ST. 26 - LETO 56 - CELJE, 28.6.2001 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim NOVI TEDNIK urednica NT Milena Brečico Poldič POKALICE POD POSTELJO Trgovina z oro^em kot »malo manj legalen blznls«. Stran 18. Foto: GREGOR KATIČ NEPREZRITE: Savinjski častilci icraijice Brez giave na zabavo Pubiiicum v sedmih nebesih Tovarna iz poinih vimen To sem Jaz. sem, icar sem UŽITEK V DOBRI KAVI 03/5718-285-PRAŽARNA V dveh dneh se Je v novem kopališču v Podčetrtku namočilo preko 6 tisoč razgretih teles, še en dokaz, da sta tu poletje In počitnice. DIRKA ZA NOVE OBČINE Evropa priporoča le občine, ki zmorejo preživeti same. Stran 5. ČRNO-BELO V »DINOif BARVI Kdo v vojniku onesnažuje okolje: tiskarna aH zavist? vroča tema na strani 8. 2 DOGODKI UVODNIK Važno je sodelovati? Ste svojega otroka nagra- dili, ko je domov prinesel sla- bo spričevalo, s kakšnim po- pravnim ali pa bo morda ce- lo ponavljal razred? Verjet- no ne. Napaka! Že včasih je veljalo, da so se tisti piflarji, ki so imeli v šolipetice, v življenju bolj sla- bo znašli. Vsaj kar zadeva materialno plat. Resda so končali kakšno fakulteto, kar pa jim ni posebej koristilo, saj so morali do penzije ho- diti v slabo plačano službo. Medtem so se njihovi »iznaj- dljivi« nekdanji sošolci, ki so komaj prilezli skozi srednjo šolo, prelevili v podjetnike, zasebnike, se ponašali z av- ti, hišami in vikendi. Po tej logiki bi torej morali starši pošteno nagraditi in pohvaliti svojega v šoli manj uspešnega otroka, še zlasti, če se mu ne ljubi učiti, saj je povsem jasno, da mu bo ka- sneje v življenju zanesljivo us- pelo. Glavno, da je iznajdljiv, da ima ideje in da ve, da ima starše ali sorodnike, ki bodo zanj rekli pravo besedo na pravem mestu. Kar poglejte okoli sebe! V duhu tega časa se je očit- no ravnal tudi eden od slo- venskih operaterjev mobil- ne telefonije in v svoji akciji ob koncu šolskega leta z ena- kim popustom za telefonske pogovore nagradil tako tiste, ki so razred izdelali, kot ti- ste, ki ga niso. Piflarji so si- cer dobili malo večji popust, ampak še to verjetno bolj za- radi lepšega. Glavne zvez- de so tisti s popravci in po- navljalci. Ti so kul, ti so pra- ve face, ker se zaradi ocen ne sekirajo, špricajo, kadar se jim pač zazdi, niso pod stresom zaradi točk, matu- re in preverjanj znanja. Raje gredo v park, spijejo kakšen litrček, pa čeprav naj bi bi- la zabava brez alkohola, ta- ko kot tista pred tednom na zadnji dan šole. Iznajdljivi pač zavijejo v trgovino in ku- pijo gajbo, saj jih nihče ne sprašuje, koliko so stari. Da bi jih doma kdo kaj vprašal, pa tudi ni verjetno. Služba in kariera zahtevata svoje. In tako mine še en petkov večer, ne da bi točno vedeli, kje in kako. Naslednji dan vklopijo svoj mobilni telefon in pri svojih prijateljih poi- zvedo, kako se je zadeva končala. Zato pa potrebuje- jo nagradni popust pri po- govorih... TATJANA CVIRN Skoraj tisoč igel vsak mesec Vir problemov ni v drogah, ampak v ljudeh - V preprečevanje zlorabe drog smo vpleteni vsi Ob mednarodnem dnevu proti zlorabi drog, ki je bil 26. junija, so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozorili, kako pomembno je zmanjševanja strahov in predsodkov pred drogami, ki pogosto upočasnijo reše- vanje problemov. »Vir problemov prevečkrat iščemo v drogah samih, a pre- malo v človeku in v spozna- nju, da so nezadovoljene osebne potrebe tiste, ki po- sameznika lahko privedejo k drogam. Zahteve današnje družbe do otrok, mladih in odraslih so izjemno velike in pogosto sprožajo občutke na- petosti, preobremenjenosti in strahu, ki jih nekateri sku- šajo obvladati z drogami. Po- nudba drog je žal izredno ve- lika in pestra. Hkrati z zmanj- ševanjem ponudbe