Domoznanski oddelek 35 DOBRE MARNJE 1999 352(497.4 Majšperk) 6005828,16 GLASILO OBČINE MAJŠPERK 2 3 -04- 2001 Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk V četrtek 17. 6. 1999 so bila vsa gradbišča, kjer pričakujemo otvoritve ob Dnevu državnosti, zelo živa. V ureditvena dela na pokopališču v Stopercah so vključeni tudi javni delavci, da bi pocenili investicijo (slika levo). Čeprav se je izgradnja mostu v Spodnji Sveči začela komaj pred nekaj dnevi, že most dobiva svojo obliko, ki ga družina Lampret potrebuje za prevoz materiala, saj je stari most že dotrajal. V občini smo poskrbeli za material, dela pa so s strokovnimi delavci zagotovili sami (slika spodaj). idc^eno čedtifam in (^PaA /iMzAiwiJ da dcu/ia^ cRm/uivi (ŠfarMic OBČINA MAJŠPERK v sodelovanju s soorganizatorji VLJUDNO VABI NA OSREDNJO SVEČANOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v soboto, 26. junija ob 19. uri v Stopercah Program bo potekal po urniku ob vsakem vremenu (str. 3) D0B11E maIsnje Najemnina in taksa za grobove Čeprav se o ureditvi grobov največkrat pogovarjamo v času pred vsemi svetniki ali ob smrtnem primeru sorodnikov, moram reči, da se tudi tokrat na terenu pojavlja veliko vprašanj, zakaj moramo plačati najemnino in takso za vzdrževanje pokopališč. Zakon in odlok Plačila najemnine in vzdrževanja niso nič novega, saj je ta zadeva bila že urejena v krajevni skupnosti. Vendar smo v Občini Majšperk na osnovi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč sprejeli tudi Odlok o urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Majšperk že v začetku leta 1996. V samem odloku so opredeljene pravice in obveznosti uporabnikov grobnih parcel, izvajalcev storitev ter viri za financiranje urejanja pokopališč in vzdrževanje objektov. Vrsta in velikost grobov Enojni grobovi so lahko širine od 0,70 do 1,40 metra in dolžine 2 metra, za družinski grob pa je možna širina 1,5 do 2 metra in dolžina do 2,20 metra. Večje velikosti so opredeljene kot grobnice, manjše pa žarni grobovi in žarne niše. Viri financiranja Urejanje pokopališča, pokopališke dejavnosti in izvajanje pogrebnih storitev se financirajo iz naslednjih virov: — najemnine za grobove, -— takse za vzdrževanje pokopališč, — plačila storitev koristnikov in — drugih virov. Najemnina za grobove Najemna pogodba se sklene za dobo 10 let in se lahko pov poteku te dobe ponovno podaljša. Če pogodbenika najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti z groba spomenik in druge predmete ter jih odstraniti iz območja pokopališča v roku 90 dni. V primeru, da tega najemnik ne odstrani, to odstrani upravljalen na njegove stroške, prostor pa lahko odda drugemu najemniku. Višina najemnine za družinski grob je (15.500 SIT) s 6,5% prometnim davkom 16.508 SIT, za enojni grob (10.300 SIT) s 6,5% prometnih davkom 10.969 SIT. Sredstva, zbrana z najemnino, so daleč prenizka sredstva za urejevalna dela, ki jih občina izvaja na pokopališčih v Majšperku, v Stopercah in na Bolfenku ter drugih pokopališčih, zato dodatna sredstva zagotavlja Občina Majšperk, ki se trudi, da bi se dela čim-prej končala. Naslednje leto planiramo ureditev pokopališča na Ptujski Gori. Taksa za vzdrževanje pokopališč Taksa za vzdrževanje pokopališč se plačuje letno in je za vse najemnike grobov enaka, za leto 1999 pa znaša (3.200 SIT) s 6,5% prometnim davkom 3.408 SIT, razen za pokopališče Bolfenk in Janški Vrh pa (2.150 SIT) s 6,5% prometnim davkom 2.290 SIT. Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov na odlagališče, košnja zelenic, urejanje in obrezovanje žive meje, vzdrževanje poti, manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališč, določanje posamezne zvrsti groba ter določitev prostora. Plačilo storitev koristnikov Pokopališke storitve, ki se izvajajo na pokopališču, so: zagotovitev uporabe mrliške vežice, govor in ozvočenje (te stroške trenutno pokriva občina); izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prvo ureditev groba pa plača najemnik sam. Neplačilo najemnine groba V kolikor najemnik ne poravna obveznosti in tudi ne po prejetem opominu v roku 30 dni, najemno razmerje preneha. Najemodajalec odda grobno parcelo v najem drugemu najemniku. Predhodno mora najemnik v roku 60 dni odstraniti z grobne parcele spomenik na svoje stroške po prejetem opominu. Kazni Z denarno kaznijo se kaznuje oseba, ki stori prekršek in če nasadi drevje in druge okrasne rastline. Če najemnik grobne parcele ne skrbi za urejenost, ne odlaga odpadkov na predpisano mesto, ne očisti groba najmanj dvakrat letno, to opravi upravljalen pokopališča na stroške najemnika. Trenutno ne kaznujemo z denarnimi kaznimi in upamo, da tega tudi ne bo potrebno, saj bomo ob dokončanih delih na posameznih pokopališčih tudi objavili pokopališki red. Zaključek V občinski upravi skrbimo, da bi bilo vzdrževanje čim cenejše, saj z določeno takso za vzdrževanje ne bi mogli opravljati dejavnosti vzdrževanja, če ne bi tega urejali tudi preko javnih del. Naj še omenim, ko pogledam zadnji račun od odvoza kontejnerja smeti, je številka kar 36.141,80 SIT, to pa pomeni tudi strošek. Položnice za najemnino pospešeno pošiljamo za vsa pokopališča zaradi tega, da se ne bi cena dvignila zaradi uvedbe davka na dodano vrednost, ker je ta od 1 .j ulij a kar 19%, saj bi bilo to le dražje za najemnike, občina pa zaradi tega ne dobi nič več. Zato je prav, da v določenem roku poravnate te obveznosti, drugače bomo morali ob stroških opomina zaračunati tudi višji davek. Urejeno pokopališča je zrcalo krajanov, je svetišče, do katerega moramo imeti spoštljiv odnos. Franc Bezjak, župan Občinsko glasilo dobiva novo vsebino Glede na podporo občinskega vodstva in zagnanost članov uredniškega odbora smo se odločili, da v vsebino občinskega glasila Dobre marnje vnesemo več aktualnih tem, ki bi zanimale čim širši krog občanov in bralcev glasila. K temu nam boste pomagali tudi Vi občani s poslano in čim bolj konkretno izpolnjeno anketo, ki jo boste prejeli v naslednji številki našega glasila. Tako smo se odločili, da bomo v prihodnjo izdajo glasila vključili: • sklepe iz zasedanja občinskega sveta • v vsakem glasilu predstavili po dva svetnika občinskega