicagi so ptička že dolgo iskali. Zdaj iščejo še njegovih pajdašev in soponarejalcev. — 51 palcev dolga kača je napadla aecega delavca te dni pod Lockpor-tom, in sicer nevarna kača, takozvana "bull snake”. Pa delavec se ni prestrašil in je kačo pobil, a njen meh pozneje poslal v Chicago, da ga nažo-kajo in spravijo v muzeju. — Jolietski aldermani so se v petek zvečer vrnili iz Montreala, Canada, kjer je imela “American League of Municipalities” svojo letno konvencijo. "Ni ga mesta v deželi, ki bi presegalo Joliet glede krajevnih zbolj-šav,” se je izrazil ob povratku aider-man Walsh Samohvalski. — Zelja, kumar, krompirja, paradaj-zarjev (tomatoes), čebule in druzega rastlinja je letos v našem okraju v izobilju, in zato je vse to cenejše nego lani. Podražilo se je pa z dnem 1. t. m. mleko, in sicer ga stane kvart 7c. —Krasno jesenko vreme imamo te dni. Začetek tega meseca je bil precej-mrzel, in ponekod so imeli slano. Pa počasi je spet zavladalo solnce in nam doneslo toplejših dni. In znani vremenski prorok Hicks nam napoveduje še celo vrsto najlepših jesenskih tednov, seveda, z mokrimi viharji VmeS. ,j;„ y — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so inteli: Berek Filip, Čabak Štefan, Kovačič Nick, Pleskovič Anton, Seršič John. vihar z dežjem. Nekaterim je žitne Štoke zdejalo in zmetalo. V nedeljo bodo priredile dekleta igro “Pri gospodi” v cerkveni dvorani; mladeniči bodejo pa peli par slovenskih pesmi. Naš g. župnik, Rev. J. Trobec, je bil pričakovan se vrniti iz Evrope včeraj, pa ne vemo, ali je prišel ali ne, ker smo tukaj v Hostji Vasi. Rev. Vincent Shiffrer, O. S. B., je nas zapustil že v ponedeljek. Gdčni. Angela Mensinger in Rozalija Omann se bosta podali v Waukegan, 111., kjer bosta učiii šolsko deco slovenske župnije. Gospod Martin Legat se bo podal v Lacey, Wash., k svoji hčeri, kjer namerava več časa ostati. ) Gospa Neža Smrke iz Eveletha, Minn., ki je bila tukaj na obisku pri svoji sestri, bratu in očetu, se je tudi podala nazaj na svoj dom. G. Janez Žumer starejši še vedno boleha, želimo mu kmalu zdravje. Mike Blenkush, naš “store keeper”, se je že tudi povrnil iz Evrope, kjer je obiskal svojega očeta. Mrs. Math Justin iz Oregona je sedaj tukaj na obisku pri svojih bratih in drugih sorodnikih. Sedaj naj zadostuje do prihodnjič. Pozdrav čitalcem Am. Slov. Amer. Slovencu pa obilo uspeha. John Poglajen. lega nam rojaka, slovenskega škofa, bodisi že v soboto, kakor tudi v nedeljo dopoldan pri sv. maši, zastonj. Mil. gosp. škof Trobec so namreč o-pravili sv. mašo ob 8. uri, a ob 10. uri naš rojak č. g. John Trobec; med to sv. mašo pa so nam mil. gosp. škof v lepih besedah polagali na srca, da bodimo dobri katoličani, da ne poslušajmo onih puhloglavih ljudi, ki ne poznajo drugega kot blatiti sv. vero, kakor tudi duhovne. Seveda so pozneje tudi na kratko razložili obrede zakramenta sv. birme. Da ne bodem predolg v svojem dopisu, ne rečem drugega, kakor da so naši Slovenci v resnici pokazali, da znajo in hočejo spoštovati svojega tako odličnega gosta, slov. škofa. Edino to nam je bilo žal, da so nas mil. gosp. škof morali tako hitro zapustiti, ter že v nedeljo popoldan proti svojemu dot-mu na daljni zahod odpotovati. Ako Vam, mil. gosp. škof, te vrstice pridejo v roke, bodite prepričani, da smo Vas sicer vedno spoštovali, ljubili, ko Vas še nismo poznali osebno; a ko ste se potrudili nas obiskati, ter podeliti našim otrokom zakrament sv. birme, nam podati toliko lepih naukov, Vas še bolj ljubimo. Lepa, prisrčna hvala za vse! Naši otroci, tu rojeni, se bodo z nami vred vse življenje hvaležno spominjali, da so prejeli zakrament sv. birme od slovenskega škofa, svojega ožjega rojaka. Bog Vas živi, ter ohrani nam rojakom še dokaj let tako čilega„zdravega, kot ste sedaj, dasi že v visoki starosti. Slov. rojak. Brockway, Minn., 3. sept. — Velecenjeno uredništvo: — Že dolgo ni bilo nič slišati iz našega kraja, zato sem se zopet enkrat pripravil do pisanja. Sedaj imamo tukaj prav jesensko vreme, tudi slana nas je že enkrat obiskala. Farmarji tukaj so žito pa tudi seno pospravili, in sedaj pripravljajo za oranje. Letina je letos prav dobra. Dne 27. avgusta zvečer smo imeli hud Brockway, Minn., 6. sept. — Cenjeni g. urednik: — Natisnite par vrstic iz našega kraja, da sporočim veselo novico, da so se v soboto 4. sept. proti večeru vrnili nam priljubljeni g. župnik, Rev. John Trobec, kakor tudi Ivana Trobec, iz dolgega potovanja po Evropi. Ko se pripeljejo, kmalo je začel pokati “ta veliki tolp”, kar je naznanjalo farmanom, da se je vrnil g. župnik. Zelo sta se začudila gospod župnik bolj pa še njih sestra Ivana, ko sta zapazila, da je čisto vse župnišče od znotraj prenovljeno. V nedeljo zvečer ob osmi uri so pa napravile dekleta igro “Pri gospodi”. Igra se je prav dobro igrala, vseh pet igralk je napravilo dobro. Tudi smo imeli precej pesmi, ki jih je pel domači slovenski mešani zbor. Pa še smo imeli precej smešnega, kar sta nam napravila John I. Oman in Jos. Trobec. Udeležili so se igre tudi Andrej PeterneJ iz Albany, kjer dela v tamošnji banki, in Skumautz-ova družina iz St. Clouda. Nas pa sedaj veseli, da-imamo zopet svojega č. g. župnika med nami. Tudi mil. g. škof Jakob Trobec so se vrnili v svojo škofijo v St. Cloud, Minn. Naši farmarji pa sedaj turšico sekajo. Naša vrla študenta Jos. Trobec in John J. Omann nas bodeta zapustila, ker se poda Jos. Trobec v St. Paul sko semenišče in John J. Omann v St. John's, Collegeville, Minn. Naj pa bo za danes. Naši mladini pa kličemo: Kmalu zopet en tak večer, kakor je bil v nedeljo! S pozdravom do amerikanskih Slovencev! Našemu listu pa želim veliko novih naročnikov. John Poglajen. Forest City, Pa., 31. avg. — Imeli smo zadnjo nedeljo, dne 29. t. m., v Forest City redko, a lepo slavnost. Mil. gosp. škof Jakob Trobec iz St. Clouda v Minn. so delili v naši cerkvi zakrament sv. birme. Došli so v Forest City iz New Yorka že v soboto zvečer v spremstvu svojega nečaka Rev. Trobca, ter slov. rojaka g. Avg. Jakopiča iz New Yorka. Domači župnik je šel mil. gospodu nasproti do Scrantona, Pa. Kakor je že navada ob takih prilikah, sprejela so vsa naša društva z društvenimi zastavami mil. gosp. škofa na kolodvoru, ter mu napravila lepo parado. Visoki gost se je začudil, ko je videl korakati v paradi toliko slovenskih mož in fantov. Napravili so pa tudi v resnici naši rojaki impozantno parado, ter tako javno pokazali, da visoko spoštujejo svojega rojaka, edinega slovenskega škofa v Združ. državah ameriških. In zopet kako lepo so naši možje in fantje, okrasili vhod pred cerkvijo in župniščem, kakor tudi znotrajnost cerkve! Vse je govorilo, da mi hočemo videti ter počastiti našega rojaka, našega slovenskega škofa. Prav res, kar tekmovali so med seboj, da tem lepše in bolje okrasijo svojo cerkev in med in bolje okrasijo ,“vojo cerkev in pro štor pred cerkvijo. Seveda, za njimi tudi dekleta niso zaostala, ter so splet la krasen venec ob vhodu v cerkev. Društva so na poti do cerkve napravila špalir, ter pozdravila mil. gosp. škofa, ki se je takoj podal nato v cerkev, kjer ga je zopet vsprejelo lepo ubrano petje pod vodstvom tukajšne-ga organista Mike Klopčiča, ki je v tako kratkem času zelo dobro izuril mladi pevski zbor. Mil. gosp. škof so na to dali najprvo vsemu ljudstvu v cerkvi papežev blagoslov, in za tem blagoslov s sv. Reš-njim Telesom. Pri tej priliki so se gospod škof prisrčno zahvalili za tako lep in veličasten vsprejem. — Kako milo nam je bilo slišati besedo božjo iz ust slovenskega škofa, a v milem nam slovenskem jeziku! Zato pa tudi upamo, da niso bile besede, ki smo jih slišali v naši cerkvi iz ust našega mi- New York, 4. sept. — Cenjeni gospod urednik: — Zopet Vas prosim malo prostora! Opisal bi Vam rad vspeh pozdravne veselice; katero so priredili newyorški Slovenci Rt. Rev. Jakobu Trobcu o priliki njegove povrnitve iz domovine v cerkveni dvorani sv. Nikolaja. Glavna zasluga celotne prireditve je našega vnetega in požrtvovalnega slovenskega ženstva! Dvorano so o-krasila pridna slovenska dekleta s cvetjem, da nam je srce igralo veselja zročim lepi ta vrt! Ilirija je zaigrala skladbo Pozdrav! Igrali so dobro in želeti bi bilo, da tako nadaljujejo in ne zaspe zopet! Na to je zapel cerkveni mešan zbor pesem: Studenček pod skalo! S tem pa nisem bil zadovoljen! Manjkalo je vsega i glasov i dobrega proizvajanja in še šole! Škoda tako lepe pesmi! Nato je pozdravilo 6 slovenskih deklic slavljenca za to priliko zloženimi stihi: Oj dobro došli zopet v naši sredi! Ako pomislimo, da se tukajšnji otroci vzgajajo v kolikor toliko ptujem duhu in da govore mili naš jezik le doma, sem se moral čuditi jasnemu izgovarjanju in pravilnemu naglašanju pojedinih besed! De-klamovale so vse zelo dobro in jim čestitam! Neprijetno me je dimilo le ono diletantsko in okorno priklanjanje! Mar ne bi bil bolji na mestu poklon ali priklon nežne mlade glavice? Gospica Dragotina Remsova je bila pa že prevelika za v krog malih onih deklic! Takoj po tej točki je zapela “Domovina” pesem Pozdrav! Peli so, hm, kakor so znali! Slišal sem, da niso rnogli vaj imeti, ker se pevci teh tako neradi vdeležujejo! Nastopil bi pa vsaki! Škoda! Toliko lepih in dobrih moških glasov imajo in taka mlačnost! Domovina! Naprej, do vzorov! Glavna točka pa je bila igra: Najdena hči, igra iz rimskih časov! Za njo sem se zelo zanimal! Kostu-mirane so bile igralke dobro. In me-morirale so svoje vloge tudi dobro! Čudil sem se, tako dolgi govori in le redko kedaj je pošla kateri sapica... Po tem sem spoznal nadarjenost in bister duh naših Slovenk! In igranje? Ker bi rad o vsakej nekaj spregovoril, mi dovolite gospod urednik, še tnalo prostora! Naj začnem s Kornelijo, bogato Rimljanko! Predstavljala jo je gospica Ivanka Šubelj. Svojo vlogo je znala dobro, ne pozna pa nuan ciranja poedinih heroičnih momentov .. . Zapovedovala je dobro in se vedla, kakor je njeno dostojanstvo zahtevalo! V onem trenutku pa, ko najde svojo davno izgubljeno hčerko, me je zazeblo. Po vseh do sedaj znanih naravnih zakonih joče mati veselja, je vsa iz sebe, objemlje, grli in poljublja najdeno svoje dete, in je ne izpusti iz rok! In ta moment je bil presuhopa ren, brezsrčen! Upati je, ko stopi igralka v realno življenje in bi jej fa-tum zaigral kaj sličnega, da bi bilo solza! Pravih, čistih, srebrnih solza! Ako pa vpoštevamo, da je bila gospica Ivanka bolestna in premagovala svojo bol, ipak se toliko žrtvovala in nastopila, jej opraščam, celoten vtis njenega igranja je bil dober! Hišina, gospica Merčun, je bila na svojem mestu. Pri gospici Mici Ogri-, nec pa sem pogrešal solz! Igrala je dobro, tudi govorila in naglašela je dobro! Le ko se gre za kak srčni izbruh na odru, tedaj manjka čustva vsakej! Sužnji Afra in Lija ste bili dobri. Da, da spletke, te ugajajo! Tu ni treba srca! Zvitosti, rafiniranosti, tej se marsikdo kmalu priuči! Hinavka, la-žeš! Kača! Prokleti oče! To je vse prišlo dobro in z občutkom iz prsij, upam pa, da ne iz srca! Te dve ulogi ste igrali gospici Ana Habjanova in Franja Stempeljeva v splošno zadovoljstvo. Irma je bila bleda in glasek se jej je tresel. Hčerka je bila Kornelije in odvela jo je Solima in ubogi materi Korneliji je pokalo žalosti srce... Go- spica Mici Ribičeva je bila hčerka prisrčne zunanjosti. Mlada, lepa, bledih-bedih lic in boječih, nedolžno-otro-ških očij! Manjkalo jej je le ljubeznivosti in prisrčnosti otroka! Morda je delovala nanjo prisotnost preveč gledalcev in zavest, da nima pred seboj prave rodne mamice? jNla odru se seveda le igra, tu ni realnega življenja, vendar pa je tu jedino mesto, kjer spoznavamo sami sebe in življenje, se izobražujemo in se znebivamo iluzij. In zato moramo biti četudi na o-dru, vendar toliko konsequentni, da predstavlja igralec ali igralka vse, vsak trenutek popolnoma po življenju, tako da se nam dozdeva resnično, kar pred seboj vidimo! In gospa iz Kartage! Irena! Klasično ime! In še lepši njen kostum! Predstavljala jo je gospica Antonija Pavlič. Njeno vedenje je bilo v resnici imenitno! Njeno govorjenje pa mi ni ugajalo! Preveč domače je bilo in nič rimsko! Pa brez zamere! Učiteljeva (režiserjeva) dolžnost bi bila, opozarjati na to, da je velika razlika: govorjenje tu pri nas doma in konverzacija rimskih gospa... Svojo vlogo je sicer kolikor toliko dobro rešila in s svojo elegantno zunanjostjo je bila prav impozantna! Najbolj mi je ugajala gospica Kati Pavlič, igrala je vlogo pobegle sužnje. Toda! Ona pozna svojo vlogo, pozna življenje in zna se vživeti v svojo vlogo ! Čast njej! In materin duh gospica Marjetka Mavrin je svojo kratko vlogo tudi rešila dobro. — Splošen utis! Na odru nisem videl veselega obražčka, vse so imele kakor bi Nemec rekel: “Amtsmiene” na sebi! Prepričan sem, da hrani vsaka v svojih grudih dovolj gorečih čustev, da se zna jokati, smejati in žalovati, ako hoče, da zakrvavi moško srce! In ako igra na odru zahteva tako, se mora tudi tam po vlogi ravnati. Naše občinstvo bi pa prosil, da se smeje igri ali igralcem takrat, ko se igra kaj smešnega in žaluje in trpi naj z igralci, ko le-ti predstavljajo kak tragičen moment! In ne obratno! Igralkam pa: Le naprej! Učite se in vspeh bo Vaš! Na svidenje pri bodoči in bolji kaki igri! Vam pa, gospod urednik, hvala za odmerjen prostor in vdan pozdrav! Newyorčan. Joliet, 111., 7. sept. — Dragi urednik lista “A. S.”! Prosim, da se ta moj spis priobči v glasilo, da bodo malo člani stvar bolje umeli. Oni, ki trezno mislijo bodo moje mnenje uvaževa-li, a oni pa, ki so polni hudobnih misli in slabih želj bodo pa hudi, a nič zato, jaz hočem javno povedati svoje misli. Na posebni seji našega društva sv. ______(Nadaljevanje s 5. strani.)_____ Jamčenj Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v naših predalih, kijih lahko najmete po $3.00 LT-A. LETO. Woodruff Safe Deposit Co. Cor. Chicago and VanBuren Sts. JOLIET, ILL- 3sr^.