drog, mo- ramo tudi na Celjskem vzpo- staviti več programov - od primarne preventive, s kate- ro želimo negativne pojave preprečiti, prek različnih ob- lik zdravljenja, do programov zmanjševanja škode pri tistih. ki pri uporabi drog vztraja- jo. Obstoječim programom moramo nujno dodati nove kvalitete ter okrepiti delo us- tanov, ki posegajo v razreše- vanje problema razširjenosti drog,« meni Nuša Konec Ju- ričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medici- no v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Žalec je zgovoren primer mesta, ki se je moralo soo- čiti z drogami. Leta 1998 so na zdravljenje v komuno napotili prvega odvisnika, lani jih je šlo v komune 15. Med njimi so bili tudi najst- niki. V petnajstih mesecih, odkar so ustanovili dnev- ni center, so osebno obrav- navali in skušali pomaga- ti najmanj sto uživalcem drog, starim od 12 do 30 let. Na dan gre skozi vrata žal- skega dnevnega centra od 20 do 35 odvisnikov. Infor- mirajo jih in jim svetujejo, dobijo lahko toplo malico, predvsem pa najdejo varen prostor. Mestna občina Celje načr- tuje ustanovitev dnevnega centra za odvisnike, ki bo ponujal celostno obravnavo, priprave na zdravljenje, možnost detoksikacije, zdrav- ljenje in kasneje podporo pri vključitvi v okolje. Po zdrav- ljenju naj bi uporabniki na- daljevali ali pričeh s šola- njem, se zaposlili in izbolj- šali odnose v družini. V dnev- nem centru bo zaposlenih 6 strokovnjakov, program bo financirala občina v sodelo- vanju z ministrstvom za de- lo. Tudi za ustrezne prosto- re bo poskrbela občina. Po približnih ocenah naj bi v celjski regiji nedovo- ljene droge preskušalo kak- šnih 2.000 ljudi. Raziska- va o razširjenosti drog med srednješolsko mladino na Celjskem je leta 1998 poka- zala, da je med nedovolje- nimi drogami najbolj prisot- na uporaba marihuane, ki jo je poskusilo že 23 odstot- kov dijakov. Sledijo ji LSD, ecstasy, anabolni steroidi in heroin. V Celju je vsak dan od 100 do 120 uporabnikov meta- donskega programa, ki ga iz- vajajo v Centru za prepreče- vanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog. Od ok- tobra 1995, torej od ustano- vitve centra, je bilo v meta- donski program vključenih približno 500 uživalcev raz- ličnih drog, med njimi naj- več uporabnikov heroina. La- ni se je v program na novo vključilo sto oseb, letos prib- ližno 40. Sedanji uporabniki metadonskega programa v Ce- Iju so stari od 14 do 50 let. V Celju že tretje leto teče tudi program zamenjave igel in brizg uporabnikom nedovoljenih drog, ki ga iz- vajata Zavod za zdravstveno varstvo in celjska lekarna Apoteka pri teatru. Lani se je v program na novo vklju- čilo 44 uporabnikov. Od ok- tobra 1998 do konca leta 2000 so v lekarni zabeležili 2.151 obiskov in zamenjali 23.359 uporabljenih igel, kar je okoli 900 igel na mesec. Od 15 do 20 uporabnikov igle zame- njuje redno, dva do trikrat na teden, večina pa prihaja občasno. JI LDS z Genscherjem Liberalni demokrati Slo- venije so dan državnosti že po tradiciji praznovali na ranču Burger v Venišah. To- krat sta se približno tisoč petsto udeležencem pridru- žila tudi premier Janez Dr- novšek in nekdanji nemš- ki zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Slednji je zvečer že sedel na osrednji državni proslavi v družbi dveh svojih nekda- njih kolegov v času slovenske- ga osamosvajanja, Italijana Giannija De Michelisa in Av- strijca Aloisa Mocka. Gensc- her je v nagovoru zbranim v Venišah poudaril slovenske dosežke v desetih letih in izra- zil veselje ob skorajšnji vklju- čitvi Slovenije v Evropsko uni- jo, saj je ta po njegovih bese- dah »brez Slovenije in osta- lih kandidatk nepopolna«. Kot je dejal, je vesel, da so nemš- ki