sveta • predstavili sprejete občinske odloke • intervju z zanimivimi občani • aktivnosti, povezane z vaškimi in gradbenimi odbori • aktivnosti v raznih društvih • izhajanje glasila predvidevamo na dva meseca v okviru finančnih zmožnosti Ker si želimo, da bi bilo naše glasilo kvalitetno in bi ga z veseljem prebirali, vas vabimo na uspešno in tvorno sodelovanje s pobudami in članki. Uredniški odbor Najpomembnejši sklepi Občinskega sveta Občine Majšperk Občinski svet Občine Majšperk je na svojih sejah sprejel razne sklepe. Med najpomembnejše odločitve spadajo: • Dogovor o ustanovitvi regionalnega razvojnega partnerstva • Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjih in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov • Odlok o občinskih cestah v Občini Majšperk • odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 1999 • Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Majšperk • Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk za leto 1998 • Premoženjska bilanca Občine Majšperk na dan 31. 12. 1998 • Statut Občine Majšperk • Poslovnik Občinskega sveta Občine Majšperk • Sklep o imenovanju podžupanje in o imenovanju članov odborov in komisij • Sklep o višini najemnine in takse za vzdrževanje pokopališč v letu 1999. PROGRAM PRIREDITEV ___________V SREDO, 23. JUNIJA 1999___________ ob 19.00 uri — otvoritev vodovoda Spodnja Sveča ___________V ČETRTEK, 24. JUNIJA 1999 ob 17.00 uri — otvoritev modernizacije ceste Podlože-Haložan ob 19.00 uri — otvoritev preplastitve ceste Sestrže-Savinsko ___________V PETEK, 25. JUNIJA 1999___________ ob 17.00 uri — otvoritev mostu — Kupčinji vrh ob 19.00 uri — maša za domovino v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Stopercah ob 20.30 uri — otvoritev obnovljenega pokopališča v Stopercah ob 21.00 uri — kres nad OŠ Stoperce (MKD) ob 22.00 uri — športno srečanje na igrišču v Stopercah V SOBOTO, 26. JUNIJA 1999 Otvoritve investicij ob 16.00 uri — vodohram — Zgornja Sveča ob 17.00 uri — most — Zgornja Sveča-Grdina ob 18.00 uri — odsek javne poti Grdina — TV pretvornik ob 19.00 uri — proslava ob Dnevu državnosti pri domu krajanov v Stopercah Po proslavi bo zabava z ansamblom. SOORGANIZATORJI PRIREDITVE — Gradbeni odbori posameznih investicij — MKD Majšperk in DPM Stoperce — Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Majšperk v sodelovanju z regijskim odborom Pogovor z županom g. Francem Bezjakom Že dodobra ste zakorakali v vaš drugi mandat županovanja v Občini Majšperk. Sama podoba občine se je medtem precej spremenila. Kakšna bo vaša strategija dela v obdobju, ki je pred vami in kako daleč je dejanska delitev med Občino Majšperk in novo nastalo Občino Žetale in tudi kako je z delitveno bilanco s ptujsko občino? Franc Bezjak: Oblika občine Majšperk je spremenjena, saj od 1. 1. 1999 šteje naša občina okrog 4150 prebivalcev, ki živijo v šestindvajsetih naseljih in meri 72,8 km2. Se vedno imamo tri krajevne skupnosti, in sicer: Majšperk, Stoperce in Ptujska Gora, kateri se je priključila Bolečka vas. Krajevne skupnosti niso pravne osebe in zato se vse finance vodijo na ravni občine, kar je ceneje in tako ostaja več sredstev za investicije. Sama predstavitvena podoba občine Majšperk je enaka, saj sta osnovna simbola - grb in zastava ostala ista. Strategija mojega dela ostaja enaka dosedanjemu delu, z osnovnim ciljem izboljšanja pogojev življenja občanov, za kar pa je potreben denar za investicije, ki ga pa pridobivamo z varčevanjem splošne porabe, pridobivanjem državnih sredstev in s sofinanciranjem občanov... Podrobneje ne želim govoriti o izvajanju takšne strategije, saj jo občani že tako poznajo. Tudi gospodinja, ko jo vprašamo, kako je prišla do takega kruha, pove: “Ja, zato pa je potrebna moka, voda, kvas in sol...” Delitveni kriterij za delitev premoženja med Občino Majšperk in Občino Žetale sta oba občinska sveta že sprejela. Delitveni sporazum, ki podrobno opredeljuje posamezne stvari, pa je predviden za sprejem na prvi naslednji seji obeh občinskih svetov. Potrebno je bilo več dogovarjanj med obema županoma, na skupnem sestanku pa sta se sestala oba gospodarska odbora. Županu Občine Žetale so bili na voljo vsi računovodski podatki zadnjih štirih let. Interes obeh občin je, da se zadeve čim-prej uredijo zaradi nadaljnjega sodelovanja. Delitvena bilanca prejšnje občine Ptuj še ni razrešena. Osnovna krivda je gotovo na ravni Mestne občine Ptuj, od katere je težko dobiti zahtevane podatke in tudi ne kaže pravega interesa za razrešitev tega stanja. Zato smo zunanje občine sprožile ustavni spor, da bi preprečili nezakonito delovanje Mestne občine Ptuj na področju skupnega imetja. Kakšno je sodelovanje Občine Majšperk s sosednjimi občinami, se pripravljajo morda na določenih področjih kakšni skupni projekti? Franc Bezjak: Sosedje najboljši prijatelj in to tudi velja na področju sodelovanja s sosednjimi občinami. Razni dogovori o skupnem sodelovanju in tudi skupni projekti so že bili izvedeni v prejšnjem mandatu. Za dobro sodelovanje je potrebno tudi sodelovanje iz nasprotne strani in tega pričakujemo tudi od novo nastale občine Žetale, kjer smo v preteklem obdobju močno zavrteli kolo razvoja. Ob poznavanju možnosti pridobivanja sredstev izven naše države je sodelovanje še bolj potrebno, predvsem s programi širšega območja ali območja s podobnimi problemi, kot jih zasledimo v Halozah. V letu 2000 je pričakovati razpis Evropske unije iz programa SAPARD, kot predpristopno pomoč za razvoj podeželja. Seveda se bistvo in usoda razvoja občine skrivata v številkah, v proračunu, ki ga je občinski svet potrdil. Kaj je mogoče, glede na razpoložljiva sredstva, občanom obljubiti v letu, ki je pred nami? Franc Bezjak: Številke sprejetega proračuna nam povedo, koliko sredstev je in zakaj so namenjena. Sama višina investicijskega denarja pa opredeljuje možnost izvedbe investicij na posameznih področjih. Največ sredstev smo rezervirali za šolo (39,5 milionov SIT), zato pripravljalna dela tečejo, začetek pa je odvisen od odobritve s strani Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Drugi najvišji znesek, 37,5 milionov SIT, je namenjen komunali, kjer želimo končati