îz:3sr^isrj^.3sÆo ! DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ ÆlSt^ill* POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa r to strok, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. Compagnije 9 Generale 9 Transalan FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak Četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. -Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, IiL A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17tP St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois. CEDAR RAPIDS IOWA 3. KRANJSKO. Vwa) — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 14. avgusta 100 Hrvatov in 50 Macedon-cev; dne 17. avg. 43 Slovencev in 47 Macedoncev; 19. avg. 3 Slovenci in 18 Macedoncev; 24. avg. 12 Slovencev in 92 Hrvatov in Macedoncev. — Aretovan je bil dne 21. avg. v Ljubljani na Južnem kolodvoru 181et-ni Alojzij Belaj iz Sodražice, ker se je hotel izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti vojaški službi. Fant je prvotno tajil, a slednjič le priznal in se udal usodi. Denar je imel ušit v obleki. — Presvetli gospod knezoškof dr. Jeglič se je odpeljal sredi avgusta na Westfalsko v Hamborn in okolico, kjer obiskuje slovenske delavce, ki delajo v ondotnih rudnikih in tovarnah. Presvitli gospod knezoškof ondi spoveduje in pridiguje. — Shodi S. L. S. se pridno nadaljujejo. Povsod se jih ljudstvo udeležuje v obilnem številu ter izreka poslancem popolno zaupanje ter izjavlja, naj vstrajajo v pravičnem boju zoper Slovencem sovražno vlado. — Uganka — bo kmalu postala “Belokranjska železnica”. Kakor je zadnjič “Domoljub” poročal, da bodo še enkrat merili, se je tudi zgodilo. Bog ve, ali bo sedaj konec merjenja ali ne. Po drugih krajih so tudi delali železnice, pa ni bilo nikdar nič slišati o merjenju. Glas je počil: “Tu in tu delajo železnico.” Pri nas pa je toliko pripravljanja, kot bi bili kje v Himalaja gorovju v Aziji in ne v ravni Be-lokrajini. (Tako piše “Domoljub” z dne 19. avg.) — V Ljubljani se je vršil sredi meseca avgusta slovensko-hrvaški katehetski tečaj. Udeležilo se ga je nad 20 gospodov katehetov. Lepo število je bilo Hrvatov in precej tudi gg. katehetov s Koroške. Zborovanje je vodil mil. g. prelat Andrej Kalan. Gg. katehetje so priredili razstavo katehetskih učil v posebni dvorani “Katoliške tiskarne”. — Novo narodno podjetje, kot smo že zadnjič poročali, je “Kranjska tovarna za umetni kamen in cementne izdelke — podjetje za betonske naprave.” V tej stroki so doslej imeli Nemci in Italijani pravi monopol na Slovenskem. Nova tovarna, ki bo izdelovala vse v to stroko spadajoča dela, bo stala nasproti ljubljanske artilerijske vojašnice, kjer se že zida tovarniško poslopje. — Vzorna sirarna v Bohinju. Z državno podporo je “Mlekarska zveza” uredila v Stari Fužini v Bohinju vzorno sirarno, katera naj služi kot zgled sirarne za izdelovanje ementalskega sira. Voditelj sirarne je izkušen švicarski sirar. V sirarni, ki je ob enem praktična šola, se bodo učili mladi ljudje praktičnega izdelovanja ementalskega sira. Sirarna je urejena popolnoma vzorno po švicarskem načinu. — Radi slovenskega pozdrava ovadil je pri črnomaljskem glavarstvu učeči se praktikant “baronček” Corners nekega orožnika. Kar si ti ljudje dovolijo, presega že vse meje. Potem naj ima pa ljudstvo zaupanje v tako uradništvo. — Slovenske učne knjige. Naučno ministrstvo je dovolilo profesorjem: dr. Valentinu Kušarju na učiteljski pripravnici v Ljubljani, Franu Koma-tarju na državni gimnaziji v Kranju in ravnatelju druge državne gimnazije v Ljubljani, Franu Wiesthalerju dopust za šolsko lefo 1909-10 v svrho spisanja slovenskih šolskih knjig za srednje šole, oziroma učiteljišča. — Da je ministrstvo vendar enkrat ugodilo dolgoletni zahtevi Slovencev po svojih lastnih učnih knjigah, to ne gre iz glave Nemcem, ki se zdaj zaletavajo z vso silo proti naučnemu ministrstvu, češ, zakaj da je dovolilo sedaj dopust omenjenim profesorjem za tako proti-avstrijsko delo. Ako en cjržavnoprav-ni narod v Avstriji zahteva upeljavo šolskih knjig v njegovem jeziku, je nemškemu kulturnemu Mihelnu že preveč. Sami so pa taki patriotje, da še na rojstni dan avstr, vladarja razobešajo veleizdajniško nemško zastavo po svojih hišah in prepevajo tudi veleizdajniško “Die Wacht am Rhein”. — Cesarjev rojstni dan se je po celi slovenski domovini slovesno praznoval. Slovenci so zopet dokazali, da je njihova udanost do habsburške rodbine, posebič pa do sivolasega cesarja neomajna in da v enotnosti, velikosti in trdnosti Avstrije vidijo tudi svoj narodni blagor. Slovenci vedo, da imajo Slovani v svoji avstrijski domovini primerno največ svobode in raz-vitka, vedo pa tudi, da nič manj kot drugi narodi doprinašajo k zunanji in notranji moči monarhije. Zato se bore na njej za enakopravnost, za svoje kulturne in narodne ideale, do katerih so pod vladarstvora Franca Jožefa storili precejšen korak naprej, niso je pa še docela dosegli. — Strašen požar v Trnju pri Šent Petru. V nedeljo 22. avg. je začelo goreti v hiši po župniščem. Požarne brambe iz Št. Petra, Slavine in Zagorja so ogenj omejile. Vendar je pogorelo sedem posestnikom vse: seno, žito, vozovi in tudi nekaj prešičev. Posestniki so revni in niso bili dosti zavarovani. — Umrl je *21. avg. v Poljanah pri Toplicah g. Franc Fink, ondotai župan, posestnik, mizarski in tesarski mojster, oče deželnega vladnega kan-celista g. Finka. — Povozil je vlak v Kranju Janeza Bajzelja iz Stražišča. —- Utonil je dne 14. avg. v Kočevju v Rinzi sin trgovca Franca Loja. — Samoumor. Dne 22. avgusta ob pol treh zjutraj se je v domobranski vojašnici na postelji s službeno puško ustrelil četovodja Ivan Pirnat, rodom iz Šiške. Zadel se je v glavo in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumora je neznan. Pred činom je nesrečnež napravil oporoko, da vse zapušča svoji sestri, potem se pa slekel, spravil v posteljo ter si končal življenje. — Umrl je v Ljubljani 19. avg. trgovec in posestnik Fran Grošelj, star 58 let. — 500 kg težak kos železa je padel v tovarni na Javorniku na Gorenjskem dne 16. avgusta na 24 let starega tovarniškega delavca Andreja Smolej s Koroške Bele in ga ubil. Zapušča bolno ženo in tri otroke. — Strašna nesreča se je zgodila pri mlatitvi v Marijanišču v Ljubljani. Delavcu Karolu Nachtigalu, ki je podajal snope v mlatilni stroj, je po neprevidnosti padel slamnik v mlatilni stroj med kolesja; Nachtigal je naglo posegel za njim, a v istem trenotku so mu pograbila kolesa obe roki ter mu odtrgala desnico pod komolcem in revico pod ramo. V Kostanjevici je umrl 10. avg. gosp. Josip Božič, kovaški in podkov-ski mojster in bivši načelnik rokodel ske zadruge. — Iz Žabnice. Ubit je bil s kolom na cesti pri Formah na Veliki Šmaren zjutraj okoli 5. ure 251etni fant Martin Lužan iz Šutne od svojega lastnega tovariša, katerega je baje svaril pred pobojem. Črepinja je bila tako razbi ta, da so možgani izstopili. Izmed svetoduških fantov, ki so omenjena podili, je eden tudi precej izkupil. —Nesreča z motorjem. Dne 13. avg. popoldan je srečal neki voznik iz Pod-cerkve, ki je iz Rakeka seno vozil, na cesti med Bloškopolico in Ložem, pri znamenju v ovinku z motorjem vozečega gospoda komisarja finančne straže iz Postojne. Konji so se prestrašili in skočili v stran, da se je voz zvrnil. Pri tem je voznik tako nesrečno skočil ali’ padel z voza, da si je zlomil tilnik in na mestu mrtev obležal. — Slovenski delavec ubit. Iz Weis-kirchna na Nižje Avstrijskem pišejo, da so ubili delavca Ivana Zajca, doma s Kranjskega blizu LjiAljane, ki je delal pri gradnji neke železnice. Zaprli so radi tega več delavcev. Poboji se tam večkrat ponavljajo. V kratkem času je to že tretja žrtev. Krivo je temu žganje, katerega delavci tam pre več pijejo in pa igra. — Nagla smrt. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je sedel 68 letni vpokojeni rudar Leopold Vidmar v gostilni “Pri pošti” v Idriji. Ko je nekoliko povečerjal, se je naslonil, kakor bi zadremal. Čez nekaj časa so ga hoteli zbuditi, a pri tem zapazili, da je mrtev. — Zopet novo kočevsko tolovajstvo Privandrani Kočevci so si ustanovili v Lazih v Rož. dolini šulferajnsko šolo, dasi so Lazi na slovenski zemlji. Tisto hišo, v kateri je bila nemška šul-ferajnska šola, je pa kupil pred dobrim mesecem Slovenec Franc Hace. S tem nakupom je bila postavljena nemška šulferajnska šola pod kap. To je pa Lazarje tako vjezilo, da so naskočili ponoči Hacetovo trgovino. Metali so v spalnico in prodajalno po 7 kg težke kamne in polena. Tudi so suvali s 7 metrov dolgimi drogovi skozi okna r sobe in prodajalno. Vse nametano kamenje tehta čez 3 stote in polen in rant je toliko, da bi dale blizu do 1 kubičnega metra drv. Lopovi so izbili Hacetu 35 oken z'okvirji vred in vežna vrata, razbili so mu mnogo petro leja in raztresli ter poškodovali veliko blaga. Za Haceta, ki je na levi roki nekoliko ranjen, je bila velika nevarnost, da ga ubijejo. Saj je padel pod njegovo posteljo, kakor hleb kruha velik in 4 kg težak kamen. Skril se je Hace pod streho in s sekiro v roki čakal, kdaj da vderejo tolovaji v hišo. Ali že ne bo kmalo konca teh tolovaj-stev, katere ščiti roka nemške protek-cije? Slovenec že v svoji lastni deželi in domačiji ni več varen življenja. Ljudje v takozvani kočevski vojvodinji so naravnost podivjani in še hujši, kakor razna divja plemena po indijskih otokih. In to vse v sredini kulturne države. — Iz Ribnice. Ako greš po deželni cesti iz Ribnice proti Kočevju, zagle- daš nedaleč od pota lično novo stavbo cerkvice sv. Trojice v Hrvači. Dolgo let in mnogo prizadevanja je bilo treba, da se je uresničila želja gospodarjev, ki spadajo v ta okraj, imeti na pokopališču lepo hišo božjo. In sedaj je cerkev že pod streho in od zunaj tudi že osnažena. Kras je celi ribniški dolini. — Ciril-Metodova podružnica za občino Moste se bo ustanovila in kmalu bo vsa ljubljanska okolica vzorno organizirana za narodno obrambo. — Stanko Peharčeva knjižnica. Javna ljudska knjižnica “Slovenske dijaške zveze” v Črnomlju se bode imenovala od sedaj naprej “Stanko Peharčeva javna ljudska knjižnica Slo- enske dijaške zveze v Črnomlju”. ŠTAJARSKO H — Slovenska kmetijska šola v Št. Jurju ob Juž. žel. bode otvorjena 15. okt. t. 1. Znano je že dovolj, kako krvavo potrebo so občutili spodnještajerski Slovenci po takem zavodu. Tej potrebi bode sedaj nekoliko odpoma-gano. Kmetskim sinovom ne bode treba več pohajati v Grottenhof in Maribor, kjer bi bili le Nemcem v zasmeh in sebi samim na jezo. Ne bo treba več nekaj let posedati po šolskih klopeh, ampak dana je mladeničem priložnost, se v enem letu dokaj izuriti v stroki. Pouk se bo vršil namreč na strogo narodni podlagi, v narodnem slovenskem jeziku. Predmeti, ki se bodo predavali so: živinoreja, mlekarstvo, travništvo, poljedelstvo, sadjarstvo in gospodarstvo. — Nakup posestva za gospodinjsko šolo. Katoliško podporno društvo v Celju, pri čigar odboru so združeni Slovenci in kojega udje so po celem Spodnjem Štajerskem, vzdržuje že desetletja edino slovensko dekliško šolo za Celje in okolico. To šolo vodijo čč. šolske sestre iz Maribora. V zavodu je osemrazredna dekliška šola z internatom. Dekleta iz internata obiskujejo ali omenjeno ljudsko šolo ali pa gospodinjski kurz za kuhanje, pranje, pletenje itd. Naval na ta gospodinjski kurz, ki se še v javnosti pravzaprav niti imenoval ni, je bil tako velik, da se je katoliško podporno društvo odločilo preskrbeti pravo gospodinjsko šolo, kakor so že drugje v navadi. V ta namen je kupilo veleposestvo “Engel” na Teharjih. Pri gospodarskem poslopju tega posestva z lepim gradičem je še tudi soba, kjer je bila pisarna teharskih plemičev. Posestvo samo tudi še ima pravice teh plemičev. Tukaj ustanovi kat. podporno društvo, ako dobi zadostnih podpor, gospodinjsko šolo, ki bi jo vodile šolske sestre iz Maribora, ki imajo že več enakih šol, zlasti na Kranjskem. — Velika elektrarna za Savinjsko dolino. Šaleška dolina, vzporednica Savinske doline, štaj. hmeljnika, krije v sebi neizmerno bogastvo na premogu in sicer v taki množini kakor noben drug premogovnik. Na to premogovno in tudi vodno bogastvo Savinske in Šaleške doline se je opozarjalo slovenski kapital, a doslej je nedostajalo podjetnosti in tudi znanja. Sedaj se govori o gradnji velike elektrarne. A načrti so šele v prvem razvoju. Ali se štajerski Slovenci res povzdignejo do svoje industrije? — Vodovod bodo začeli graditi v Planini. Delo je prevzel Janko Pohlin iz Kamnika. — Šentiljski dan v Jarenini se je vr šil v nedeljo 22. avgusta v najlepšem redu. Udeležili so se ga v velikem številu Mariboržani, ki so z godbo in krepkimi Orli na čelu, popoldne prikorakali v Jarenino. Prihiteli so tudi vrli Šentiljčani v mnogobrojnem šte vilu, njim na čelu vrli župan Franjo Thaler in č. gosp. župnik Vračko. Iz, Maribora je prihitel na obmejno veselico tudi državni in deželni poslanec dr. Korošec v spremstvu odličnih gospodov. Slavnost se je nad vse krasno obnesla. — Umrl je v Mariboru dne 16. avg. šolski svetnik in gimnazijski profesor v pok. Janez Majciger, rojen 1. 1829. v Kranjski gori na Gorenjskem. — V Slovenjgradcu sta se nastanila zdravnik dr. Železnikar in odvetnik dr. Bratkovič, oba vneta rodoljuba. še razvija med njimi. V tem že ni več razlike med Terskimi in Šentpeterski-mi, ampak skupaj prav lepo in složno napredujejo. — Istega dne se je vršil pomemben sestanek na Matajurju in pod Matajurjem. V cerkvici na vrhu, ki so jo sezidali, kakor pravi slovenski napis na pročelju “domači Slovenci’ , opravljal je ob asistenci dveh duhovnikov matajurski kurat č. g. A. Blažutič slovesno daritev svete maše. Temu svetemu opravilu prisostvovalo je poleg drugega občinstva 20 mladih fantov, navdušenih za napredek Slovenstva na Beneškem. — Pogozdovanje Krasa. V političnih okrajih: Gorica, Gradišče in Sežana so pogozdili novega pustega sveta v površini 84.78 hektarjev, pri čemur so porabili 658,100 rastlin in 37 klg. semena, kar je stalo skupno 5,730.71 K. Za izboljšanje že obstoječih nasadov so porabili 1,701,500 rastlin in 280 kilogr. semen, kar je stalo skupno 16,305.68 kron. Finančni račun po-gozdovalne komisije izkazuje 199.59 K prebitka. Dohodkov je bilo 70,-870.64 K, stroškov pa 70,671.05 K. —Mornarski častnik se ustrelil. Dne 15. avgusta t. 1. se je našlo v gozdu nad kapelo v Hrastju ustreljenega mornarskega častnika Rudolfa Burg-stalla. Dobil se je samokres poleg njega. Ustrelil se je sam in je izključen vsak zločin po izpovedbi orožnikov. Star je okolu 30 let, doma iz Reke. —Jasniti se vendarle začenja v mnogih nemških krščanskih krogih. Tako n. pr. krščansko-socialni “Kaerntner Tagblatt” piše za pravičen narodnosten sporazum v Avstriji, ker so iz vseh kotov prilezli hujskači, kakor je n. pr. Malik, ki je še nedavno splošno slovel kot “dumrner August von Steier mark”, zdaj pa vodi kravale in daje Nemcem parole. — Od spoznanja do poboljšanja je navadno le en korak, zdi se pa, da je za mnoge politična in kulturna enakopravnost Slovencev še vedno jako trd oreh. — Čudno odkritje. V kemiško čistilnico oblek na sv. Duha trgu v Celovcu je prišel k obrtniku Wangao nek mož s hlačami, ter prosil, da se mu jih osnaži. Pomočnik, ki je opravljal ta posel, je našel v eni hlačnici zvitek 1500 kron. Obvestilo se je policijo, a za lastnika hlač se ne ve. — Posojilnica v Pliberku je bila u-stanovljena že 2. apr. 1908, a delovati ni mogla, ker v celem Pliberku ni našla primernih prostorov. Povsod so ji kakor garjevi ovci zapirali duri, seveda, ker se je vse balo zamere pri nekaterih nemških mogočnežih, ki bi ji pač prav radi prišli k pogrebu. Pa namesto' groba morajo sedaj, ali radi ali neradi gledati, kakor si je napravila v novem “Narodnem domu” pri Prajer-ju prijetno gnezdece, kjer se prav dobro počuti. HRVATSKO. — Za djakovsko stolico je hrvatska vlada oziroma avstrijsko poslaništvo predložilo že 11 kandidatov rauchov-cev, a Rim je vse odbil. Papež je dobro informiran o kakovosti teh ljudij. Strosmayer še torej vedno nima naslednika. — Dve novi madžarski šoli na Hrvaškem. Hrvaški listi poročajo, da u-stanove madžarski kalvinci svoji verski ljudski šoli v Imzovi, okraj Daru-var, in v Antunovcu, okraj Pakrac. Dasi bosta šoli kalvinski, bodo sprejemali vanji tudi drugoverne otroke. — Hrvaške trgovske zbornice v Bosni. Trgovske in obrtne zbornice v Banovini napravijo skupen izlet v Bosno in Hercegovino. Sarajevski “Hrv. Dnevnik” to toplo pozdravlja, češ, Bosna je danes odprto polje za čvrsto podjetnost; ako Hrvatje ne zastavijo o pravem času tu svojih trgovinskih moči, prehiteli jih bodo tujci, zlasti Mažari, ki se silno zanimajo za Bosno. — Realka v Šibeniku. V Šibeniku otvorijo nižjo realko, ki bo prva srednja šola v tem važnem industrialnem mestu. Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Buffet Kjer se toči vedno sveže pivo, žgan)' _ ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Skoff N. W. Phone 609. «37 N. Hickory St., Joliči Ako tudi ne znate po kočevsko govo-. riti, lahko pridete v mojo GOSTILNO na okrepčilo, kadar se vam poljubi. Mike Kočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. joiiet, Illinois Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, o bolečinam v prsih, proti /T. glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 115 Pearl St. New York. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander flaras^? /"■L Chicago telef. 2794 1/ telef.N 7 R. PILCHER, predsednik. FRED BEN N ITT, podpredsednik. GEORGE ERE, kasir. F. W. WOODRUFF, ass't kasir. \ Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3 % o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. — Kdor redoma plačuje svoje postavne dolgove, je med narodom znan kot možak. Kdor pa tega ne stori izgubi ugled. Plačaj toraj tudi naročnino redoma. Le $1.00 na leto vnaprej za “A. S.” •X-yX-X-t-X-X-X-X-X-X-t-X'v-X-X-X-X-Xrÿ-XX-X^XC^-X-X-Xfttl MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 dne 30. aprila 1909. — Mrtvo so našli dne 19. avg. v Trstu v skednju pri neki tovarni neznano umorjenko. Pri njej so našli knjižico, glasečo se na ime Marija Rojko, roj. leta 1872, izdano od županstva v Krčovini pri Ptuju. Iz knjižice je razvidno, da je lastnica služila od 1. do 3. avg. na Sušaku pri Reki. — Vinski pridelek v Furlaniji. Italijanskim listom pišejo iz Furlanije, da je napravila letos peronospora po Furlaniji toliko škode, da se zamore trditi, da bodo letos v Furlaniji pridelali za polovico manj vina, kakor lansko leto. — Iz Beneškega. Sestanek na Matjan« so imeli dne 11. avg. slovenski dijaki in bogoslovci in nekateri mlajši duhovniki. Imeli so tudi mašo, pri kateri so krasno peli. Zavest in navdušenje za slovenščino se čedalje lep- V pojasni lo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši lja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica pos lati. Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mestna hranilnica ljubljanska. X~X~X»<~>-X'-X'<'*X~X~X'$ »»♦»♦♦♦»»»»♦»♦»»'»♦♦♦♦t X~X~X* Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVEHSKO-AM. TISKOM DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111. P Tiskarne telefon Chicago in N. \V. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. najodurnejši pohlep po mamonu ali posvetnem premoženju, neugnano poželenje po nasladipstih, prevzetnost in napuh so žalostni nagibi, zakaj rie-številni novodobni ljudje našega časa jemljejo nase težave dela. Najvišje in najpotrebnejše delo življenja — skrb za neumrjočo dušo — se popolnoma zanemarja. Duh časa se več ne ozira proti nebesom, ki so navezala svoj blagoslov na delo, ne, njegovo suho oko je naperjeno samo na mrzlo zemljo Ljudem se gre za to, da pridejo tako hitro kakor mogoče do čim večjega bogastva in ugleda, ne da bi po mislili, da biva naše bogastvo samo v krepostnem srcu. Mesec za mesecem poročajo dnevniki o štrajkovnem gibanju, o globokem prepadu med delavcem in delodajalcem. Vsaka dežela se stresa pod temi nemiri, ki vsepovsodi vzplamte-vajo. Duh našega časa jih je spravil na dan. , Kdo je poznal v preteklih stjoletjih taka štrajkovna gibanja? Kje bi se čule take silne pritožbe, kakor se ču-jejo dandanašnji? Nedelja s svojimi 'razuzdanostmi tvori jedini prestanek njihovega dela. Kakor kljuse se novodobni delavec v ponedeljek spet vprega in v soboto zvečer spet razpre-ga. V nedeljo začenjajo strasti svojo staro igro. Mržujo in sovraštvo in nevoščljivost pridigajo od tedna do tedna njegovi delavski listi in njegovi voditelji. Kdo je kriv teh neozdravnih in nevarnih izrastkov našega časa? Protikrščanski duh časa s svojimi pogubnimi uki in načeli. Katoliška cerkev opominja, upirati se temu duhu. Ampak vstanu je svojo moč spraviti do veljave samo tam, kjer jo kako srce drage volje posluša. Verni kristjan ne smatra bogastva za najvišji cilj svojega življenja, za pravi namen svojega dela, nego gleda na delo kot od Boga mu zapovedano, — on dela in moli. Dočim novodobni posvetnjak samo dela, povzdiga verni kristjan svoje roke k nebesom in prosi blagoslova na svoje delo. Vernemu kristjanu je delo dolžnost in veselje, ker ve, .da ga čaka zemeljsko in nebeško plačilo, če dela v duhu Kristusovem. Česar našemu času nedostaje, je ljubezen do Boga. Iz nedostatka ljubezni do Boga izvira preziranje bližnjega in izkorišča-Vsak vek nosi gotove znake, ki ga ' nje delavcev — bolezni,- ki na njih naš razločujejo od drugih vekov. Ti znaki. čas hira. se imenujejo kratko “duh časa”. Kaj more pomagati? Kaj ubraniti Tako ima tudi naš vek, v katerem razširjanje nezadovoljnosti v delav- The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of ' the G. C. Slovenian Catholic Union. I Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. sept. Nedelja Macedonij, škof. Pondeljek Virgilij, muč. Torek Povišanje sv. kr. Sreda Nikodem, muč. Četrtek Ljudmila, vdova. Petek 7 žal. Marije. Sobota Tomaž Vil. škof. zraku. Pa glejte, že se dobe ljudje, ki jadrajo čez morja, potujejo iz dežele v deželo, se vežbajo v vojaških vajah, vozijo izletnike semtertja, tekmujejo za rekorde in nagrade, in vse to v zraku. Pred polstoletjem bi bil smatran za blaznega proroka, kdor bi izjavil, da pride čas, da bo pol tucata zrakoplovov letalo naokrog, kakor v Rheimsu, celo uro ali še dlje, ne da bi trčili skupaj ali poškodovali koga. Vendar je bila ta umeteljnost dosežena, in že se svet začenja oddihavati od svojega začudenja. Človek si je že skoraj podjarmil zemljo. Zobatokolesne železnice ga vozijo na vrhove najvišjih planin. Puščave si obrača v prid in goljave na-reja plodonosne. Slavni angleški pesnik Byron je rekel pred stoletjem o morju in človeku: “njegovo nadzorstvo se ustavlja na tvojih brežinah”, ampak z brezžičnim brzojavom in z novodobnimi prekomorskimi parniki je vsa sedmera morja podvrgel svoji volji. Zrak pa preostaja in se mu še trdovratno upira. Če ima biti aero-plan kaj več nego igrača, mora pluti nele eno uro ali dve uri ali kako gotovo število tir, marveč mora biti brez časovne meje. za svojo zrakoplovno trpežnost. Čakati ne sme ugodnega vremena ali lahkih sapic, marveč mora leteti naprej na krilih najmočnejših vetrov. Potniki ne morejo čakati u-godnih dni, niti tovori lahnih sapic. Aeroplan ali zrakoplov mora jadrati vsak dan po časomeru ali kolikor mogoče natančno, preden se lahko poreče o človeku, da je obvladal ali premagal zrak. In vendar se aeroplan v svojem začetnem razvoju lahko primerja več nego povoljno z Wattsovim parnim strojem ter s prvotnim parovozom (loko-motivom) in parobrodom. Neprestano je napredoval izza svojega prvega vzleta in sedaj pač ni več dvoma, da.se obdrži.. Prenaglo bi bilo trditi v tem veku, ko se premagujejo navidezne nemožnosti, da ne postane pre vožnja po zraku tako gotovo dejstvo, kakor je prevožnja po suhem, in da zrakoplov ne bo tako varen in udoben kakor železniški vlak, prekomorski parnik, ali avtomobil -— menda varnejši nego zadnji. je na kosce raztrgalo, štiri goste smrtno, vse ostale pa lahko ranilo. Zločinec je neznan, sumijo pa nekega najhujšega grajščakovega političnega nasprotnika v okolici. Petdesetletnica vladanja črnogorskega kneza. Prihodnje leto proslavi črnogorski knez Nikola SOletnico svojega vladanja. Ob tej priliki se bodo vršile na Cetinju in po vsej Črni gori velike slavnosti. Sodi se, da pridejo na te slavnosti tudi italijanska kraljeva dvojica in več ruskih velikih knezov. Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec julij 1909 Ime, številka in kraj društva. DUH NAŠEGA ČASA. živimo, take posebne znake, ima tace-ga duha časa. Kar znači duha našega časa, je neumorna gonja za denarjem in imo-vino. Videti je, da je duh našega časa popolnoma pozabil na večni cilj in smoter. To silno hrepenenje po bogastvu in imovitosti tvori velik del socialnega ali družabnega vprašanja — onega vprašanja, ki se dandanašnji bavijo z njim vsi ljudski sloji. Dobro je na našem času, da dela,— slabo je na njem, da v delu popolnoma pozablja na višji cilj. Človek je dolžan delati.: Razum in vera zahtevata, da bodi življenje dela-polno. Vse sposobnosti in zmožnosti, ki nam jih je Bog podelil, so talenti, zaupani nam od Stvarnika, da jih množimo. Delo bodi naše veselje in naša ’ čast. Človek, ki noče delati, je slab človek. Delo je . Bog zapovedal že pred prvim grehom. Ko je človek grešil, ga je Bog kaznoval; s tem, da mu je v spravo in kazen naložil delo v potu njegovega obraza. Celo one, ki so-blagoslovljeni s po svetnim blagom, je Bog zavezal k de lu. “Kdor ne dela, naj tudi ne je,” nam kliče sv. pismo. Tudi duh časa živo poziva svojo deco k tej dolžnosti. Kdor bi hotel tajiti, da se v našem času malo dela, bi moral popolnoma zatisniti svoje oči pred velikanskimi gradbami, ki se jim čudimo; pred ne* številnimi tovarnami, delavnicami, kjer so zaposleni stotisočeri delavci; pred velikimi cestami svetovnega prometa, Železnicami, ladjami, na katerih se prevažajo pridelki in izdelki pe.terih delov sveta. t Da, kar je naš čas napravilo velik, je neumorno delo. Seveda so neumorno delo, to gonjo povzročili splošni življenski pogoji, ki so po socialni ali družabni strani postali ostrejši in neugodnejši. Duh našega časa stavi višje zahteve skih množicah? Kaj izgnati pogubo-nosnega duha časa? Povrat h krščanstvu! NIČEVE RUDNIŠKE DELNICE. Brzojavka iz New Yorka. poroča o delavnosti poštnih oblasti Združenih Držav v zvezi z mnogoterimi tvrdka mi, ki skrivaj mešetarijo z delnicami na Broad streetu. Pritožbe so dohajale iz skoro vsake države v deželi, da se pošiljajo po pošti okrožnice priporo-čujoč rudniške delnice brez cene. Tožba zaradi sleparskega posluževanja pošte je podana in mnogo okrožnic je zaplenjenih, da se ne bodo nadalje razpošiljale po pošti. Kako mične so obljube teh okrožnic je razvidno iz dejstva, da ko bi rudni ki, zastopani po teh delnicah, resnično nudili zneske zlata, srebra in bakra, opisane za vabljenje upapolnih duš, bi bil trg poplavljen s takimi kovinskimi rudami. Da se delnice marljivo razpečavajo po vseh Združenih Drža yah, kaže razteg ozemlja, iz katerega so dohajale pritožbe poštnim oblastim. Mislimo si tudi lahko, da ponujalci ne bi bili tako vsiljivi, če se jim oglašanje ne bi izplačevalo. Da se jih torej spravi s poti, bo treba nekaj več napora nego ga vzmore poštni' department. Sodelovanja bo treba ob vsej črti. Tiste, ki so kupovali delnice, treba poučiti, da svoj de nar trošijo drugače. Takozvane “get rich quick”-kompanije se vesčas razkrinkavajo, ampak njihova gotova pod pora je upanje, katero v srcu vedno goji posameznik, da bo morda on srečnež, ki doseže bogastvo v kakem daljnem rudniku. Nekatere rudarje ‘je obiskala sreča v_preteklosti. Nenadno so odkrili zlato ali srebro. Ampak upanja je kaj malo, da bodo take sreče deležni tisti, ki trošijo svoj denar za delnice brez gotove tržne cene, za delnice, ki se zakotno prodajajo na igralsko srečo vsacega človeka; zahteva pred- ali ponujajo poželjivim kupcem v dalj- vsem več znanja, več vede, izkušenej ših rok nego poprej Otrok našega stoletja se razločuje cd' onega prošlih po mrzličnem naporu, vzdržati se v. boju za obstanek. Če pogledamo na te trume novo dobnih delavcev, zapazimo v svojo žalost, da jednega nedostaje—kreposti— krščanske kreposti, krščanske pokorščine in naravnosti, najvažnejšega, največjega imetja za posvetno in posmrtno življenje. To. delo brez krščanske kreposti, nravnosti in pokorščine je Kajnovo znamenje, vžgano 'neumornemu duhu našega časa. Čas brez vere in kreposti! S krepostjo morajo izginiti iz delavnosti človekove vsi višji nameni in nagibi. V mnogih, morda ponajveč slučajih —Bog ve da — sta samo sebičnost in neomejena lakomnost gonilo mrzličnih naporov. Najsitnejša poželjivost po denarju, nih mestih in mestecih. Lahkoverne Američane so že zadosti sleparili ha desno in levo prodajalci ničevih rudniških delnic. Vsepovsod bi se svet začudil, ako bi se doznalo število izgu-biteljev. Večinoma molče o svojih izgubah. Nekoliko zaščite potrebujejo, in prav je, da jih poštni depart ment vzame v zaščito s tem, da je za petami malopridnežem, ki poplavljajo deželo s svojimi zapeljivimi obljubami ogromnih dividend ali deležev iz umišljenih rudnikov. Petdeset svalčic ali cigaret za lc lahko kupiš v Indiji. Ampak vožnja tja stane malo več. Župan v Marengu, Iowa, je bil odstavljen iz urada zaradi pitja. Če se ta politika udomači, bo morala Iowa voliti vsepolno novih županov jeseni. ________________________ Sandwich kot jestivo je imel letos svoj 150. rojstni dan. Stopetdeset let je od tega, kar si je angleški grof Sandwich, neumoren kvartopirec, dal po svojem slugi donesti odrezan kos mesa med dvema urezkoma kruha, tako da je bil vstanu nadaljevati igro in jesti. Vsi angleški listi so podrobno pisali in donašali slike o vsesokolskih dneh in nastopih v Chicagi zadnje dni, nemški listi so to velikansko prireditev “modro” zamolčali. Kako že kli če znani naš pesnik Nemcem in dru gim narodnim sovragom? “Mi. vstajamo —G.n vas je strah”.... Vsenemci so pričeli na Dunaju pri rgjati protičeške izgrede. Nemce jezi napredek dunajskih Čehov. Odbor za gradnjo Narodnega doma češkega na Dunaju poroča, da je za to gradnjo nabranih že 400,000 kron. In v prvem okraju mestnem so Čehom ponujali na prodaj p^t. lepih stavbišč. To je Vsenemce razkačilo. Ampak nič ne pomaga — Slovan gre na dan! Izseljevanje v Ameriko in druge prekmorske pokrajine je letos mnogo večje nego lani, a še nikakor ne tako veliko, kakor je bilo leta 1907. Ham burška statistika minulega poluletja i primerju z istim časom v letih 1908 in 1907 nam kaže sledeče številke: Leta 1909 — 155449, 1908— 55676, 1907 242283 izseljencev. Naj!'den milijon. Na kolodvoru v Benevenutiju na Laškem so našli v železniškem vozu v bankovcih, v vrednostnih papirjih in v zlatu 1 milijon 700,000 lir. Ker ni bilo nikjer javljeno, da bi bil ta denar ukraden ali izgubljen, domnevajo, da je ta znesek kdo odnesel iz Mesine v času potresne ka tastrofe. PREVOŽNJE PO ZRAKU. Zrakoplovne tekme z aeroplani in drugimi letalnimi stroji v Rheimsu na Francoskem tekom zadnjega tedna so bile znamenite kot merilo napredka naše dobe. Slaven pisatelj devetnajstega stoletja je rekel, da človek ne bo nikdar mogel popolnoma izpolniti svojega namena kot ,vladar sveta, ker ne bo nikdar mogel leteti ali pluti v Moža in sina spravila v blaznico. Iz Budimpešte poročajo: 20 let starega grofa Karola 'Zaya, sina grofa Nikole Zaya in grofice Margarete Kanlyi so te dni s silo pripeljali v bolnico, češ, da je duševno bolan. Oče njegov je že tri leta v blaznici. Sedaj so pa dognali, da sta oče in sin popolnoma zdrava in da jih je grofica nalašč spravila v bolnico z namenom, da vse premoženje porabi zase. ,Gr°f‘ca se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Zakaj se zemlja suče? Metereolog in fizik prof. Dove je vprašal pri izpitu kandidata, zakaj se zemlja vrti. Kandidat odgovori, da je to poprej natančno vedel, pa se v trenotku ne more več spomniti. “Škoda, škoda,” je dejal profesor, “edini človek, ki je to kdaj vedel in še ta je pozabil.” Napad z bombo. Grajščak Morgador v Naviji na Španskem je povabil več gostov iz okolice k obedu. Komaj so posedli za mize, je počila v obednici bomba. Učinek je bil grozen. Graj-ščaka s soprogo, hčerke in tri goste Ogromne padavine in mraz na Francoskem. Ravnatelj pariške meteorolo-gične postaje je izjavil, da tekom zadnjih sto let ni bilo v tem letnem času nobenkrat tako ogromnih padavin in tako občuten, trajen mraz, kakor letošnje leto. V juniju je bilo zaznamovanih 19 deževnih dni s skupno padavinsko množino 106 milimetrov. Nemški cilji. “Vladati vesoljni svet, to je po čemer hrepeni nemški duh,” je rekel sedanji nemški cesar Viljem II. v Cahah dne 20. rožnika 1902. — “Nemčija vkljub Bismarcku še dolgo ni zadovoljna s svojimi mejami. Nemška država še dolgo ni na vrhuncu svoje narodne piramide; Velika Nemčija, Pangermanija jo mora kronati” pravi Otto Delff v svoji knjigi: “Deutschlands Aufgaben als Gross- und Weltmacht.” Velika kneginja Elizabeta ustanovila samostan. Vdova po umorjenem velikem knezu Sergiju in sestra carice Aleksandre, velika kneginja Elizabeta je osnovala nov samostan: “red belih opatinj”. Kneginja je že od nekdaj bila velika dobrotnica samostanov in lani je sama hotela postati redovnica, kar so pa sorodniki preprečili. Sedaj je sama ustanovila nov red, ki ima nimen pomagati revežem in bolnikom. Dr. Brendel iz Monakova je izračunal, da so Nemci že leta 1880. spili v tem edinem letu toliko piva, da če bi se istega zlilo v cev, ki bi bila tako debela kakor je bavarski bokal za pivo, — bi ta cev 16-krat obsegla zemeljsko širino. Leta 1892. pa bi se ta cev morala podaljšati še za desetkratno zemeljsko širino, t. j. obsegla bi zemljo petindvajsetkrat. ZA BELOKRAJINO. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec”: Ob velikem novodobnem gospodarskem gibanju, ki ga je krščansko-so-cialna ideja zanetila po vsem Slovenskem in zlasti Kranjskem, ni ostala pozabljena tudi Belokrajina. Tudi tej, došlej tako zapuščeni pokrajini, ki jo je stoletja in stoletja teptalo turško kopito, ki je stoletja in stoletja ječala pod valpetovim bičem krutih graščakov, ki so jo dolga desetletja skubili in neusmiljeno izmozgavali požrešni, ošabni oderuhi — tudi tej bedni Belo-krajini se obetajo končno boljši časi Ne bo pa lahko delo, dvigniti gospodarstvo Belokrajine, saj leži stoletja ob tleh, saj si ondi narava in neugod ni narodno-gospodarski položaj v zve zi z raznimi drugimi slabimi okolišči nami podajajo roke, da tlačijo ubogi narod in mu ne dado kvišku. Treba bo, da se zedinijo vsi merodajni čini-telji, privatni in javni, da z združeni-mi močmi zastavijo vzvod in ne popuste, dokler se jim započeto delo ne posreči. In v tem oziru imamo zaznamovati že velepomembne in Važne temeljne započetke. Sred vsem se je naš vrli novi de-i odbor izkazal tudi za Belokraji-no kot pravi, resni in vešči prijatelj gospodarskega napredka. Prava šiba božja za Belokrajino je pomanjkanje vode, vsled katere trpijo ljudje-in živina in vse gospodarstvo. Dokler Be-lokrajina nima vode, je vsak napredek skoro izključen. In tu je deželni odbor — ali pravzaprav S. L. S. v deželnem zboru — zastavil prvo svoje delo Ne misli pa samo polagati malenkostnih obližov na skelečo rano z malo-pomembnimi vodovodnimi napravami, marveč hoče ljudstvu enkrat za vselej pomagati in izvršiti vodovodna dela v tolikem obsegu, da bo njih blagodejnost občutila vsa Belokrajina ter jela rasti in se razcvitati. Druga velika gospodarska hiba Belokrajine je nje popolna odtrganost od sveta vsled pomanjkanja vsakor-šnih prometnih sredstev; tu ni železnic, niti,ni pravih cesta. Dovažanje in izvažanje' blaga je zvezano s tolikimi težkočami, da vsak promet počiva, da ni nikakega obrtništva, da ljudstvo niti tistih malih pridelkov, ki jih ima (vino) in svoje itak maloštevilne živine prodati ne more. Kaj čuda, da je ob takih razmerah ostali slovenski svet prehitel Belokrajino v vsakem oziru, da je Belokranjec postal apatičen, da je izgubil vero v svojo zemljo ter jo jel trumoma zapuščati in se seliti v tujino. No, hvala Bogu, tudi tu se obeča temeljit preobrat z novo belokranjsko železnico, za katero si je stekla S. L. S. odličnih zaslug. Več o tej železnici spregovorimo nižje doli. Zadružništvo, ki se je v novodobnem gospodarstvu izkazalo kot najvažnejši faktor, kot rešitelj kmeta iz krempljev odertihov in izsesevalcev, in ki je preobrazilo tudi naše slovenske gospodarske razmere in jih bo še bolj, -sev Belokrajini vsled opisane splošne gospodarske mizere še ni mogel razviti; toda tudi tu pride skoro od-(Nadaljevanje na 7. strani.) 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. i 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 5.4. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 117. ' 118. 119. 120. 121. 152. 123. 124. 126. 127. 128. 129. 130. 131. Sv. Štefana, Chicago, ........................ Sv. Jožefa, Joliet, 111....................... Vitezi sv. Jurija, Joliet, lil................ Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............. Sv. Družine, La Salle, 111.................... Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................- Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............. Sv. Roka, Clinton, Iowa...................... Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............. Sv. Jožefa, Forest City, Pa.................. Sv. Janeta Krstnika, Biwabik, Minn........... Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont............. Sv. Roka, Allegheny, Pa...................... Sv. Jožefa, Virginia, Minn................... Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............ Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich...,...... Sv. Jožefa, Federal, Pa...................... Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................ Sv. Barbare, Blocton, Ala.................... Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................... Sv. Frančiška Sak, Joliet, 111............... Sv. Petra, Calumet, Mich.................. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash........... Matere Božje, Pittsburg, Pa.........1........ Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........ Sv. Jožefa, Riggs, Iowa...................... Sv. Barbare,. Hibbing, Minn.................. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.................... Sv. Alojzija, Steelton, Pa................... Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................... Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111....... Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont..... Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y...... Sv. Alojzija, Chicago, 111................... Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............ Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.......... Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich------ Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.............. Sv. Jožefa, Waukegan, 111.................... Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............. Sv. Jožefa, Leadville, Colo.................. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. ................. Sv. Jožefa, Haser, Pa........................ Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......... Sv. Janeza Krstnika. Wenona, lil........... Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............ Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111............. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio............... Sv. Jurija, Etna, Pa.......................-. Šv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss........... Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio......:........ Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................... Sv. Barbare, Irwin, Pa....................... Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................ Srce Jezusa, St. Louis, Mo................... Sv. Antona Pad., Goff, Pa.................... Sv. Antona Pad., Ely, Minn................... Sv. Jurija, Toluca, 111....................... Sv. Barbare, Springfield, 111................. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............ Marije Pomagaj, Chicago, 111.................. Marije Pomagaj, Wajukegan, 111................ Matere Božje, So. Chicago, UL................. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa....... Sv. Alojzija, Fleming, Kans................... Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich....... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio.... Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............ Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.................... Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr......... Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa.........-...... Sv. Barbare, Pittsburg, Pa..,................. Friderik Baraga, Chisholm, Minn............... Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.. Sv. Alojzija, Broughton, Pa,............'..... Sv. Barbare, Kaylor, Pa....................... Sv. Barbare, Mount Olive, 111................. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111............... Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................... Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........ Novi Dom, Newark, N. J........................ Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...,................ Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo......... Sv. Ane, New York, N. Y....................... Sv. Barbare, Moon Run, Pa..................... Sv. Genovefe, Joliet, 111..................... Sv. Družine, Aliquippa, Pa.................... Sv. Tožefa, Barberton, Ohio................... S” 5rca Marijinega, Barberton, Ohio........... Sv. Jožefa, Ely, Minn......................... Sv. Roka, Denver, Colo........................ Marije Milosti Polne, Steelton, Pa............ Sv. Veronike, Kansas City, Kans............... Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah............. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................. Marije Pomagaj, Rockdale, 111................. Sv. Ane, Forest City, Pa...................... Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y............ Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................. Sv. Ane, Bridgeport, Ohio..................... Sv. Jakoba, Gary, Ind......................... Sv. Martina, Mineral, Kans.................... Sv. Ane, Waukegan, 111........................ Sv. Barbare, Etna, Pa......................... Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb...,............ Sv. Pavla, De Kalb, 111........................ Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn........ $ 159.30 328.75 133.45 107.05 145.65 378.90 114.85 12.80 35.70 304.80 70.55 194.65 246.90 478.00 40.65 49.15 131.10 47.10 22.35 294.40 264.15 439.85 70.55 ’ 123.35 65.55 21.35 143.35 79.30 91.55 74.50 211.90 42.60 38.85 62.65 42.95 150.35 38.10 93.65 255.45 102.40 67.25 Skupaj 79.15 109.10 266.80 63.40 69.05 17.50 141.25 55.65 106.55 30.65 39.65 121.25 22.30 69.90 40.70 87.40 62.15 69.80 59.15 131.60 89.95 96.70 65.40 72.50 119.25 190.35 24.60 23.65 79.80 52.95 49.60 5.25 68.90 24.80 99.45 48.55 ' 78.55 38.50 39.85 45.30 37.15 30.90 17.80 44.00 37.90 17.85 21.60 21.15 16.20 8.80 10.00 97.95 67.20 16.00 44.05 3.50 22.55 • 13.20 18.55 34.75 21.60 30.35 23.45 36.20 9.40 8.65 68.70 $9512.10 Preostanek 30. junija 1909......................................$124,270.H Plačano od društev.................................... 9512.10 Tiskovna družba Amerikanski Slovenec za kupljeno loto 25x165 od Jed. zemljišča (ostanek)....-........... 1700.00 Matija in Marija Samida plačala obresti od posojila $3000 za čas'od 15. jul. 1908 do 15. jan. 1909 ......... 90.00 Obresti posojila na cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111.... 200.00 $ 11,502.10 Izplačana posmrtnina za:— Marijo Simonich (del 2)....^....................$ 67.00 Anton Selan (del)................................. 833.33 Josip Bižal (del) ................................ 200.00 Josip Kastelic ................................... 500.00 Andrej Francelj ............................... 1000.00 Berta Schmidberger............................... 500.00 Jerni (Andrej) Božič........................... 1000.00 Ivan Špehar .................................. 1000.00 Marija Fink ....................................... 500.00 Poškodnina za: — Ivan Zagoda 500.00 John G. Wilhelmi stavbnemu pogodbeniku na račun zidanja Jednotinega urada ....................................... Razni stroški ............................................... Preostanek 31. julija........................................ $135,772.28 $ 5,600.33 $ 500.00 $ 1,4653» 108.04 .... 128,098.91 . $135,77228 K. S. K. | jednota Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. pristopili Člani. K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 15258 Alojzij Šavor, roj 1883, spr. 4. sept. 1909. Dr. št. 30 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15259 Jurij Stark, roj 1886, 15260 Ivan Nele, roj 1882, 15261 Šimen Rogel, roj 1882, spr. 3. avg. 1909. Dr. št. 108 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 15262 Josip Žnidarčič, roj 1876, spr. 7. sept. 1909. Dr. št. 30 članov. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15263 Jos. Peruš, roj 1885, 15264 Nikolaj Klein, roj 1881, spr. 5. sept. 1909. Dr. št. 241, članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 5564 Alojzij Sterbenc, 5. sept. 1909. I. dr. št. 263 čl. II. dr. št. 20 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 311 Frank Hren, 3. sept. 1909. I. dr. št. 262 članov. II. dr. št. 40 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5229 Josip Perko, 6. avg. 1909. I. dr. št. 137 članov. II. dr. št. 29 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5972 Ivan Zabukovec, 3. sept. 1909. Dr. št. 105 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7071 Ivan Petrič, 2253 Franc Svete, 3588 Franc Skubic, 7. sept. 1909. Dr. št. 202 člana. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9740 Matija Sedlar, 5. sept. 1909. Dr. št. 103 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 11107 Ivan Jeršin, 13968 Anton Gale, 1. sept. 1909. Dr. št. 83 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13729 Karol Tavčar, 1. sept. 1909. Dr. št. 238 članov. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 10135 Josip Tassotti, 30. avg. 1909. Dr. št. 41 članov. Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14098 Josip Jakopin, 22. avg. 1909. Dr. št. 39 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K- društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 4201 Johana Kariž, roj 1886, 4202 Johana Kariž, roj 1875, spr. 28. avg. 1909. Dr. št. 22 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 3296 Franca Hren, 3. sept. 1909. I. dr. št. 43 članic. II. dr. št. 1 članico. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., k društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2104 Rozalija Perko. I. dr. št. 31 članic. II. dr. št. 11 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3449 Johana Jeršin, 1. sept. 1909. Dr. št. 35 članic. ODSTOPILA ČLANICA. Od društva Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 4020 Helena Gačnek, 7. sept. 1909. Dr. št. 40 članic. JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. URADNO NAZNANILO GLAVNIH URADNIKOV K. S. K. J. Vsem slavnim društvom K. S. K. J. kakor tudi vsacetnu posameznemu članu(ici) v naznanje: Več mesecev že se napada podpisane uradnike K. S. K. J. po časopisih. Mirnim potom in s potrpežljivostjo, smo prenašali vse psovke in različna imena, s katerimi se nas je napadalo po časopisih. Ker pa tega ni konca ne kraja, ter se nas neprenehoma napada in blati naša dobra imena, ter krade nam vgled in čast, radi tega smo primorani izdati sledeče svarilo in opomin: Vsako društvo K. S. K. J. ali vsak posamezen član(ica) naše slavne Jednote, ki sumniči ali zna kako lumparijo ali goljufijo, da jo je kateri izmed podpisanih uradnikov pri K. S. K. J. povzročil ali želel povzročiti, ter tako oškodoval Jednoto, naj se obrne direktno na sodnijo, ter zahteva zadoščenje. Sodnija je prostor, kjer se ima vsak(a) pritožiti in uradnika, ki nepravilno ravna zatožiti. Ne pa po listih blatiti ljudi, ter jim jemati njih ugled. Radi tega opozarjamo vsako društvo ali posameznega člana(ico), ki bode v bodoče še napadal glavne uradnike Jednote, blatil njih imena ter zlorabljal njih čast, da bode vsako društvo ali posamezen član(ica) izločen iz Jednote; to pa radi tega, ker osebnih napadov, radi katerih trpi naše dobro ime in čast nikakor ne pripuščamo in ne pripoznavamo. Naj toraj to vsakteri vzame v naznanilo. ANTON NEMANICH, glavni predsednik. GEO. STONICH, predsednik nadzornikov. JOSIP SITAR, nadzornik, FRANK OPEKA, nadzornik, JOS. ZALAR, glavni tajnik, BLAŽ CHULIK, preds. porotnega odbora. V ODGOVOR POSEBNEMU ODBORU DRUŠTVA SV. PETRA ŠT. 30, CALUMET, MICH. V listu Glas Naroda z dne 31. avg. smo čitali obširno poročilo posebnega odbora društva sv. Petra 30, Calumet, Mich. Ta odbor piše in zavija v svojem poročilu na take načine, kakor da bi bili sedanji gl. uradniki K. S. K. J. največji lopovi, goljufi in tatovi. Radi tega smo prisiljeni resnici na ljubo nekoliko spregovoriti na to nesramno napadanje. Očita se nam kot sedanjim gl. odbornikom Jednote slabo gospodarstvo, ter veliko svoto upravnih stroškov. Res je, da stroški so bili za prvo polletje 1909 veliki. Koštatirati pa moramo, da brez stroškov bi ne prišel yun nobeden odbor pretečeno polletje, pa naj si bodi še tako dober m praktičen v gospodarstvu. Izdano je fin. poročilo za prvo polletje, ter stroški kakor tudi dohodki so podrobno navedeni. Nikakor ni pravilno, da se nam pred-baciva stroške, ki so se plačali tiskarni “Am. Slovenca”. Gospod Paul Schnel-ler, kot bivši nadzornik Jednote bi moral sam znati, da ob novem letu ni bilo v glavnem uradu skoraj nikakoršne tiskovine. Znati bi moral, da je bil ases-ment na zadnjem zborovanju povišan, ter da se je morala tudi tiskovina za razpis nlesečnega asešmenta dati tiskati z novo lestvico. Omeniti moramo, da teh asesmentov se je napravilo toliko, da bodo zadostovali približno za 3 leta. Ravno tako so bile tudi nove knjige za izkaz mesečnega asesmenta napravljene. Poleg tega je bilo tudi 3000 novih zdravniško-preiskovalnih listov, nove prošnje za vsprejem v Jednoto z novo “tabelo”, za vse gl. uradnike je bil izdan pisalni papir in koverte z znamkami in mnogo druzih tiskovin, kakor iztisi letnega računa za 1908, umrli listi, kartice za reklamo itd. Nekaj tiskovine je pridejane v račun še od časa 1. okt. 1908 do 31. dec. 1908. Vsaka najmanjša stvarca je natančno zapisana, toda v finančno poročilo se ne more dejati radi prostora. Drugič je pa odbor nadzornikov, da pregledajo, če so vsi računi v redu ali ne. Tako je vsaj prejšnje čase bilo. Reči pa moramo, da bodo vsi plačani računi hranjeni, ter predloženi na zborovanju v pregled, da se vsakteri lahko sam prepriča, kam in za koga in koliko se je plačalo. Ravno tako je s knjigami. Na zadnjem zborovanju v Pittsburgu, Pa., je bilo določeno, da se napravijo nove knjige. In če bi tudi ne bilo, bi se morale dobiti, ker jih je bilo potreba. Sedanja računska knjiga je večja kakor vsake banke in je napravljena popolnoma po metodi finančnega poročila, ki se pošilja vsako leto na zavarovalninski oddelek v Springfield. Knjiga je napravljena tako, da se lahko rabi, dokler bode Jednota stala. Napravljena je na ključ, ter se popisani listi lahko vzamejo vun in zopet z novimi nadome stijo. Ta knjiga ima 2000 strani. Po ravno taki metodi so napravljeni imeniki članov in članic. Res se nam vidi cena knjig visoka. Pa premislimo, da te knjige so napravljene, da jih ne bode treba vsake dve, tri ali pet let prepisovati, temveč ostanejo za vedno le enkrat spisane. Če bode treba več listov v knjigi, se lahko denejo novi; če so kteri listi že porabljeni, se zopet lahko iz knjig vzamejo. Toraj zakaj preje pisati in kričati po listih, dokler se stvari ne vidi in prepriča, je li res toliko vredna ali ne? Gosp. Jos. Dundu se je plačalo $100 za načrt računske knjige gl. tajnika in za napravo fin. poročila za leto 1908. Dobro Vam je znano, da gosp. Jos. Dunda je prestal biti gl. tajnik s 31. dec. 1908, fin. poročilo pa ni bilo mogoče napraviti pred 31. dec. 1908. Toraj po 31. dec. 1908. on ni bil več gl. tajnik in tudi ni bila njegova dolžnost, napraviti fin. račun brezplačno. Več o tem Vam bode lahko na gl. zborovanju gosp. Dunda sam povedal. Dalje ta posebni odbor piše o pravdi Dora Tomac, ki so pravnikovi in sodnijski stroški $144.00, poleg tega pa da je bila plačana tudi še cela usmrt-nina. V tem se vidi, kako je temu posebnemu odboru resnica ljuba. Radi tega pa vprašamo ta posebni odbor, posebno pa gosp. P. Schneiler-ja, ex-predsednika nadzornikov: “Kedo je bil teh stroškov $144,00 kriv? Sedanji ali bivši odbor? Ni li bila tožba vložena že lansko leto? Niso li bili advokati dobljeni za nastop v .tej tožbi še od starega odbora? Zakaj toraj stvari, ki jih ni sedanji odbor popolnoma nič kriv, na njega valiti? Ne znate li, da je te stroške imel še stari odbor? Toda plačati jih je moral sedanji! Gospoda, ne pišite neresnico med svet! Ravno tako je trditev, da se je plačala povrh teh stroškov še cela usmrtnina do cela zlagana. V fin. poročilu med izplačano posmrtnino je označena popolnoma svota, ki se je plačala pooblaščencu Dore Tomac in ta svota je $485.00 (štiri sto osemdeset pet dolarje^). Zavarovan > pa je bil pokojni « za $1000.00. Zakaj toraj članom in članicam nareka vate neresnico? Kakor je neresnično poročilo posebnega odbora, da se je Dori Tomac plačala povrh sodnijskih stroškov tudi cela usmrtnina, tako je tudi neresnično, da je šel gl. predsednik s tremi gl. uradniki v Cleveland na zahtevanje pet hujskačev; kajti pisem imamo dovelj na razpolago, da Spričujejo, da ni bilo pet hujskačev, temveč da so bili dobri in zvesti člani društva sv. Vida št. 25, K. S. K. J. Jedno izmed pisem je podpisano od nič manj kakor 31 članov, ki prosijo, da naj bi prišel gl. odbor uredit neprilike in nered, ki je vladal taisti čas v imenovanem društvu. Kakor je bilo zmešnjava in nered med člani, tako je bilo tudi _v knjigah. Dokaz temu je, da je društvo sv. Vida dne 18. jul. 1909 samo poslalo društvenega tajnika v gl. urad Jednote, da je uredil knjige. Ni toraj resnično, da je bilo samo pet hujskačev, duševnih revčkov, ki so to zahtevali, temveč lepo število treznomislečih članov društva in Jednote. Ravno tako ta posebni odbor natolcuje, da je gl. predsednik ob času ko je bil v Clevelandu, gostoval pri blagajniku N. S. P. J. Vprašamo Vas, gospodje posebni odborniki, imate li Vi na Calumet, Mich. na vseh gostilnah zapisano, h kateri Jednoti gospodar dotične gostilne spada? V Clevelandu tega nimajo. Vprašamo Vas, kedo je kriv, da blag. N. S. P. J. ni član K. S. K. J.? Zakaj ni g. Zakrajšek član društva sv. Vida in Jednote? Zakaj nista čč. gg. duhovnika in več druzih krepkih, mladih mož, člani Jednote? Morete li povedati? Mi vemo, zakaj ne. Skrajno podlo je tudi očitati gl. tajniku Jednote, oziroma $4.00 za zamudo časa. Gospod Schneller, kot bivši preds. nadzornikov, se li še veste spominjati, ko ste račune pregledovali ter odobrili bivšim gl. tajnikom tudi $4.00 na dan za zamudo časa? Se li morete spominjati, da je bilo vsakokrat gl. tajniku, kadar je bil poslan ali poklican kam po Jednotinih opravkih, plačano za zamudo časa po $4.00 na dan? In te račune ste vi dobili v roke in ste jih tudi odobrili kot pravilne. Zakaj toraj je bilo to veljavno, ko ste Vi bili uradnik Jednote? Zakaj so bili računi v redu? Se li še spominjate, ko je kaki dve leti nazaj prišlo pri pregledovanju računov v uradu gl. tajnika do vprašanja in razmotrivanja, če je gl. tajnik opravičen do povrnitve stroškov za zamudo časa po Jednotinih opravilih? Vam je li znano, da je ob onej priliki bivši gl. predsednik John R. Sterbenz rekel, da je, ter da se ne more zahtevati, da bi trpel gl. tajnik svoje stroške, če je kam poklican ali poslan po Jed. opravkih? Zakaj toraj ste odobrili take stroške svoječasno? Da ste j ih, je resnica, kajti knjige ne lažejo. Zakaj ravno sedaj godrnjate proti temu? Je li radi tega potreba izvanredno zborovanje? Zakaj niste tega odbili kot preds. nadzornikov, če ste smatrali nepravilnim? Odgovorite nam! Samo radi tega ne, ker je bila pravična odškodnina. Ni li temu tako? Uverjeni smo, da če bi bili Vi še danes med gl. odborniki, bi tudi sedaj ne oporekali. Čemu so potrebovali 2 tajnika pri obravnavi? To je vprašanje, ki ga Vam ne moremo odgovoriti, svetujemo pa, da vprašate one člane društva sv. Stefana, Chicago, 111., ki so tožbo vložili zoper gl. uradnike Jednote. Oni, ki so tudi II. tajnika tožili, Vam bodo tudi vzrok, zakaj so ga tožili, povedali. Kaj sta delala člana pravno-prizivnega odbora Chulik in Gosar ob času nastopa urada, Vam svetujemo, da pogledate pravila stran 35, člen XII. Gospodje ppsebni odborniki, nazivljate nas hinavce in hipokrite. Naj Vam bode povedano za vselej, da sedanji odbor Jednote ni sestavljen iz hinavcev in hipokritov, temveč iz poštenih članov K. S. K. J. Sedanji odbor ne skriva nobene stvari, temveč vse kar je storil je v glasilu objavljeno. Vsi stroški in dohodki so natančno podani v fin. poročilu. Nadzorniki so vse račune pregledali in jih odobrili. Če je kaj nepravilnega, se bode obravnavalo na gl. zborovanju Jednote. Kaj več zahtevate od nas? Zakaj se nas nazivlja hinavce in hipokrite? Namigavate članom(icam), kakor tudi ostalemu svetu, kakor da smo sami tatovi, goljufi itd., ter da delamo za svoje lastne žepe. Če smo kaj zakrivili ali nepravilnega napravili, zakaj nas ne postavite na zatožno klop? Zakaj ne iščete pravice tam, kjer se deli? Zakaj blatite gl. uradnike Jednote po listih? Zakaj kradete nam dobra imena? — Jedna sama oseba zamore vzeti človeku dobro ime, toda nazaj ga ne more dati 1000 ljudi. Gospod Schneller, zakaj ravno sedaj, ko ste vi iz urada, imate vse druge uradnike za "nepridne” uradnike? Zakaj ravno sedaj, ko niste v odboru, pišete, da se denar ne sme plačevati za stroške ravno take, kakoršne ste Vi svoječasno sami odobravali? Kje je toraj hinavstvo doma? Dolgo časa ste se skrivali, ter ste se bali priti z imenom na dan. Toda prisilil Vas je dnevnik Glas Naroda, da /ste pokazali Vašo barvo. Radi tega je ravno pravilno, da ste prišli na dan. Celemu svetu je znano naše slabo gospodarstvo pri Jednoti; Vaše dobro pa pride sedaj na vrsto. Tako bodo tudi potem člani in članice znali soditi, kje je resnica, ko bode pojasnjeno tudi Vaše dobro gospodarstvo, kot bivšega predsednika nadzornikov; potem bodo člani in članice tudi znali, zakaj se Vam gre. Bojite se, da bi ne prišlo v javnost tudi o Vašem gospodarstvu, radi tega delujete na vse pretege, da bi uničili 'sedanji gl. odbor. Toda prepozno je. Poleg našega slabega gospodarstva naj člani in članice tudi Vaše dobro spoznajo in potem sodijo in odločijo, ..Če pogledate fin. poročilo za prvih 6 mese-ev 1. I, sprevideli boste, "“da je precejšna svota plačana za dolg iz leta 1908. Toraj kot dober gospodar, zakaj niste tega poravnali, marveč denar nakopičili v blagajni, nam pa pustili veliko dolgov? To je bilo samo radi tega, da ste pokazali veliko denarja, ne meneč se za dolg, ki je za poravnati. Imeli ste program že pred izročitvijo Vašega urada napravljen, katerega hočete sedaj izpeljati. Znano nam je bilo Vaše mnenje. Vaš namen je bil, denar skupaj in stroške naj poravna novi odbor; mi bodemo imeli čiste roke, in jih bodemo napadali, ko bodo poravnavali stroške za nami; s tem bodemo pokazali javnosti njih slabo gospodarstvo. Se li veste še spominjati, da ob času izročitve odbora novim uradnikom ni hotel sedanji odbor sprejeti knjig, dokler niste že pod zaključeni račun zapisali, da ob novem letu 1909 je še za izplačati svota $16,000.00 (beri: šestnajst tisoč dolarjev) samo posmrtnine? Kje so bili pa še drugi stroški?! Gosp. Schneller, kot “vzoren nadzornik” in dober gospodar, kako je vendar prišlo, da ste več posmrtnine dedičem izplačevali, kakor je bil pokojnik zavarovan? Kot dober nadzornik in še celo. predsednik nadzornikov bi morali kaj tacega vendar znati in pronajti — ne pa slabim sedanjim gospodarjem Jed. pustiti, da je ta pronašel Vašo radodarno dobro gospodarstvom Čitajte v fin. poročilu za prvo polletje: Povrnjeno od preveč plačane posmrtnine v letu 1908 — $10.00. V Vašem poročilu pišete, da jednojko se-jako lahko zapiše. Dokaz Vam tukaj, da je res tako. In tudi ničlo poleg. Dokazano je tukaj, da tako je napravil stari odbor. In Vi, kot pregledovalec računov in dober gospodar, ste to^z lastnoročnim podpisom potrdili. Toraj pometajte pred svojim pragom, potem pridite še pred kacega druzega. Znano Vam je tudi, gospod Schneller,' da ste leta 1907 kupili za $15,000.00 (beri: petnajst tisoč dolarjev) obveznic (Gold Bonds), katera svota bode Jednoti vplačana šele leta 1929. Ste li Vi, g. Schneller, kot preds. nadzornikov vprašali vsa društva K. S. K. J.; ste li vprašali vse člane(ice), če smete to napraviti? Vzemite pravila v roko, ki so bila veljavna in ne popravljena ob času Vašega gospodarstva, ter nam pokažite točko, kje se Vam dovoljuje Jed. denar rabiti za kake obveznice (bonds)? Kdo Vam je dal dovoljenje k temu? Ne li Vaše samovoljno gospodarstvo? Kje ste dobili dovoljenje, naložiti denar na obveznice in za dobo 22 let? So Vam li to vsa društva dovolila? Vam li dovoljujejo pravila K. S. K. J.? Ne! In stokrat ne! Nobene špekulacije Jednotine pravila ne dovoljujejo, zapomnite si to dobro! Če je bilo to dobro gospodarstvo, o tem naj člani(ice) sodijo sami. Zakaj niste denarje