liberalni demokrati lahko pomagali pri nastajanju nove države, čeprav so redki ver- jeli v Slovenijo in njeno sa- mostojno prihodnost. Zato mora sedaj naša država s svo- jim zgledom ostalim jugoslo- vanskim republikam poma- gati na poti v demokracijo, je poudaril gost iz Nemčije. Osrednji govornik premier Drnovšek pa je med drugim strankarskim kolegom polo- žil na dušo, da »...se mora- mo liberalni demokrati, kot vodilna politična sila v drža- vi, zavedati svojega poslans- tva, zato ni dovolj ozirati se v minulih deset let, ki so os- nova za tisto, kar danes ima- mo, temveč moramo ljudem dati zgled, biti moramo ve- rodostojni ter imeti pravi od- nos do države in do ljudi«. SKO Pater Jakop - častni občan Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku in dnevu državnosti so v nede- ljo v Vitanju podelili občinske nagrade in priznanja. Naziv častnega občana so po- delili patru Zdravku Jakopu, zlata grba občine pa direktorju uprave zreškega Uniorja Janezu Špesu in predsedniku ob- močnega združenja borcev in udeležen- cev NOB Pranju Marošku. Vitanjski župan Slavko Krajnc je v svo- jem nagovoru poudaril pomembne pri- dobitve občine v preteklem letu, zlasti pre- novljeno staro šolo, v kateri je sedaj 8 stanovanj, in Tišlarjev most. Kulturni pro- gram so prispevali vitanjski moški zbor, instrumentalna skupina pod vodstvom Mojce Koban in mladi z recitalom. Še pred osrednjo je bila slavnostna seja vitanjskega občinskega sveta, na kateri je nagrajenec Zdravko Jakop predstavil svojo knjigo o vitanjski župniji. UK Več za skupnost občin Laščani so bili minuli te^ den gostitelji skupščin^ skupnosti slovenskih obi čin, kjer je bila osrednjij točka 30-odstotno poviša- nje članarin občin članid in finančni načrt za to ozii roma prihodnje leto. Pred* stavnikom občin se je oli zaključku srečanja pri< družil tudi finančni mini ster Tone Rop, ki je zbra ne seznanil s proračun skimi izhodišči vlade za prihodnje leto. Članarine, ki naj bi se prf hodnje leto povišale še 2i deset odstotkov, so poglavitn vir dohodka skupnosti, ki jij le v manjši meri financira država. »Ce se želimo moč ne|e organizirati, kar pome ni tudi zafKJsliti dodatno stre kovno moč, to seveda zah teva denar,« je menil o pc višanju laški župan Jož Rajh. »V prihodnje lahko ra čunamo na to, da bo vso fi nančno breme na naših r< menih. Vendar pa župaj vseh teh občin, ki smo vkljt: čeni v skupnost, vse boi spoznavamo, da preprost moramo imeti nekakšn združenje, v katerem je m( goče uskladiti stališča, da I lahko bili učinkovitejši d vladnih oziroma državnih o ganov nasploh. Na ta nači bi se lahko aktivneje vkiji čevali v sprejemanje po& meznih zakonskih doiod še posebej tistih, ki imaj neposreden vpliv na delo i življenje v občinah,« je Š dodal Rajh. Po Ropovih besedah m bi v prihodnje z novim zi konom večjim občinai omogočili večjo finančno s^ mostojnost, vendar pa to ri bo vplivalo na oblikovanj proračuna. S tem naj bi mei drugim preprečili ustanat Ijanje novih občin in ned cionalno porabo občinska ga denarja. B. JANČB Pred dokončnim odprtjem mejnega prehoda Jesensko neurje je na Solčavskem pu- stilo precejšnje posledice na cesti proti med- narodnemu mejnemu prehodu, na dveh najbolj kritičnih odsekih pa se delavci spo- padajo s temeljito sanacijo. Še bolj se iz- vajalcem mudi pri zaključnih delih na zad- njih treh kilometrih ceste pred prehodom na slovenski strani. V teh dneh naj bi bila položena zgornja plast asfalta, v vsakem primeru pa naj bi z deli zaključili do konca junija, ko bodo do- končno in uradno odprli meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo. Gre za pomembno pridobitev tako za slovensko kot avstrijsko državo, temu primerno naj