pokopališča v Stopercah in v Majšperku, na Ptujski ------------ MA Gori pa urediti parkirišče pred pokopališčem. V izdelavi so tudi končni projekti za širitev vodovodnega projekta iz Narapelj naprej. Planirana je tudi izgradnja pločnika mimo pokopališča v Mašperku, ki pa je odvisna od vseh soglasij s strani države, saj je neposredno vezan na državno cesto. Za izgradnjo cest pa je v letošnjem letu namenjenih 22 milijonov, sredstva so namenjena za preplastitev ceste Sestrže-Savinsko in za začetna dela na cesti Koritno-Preša ter Doklece - Janški Vrh in druge manjše ureditvene stvari na cestah in mostovih. Investicije na ostalih področjih pa predstavljajo manjše postavke. Kateri so projekti in dela v občini, ki so trenutno v teku? Franc Bezjak: Več projektov se v občini izvaja vzporedno. Mislim predvsem na pripravo dokumentacije. Sam izvedbeni projekt je predvsem zaključevanje investicij, ki so tekle v prejšnjem letu. Do dneva državnosti pa pričakujem še, da bomo že izvedli preplastitev v Sestržah, da bo končan most v Kup-činjem Vrhu in v Spodnji Sveči in da bo dokončno urejeno pokopališče s parkiriščem v Stopercah. Lanska novembrska ujma je naredila precej škode v občini - za več kot 260 milijonov tolarjev. Takrat je bila s strani države obljubljena pomoč za sanacijo nastale škode. Koliko obljubljenega denarja je Občina Majšperk iz tega naslova do danes tudi zares dobila? Franc Bezjak: Sredstva za sanacijo škode prihajajo počasi. Skupaj smo pre- DOB11E maIsnji; jeli 12.263.977,00 SIT, za nujne intervencije pa porabili 16.245.399,00 SIT. Na osnovi sprejetega zakona v letošnjem letu za lanskoletno ujmo pa še doslej nismo dobili novega denarja. Kljub temu pa nas nekatere stvari silijo, predvsem poškodbe na cestah in posamezni plazovi, da jih saniramo in s tem preprečimo nastanek še večje škode. Poleg naravnih katastrof je Občino Majšperk, tako kot tudi številne druge, v veliki meri prizadel tudi novi zakon o lokalni samoupravi. Za koliko denarja je po tem zakonu prikrajšana Občina Majšperk? Franc Bezjak: S spremembo zakona o financiranju občin zagotovo nisem zadovoljen. Kljub trdemu predhodnemu delu, mnogim pisnim opozorilom je bil predlagani zakon, ki neugodno vpliva na gospodarsko šibke občine po Sloveniji, sprejet. Povem naj le, da izračunana primerna poraba za našo občino znaša čez 285 milijonov, dobimo pa le 75%, to se pravi 214.231.000 SIT, in če bi imeli dodatnih 70 milijonov, bi jih lahko namenili za investicije. Z ostankom finančnih sredstev iz prejšnjega leta imamo možnost, da normalno štartamo na vse razpise, ki jih razpisuje država. Seveda pa bo to težje v naslednjih letih, če se ne bo zadeva spremenila. Sam sem tudi podpisnik ustavnega spora, vloženega pri Ustavnem sodišču, saj smo zunanje manjše občine, v primerjavi z velikimi, finančno prikrajšane. Intenziteta razvoja občine je v veliki meri odvisna od tvornosti dela med županom na eni strani ter občinskim svetom na drugi strani. Kakšno je to sodelovanje z vašega zornega kota? Franc Bezjak: Hitrost razvoja občine je odvisna od velikega števila faktorjev, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ljudje. Važno je, da odgovorni funkcionarji v občini med sabo sodelujejo. Če na splošno povzamem, lahko rečem, da večjih nasprotovanj v dosedanjem delu in v predlogih, ki sem jih podal občinskemu svetu, nisem imel. Tako je bilo dosedanjih pet proračunov skoraj v isti verziji, kot so bili predlagani, sprejetih. Tudi pri sprejemanju drugih aktov smo prišli do skupnih rešitev. Trdnih, razumnih sodelovanj in učinkovitih aktivnosti bo potrebnih še več pri zagotovitvi sredstev za izvedbo projektov, investicij gospodarskega in turističnega razvoja ter pri zagotovitvi sredstev na ravni občine za naj dražje projekte, med katerimi sta zagotovo šola in kanalizacija. Nekoliko se zaustavimo pri nesoglasju, nastalem na zadnji seji občinskega sveta med vami in predstavniki strank v občinskem svetu — razen SKD — o višini nagrajevanja svetnikov za njihov vloženi trud. Takrat ste zagrozili z ustavnim sporom - kako daleč je zadeva danes? Franc Bezjak: Po sprejetju Pravilnika o nagradah občinskih funkcionarjev in o nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, usklajevanja ni bilo, saj sem kot župan izkoristil vse predhodne zakonske možnosti, in moram spoštovati odločitev občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja v občini in to vsaj tako dolgo, dokler občinski svetniki ne bodo sami spoznali, da niso ravnali dobro. Pravilnik smo obravnavali na treh sejah komisije za volitve in imenovanje ter na treh sejah občinskega sveta, podane pa so bile tudi dodatne obrazložitve članom sveta (SKD, SLS, DeSUS), ostali svetniki (LDS, ZLSD in SDS) tega niso želeli, vendar je bil predlog, ki sem ga kot župan predlagal, trikrat zavrnjen. Na koncu je bil sprejet predlog, ki ga je predlagal g. Milan JAGER, s katerim se kot župan ne strinjam, saj ne morem razumeti, da bi lahko občinski svetniki mesečno prejeli 31.823,00 SIT neto izplačila za sejo ne glede, če je bila ena seja, več ali nobena. Seveda pa moram jasno povedati, da so vsi svetniki (Rado Rodošek, mag. Stanko Hernja) in svetnice (mag. Darinka FAKIN, Anica REJEC, Lidija Leskovar) poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov nasprotovali predlogu pravilnika g. Jagra in so sklenili, da v kolikor bo takšen pravilnik sprejet, da želijo plačilo le po opravljenem delu, ostali del sredstev pa se naj uporabi za investicije v občini. Vsi drugi, to se pravi vsi štirje svetniki LDS so podpirali predlog g. Jagra, prav tako svetnika SLS, svetnik ZLSD in svetnica DeSUS. Po mojem predlogu bi bile svetnice in svetniki občinskega sveta plačani po delu in ne po nedelu, redna seja občinskega sveta pa je bila ovrednotena v višini 9.547,00 SIT neto, kar mislim da je primeren znesek v primerjavi z do sedaj objavljenimi pravilniki v Sloveniji. Pravilnik je bil po tem, ko sem kot župan dal veto nanj, ponovno potrjen na seji občinskega sveta, zato je bil tudi objavljen v Uradnem listu. Občinskim svetnicam in svetnikom so izdane odločbe po tem pravilniku. Upam, da bodo občinski svetniki spoznali, da niso ravnali prav, saj do sedaj še