naložili na državne note, ki so vedno veljavne? Zakaj ga niste posodili na posestva, kakor pravila določujejo, na prvi “mortgage” proti jed-ni polovici prave vrednosti? Veste li, gosp. Schneller, da je bilo v Waukegan, 111., na 9. gl. zborovanju določeno posojilo $4000.00 slov. cerkvi v Forest City, Pa., ki je danes plačana in njih fara šteje do 500 članov(ic) K. S. K. J., toda Vi niste privolili v posojilo, kljub temu, da je bilo določeno na gl. zborovanju, Vi se niste ozirali na določbo gl. zborovanja. Kdo je toraj delal svojeglavno? Niste li iskali vse različne stvari, samo da ste odbili oziroma zavlekli stvar tako daleč, da je posojilo sploh izostalo? Kako pa ste ostale svote posojevali na druga posestva? Vprašamo Vas za danes samo: Pripoznav^te li, da ostala posojila so posojena v soglasju^.s pravili? So li vsa posojila napravljena proti jedni polovici prave vrednosti? Pripoznavate li, da je denar Jednotin v resnici posojen le na ona posestva, kakor se je poročalo v fin. poročilu? Odgovorite nam samo to! — Vse te stvari Vam hočemo dokazati na zborovanju. Potem bodemo videli in sodili pravo, dobro in nedebro gospodarstvo. S tem smo članom in članicam K. S. K. J. podali malo podatkov, ¡ter prosimo, da naj vsak Stvarco točno in pazljivo prečita in potem sodi sam. Sprevidel bode vsaki(a), zakaj se gre nekterim gg. Če pa kteri izmed članov ah članic dvomi, naj bode povedano, da gotovi gospodje se bojijo sedanjega odbora le radi tega, ker znajo, da bode ravno ta slabi gospodarski odbor pronašel zastarel? napake in nepravilno gospodarstvo in- isto tudi članom in članicam obelodanil. Toliko toraj gg. iz Calumeta v pojasnilo, članom in članicam K. S. K. J. pa v presojo. Bilježimo z bratskim pozdravom « GLAVNI ODBOR K. S. K. JEDNOTE. V ODGOVOR G. J. R. STERBENZU, BIVŠEMU PREDSEDNIKU K. S. K. JEDNOTE. V “Clev. Ameriki” z dne 3. sept. t. 1. ste med drugim omenili, da se je izplačalo za nova pravila Jednote čez $1,000.00 (reci: en tisoč dolarjev). Odgovarjam, da je to neresnica. Vaša dolžnost, kot predsednika Jednote, je bila, da preskrbite pravila in tiskovine novemu odboru. Ako bi pa Vi bili naročili toliko število pravil kakor smo jih mi morali, bi ista stala gotovo mnogo več. Se-li več ne spominjate, ko ste leta 1903 plačali tiskarni “Glasnika” na Calumetu vsoto $175.00 (beri: sto sedemdeset pet dolarjev) za borih tisoč izvodov jed. pravil? Toraj ste jih plačali kos po 17j4c. Ako bi se za 15,000 kosov sedanjih pravil računalo po,17j/2C kos, bi bili mi morali plačati za nje ogromno svoto $2,625.00 (beri: dva tisoč šeststo petindvajset dolarjev). | Nadalje omenjate, da sem jaz kupil svet za Jednotin Dom za vsoto $3,200 ter da nisem vprašal društev za dovoljenje. Gosp. J. R. Sterbenz! Ali se ne spominjate več, ko sem bil poleg Vas stal na X. gl. zborovanju, ko so se čitala pravila; takrat ste menda prezrli tokčo 6. na strani 44, ki je kočsledi: “Glavni urad Jednote naj preskrbi predsednik”. Omenjate, da nisem vprašal društev, ako smem kupiti zemljišče. Na to odgovarjam: Jaz sem se posvetoval o tej zadevi z gl. uradniki, ki sb bili na X. gl. zboru Jednote pravilno izvoljeni. Ker je odbor izprevidel, da je to dobra in koristna stvar, mi je to dovolil. Toraj nisem samoglavno delal. Vprašam pa Vas, kot bivšega predsednika, sledeče: Ali ste Vi vprašali posamezna društva in člane^a svet, ko ste posojevali denar na zemljišča in kupovali “gold bonds”, ne oziraje se na pravila Jednote, ki pravijd, da se denar sme le posoditi na zemljišča, in to le proti jedni tretjini prave vrednosti, ter le na prvi “mortgage”? Poglejte pravila bolj natanko, da se prepričate! Predbacujete nekemu jolietskimu delegatu, da je isti morda mislil govoriti o zadevi Jednotinega doma na konvenciji. Ni bil to le en delegat, pač pa je bila oddana resolucija o tej zadevi gl. odboru na konvenciji, ki jo je pa menda po Vašej zapovedi ignoriral. Tudi niste dovolili na jasno drugim važnim stvarem, 'ki so bile poslane od društva sv. Vida št. 25, K. S. K. J., Cleveland, Ohio. Pravite med drugim, da smo se mi bali, da ne dobimo odborov na konvenciji. Da stvar sami po sebi sodite, je bil že takrat dokaz, ko so se razposlali cirkularji iz Ashland, Wis., da se naj izpleje “ljubka” iz naše Jednote. In to se je tudi zgodilo. Blagovolite to uvaževati! ANTON NEMANICH,, predsednik K. S. K. J. oktor Ivec ÜS specialist za ženske in otroške bolezni in operacija, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluia-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu Is mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jezi-ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstno zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS. JOHN N. SOSAR CO. 53^2 Butler St. Bell P t taa, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa. Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Regali j), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer. KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI l. POZOR! POZOR! i Bliža se sezona balov iti domačih veselic, j* Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača jj v dno pri roki. Iti to je gotovo SLOVENSKI POPf ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloveni c Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W,48C. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna In hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Pozor Rojaki t POZOR, ROJAKU urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, 111 Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard M. B. Schuster Young Building. sedla nasproti svojemu soprogu, in ™ voz se je nagnil na levo stran. Zraven šli jg sedel učitelj Pika in nasproti poštna upraviteljica, zraven nje Zdravko Sp in nasproti Milka. Pa ni jim bilo ta- kil ko všeč. Še enkrat so šli doli in poizkušali zdaj tako, zdaj tako, a ravno- de težja niso mogli narediti, zato je osta- ce lo tako, kot so se vsedli prvotno. S° Bič je zažvižgal, konji sp poskočili in rodoljubi so se zagugali na vozu. re^ Na cesti se je zbralo nekaj otrok in deklet, ki so z rti to tiščale svoja ustna. Vožnja je bila prijetna. Po lepi, gladki cesti je tekel voz. | v po "V dobrih dveh urah bomo doli,” je dejal Zdravko. j mj ‘‘Če bo vedno tako vozil, kot sedaj,” ve je odgovorila gospica Malči, ‘'bomo jil še preje.” ( bil I11 tako je šlo naprej v prijetnih pogovorih in smehljajih. Molčal je le na gospod Mavsar in mirno kadil svojo te: smodko. Hudo mu je bilo, ko so mu povedali, da v gledišču ne bo smel ka- ga diti, zato si jih je zdaj privoščil med M vožnjo kar eno za drugo. Prišli so v mesto, v znani gostilni Je' izpregli in naročili vozniku, naj bo ob 11. uri zvečer pripravljen za odhod. Bilo je še dobro uro do predstave. sv Treba je bilo najprej e kupiti vstop- de nic. I11 kupili so jih, ne ,sicer prvih 8e sedežev, pa tudi zadnjih ne, kajti go- sn spd Mavsarjeva je vedno hotela poka- ne zati. da ima precej pod palcem. za Ker je preostajalo še časa kake pol dr ure, šli so v bližnjo gostilno na koza- za rec piva. Ko so videli dijaške trume iti v gledišče, so se pa vzdignili tudi '‘rodoljubi in šli in zasedli sedeže v 111 parterju. Bili so skoraj prvi razun Sc dijaštva. Gospa Mavserjeva je zased- za la sedež v sredini poleg svojega mo-'ža. Na glavi je imela velik slamnik. SP Na levi in na desni sta sedela druga m dva para. Gledališče se je jelo pol- V1 niti. Za gospo Mavserjevo je zasedla uc sedež, mala guvernantka, ki se je na *-a glas pritoževala, da ne bo nič videla na vsled velikanskega slamnika. Zdravko *° je slišal te pritožbe ip spomnil svojo *k mamo, naj slamnik doli det&'liè'r bo s‘* silno vroče. In mati je storila tako: Pritožbe sicer ni slišala, in ko bi jo, tedaj bi gotovo ne ustregla. va Predstava se je pričela. Zagrinjalo da se je dvignilo in Andrejček je na odru m' tako lepo zabrenkal — kot je mislil gospod Mavsar, pa je imel le vrvice na svojih citrah, ne pa strun — in zn-ven je tako ginljivo pel, da se je celo ^ gospodu Mavsarju tako milo storilo, vz da je na koncu Andrejčkovega petja ga na glas vzkliknil: “Revež”, da so se vsi okolu sedeči spogledali. Prišlo je živ- se ljenje na oder. Nastopil je komik Anže in povedal marsikako smešno. sp Velik kos kruha je imel v roki in go- Pr spa Mavsarjeva se je na glas zakro- Pa hotala, da so se stresli vsi njeni udje. vs Izposodila si je kukalo in Anžeta vze- da la na piko. Sc Posodila je kukalo še soprogu, re- nc koč: “Poglej ga no, kakšen je.” On sp pa ni vedel, kaj ž njim početi. Minilo ne je prvo dejanje. Dijaki so udarili v Strahovit plosk in (tudi gospa Mavsar- d° jeva je udarjala počasi, a mogočno, Ie kar se je dalo, gospod Mavsar pa je držal kukalo v rokah. vl' Godba je zaigrala. Zdravkotu je kar noge privzdigovalo, tako lep val-ček je bil. Oba para sta bila zadovoljna in marsikaka lepa besedla je ^c padla. Pričelo se je drugo dejanje. Nasto-pil je možati Jeklen, neumni Anže, nj. domišljavi Noran in mehkočuteča Fra-niča -— vse je bilo lepo. “Čisto tako je, kot tam, kjer sem ve jaz doma,” je rekla gospa Mavserje- 111 va. Mislila je, da jo posluša njen so- m prog, on je pa sladko — spal in še vedno držal kukalo v rokah. Dejanja je na bilo konec. Buren plosk. To ga je vzbudilo in ko je videl, da vse tolče z rokami, je pa še on parkrat udaril. pc “Mora že tako biti,” — tako si je mislil. Nastal je odmor. Nekateri so 116 vstali in šli vun. Gospod Mavser je vprašal svojega sina, kam da gredo, ™ ali je že ven, pa toliko so plačali. Ja “Kadit gredo-ali pa pit,” bil je kra- so tek odgovor. • In tudi gospod. Mavsar je šel za dru- ^ gimi. To mu je dobro dela smodka za in čaša pive. Najraje bi bil tu ostal kr in ne gledal tistega prerivanja gori na Sc odru.' A pozvonilo je — in šli so gledalci nazaj. Tudi gospod Mavsar ki je šel, pa ne rad. Vprašal je Zdrav- kr kota, koliko časa bo še trajalo in do- pr bil je odgovor, da so še tri dejanja. Ie “Oh, kdaj bomo doma,” tako je vzkliknil gospod Mavsar. se Dejanje se je nadaljevalo. V gledali- ko šču je bila neznosna vročina, Nešteto- ^a: krat si je z robcem že obrisala pot SP gospa Mavsarjeva. Minilo je tudi m' tretje dejanje. Tedaj pa tudi ona ni mogla več obstati — in je šla se ne- °b koliko oddahnit na zrak. In ker je = šla ona, je šel tudi on. Silno mu je rm bilo dolgčas in kesal se je že, da je šel. A mirno in tiho je potrpel. Ko *■ je zvonec poklical gledalce nazaj, šla je gospa Mavsarjeva, 011 pa je ostal in m, naročil še eno steklenico pive. Igra " se je že pričela, on pa je še kadil in pil. Bil je razun postrežnice sam v “T bufeju — in bilo ga je skoro sram. Zato je šel nazaj na svoje mesto. A êDobro vino mi staro vino po 50t pošljem uzorce. Vsa naročila poil j it« FRANK MEDGSH 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL. s Gostilničar. ap Izdeluje vsa v nota! ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja denar IMS' T staro domovino ve»t-fpr no in zanesljivo. Telefon 123, South Chicago. BOX 77. Crockett, Contra Costa Co., Californie Poštena Postrežba vsakemu. Anton Nemanich & Son 1002 S. CHICAGO STREET Ohio; St. JOLIET, ILL po navodilu I ZAVOD IS KONJUŠNICA j•JtsriČfc&ggČ/Chicago Pitone 2278 N. W. 416 Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri V. J. KUBELKA & CO., 9 Albany St. New York, N. Y. JOLIET CITIZENS BREWING CO POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici N. COLLINS ST., JOLIET, ILL. J. & À. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej novi mesnici na vega-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 JHilte -bJlKL Brand" tdi^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah ••¡Pm /frs efrs A s** tir, tir, e«fr, ,TK /fr, m±m »«fe« S*,1 *4»* l4»* ‘¿K ‘d-1 l4T *4»S M-1 ‘V l4.* lV ‘i1 IzNAK NEVARNOSTI.! Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slab« počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so j naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo, ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedfao pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 620-622 S. Ashland Ave CHICAGO, ILL AMERIKANSKI SLOVENEC, 10. SEPTEMBRA 1909. --------------------------------= Rodoljubi z Iv. Baloh. — Po gostilnah trga M. so viseli plakati deželnega slovenskega gledišča in naznanjali, da se igra prihodnjo nedeljo narodna igra “Revček Andrejček” in da bo rodoljube iz dežele popeljal k predstavi poseben vlak. Kar je bilo narodno-čutečega občinstva, je živahno razpravljalo že pat večerov v gostilni “Pri Triglavu”, ali bi šli k predstavi ali ne. Mnenje je bilo različno, eni so bili za, drugi proti. Mlajši so bili vsi navdušeni, stareji pa bolj praktični, češ, da je stvar predraga, da je predaleč itd. Tu pa je vstal Zdravko Mavsar, domač sin premožne trgovske rodbine, da bi. bila sramota za trg, če bi nobeden ne šel, da bodo šli Še iz sosednjih vasi, da, če nobeden Starejših ne gre, da gredo pa mladi sami. “Tako je,” pritrdili so Zdravkotu učitelj Ivan Pika, poštna upraviteljica Malči in učiteljica Milka. To je navdušilo mladega Zdravkota, zato je še pristavil: “Mi moramo kaj žrtvovati za narodne namene, sicer je pa potrebno, da kam gremo, da se nam bo malo obzorje razširilo.” “Da se nam bo obzorje razširilo,” je dejal Pika, “tako je prav.” ( Starejši učitelji, vsi že oženjeni, so molčali; mislili so si pa, da iz tega itak nič ne bo. Učitelja Piko je sicer malo skrbelo, kako bo s finančnim vprašanjem — imel je namreč na mesec samo 66 kron in 66 vinarjev plače, tako da pri najboljši volji ni mogel shajati, a 011 je moral biti zraven, zato si je mislil in potolažil, kakor že večkrat, z besedami: “E, bo že kako!” Javna tajnost je namreč bila, da sta se učitelj Pika in mlada poštna upraviteljica zelo rada videla, nasprotno pa tudi Zdravko in učiteljica Milka. Sicer ni bilo na stvari prav nič hudega, a kamor je šel Zdravko, vselej je dobila' razglednice — in sicer z verzi — gospica Milka, in kadar je šel učitelj Pika v Ljubljano, pa upraviteljica Malči. Ker so starejši učitelji za to razmerje vedeli, zato so si mislili, naj bodo rajše sami, se bodo še boljše zabavali. A Zdravko, dasi je bil že enkrat na vojaškem naboru, še ni bil samostojen. Imel je dobrega očeta, a strogo mater. In Zdravko, dasi je bil edini sin svoje matere, ki ga je iskreno ljubila, ni smel ničesar storiti brez njene vednosti. Zato je tudi to povedal materi, kam da gredo v nedeljo. “Kdo bo še šel?” vprašala je stroga mati. Tedaj je Zdravko povedal nekoliko boječe, ker je vedel, da to materi ne bo všeč. “Bom šla pa še jaz,” je odgovorila kratko iti krepko, “samega te pa ne pustim.” To pa Zdravkotu ni bilo všeč; pa 'mislil si je, do nedelje si bo mati že še premislila. Načrt je bil torej določen, da gredo. A poštna upraviteljica je imela en pomislek: s posebnim vlakom se ne more peljati, ker mora popreje pošto oddati za navadni vlak. Tedaj bi bilo le to mogoče, da bi šli z navadnim vlakom, ki pa ponoči lie gre nazaj, torej bi morali iti nazaj drugo jutro, v mestu prenočiti, a vlak pride prepozno, ob osmih mora biti učitelj v šoli, 'ona pa v uradu. To je skrbelo tudi Zdravkota. Da bi šli vsak zase, to ne gre. 1 “Veste kaj, gospodična,” je rešil zagonetko Zdravko, “z vozom gremo. V gradu najamemo voz, prostora je za Jest oseb, pa se prijetno vozimo v mesečni noči in gremo nazaj, kadar hočemo.” “Dobro,” je rekla upraviteljica. “In še bolj smo sami zase,” je pristavil Pika. 1 “Tako je,” so pritrdili vsi. 1 Zdravko se je koj napravil v grad po voz in dobil ga je. V nedeljo ob štirih mora biti pred Mavsarjevo trgovino. Ko je gospa Mavsarjeva zvedela, da se bodo na vozu peljali, je pa rekla Zdravkotu: “Veš kaj, Tine,” tako ga je ona po domače nazivala, “prostora imate dovolj, šla bova tudi midva z očetom, da vsaj ljudje ne bodo mogli kaj reči.” Ni bilo to Zdravkotu posebno všeč, a ker je svojo mater ljubil, se je udal. Gospod Mavsar je bil suh človek redkih besedij, popolno nasprotje svoje zakonske žene, a mož dobrega srca, ki je vse tako storil, kakor je ona h'o-tela. Ko mu je torej pri obedu povedala, da bodo šli v nedeljo v gledališče in da bo šel tudi on ž njimi, tedaj je bil zadovoljen; ko bi j5a ona dejala, da bo on doma ostal, bi bil pa tudi s tem zadovoljen. Torej zdaj je bilo določeno, da gre iz trga M. šest rodoljubov k predstavi v Ljubljano, da se jim razširi obzorje. I Nedelja je prišla. Bil je lep spomladanski dan. Ob štirih popoldne so zapeketali konji in pred Mavsarjevo hišo se je ustavil lep grajski brig. ■ Gospoda se je sešla v Mavsarjevi hiši. «Spili so za pot še vsak kozarec vina, gospa Mavsarjeva pa si je za priboljšek v košarico vzela pečeno pisce in kos pogače. Na voz je sedel najprej^gospod Mav sar, za njim gospa. A gospa — oprostimo ji to, teža njenega obširnega te» lesca je bil» precej nad 90 kg. — je (Nadaljevanje 5 4. strani.) pomoč po novoustanovljeni deželni vinarski zadrugi, ki ustanovi v večih krajih produkcijske vinarske zadruge. 