nihče v Sloveniji ni sprejel takšnega pravilnika, da bi se plačevalo nedelo in verjamem, da ne bo potrebno čakati na razrešitev ustavnega spora. Izvajanje takšnega pravilnika ima lahko tudi negativne posledice pri pridobivanju sredstev s strani države in občanov. Kakšno je sodelovanje z občani — določeno mero zaupanja v vas in vaše delo je zagotovo izvolitev v prvem krogu? Kaj vam to osebno pomeni in koliko ste pravzaprav po vašem mnenju dostopni za želje, pohvale in tudi kritike na račun vašega dela od svojih občanov? Franc Bezjak: Tako kot pravite, mi je bila res velika mera zaupanja podana na zadnjih volitvah, saj sem bil med petimi kandidati izvoljen že v prvem krogu. To veliko zaupanje od mene zahteva še več dela za napredek naše občine. Marsikdaj delo župana v takšni občini, kot je Majšperk, zahteva več časa, kot ga lahko temu namenim poleg redne službe. Kot župan sem do sedaj za večje potrebe, kot je bil elementar in razna posredovanja v dopoldanskem času na ministrstvih za denar, koristil svoj dopust. Ob uradnih urah, ob torkih popoldan odgovarjam občanom na njihova vprašanja. Res si ne morem vseh podrobnosti ogledati takoj na terenu, ampak zato imamo občinsko upravo in redno zaposlenega tajnika občine, ki me sproti seznanja o stvareh, ki se pojavljajo ter poroča o rešenih in nerešenih problemih. Seveda pa z veseljem odgovorim na nujne primere po telefonu, ali ob kakršnihkoli srečanjih z občani. V odgovorih želim biti jasen, seveda pa mi je včasih težko povedati, da je potrebno za izvedbo posamezne investicije zagotoviti takšen delež denarja tudi od občanov, saj imamo zato sprejeta določena pravila. Prav tako pa je jasno, da je posamezna taksa za vodovod, vzdrževanje pokopališča ali najemnina po sprejetih občinskih aktih enaka za vse, da tu ni protekcije in se držim načela, da je boljša prva zamera, kot druga. Ponavadi pa če smo razumni, je tako ni. V kolikor pa se pojavljajo kje kakšni socialni problemi ali denarna stiska zaradi nezmožnosti plačila v določenem roku, sem vedno pripravljen prisluhniti, da pomagamo v okviru možnosti. Katarina Klep-Cernejšek I. julija stopi v veljavo davek na dodano vrednost Kaj sploh je davek na dodano vrednost? Davek na dodano vrednost je ena izmed oblik prometnega davka, s katerim se obdavčuje promet blaga, materiala, opreme in storitev v vseh fazah prometa. Zato je potrebno opredeliti, kaj sploh je dodana vrednost. To je povečanje tržne vrednosti, ki je posledica povečanja vrednosti - koristi poslovnih učinkov (proizvodov in storitev). Ugotovimo jo kot razliko med prodajno vrednostjo blaga in storitev in nabavno vrednostjo prvin. Pri delitvi celotne dodane vrednosti so udeleženi: — zaposleni (stroški plač, nadomestila plač, davki in prispevki od plač, odpravnine ter delež zaposlenih pri dobičku); — država (podjetniške dajatve ter prejete dotacije, subvencije, regresi, kompenzacije, premije); — lastniki finančne institucije (stroški obresti od najetih posojil, dividende delničarjem ter deleži drugih podjetij pri dobičku); — ponovno investiranje v podjetje (povečanje rezerv, nerazdeljen dobiček ter neobičajne postavke). Kdo je zavezanec plačila DDV? Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost. Davčni zavezanci so pravne in fizične osebe, ki so v zadnjih 12 mesecih opravile obdavčljive dobave blaga in storite za več kot 5.000.000 SIT in kmetje, ki imajo katastrski dohodek višji od 1.500.000 SIT. Mali davčni zavezanec je oseba, ki je v zadnjih 12 mesecih ustvarila manj kot 5.000.000 SIT prometa in se je davčnemu organu kot davčni zavezanec prijavila samostojno. Kmetje postanejo davčni zavezanci, kadar skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva v zadnjem koledarskem letu presega 1.500.000 SIT. Do pavšalnega nadomestila v višini 4% od nakupne vrednosti so upravičeni kmetje, ki niso davčni zavezanci, kadar so kupci njihovih proizvodov oziro- ma storitev davčni zavezanci za DDV in kadar predhodno pridobijo dovoljenje davčnega organa. Kaj sploh je predmet obdavčitve? DDV se plača od: • vsakega prometa blaga za plačilo, • vsakega prometa storitev za plačilo, • od uvoza blaga. Za plačilo se šteje vsako plačilo, ki je v celoti ali deloma opravljeno v denarju, v stvareh ali z nasprotno storitvijo, ne glede na to, ali to opravi prejemnik blaga oziroma storitve ali kdorkoli drug. V promet blaga sodi vsak odplačni prenos lastninske pravice ali pravice razpolaganja na opredmetenih stvareh, razen na zemljiščih. Sem pa spada tudi: • dobava električnega energije, plina, energije za ogrevanje, zmrzovanje oziroma hlajenje; • izročitev novozgrajenih objektov in prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine; • razpolaganje s poslovnimi sredstvi davčnega zavezanca s strani druge osebe, vključno z likvidacijskim in stečajnim upraviteljem in s skrbnikom; • promet blaga, opravljen za plačilo na podlagi odločitve državnega organa ali na podlagi zakona; • prodaja blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija ob nakupu ali prodaji blaga; • izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje oziroma na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka; • uporaba blaga davčnega zavezanca za neposlovne namene; • zamenjava blaga. DDV se plačuje tudi od uvoza blaga, to je takrat, ko je blago vneseno na carinsko območje Republike Slovenije. Uvoz blaga zajema tako zakoniti kot nezakoniti vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga na carinsko območje. DDV se obračunava tudi od prometa storitev. Le-ta pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanje dejavnosti, ki ni 1)01111 E MAlSNJE promet blaga, kakor ga opredeljuje zakon. Opredelitev je široka. Sem spada še: • prenos, odstopanje in uporaba avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic, kakor tudi odrekanje tem pravicam (premoženjske pravice); • opravljanje storitev na podlagi odločitve državnega organa ali zakona; • uporaba storitev davčnega zavezanca za neposlovne namene; • zamenjava storitev. Kaj je davčna osnova in kakšna je njena višina? Davčna osnova, od katere se obračunava DDV, je kupnina za dobavljeno blago ali za opravljeno storitev. Kupnina je vse, kar je za dobavljeno blago oziroma storitev plačano, dano ali storjeno, ne glede na to, ali to stori prejemnik ali katerakoli druga oseba. V davčno osnovo so vštete trošarine, drugi davki, carine, takse in druge dajatve in odvisni stroški (provizija, stroški zavijanja, prevoza, zavarovanja), ki jih dobavitelj zaračuna kupcu ali naročniku storitve. Zakon o DDV predpisuje dve davčni stopnji, in sicer osnovno v višini 19% in znižano v višini 8%. Osnovna davčna stopnja se uporablja za obdavčitev vsega blaga in storitev razen tistega, za katerega je predvidena oprostitev plačila davka ali za katerega je predpisana znižana stopnja. Znižana davčna stopnja je predvidena za obdavčitev blaga ali storitev, ki so osnovnega življenjskega pomena, kamor sodijo nujne življenjske potrebščine (hrana, dobava vode, zdravila in pripomočki za zdravljenje, javni prevozi potnikov in prtljage, avtorske pravice in storitve v književnosti, umetnosti in znanosti, umetniški predmeti, zbirke in starine, vstopnice za razstave, kinematografe in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in za športne prireditve, gradnjo, obnovo in vzdrževanje stanovanjskih prostorov, gnojiva za kmetijstvo, nastanitev v hotelih, uporaba športnih objektov, pogrebne storitve in blago ter storitve javne higiene). Davčne oprostitve so številne. Sem spadajo: oprostitve za dejavnost, ki so v javnem interesu, druge oprostitve, oprostitve pri uvozu blaga, oprostitve pri sprostitvi uvoženega blaga v prosti promet, oprostitve pri začasnem uvozu blaga, oprostitve pri izvozu blaga in pri mednarodnem prevozu in druge posebne oprostitve. Na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk, 11. maja 1999je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 1999. S proračunom Občine Majšperk za leto 1999 se zagotavljajo sredstva za financiranje javne potrebe v Občini Majšperk. Tako predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1999 znašajo 344.871.000 tolarjev in v isti višini so planirani tudi odhodki. Podrobnejši pregled prihodkov in njihova razporeditev sta razvidna iz priložene tabele. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo namensko. Za nakup opreme in investicijska dela, ki presegajo vrednost, določeno za državni proračun, morajo dela biti oddana na podlagi javnega razpisa. Tabela razdelitev sredstev PRIHODKI 1. Prihodki - primerna poraba 214.231,000 Davčni prihodki 91.069.000 Finančna izravnava iz leta 1999 123.162.000 2. Dolg finančne izravnave iz leta 1998 5.315.000 3. Drugi prihodki 81.780.000 Komunalni prispevek 7.930.000 Vodarina (550.000) Prihodki od pokopališč - vzdrževanje (2.800.000) Prihodki od pokopališč - najemnina (7.000.000) Prihodki od premoženja 7.000.000 Prihodki od sofinanciranja občanov 14.000.000 Prihodki od sofinanciranja države 22.300.000 Drugi prihodki 20.200.000 4. Prenos iz leta 1998 43.545.000 SKUPAJ PRIHODKI 344.871.000 ODHODKI A1 TEKOČI ODHODKI 01. Dejavnost občinskih organov 17.560.000 02. Dejavnost občinske uprave 41.690.000 03. Izobraževanje 19.320.000 04. Socialno varstvo 18.530.000 05. Predšolska vzgoja 36.200.000 06. Kultura 7.800.000 07. Šport 2.100.000 08. Zdravstvo 8.710.000 09. Raziskave 2.000.000 10. Kmetijstvo 5.000.000 11. Razvoj 5.000.000 12. Varstvo pred nar. in drugimi nesrečami 24.200.000 13. Stanovanjska dejavnost 5.800.000 14. Komunalna dejavnost 12.300.000 15. Cestna dejavnost 17.200.000 16. Urejanje prostora 5.200.000 SKUPAJ TEKOČI ODHODKI 231.110.000 B/ INVESTICIJSKI ODHODKI 1. Občinska uprava 2.000.000 2. Izobraževanje in šport 3 9.500.000 3. Otroško varstvo 4.761.000 4. Kultura 1.000.000 5. Varstvo pred nar.in drugimi nesrečami 2.000.000 6. Stanovanjska dejavnost 5.000.000 7. Komunalna dejavnost 37.500.000 8. Cestna dejavnost 22.000.000 SKUPAJ INVESTICIJSKI ODHODKI 113.761.000 SKUPAJ ODHODKI 344.871.000 Nataša Mohorko Župan Občine Majšperk DOB MA Sedmi kmečki praznik v Stopercah Že sedmič zapovrstjo je Združenje rejcev plemenskih telic izvedlo kmečki praznik, ki se je odvijal 28. in 29. maja. Temu društvu so se pri organizaciji prireditve pridružile stoperške gospodinje, ki so vključene v Društvo gospodinj Stoperce in Kmetijska svetovalna služba pod vodstvom Darje GABERC. Seveda je tudi ta prireditev potrebovala donatorje, ki so prispevali denarna ih Stoperce, v šoli pa razstavo, ki sojo pripravili učenci. Pomembna pridobitev v šoli je nova knjižnica, ki so jo odprli prav tako na ta dan. Na igrišču so odigrali člani Športnega društva Stoperce nogometno tekmo, vinogradniki pa so pridno prinašali vzorce vina za ocenjevanje. Vzorce je ocenjevala komisija pod vodstvom mag. Toneta SKAZE. Ocenjenih je bilo trideset vzorcev, med njimi so si trije prislužili zlato priznanje. Komisija je ugotovila, da so v našem kraju vsako leto bolj kakovostna vina, kar je vsekakor pohvalno za naše vinogradnike. Sicer pa je potekalo letos ocenjevanje v posebnem vzdušju, saj je nad krajem divjalo neurje, ki je povzročilo izpad električne energije, v dvorani pa so nadaljevali ocenjeva- nje ob svečah. Tako se je prvi dan praznovanja končal v poznih večernih urah z željo, da bi naslednji dan posijalo sonce. Zelje so se uresničile in prebudilo nas je lepo sončno jutro, kot je za košnjo zaželjeno. Prireditelji so postorili še zadnja dela, potrebna za poslednjo prireditev, ki seje pričela ob štirinajsti uri. Vse zbrane je najprej pozdravil predsednik Združenja rejcev plemenskih telic, Alojz GALUN, kmečke igre pa je odprl predsednik Sveta krajevne skupnosti Stoperce, Anton GALUN. Program so popestrili Ljudski pevci in pevke iz Stoperc, ki so pred kratkim izdali svojo drugo kaseto. Najprej je bilo na vrsti tekmovanje v košnji. Nanj seje prijavilo šest tekmovalcev, njihovo košnjo pa je ocenjevala stroga komisija. V košnji se je najbolje odrezal že lanskoletni zmagovalec Jože KAMENŠEK. Sledilo je tekmovanje v podiranju droga na balon. Ta igra je bila letos prvič na sporedu in zanjo je bilo največje zanimanje. Najbolj hiter in natančen pri podiranju je bil Martin BOGME. Zatem smo si še ogledali žaganje hloda in košnjo na stari način. V poznem popoldnevu smo si še Malošolčki ob praznovanju 180-letnice OŠ Majšperk, podružnice Stoperce ob