15. julija letos se je vršil v Gradacu narodno-gospodarski sestanek, ki ga je sklical g. vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju. Na sestanek so bili vabljeni vsi stanovi in je došlo nad sto udeležencev, med njimi 5 duhovnikov. Sestanku je predsedoval g. prošt Dovgan iz Metlike, ki je v svojem pozdravnem govoru povdarjal važnost sestanka in omenjal, da je bil pred 42 leti v Gradacu sličen železniški sestanek za takrat projektirano belokranjsko železnico. Toda namesto pričakovanih zastopnikov Ogrske je prišla brzojavka, da Ogrska železnice gradila ne bo. Želi sedanjemu projektu železnice več sreče. Prične se razprava o “Splošnem” in se stavijo predlogi za: 1. krčenje stel-nikov (pašnikov), ki so poguba za belokranjsko gospodarstvo, s pogozdovanjem in oranjem; 2. pospeševanje vinoreje s kletarskimi tečaji; 3. povzdigo prašičereje, ki je za Belo-krajino nujno potrebna, 4. perutninarstvo, ki bi lahko nosilo lepe dobičke; 5. čebelarstvo in 6. domačo obrt. Navzoči referent dež. odbora za dež. kulturo, grof Barbo, povdarja skrb dež. odbora za Belokrajino; v bližnji bodočnosti se sklene deželni zakon za pogozdovanje belokranjskega Krasa. Od 30,000 K, ki so za letošnje leto dovoljene za izboljšanje travnikov in od nastave dveh strokovnjakov za pregled potrebnih melioracij, bo imela korist tudi Belokrajina. Dež. odbor misli pa tudi na povzdigo prašičereje v BelOkrajini, ki je tu zlasti velikega pomena, in bo ustanovil postaje za mrjasce in delil podpore za nakup dobrih svinj. V teku razprave se predlaga, naj se vso Belokrajino razdeli v tri glavne gospodarske panoge: podoljsko metliško stran za vinarstvo, poljsko Belokrajino za poljedelstvo in živinorejo, in pogorje za gozdarstvo. Sklene se, da naj županstva izvolijo odbor, ki bo sklical v to svrho posebno anketo. Gospod vodja črnomaljskega okrajnega glavarstva opozarja na veliko kalamiteto Belokrajine: na izseljevanje. Pri letošnjem naboru je manjkalo 76 odstotkov naborno obveznih mladeničev iz Belokrajine, t. j. več kot tri četrtine najboljših delavnih moči in gospodarjev je v Ameriki! Leto za letom se izda za Belokrajino do 500 potnih listov, tako, da je ta nesrečna pokrajina tekom zadnjih 10 let prišla ob 3000 gospodarjev! Tako ne sme več dalje iti; sicer ne bo več komu pomagati. Zato se bo sestavil kataster vseh belokranjskih “Amerikancev”. Predlaga, naj županstva volijo poseben odbor, ki bo stopil v zvezo z “A-merikanci” ter jih o pravem trenutku pridobil nazaj domači zemlji. Sprejeto. K točki: kmetijstvo in poljedelstvp, se oglasi več govornikov, ki opozarjajo na različne hibe in nedostatke. Vino, ki je dosedaj glavni pridelek Belokrajine, se mora popiti doma, ker ni prometnih sredstev, ki bi dovedla kupcev. Ako kmet proda vino v svoji kleti po 20 vin. liter, predno pride do prve železniške postaje, je že tako drago, da ga noče nihče kupiti. Sprejme se predlog, da se za Belokrajino ustanovi ena splošna in krajne vinarske zadruge v Semiču, Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Grof Barbo opozarja, da je za sedaj že zagotovljena zadruga za Semič. V nadaljni razpravi pride zopet na vrsto izseljevanje. Treba je misliti na to, da Amerikanec, ki je odšel v Ameriko še kot nedorasel deček, ne bo ostal doma, tudi če se vrne. Saj ni vajen kmečkemu delu, ne razume kmečkega gospodarstva in si torej doma ne zna pomagati — pa hajd, nazaj v Ameriko. Zato naj bi se otrokom in mladeničem ne dovolilo izselitve, pač pa se storilo vse, da se mladini vcepi veselje do kmetijstva. De-, želni odbor naj bi za Belokrajino ustanovil posebno kmetijsko šolo, a v tečajih, da se mladenič ne odteguje predolgo delu na domačem posestvu. Nujno potrebna bi bila tudi gospodinjska šola za ženstvo. Pozdravlja se misel na ustanovitev domače prašičereje, da se tako končno ustavi zanašanje kuge iz Hrvaške. Nadaljni govornik opozarja na veliko škodo, ki jo povzročajo med ljudstvom preobilni vinotoči in pa pivo. Belokranjec sam sebi izpodjeda tla z uživanjem piva. Dolenjska železnica je pač pospešila dovažanje piva in tujih vin, a domače vino ima do železnice tako dolgo pot, da mu cena do tje silno poskoči. Ob dosedanjih razmerah so se zadolžila vsa posestva in je malo kmetov, ki imajo neobremenjeno kmetijo. Belokranjska železnica nam bo z ozirom na vino prinesla velik dobiček, če bomo pametno ravnali, a glavni pogoj našemu vinstvu je davek na pivo. Nato poroča g. Skalicky. Vzrok sedanje vinske krize leži v preobilni produkciji; 1 ha obnovljenega vinograda da 70 hi vina, ko ga je stari dajal 36 hi. Zato so merodajne oblasti sklenile, da odslej ne bodo več podpirale zasajanje trt, pač pa izvoz vipa. Kar se tiče Belokrajine se bo v viniškem okraju morda še nekaj malega sadilo, v metliškem pa se bo zasajanje skušalo zavreti. Za vina enake kakovosti se bo ustanovilo domače produkcijske zadruge, centralna klet pa naj bi ne bila v Ljubljani, marveč na mestu, kamor se bo vino izvažalo. Velika ovira belokranjskemu vinu je tudi kletarstvo, ki je v Belokrajini na mjnižji stopinji. Opozarja na vzorno klet v Novem mestu, ki je prva te vrste v Avstriji, in na tamkajšnje tridnevne tečaje; udeležencem naj bi se delile podpore. — Kar se tiče davka na pivo, je šlo državno obdačenje po vodi, pač pa je možno deželno obdačenje. — V Belokrajini se mora urediti tudi doba trganja, kajti sedaj se trga tu dobre tri tedne prezgodaj. V nadaljni razpravi se opozarja na važnost potovalnih kletarskih tečajev in grof Barbo pojasni, kako se ima preosnovati kmetijska šola na Grmu; deželni odbor in država že sedaj podpirata kmetijske tečaje. Gospod c. kr. okrajni glavar omenja med drugim potrebo potovalnega pouka o režnji trt, čemur pritrdi tudi g. Skalicky. Priporoča se nadalje zasajanje sadnega drevja, kjer le mogoče, ker bi se le tako prišlo v okom sadnemu hajdu-štvu. Določijo naj se primerne sadne vrste. Potem se suče razprava okolo predenice in nje zatiranja; opozarja se na vlaško deteljino seme, ki širi pre-denico in zahteva državno nadzorstvo za prodajo deteljinega semena. Grof Barbo opozarja na dotično postavo in poživlja županstva, da pazijo na njeno izvrševanje. G. Skalicky priporoča pravilno izbiro sadnih vrst in intenzivno gojenje. Na Grmu je sadni strokovnjak, na katerega se je obrniti za nasvet; za svojo osebo priporoča sadno grmičevje, ki ni občutljivo, na gmajnah pa naj bi se sadilo žlahtne lešnike, katerih se sedaj na tisoče stotov uvaža iz Bosne. Drug govornik priporoča sajenje kostanja in nabiranje gob. Lani se je samo iz šentjanške občine na Dolenjskem prodalo za 24,000 kron gob. G. Skalicky opozarja na izvažanje grozdja ter o-beča, da bo jeseni priredil tozadeven praktičen pouk; skrbeti pa bo tudi za ugodno železniško tarifo. Nat» se preide k razpravi o živinoreji; govorniki opozarjajo na važnost ovac za nekatere občine, katerih reja naj bi se primerno pospešila in povzdignila; dalje se povdarja glavpe ovire dobičkonosne živinoreje: po- manjkanje vode in prometnih sredstev. G.. Legvart obširno govori o živinoreji, opozarja na dragocenost gnoja in gnojnice, ki nadomešča draga umetna gnojila. Zboljšanje hlevov je nujno potrebno; deželni odbor rad postreže z deželnim zidarjem. Za zboljšanje travnikov treba najprej delati poizkuš-nje, da se dožene primerno vrsto travnega semena. Ženskam je treba pouka o govedo- in prešičoreji. Postaje za mrjasce so potrebne. Perotninar-stvo in kupčijo z jajci je treba uvesti. Na vrsto pride gozdarstvo, ki je ve-levažna gospodarska panoga za Belokrajino. Predlaga se ustanovitev gozdarske drevesnice za Belokrajino, da se tako vsaj potomstvu pomore do lažjega obstanka. Nato se oglasi k besedi zopet gospod voditelj črnomaljskega okrajnega glavarstva in poda sledeče veleza-nimive podatke: V Belikrajini, ki ima približno tolik obseg kot kamniško okrajno glavarstvo, je za 10,000 ha več pašnikov (stelnikov), kot v kamniškem glavarstvu; zato pa ima kamniški okraj okoli 4000 ha več polja, gozda pa za 16,000 ha več kot Belokrajina. Kljub temu pa imajo pašniki v Belokrajini v obče višjo ceno kot travniki, kar je res narobe svet. Ako pomislimo, da je površina njive najmanj trikrat toliko vredna kot enaka površina pašnika, lahko sprevidimo, kako nemarno se tu oskrbuje narodno premoženje; iz vseh 55,000 ha Belokrajine ne morem dobiti niti stalne rente! Predno se prične s kultiviranjem Belokrajine, se mora natančnejše dognati primerno razmerje za različne kulture. — Kako zaostalo je gospodarstvo Belokrajine, pričajo tudi ti-le podatki: V enako obsežnem kamniškem okraju je za 1000 gozdnih posestev več in med temi je 1300 takih, ki obsezajo 5—50 ha, medtem ko jih v Belokrajini ni niti 400! Kmetij te velikosti je pa v Belokrajini zopet za 1000 več, kot v kamniškem okraju, kar dovolj jasno govori o neracionelnem gospodarstvu. O velikanskem razločku v premožnosti kamniških in belokranjskih kmetov go vori tudi dejstvo, da je v kamniškem okraju za 3000 govede in ravno toliko ovac več, ko v Belokrajini, kakor tudi to, da pride v kamniškem okraju že na vsake tri hiše po en konj, v Belokrajini pa še-le na vsakih 13 hiš. Žalostna priča splošne kulturne zaostalosti Belokrajine je dalje sledeča statistika: V njej preseza število porodov samo za 7 odstotkov število smrti; 31 odstotkov otrok umre vsled nesnage in nepravilne oskrbe že pred petim letom svoje dobe. Od 100 porodov jih vidi babica le 58 in pri sto mrličih potrdi zdravnik le 16 smrti. Pljučnica in jetika sta glavni bolezni v Belokrajini— obe posledica slabe hrane in nepravilnega življenja sploh. Belokranjska ženska sploh ne zna kuhati. K temu pride pomanjkanje vode, slaba, nesnažna stanovanja, gnojišča krog in krog hiše itd. Ob vsem tem se ne smemo čuditi, da se Belokranjec izseljuje, kar se godi v vseh gospodarsko zapuščenih pokrajinah, da je postal apatičen in ga morajo drugi buditi iz mrtvila bede. Kranjski kmet je sploh konservativen, kar je v gotovem oziru dobro, ker nepremišljeni eksperimenti v narodnem gospodarstvu niso umestni; to skupno lastnost pa ima Belokranjec s črnim Kranjcem, da hoče najpreje videti uspehe, potem pa posname. Zato naj se v Belokrajini čim-prej napravi vzorno kmetijo. K točki o obrti se priporoča ustanovitev opekarn, apnenic itd.; sedaj se opeka dovaža iz Karlovca. V Črnomlju se je ustanovila gospodarska in naselbinska zveza. Deželni odbor naj bi tudi tu pomagal. Nato prosi gospod vodja p. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju, da se govorniki k točki o vodah in cestah odreko besedi, ker drugače ne bo možno končati najvažnejše točke o belokranjski železnici. Zagotavlja, da se deželni odbor najintenzivneje bavi z vodovodnim in cestnim vprašanjem Belokrajine in se bodo déla v najkrajšem času započela. Nato preide k železnici; v kratkih potezah nariše zadevo in potem na zemljevidu pokaže, kako bi se dala izpeljati železnica, da bi večino zadovoljila in manjšini ne škodila. Železnica naj bi si v Rožni dolini, t. j. sredi gorjanskega pogorja, poiskala najnižjo točko (340 m nad morjem), od koder bi prišla po 2 km dolgem predoru ravno nad Semičem, 60 m nad cerkvijo, t. j. 316 m nad morjem, v Belokrajino. Z nad Semiča naj se zavije namesto na levo v hrib, na desno v dolino, kjer pride z desetimi kilometri že v Črnomelj in z nadaljnimi 16 km v Metliko. Tako bi bila železniška proga le \Vi km daljša od prve, osojniške alternative, imela pa bi veliko ugodnejši razvoj kot slednja, ker bi šla najmanj 12 km popolnoma po ravnem-in bi rabila gorske lokomotive k večjem iz Novega Mesta do Lazov. Zato bi pa odpadla lokalna železnica, kot nepotrebna in bi se s tem prihranilo čez tri milijone kron. Razvije se živahna debata; g. dekan Erzar pravi, da se mu zdi taka rešitev srečna in da bi bila železnica morda že stekla, ko bi se bilo s prvega počet-ka progo tako določilo. Daši je doslej vedno zavzemal stališče za osojniško progo, z veseljem pozdravlja predsto-ječi načrt iz sledečih razlogov: 1. se dotika črta vseh obljudenejših krajev zgornje Belokrajine, 2. je ustreženo z njo zlasti gospodarskim koristim in 3. je dana z njo podlaga za sporazum vseh prizadetih občin, ako so le količkaj dobre volje, in tako možnost, da se železnica le že vendar enkrat prične graditi. Črešnjevški župan se z vso silo pro-tivi predlagani progi, ki bi pustila na strani Črešnjevec in Krvavčji vrh. Somišljeniki mu pritrjujejo, nakar nastanejo hude kontroverze. C. kr. okrajni vodja še enkrat natančno pojasni vso zadevo, povdarja, koliko truda je stalo, da se je še-le študij najnižje proge zagotovil in opominja k slogi, brez katere bodo šle vse gospodarske pridobitve, ki so Belokrajini namenjene, po vodi, in morda celo železnica. Ko so se duhovi nekoliko umirili, je dal predsednik predlagani načrt na glasovanje; zanj je glasovalo 80 zborovalcev, 1 glas je bil proti, 20 zborovalcev je odšlo ali pa se odreklo glasovanju. Nato je bil shod zaključen. $ 1 00.00 NAGRADE uredništvu “Cl. Amerike”. V svojem listu z dne 31. m. m. ste me spet počastili, da ste mi posvetili in odmerili celo par kolon. Hvala za brezplačno reklamo! Med drugim ste stavili sledeče vprašanje: “Ali ni resnica, g. Klepec, da ste Vi prevzeli predsedniški posel, ko je g. Nemanič odšel v Evropo, ter da ste Vi pisali pisma iz predsedniškega urada in podpisavali predsednikovo ime?” Resnici na ljubo odgovarjam ter javno izjavljam, da to ni res. Ako mi to dokažete v desetih dneh, to je, da eno omenjenih pisem naslikate in je kot original priobčite v Vašem listu s prisego, da je isto moja pisava, Vam plačam $100.00, (beri: sto dolarjev) nagrade. Ako pa tega ne štorije v teku omenjenega časa, se ste s tem pokazali med svet, kot javni lažniki, obrekovalci in tatovi poštenega imena, ki se v podobnih slučajih poslužujejo naj podlejših sredstev, da dosežejo svoj namen. Toliko v odgovor. Ne želim prepira, za to ne odgovarjam na ostale dopise v “C. A.” Joliet, 111., dne 9. sept. 1909. Josip Klepec. JOLIETaLL. FINO PI70 V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets. Both Phones 26, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPMK vseh parobrodnih družb, Pošiljat« denar v staro domovino po najtiižjem dnevnem kurzst. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. WW.V,VA,.V/AWV.VA%V.,.,.V,.VAV.WV.W.VAW.VA,.WAV.,.V.V.V.V.V.V.V.VAWi< J Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge .n jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta T9G8. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9.470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: ^ _ Zemljeknjižno zavarovane terjatve .........K 36,207.340 '•vV " Posojila občinam in kor- * j >? ono noo poracijam ....... 2,392.039 Menice................. 568.000 Vrednostni papirji . 23,660.702 Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin ......... 3,037.221 Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist- nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. immiiini PROSTOVOLJNA ZAHVALA NE VARAJTE ŠAH SEBE! Mož ali žena, kateri samske vari, je sam svoj najveeji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogoči), st z .more dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO Oni kateri pravi: “Jaz b >deu č ikal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kat ri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolnjete na keteri iz med označenih ali sličuih boleznij, lm k or: bolpzni pljuč, prs, želodoa, črev, jeter, melmrja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna, prebava, zlata žila (hemoroide), remuatizm, trganje po životu, nečista in pokva> jena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni m.J SkTlnem onSe«r=-.-.ju, kakor tudi posledica samoisrahljcvunja, mazuli. kraste in ostale kozine bolezni, izpadauje las, vse ženske bolezni, kakor pnia-ije Misteriji»» neredne čiščenje, "eplodovitcst, ali jetika, šf!; in vse ostale non arije ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE S AMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vara zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZOR \VS, KI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIKARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE. — Nikari ne pustite, da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti vtiaši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči. Pisma naslavljajte na: THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Dragi doktor:• Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdramila. Edin i Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem že popolnoma obupala. Lucija Tori Boii55Jv,pldow Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje”Vsaka slovenska dražina bi jo mogla imeti Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja. -.-"m z- sfflv JAS. STRAKA, laStnik JOLIET STEAM DYE HOUSE 620 Cass St., Joliet, 111. MALI /GLASI. Izkušeni čistilci oblek za može in ženske. To je najboljši prostor, in edini te vrste v Jolietu, za čistenje oblek. Gosp. Straka je član “National Cleaners & Dyers Association” v A-meriki, ter vposluje najboljše delavce. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je Tie A. ff. Fleier Drog Ge. LEKARNARJI. Cor. Blulf and Exchange Streets JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. KJE JE NIKOLA CRNKOVIČ, DO-ma iz Dolenjcev, župnija Završe, 1 Hrvatsko. Nahajal se je svoječas-no v Pittsburgu, Pa.1 Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec, John Tkalčič, Ely, Minn. Box 109. NAPRODAJ HIŠA S 7 SOBAMI. , 414 Ward Ave., Joliet, 111. 4t KJE STA MOJA SORODNIKA GG. Nick in Mike Pezdirc, doma iz Kra-sinca pri Črnomlju, št. 28. Svoje-časno sta bivala v Jolietu. Za njun naslov bi rada zvedela: Ana Kralj, omožena Grebenc, Box 904, Ely, Minn. _ 2t. V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 ha mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn HRV. iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI i rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr;b' 920 N. Chicago St.; blagajnik:! o Tušek, 20S Ruby St.; bolniška čelnika: za vzhodno stran mest? om. Stefančič, 1014 N. Chicago za zapadno stran mesta: Ant. Ma ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu. ufn. LEPA PRILOŽNOST SE NUDI slovenskim deklicam od 14—17—in 18 leta, katere hočejo delati. Izdelovanje papirnatih škatljic je igrača in čim več jih katera naredi, tem več zasluži. Ana Golob, stara 15 let zasluži vsaki mesec od $16 do $20.00. Stariši, kateri imate veliko deklic, pridite v So. Chicago in o-glasite se pri župniku slovensko-hr-vatske cerkve in on vas bo odposlal v našo tovarno. William C. Ritchie & Co., Paper Box Factory. 4t Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, lil« Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Zadovoljivo zdravilo. Med mnogoštevilnimi zdravili, ki so se rabila za odpravo zapeke, ni bilo nobenega, ki bi imelo tako popolnoma zadovoljivo svojstvo, kakor Severove Jetrne krogljive. Te so čista rastlinska sestavina za žolčnico, napenjenje, otrpla jetra, glavobol, omotico, težko prebavo, oteklost in druge nerednosti jetrne. Cena 25 centov za škatljico; pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2 Na javni dražbi se prodajo dve hiši in loti na 1224 Co-ra st. in loti na 1224 Cora st. in na 506 Hutchinson St., Joliet, 111. v nedeljo dne 26. sept. 1909 pop. ob 3. uri.—Prodam, ker se sem preselil. Najlepša prilika, da dobiš hišo po svoji lastni ceni. Proda se onemu, ki bo največ obljubil. Ne pozabite ure in dneva! Pet. Jurjevich. Chi. Pbone 521 N.W. Phone f MAURICE F. LENNON Advokat—Pravdnik SODRUG E. MEERS Soba 318—321 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo. Ana Vogrin Izkušena babica 205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. John Stefanie ;X«/ FRED C. GRASSLE ' pekarija slaščic Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon. 300 N. Bluff St., Joliet, Ills. Ant. Kirinčič Cor. Columbii in Chicago St» Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizens Bre-wery. Rojakom sc toplo priporočaš Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu. Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago. Anton Dowiak, 9th Stroef. Lockport, 111. na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo pri-jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. Jedno-te v Jolietu, 111., ki se je vršila dne 28. m. m. je res bilo dosti članov navzočih; smelo trdim, da je bilo nekako polovica članov prisotnih. Na programu te seje je bilo raz-motrivanje glede pos(ebne konvencije. Seja se je začela in predsednik je naznanil vzrefk te seje. Prečitali so se oni cirkularji, katere je društvo dobilo kot pozivnico, da naj glasuje za posebno konvencijo. Jaz Se sem vstal, prosil za besedo našega predsednika, ki, mi je dovolil govoriti. Začel sem svoj govor. Sicer se nisem bogve koliko za nobeno stran mogel poganjati, ker mi delp vzame dosti časa, ,za to sem le nekoliko mislil na srce polagati sobratom, ter sem jih začel malo miriti, da bi na ta Aačin se lahko prišlo do pravega sporazuma, ker prepir in vpitje nikjer ne koristi, za to sem hotel z lepimi besedami stvar malo razložiti ter na srce polagati članom, da se naj dobro prej prepri čajo predno stvar obsojajo. Ker sem mirho in lepo nepristransko govoril, in se niserit^spodtikaval ne v eno ne drugo stranko, za to je menda naš brat delegat mislil, da sem jaz že v zvezi z Jednotinimi odborniki. Zarjovel je kot lev, ter rekel, da jaz nimam pravice govoriti. Nisem se hotel vsesti na poziv brata delegata, ki je vedno vpil; da moram biti tiho, za to sem nalašč zasukal govor nekoliko na njegovo stran in sledilo je mojemu govoru veliko odobravanje od nekaterih uradnikov, a naš brat delegat je bil jako vesel, ker jč mislil, da me je s svojim rjovenjem res oplašil. Ko sem končal svoj govor me je prosil odpuščanja, ter rekel, da ni mislil, da bi jaz bil na njegovo stran. Začel je potem govoriti naš gosp. delegat, ki je tako rjovel kot zver. Po glavi mu je najbolj razbijal “charter” naše Jednote, a lani menda, ko je šel na konvencijo ni vedel, da ga Jednota sploh ima. On le to ve, kar mu drugi povejo, potem pa začne razbijati okoli sebe. Vpil je, da se to more urediti potom posebne konvencije. Končujoč svoj krik, je predlagal, da se podpiše oni cirkular in pošlje na društvo sv. Štefana v Chicago. Prosil je za besedo še en drugi brat, ki je povdarjal, da se naj bi naše društvo dobro prepričalo predno se poda to stvar, ter je rekel, da bi naše društvo ne smelo iskati nikjer drugje nasveta. Po njegovem mnenju ima naše društvo dovolj sposobnih mož, ki u-mejo urejevati sami svoje stvari. Ko je ta sobrat povedal svoje mnenje ga je brat delegat vstavil s svojim vpitjem, da je govornik moral ustaviti govor. Ko se je krik spet polegel je en drugi brat prosil besede, a mu je brat delegat tako povedal, da se je možu zdelo več kot zadosti, za to je moral mirovati. Še več drugih bratov je želelo govoriti, da bi povedali svoje mnenje, a ker je bil skoro ves odbor na stran nasprotnikov gl. odbora, za to ni nobeden drugi član imel besede na tej seji kot oni, ki trobijo v en rog. Sledilo je temu hrupu glasovanje, in res je bila večina na strani društvenega odbora. V nedeljo smo imeli mesečno sejo. Prečital se je zapisnik posebne' seje. Prosil sem za besedo, ter sem se iz javil, da zapisnik te posebne seje ni veljaven, ker se je le govorilo za posebno konvencijo, a drugi pa, ki so bili zoper posebno konvencijo, niso dobili besede. Razlagal in povdarjal sem, da je sramota to za naše društvo, da le ena stranka sme govoriti na seji. Eden vpije kolikor hoče, a drugi pa še svojega mnenja ne sme povedati. Povdarjal sem tudi, da ni lepo, da se tako obnašamo na naših sejah, ker to res ni bratsko ravnanje. Pretrgal mi je besedo eden izmed uradnikov, ter rekel, da še na Dunaju se pobijajo v državnem zboru, pa da se ne bi smelo Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vs« lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsakevst nega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki i* in trdi les, late, cederne stebre, dc*ks in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplainet «He blizu novega kanala- Predno kupiš LUMBER, oglasi *■ ori nas m oglej si našo zalogo I Mi ti bomo zadovoljili in ti prihrimb denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglt DES PLAINES IN CLINTON STS The Joliet National Ml Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.0* T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY. blagajnik. %VAVA,.V.,.W.,.V.V.W.V.Vi Cenjenim rojakom na znanje I V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko AngL tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v platno vezana staneaamo $1.00. Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na V. J. KUBELKA & CO. 538 W. 145 St. New York, N. Y. Tom. Stefancich N. W. Phone 577. 1014 N. Chicago Street Joliet, I1L Gostilničar Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. & St Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JATNI NOTAR o. t* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali. fornijsko vino, dobro žganje in trži*’ najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. toia N. Broadway..JOLIET, ILT Ustanovljena XS71. Of Joliet. Illinoia. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, 111. dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263 Joliet Trust & Savings Bank Grlavnica $100,000.00, Banka, ki posluje po pravem bančnem sistemu in daje 3% OBRESTI OD VLOG. Ta banka je pod nadzorstvom države in nje postav, ter sme delovati kot eksekutor, administrator, varuh in nadzornik raznih zapuš^fin. Hrani stvari in brani koristi vdov in sirot, ako je pooblaščena, brez kake izgube. Najboljše in najsigurnejše bančno podjetje. Joliet Title & Guarantee Co. G-lavnica $50,000.00. Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja po sestva. 110-112 NORTH OTTAWA ST. JOLIET, ILL. Kje- je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron. Rezervne ve zaklada je: Nad milijon kron. Mestna hranilnica ljubljnaska je največji in najmočnejši denarni zavod tc vrat« po vaem .Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vaeh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vaem evojim premoženjem in z vso avojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poi jilnica, pupilarao varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. FRANK SAKSER E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. malo kričati pri naši seji. Res je, da se tepejo na Dunaju poslanci. Jaz pa tu tega našega g. uradnika javno vprašam — kaj so poslanci takrat dobrega storili za naš zatirani narod ko so se tepli v državnem zboru? Dragi sobratje in sosestre naše slavne K. S. K. Jednote! Znano nam je iz zgodovine, da ni nobena vojska ali boj narodu nič koristil. Posebno je pa žalostno, da se kaj podobnega godi v tem modernem času dvajsetega stoletja. Tudi ta razpor ne bo nam nepristranskim članom naše slavne Jednote nič koristil, za to naj bi se vse tako pisarjenje in kričanje odstranilo. Posebno naj na to pazijo uradniki, ker oni morajo članom dobre vzglede dajati. Ako pa kdo kaj zakrivi, se ga naj postavno kaznuje. Svetoval bi, da se ta stvar ustavi. Gl. odbor naše Jednote mora to storiti. Odbor Jednote naj izda poziv na člane, da mirujejo, ako ne jih se v smislu pravil kaznuje. Nobena organizacija ne pusti kaj tacega med svojimi člani. Ako se pa v sodniji dokaže, da je odbor napačjio ravnal, naj se stvar tam poravna. Odborniki imajo dovolj velika poroštva, da se lahko kaznujejo, ako neprayično delajo. Konečno povdarjam, da si naj člani in članice ne mislijo, da je vse resnica kar se govori zoper gl. odbor Jednote. Ako bi bilo to vse res, bi ti gl. odborniki bili že zdavnaj vsi za stenami. V upanju, da se spet kmalu vrne mir v našo Jednoto in bomo‘spet lepo in složno delovali v napredek iste, sem Vam vedno udani sobrat Ant. Zelnikar, bivši pbeds. dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. LEP DOBITEK. VARNEJŠE KOT BANKA. The Grand Arizona Copper Co. vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov. NE OPUSTITE TE PRILIKE! Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na: O. E. PETTERSON & CO., fiscal agents, 213-14 First National Bank Building, » DULUTH, MINNESOTA. DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO. Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge nn knjižice in na tekoôi 1 OÍ račun ter je obrestuje po čistili .Jfcö /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev pa dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 300.000. PODRUŽNICE, SPLJET IN "BRST.