svojem nastopu. materialna sredstva. Prireditev je trajala kar dva dni, priprave na ta dogodek pa seveda več dni. V petek, 28. maja, so stoperške gospodinje gostile gospodinje Aktiva žena iz Trnovske vasi. Njihovo druženje se je pričelo v dvorani doma krajanov Stoperce in se nadaljevalo v vinski kleti Antona in Ivanke GALUN iz Grdine. Do kleti so se seveda odpravile peš, zato sta jim vino in gibanica pri kleti kar prijala. Naslednja njihova postojanka je bila cerkev^ kjer jih je sprejel pater Franc MEŠKO. V dvorani doma krajanov Stoperce pa seje med tem časom že pričela proslava z naslovom SMEH V PODPLATIH, s katero so stoperške učiteljice in učenci počastili DAN ŠOLE in hkrati tudi 180 letnico pouka v Stopercah. Dneva šole se je udeležila tudi kegljačica Andreja RAZLAG, s katero so učenci pripravili zanimiv intervju. Vodja podružnične šole Stoperce, Vera PLANINC, je vsem gledalcem orisala življenje v šoli nekoč in danes. Šoli sta ob visokem jubileju čestitala tudi majšperska podžupanj^ mag. Darinka FAKIN in ravnatelj OŠ Majšperk, Rajko JURGEC. V dvorani smo si lahko ogledali tudi kulinarično razstavo Društva gospodinj izmerili moč v vlečenju vrvi. Prijavilo se je osem moških in dve žen- ski ekipi. Najbolje so se odrezali lanski zmagovalci. Vsi, ki so tekmovali na kmečkih igrah, so si prislužili srnjakov golaž in kmečke štruklje z ocvirki. Sledil je še zaključek kmečkega praznika, na katerem so dobili najboljši nagrade in priznanja. Vsi si želimo, da se ta praznik v Stopercah ohrani tudi v bodoče, saj se z njim ohranjajo kmečki običaji. Zato nasvidenje na osmem kmečkem prazniku v Stopercah, leta 2000! Domačini in vsi prisotni so si z veseljem ogledali, kako se drog podira na balon. Nataša Taciga LJUDSKI PEVCI KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA STOPERCE SO POSNELI SVOJO DRUGO KASETO V razmeroma kratkem času po prvi kaseti je v mesecu maju 1999 v nakladi 500 kaset zagledala luč sveta že druga kaseta Ljudskih pevcev KPD Stoperce. To nam daje vedeti, da kaseti nista naleteli na “gluha ušesa”, česar pa se tudi ni bilo bati, saj se skupini kar vrstijo povabila na nastope. Potrebno je omeniti, da je skupina dosegla že zelo cenjeno kvaliteto petja. V skupini ubrano združujejo svoje glasove Ivanka Galun, Nada Golob, Greta Galun, Antonija Koražija, Justina Jus, Tinka Zolger, Marija Pšeničnik, Cilika Narat, Dragica Frlež in Cilika Kovačič, polnost in harmoničnost pa petju doprinesejo glasovi iz grl Antona Galuna, Ignaca Kidriča in Alojza Galuna. Pri drugi kaseti z naslovom Sem kmečka gospodinja je moški del podkrepljen še z izjemnim glasom Milana Galuna. Ljudski pevci KPD Stoperce so ob izdaji kasete pripravili predstavitev, na kateri so v živo zapeli pesmi s kasete. Na kaseti je zbranih dvajset pesmi, ki prihajajo iz našega okoliša in so povečini takšne, ki jih je v živo vse manj slišimo, zato so na ta način uspešno rešene pred pozabo. Snemanje obeh kaset je izdatno finančno podprla Občina Majšperk, omenim naj še nekatere sponzorje iz Stoperc: Trgovina Litož, Turistična kmetija Golob, Bistro Bedrač, Vinogradništvo in vinarstvo Ivanke in Antona Galun, Mizarstvo Kidrič, pa nekateri drugi: Elektrostoritve Zdravko Jernejšek s Ptuja, Avtoprevozništvo Polajžer, Avtoprevozništvo Kopše, Avtoprevozništvo Šalamun, Gradbene storitve Zolger, Milan Tadič, Mesarija Zupanič, Meso izdelki Žerak, s svojimi prispevki pa so pripomogli tudi nekateri posamezniki od blizu in od daleč. Prav vsem tudi iskrena hvala. Najbolj zaslužni za izdajo obeh kaset so seveda ljudski pevci, ki so s snemanjem naredili velik korak pri opravljanju svojega poslanstva - to je, da ohranjajo ljudsko petje, vzbudijo zanimanje zanj in ljudsko pesem približajo ljudem. S kaseto Ljudskih pevcev KPD Stoperce bo lepo domača ljudska pesem prišla v vaš dom in gotovo tudi v vaše srce. Aleksandra Jernejšek, KPD Stoperce Župan tudi letos čestital dobitnikom priznanj na dobrotah slovenskih kmetij V torek, 4. maja 1999 ob 19. uri je bil v prostorih Občine Majšperk organiziran sprejem pri županu za dobitnike priznanj na razstavi Dobrote slovenskih kmetij 99 na Ptuju in dobitnike na ocenjevanju vina v Majšperku in v Ptuju. V Majšperku je organiziralo ocenjevanje vina Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk. Na sprejem so bili povabljeni tudi tisti, ki so pomagali pri predstavitvi naše občine. Sprejem so popestrili Ljudski pevci in pevke iz Stoperc s svojimi pesmimi. Zupan Občine Majšperk, g. Franc Bezjak, se je najprej vsem zahvalil za dobro predstavitev na razstavi Dobrote slovenskih kmetij in na ocenjevanju vina v Majšperku in na ocenjevanju VINO ‘99 v Ptuju. V svojem nagovoru je povedal tudi, kdo so bili najvišji dobitniki. Angelca GORJAN je bila rojena v vasi Čermožiše pod Donačko Goro. Skozi pestro otroštvo jo je spremljalo kmečko življenje, in z željo ter s hrepenenjem po znanju, po lepšem življenju, kot je zapisala v svoji knjigi, je odšla v svet. Skozi različne kraje in razne poklice je pristala v Prekmurju, kjer si je ustvarila družino in tam živi še danes. “Vedno pogosteje mislim na svoj domači kraj,” je povedala Angelca in ravno to je bil vzrok, da se je odločila vse te lepe haloške zgodbice izdati v svoji knjigi, z naslovom HALOŠKE PODOBE. Najvišje priznanje pri ocenjevanju vina, to je kipec BAKHUSA za sauvgnon, sta letos prejela Ivanka in Anton GALUN iz Stoperc. Najvišje priznanje pri ocenjevanju dobrot, to je kipec KAKOVOSTI za krofe, pa je prejela Turistična kmetija GOLOB, ki jo zastopata Ivan in Nada GOLOB. Vsi dobitniki velikih in častnih priznanj so spregovorili o načrtih v prihodnje, govorili so tudi o preteklosti. Vse slavljence so nagovorili in jim čestitali: podžupanja, mag. Darinka FAKIN, predsednik odbora za gospodarstvo, Miran SMOLEJ ter Terezija MEŠKO, članica Kmetijske svetovalne službe Ptuj. Za konec so zapeli še Ljudski pevci in pevke iz Stoperc, potem pa so vsi prisotni preživeli nekaj časa ob klepetu in ob pokušanju dobrot in vina. Nataša Mohorko Veseli in ponosni smo bili predstavitve njene knjige v našem kraju, saj je s tem popestrila kulturno dogajanje v kraju in nam dokazala, da smo ji tako Stopercam kot Stoperce še vedno “pri srcu”. Hvala Angelci, da je Haloze in Haložane v takšni obliki ponesla v svet. Zaključujemo naše prispevke z besedami: “Stoperce so lepi a skromen kraj, spremljajo ga pestri dogodki in prireditve in iz leta v leto dobiva vedno lepšo podobo prihajajočemu tisočletju naproti.” Anica Rejec Ob županu z leve sto Nada in Ivan Golob, ki sla prejela kipec kakovosti in šest drugih priznanj za svoje izdelke. Na desni pa sta Ivanka in Anton Galun, dobitnika kipca Bakhusa za vino. S sv o/o knjigo se je predstavila rojakinja Angela Gorjan Žetev znanja OŠ Majšperk Šolsko leto se počasi izteka in pred vrati so počitnice. Na Osnovni šoli Majšperk žanjemo v juniju sadove našega dela. Učenci bodo kmalu prejeli spričevala, v katerih je s številkami od ena do pet izmerjeno njihovo znanje. Ali bo žetev znanja obilna? Ali bodo znali prenesti pridobljeno znanje v življenje? Na ta vprašanja smo odgovorili na slovesni zaključni šolski prireditvi 10. 6. 1999. Prireditev smo poimenovali ŽETEV ZNANJA. Poiskali smo povezavo med kmečkim in šolskim delom, povezavo med žetvijo ječmena in žetvijo znanja. Šola je na prireditev povabila gospoda župana občine Majšperk ter predstavnike občine. Učenci so povabili svoje starše. V kulturnem programu sta nastopila Otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Stanke ERJAVEC. Lutkovno-dramski krožek se nam je predstavil z dramsko igro Vike GROBOVŠEK: Noč, ko je posijalo sonce. S to igro so nastopili na medobčinskem srečanju gledaliških skupin na Ptuju in na regijskem srečanju v Slovenski Bistrici. Gledališka skupina je po igri požela bučen aplavz in številna priznanja. Sledila je slovesna podelitev priznanj, ki so jih osvojili učenci nižje in višje stopnje na regijskih in državnih tekmovanjih. Priznanja so osvojili: Tamara KOKOT, Samo LEŠNIK, Luka ŠILOVINAC, Barbara BEDENIK, Anja GALUN, Milan PETEK, Danijela BERANIČ, Andreja ČERNENŠEK, Niko ŽOLGER, Alenka LORBER, Maja KOKOL, Darinka PURG, Nina TOPOLOVEC, Andreja KAISERSBERGER, Lidija AVGUŠTIN in učenci 2.b razreda. Vsi ti in še ostali učenci so v letošnjem letu ponesli sloves šole Majšperk po vsej Sloveniji. Domov pa so se vrnili s priznanji in s še večjim delovnim optimizmom. S prireditvijo smo njim in njihovim mentorjem izrekli hvala za obilno žetev znanja v šolskem letu 1998/99. Prireditev smo sklenili z mislijo, da nas šolsko življenje obdaruje z znanjem za življenje, obdaruje nas s prijatelji in z učitelji ter novimi doživetji. DOB« M Ali E NJE DAN VRTCA V MAJŠPERKU Otroška sreča je smeh v njihovih očeh Otroci in zaposleni v enoti vrtca v Majšperku, ki že dobro leto spada pod okrilje Javnega zavoda Osnovne šole Majšperk, so pred dnevi (9. junija) pripravili prisrčno prireditev ob prvem praznovanju dneva vrtca. Zbranim krajanom in povabljenim gostom so se predstavili s plesnim projektom “Plesna obleka rumenega regrata” in tako, na otroški prijazen način oživeli vsebino istoimenske knjige, ki jo je napisala Sunčana Škrinjarič. Ob tej priložnosti je nastal tudi kratek klepet z vodjo vrtca, go. Ireno Obreht, o delu in življenju vrtca. Kakšna je torej današnja podoba vrtca v Majšperku? Vrtec v Majšperku je že približno eno leto pod osnovno šolo Majšperk. V njem je 62 otrok, ki so razdeljeni v tri skupine: najmlajšo - jaslično, srednjo in veliko skupino, ki zajema tudi malo šolo. Za teh 62 otrok skrbi devet zaposlenih. Vrtec je na krasnem prostoru, lahko rečem, da živimo res v naravnem okolju. Lahko se pohvalimo tudi s kuhinjo, ki ima tako imenovano racional pečico, tako da lahko kuhamo brez maščob. Tako je življenje v našem vrtcu nadvse prijazno in prijetno. Sicer pa je vrtec skorajda nov - star je dve leti in pol. Verjetno so pogoji v takšnem vrtcu mnogo boljši kot v starem gradu,kjer ste bili do odprtja tega vrtca? Primerjavo življenja v obeh vrtcih je težko opisati, za razlike pogojev dela vemo samo vzgojiteljice. Kako je z zasedenostjo vrtca v tem času? Vrtec je polno zaseden in veliko otrok je trenutno na čakalni listi za varstvo, trenutno jih več resnično ne moremo sprejeti. Novince bomo lahko sprejeli najprej jeseni, ko bo nekaj otrok iz višje skupine, se pravi male šole, odšlo v osnovno šolo. Problem pomanjkanja prostora je bil prisoten že pred graditvijo novega vrtca, se nadaljuje. So kakšna razmišljanja, načrti, da bi se ta problem vsaj delno rešil? Razmišljanja so in sicer se bi naj na podstrešju uredila vsaj še ena igralnica, za kar se že delajo načrti. Upam, da se bo vse pravočasno uredilo tako, da bo ustrezalo vpisu otrok, saj je nataliteta po letih rojstva številčno različna. Marjeta Kotnik, prof. Plesni nosfop otrok iz vrtca. V tem modernem času je znova zelo aktualna misel — varstvo v vrtcu ali zasebno varstvo. Kaj vi osebno mislite, kaj je bolje, oziroma kaj priporočate staršem ? Za mlajše otroke je privatno varstvo pri enem človeku ustrezno. Ko pa otrok malo odraste, se mi zdi, da mu lahko vrtec veliko nudi in ga vključuje v skupino, v kateri raste mlada osebnost. V tem modernem času, ko je tempo resnično neizmeren in otrok mora biti na marsikaj pripravljen, je prav, da je deležen vrtniške vzgoje. Nekoliko se še zaustaviva pri vašem praznovanju dneva vrtca. So kakšne razlike, se vam zdi, da imate zdaj, ko spadate pod majšpersko osnovno šolo, več avtonomije, samostojnosti kot prej, ko ste bili enota ptujskega vrtca? Res imamo to srečo, da imamo razumevajočega ravnatelja, ki nam dovoljuje, da o internih zadevah odločamo sami. Je pa tudi res, da ne smemo presegati zakonskih okvirjev. Tako smo si ob dnevu vrtca zadali nalogo, da bomo pripravili in praznovali vsako leto zaključek šolskega leta — v prvih junijskih dneh. Letos smo pripravili plesno igro, ki smo jo povzeli po knjigi Sunčane Škrinjarič in ki nosi naslov Plesna obleka rumenega regrata, v kateri so nastopali vsi otroci, tako smo predstavili celotni vrtec v enem samem projektu in mislim, da smo bili zelo uspešni. Katarina Klep-Cernejšek Poroke v Majšperku tudi za pare iz drugih občin V soboto, 10. aprila ob 13. uri je bilo v prostorih Občine Majšperk znova veselo. V spremstvu prič in staršev sta se odločila skleniti zakonsko zvezo Franc Cesar in Darja Brglez Mladoporočenca s pričama in hčerko v farni cerkvi v Cirkovcih, kjer ju je poročil in hkrati tudi krstil njunega sina majšperški župnik g. Janko Frangež. Praznovanje ob materinskem dnevu Mati je smeh, sreča, korak od rojstva do smrti. Mati te spremlja v realnosti ali v spominu, je osebnost, ki ti daje moč in zanos, da iz otroka postaneš mož ali žena. Je oseba, na katero se lahko nasloniš ne glede na čas in vedno najde pravo besedo zate, zame, za vsakogar. Kulturno umetniško društvo pripravlja materinski dan že nekaj let zapovrstjo, pa vendar smo v letošnjo prireditev vložili največ truda in dobre volje, da bi našim mamam vsaj enkrat na leto pokazali, da so osnovna celica družbe, družin. Prireditev, ki jo je v celoti organiziralo in izpeljalo KUD Majšperk, se je odvijala 27. marca 1999 v dvorani TVI na Bregu. Sama prireditev se je pričala ob 19. uri, nastopali pa so malčki iz vrtca na Bregu, osnovna šola Majšperk, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, KPD Stoperce, folklorna skupina iz Makol in mešani pevski zbor Sv. Miklavž iz Majšperk. Kulturni program je bil tokrat malo daljši, pa vendar pester in zanimiv, tako mislimo izvajalci in upamo, da smo ugodili še tako zahtevnemu gostu. Se posebej smo zadovoljni da so se našemu povabilu odzvali člani Kulturno pro- svetnega društva Stoperce, ki so se predstavili z igro, folklorna skupina iz Makol pa je zaplesala. Po kulturnem programu je sledila večerja in zabava z ansamblom Prijatelji iz Ptuja. S tem pa se je začel zabavni del prireditve, ki je trajal vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. V zabavnem delu smo pripravili srečelov, ki je bil zelo hitro razprodan in zelo zanimivo je bilo ugibanje dolžine klobase, ki jo je posebej za nas pripravila mesnica Žerak iz Podlehnika. Prvič pa se nam je tudi predstavila dramska sekcija KUD Majšperk s krajšim skečem “Gospod stotnik”. Povedali bi lahko,da je prireditev iz našega zornega kota uspela. Upamo, da ste bili zadovoljni vsi, ki ste prisostvovali tej prireditvi. Radi bi se zahvalili vsem donatorjem in sponzorjem, ki so pripomogli, da je prireditev za naše mame uspela. Vabimo vse ljudi dobre volje, ki želite sodelovati pri takšnih ali drugačnih prireditvah, da se nam pridružite. Ne bo vam žal. Prijatelji iz Kulturno umetniškega društva Majšperk iz Zg. Jablan 41. Čeprav nista občana Občine Majšperk, sta imela željo, da skleneta zakonsko zvezo ravno v prostorih Občine Majšperk, kar se je omenjenega dne tudi zgodilo. Poročala sta ju župan Občine Majšperk, ki je pooblaščen za sklepanje zakonskih zvez in matičarka Elizabeta Peteršič. Matičarka, Elizabeta Peteršič, je najprej prebrala prvo poglavje o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej o pravicah in dolžnostih zakoncev. Župan Občine Majšperk, Franc Bezjak pa je ženina in nevesto vprašal po njuni volji, da skleneta zakonsko zvezo; po zaobljubi pa ju je razglasil za mladoporočenca. Ženin Franc Cesar in nevesta Darja Brglez sta si izmenjala poročna prstana in seveda tudi prvi poljub v zakonu. Matičarka jima je čestitala in izročila poročni list. Prav tako jima je čestital tudi župan Občine Majšperk, v imenu občine jima je podaril knjigo “Dober zakon”, v katero je zapisal: Vsa v cvetje belo, v kras zelenja, v pomladni sončni dar odeta, pred vama nova pot življenja s poročnim dnevom je začeta. Zakrita je pogledu še bodočnost dni, a sluti jo srce ter vama želi: “Naj cvetja, sonca nežni kras — kot danes - vedno vodi vaju! Naj sreča, ljubezen vama zlati bodoči lep življenja čas.” Nataša Mohorko D01I11E MAlSNJE PTUJSKA GORA • SREČANJE OLDTIMERJEV Starodobniki so prihrumeli na Ptujsko Goro Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 8. 1999. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase. veselo. Na stopnišču pred cerkvijo nas je pričakal pater Janko in nas vljudno povabil v cerkev in nam na kratko opisal zgodovino cerkve ter blagoslovil udeležence srečanja. Naredili smo skupinski posnetek na stopnišču pred cerkvijo ob sramotilnem stebru, kateri bo vsem udeležencem v drag spomin. Pred turistično pisarno nas je čakal Župan Občine Majšperk, g. Franc Bezjak, nas pozdravil in na kratko opisal turistično ponudbo Haloz. Osebje turistične pisarne nas je vljudno povabilo k bogato obloženim mizam s haloškimi dobrotami. Na mizi pa je na nas old-timerje “čakal” kar cel sod haloške kapljice Stanislava Mariniča in še nekaj vzorcev različnih vin iz Haloz (Antona Galuna iz Stoperc), in ni ga bilo človeka, ki bi se odrekel tej degustaciji. Čas, določen za obisk na Ptujski Gori, je prehitro minil. Zopet so zapele frajtonarice in zaropotali jekleni konjički. Gospod župan, Franc Bezjak, nam je zaželel srečno pot in morebitno ponovno snidenje čez leto ali dve. “Zakajpa ne?” sem si mislil, in takrat se še odpeljemo na Sv. Bolfenk, ki je rojstni kraj mojih staršev. Kot organizator in vodja srečanja se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu srečanju na Ptujski Gori, iskreno zahvaljujem. Vaš Haložan iz Spodnjih Jablan 28/a Stanko Kores Bilo je na binkoštno jutro, natančneje 22. maja. Prebudili smo se v deževno jutro. Dolga kolona motoristov in avtomobilistov oldtimerjev se je počasi pomikala proti Ptujski Gori. Na poti nas je pričakala haloška konjenica in nas spremljala do cerkve. Ptuj- skogorski gasilci so nas razporedili, saj smo morali parkirati avtomobile na parkirišču pri transformatorju, motoristi pa smo se lahko popeljali proti cerkvi. In kot v sanjah, je takrat izza oblakov posijalo sonce ter pregnalo deževne oblake. Skupinski posnetek pred cerkvijo na Ptujski Gori. DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Jože Tranturo, Jože Rakovec, Anica Rejec, Katarina Klep-Černejšek, Nataša Mohorko LEKTOR: Morija Krušič UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polojžer s.p. Ptuj. Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije številka 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Ptujska Gora nas je pričakala vsa v svojem sijaju. Zaslišal se je glas frajtonaric, razveselili so se nas romarji in vaščani od blizu in daleč — bilo je Motoristi oIdtimerji so se odpeljali s Ptujske Gore in obljubili, da se še vrnejo čez leto ali dve.