bi se uradnega odprtja udeležili najvišji predstavniki obeh držav ter predstavniki Evropske skupnosti, ki je v sklopu čezmejnega sodelovanja vlo- žila v izgradnjo prehoda precejšnja sreds- tva. EDI MAVRIČ Desetletje za praznik Rojstva Slovenije smo se v dneh ob koncu tedna spomnili tudi skoraj v vseh večjih kra; na Celjskem, osrednja slovesnost v Celju, kjer je občinstvu v povsem polni dvorani Nard nega doma spregovoril pravosodni minister Ivan Bizjak, pa se je zaključila s sprejemom, čeprav je zadnje čase slišati vse več pobud, da bi v luči boljše prepoznavnosti zamenj državni grb in zastavo, so na celjskem sprejemu udeleženci tudi dobesedno, ne zgolj si; bolno, oba osrednja državna simbola vzeli za svoja. IS, Foto: GREGOR KAt Št. 26. - 28. junij 2001 DOGODKI 3 Tekmovalnost v vojski Naborniki bodo posredno sami odločali o poteku svoje vojaščine Slovenska vojska je spre- jela nov koncept služenja vojaškega roka, ki bo mla- idim v uniformah omogočil, j da se bodo z zavzetim de- lom v prvih tednih rešili ka- snejših neprijetnih stražar- jskih dolžnosti. Hkrati pa bo- jdo najboljšim ponudili tudi službo poklicnega vojaka, i Dosedanji način služenja jsedemmesečnega vojaškega roka doživlja kar nekaj spre- memb. Tako bodo od julija naprej nove generacije nabor- nikov prvih sedem tednov vo- aškega roka preživele v uč- iiih bataljonih. Na območju 3. operativnega poveljstva sta to 172. učni bataljon pehote na Ptuju in 122. učni bata- jon pehote v Novem mestu. Nato bodo pehotniki nada- ljevali usposabljanje v teh uč- nih bataljonih, vojaki z dru- gimi vojaškimi evidenčnimi dolžnostmi (VED, npr. oklep- niki, artiljerijci...) pa v us- treznih rodovskih enotah, kjer bodo nato ostali do kon- ca vojnega roka. »Bistvena sprememba je, da bodo vsi vojaki v učnih bata- ljonih po prvih sedmih ted- nih opravljali preverjanje sposobnosti. Tisti, ki ga ne opravijo, bodo morali na do- datno usposabljanje v svojem prostem času (sobote, nede- lje, prosti deU dneva). Pre- verjanje usposobljenosti bo na vrsti tudi po drugi, devet- tedenski fazi. Pehotni voja- ki z najboljšimi rezultati bo- do v tretji fazi nadaljevali us- posabljanje v tako imenova- nih A enotah (na območju 3. operativnega poveljstva je to 182. pehotni bataljon), sku- paj "s poklicnimi vojaki teh enot,« pojasnjuje spremem- be Simon Korez, predstav- nik za odnose z javnostmi v 3. operativnem poveljstvu. Drugi pehotni vojaki bo- do v tretji fazi premeščeni v enote za varovanje v logistič- ne baze (npr. četa za varova- nje pri 76. logistični bazi v Celju). To pomeni poleg obi- čajnega usposabljanja še šti- rinajst tednov stražarjenja, čiščenja vojašnice in podob- nih vojaških veščin... »S teh- ničnim varovanjem bomo po- trebovali manj vojakov za stražarske dolžnosti, hkrati pa bomo razbremenili pro- grame usposabljanje, saj je bilo do sedaj v njih kar 150 ur predvidenih samo za va- rovanje objektov,« trdi Korez. Nov način usposabljanja naj bi spodbudil vojake k čim boljšim rezultatom. »Prav ta- ko pa želimo s takšno selek- cijo dobiti bodoče kadre, ki bodo nadaljevali kariero v vo- jaških enotah, kot poklicni vojaki,« pravi Korez. Novost je tudi usposablja- nje vrhunskih športnikov (svetovni, mednarodni in dr- žavni tekmovalci ter obetav- ni mladinci), ki bodo služili vojaški rok v Športni šoli v sklopu Centra vojaških šol v Ljubljani. V prvih sedmih ted- nih bodo vojaki-športniki spoznali splošne vojaške vse- bine, nato pa bodo nadalje- vali po posebnem programu, ki bo odvisen od športniko- ve kategorije. Tako jim bo- do omogočili običajen tre- ning in udeleževanje tekem, hkrati pa bodo opravljali os- novne vojaške dejavnosti (npr. streljanje...). »Športni- kom želimo omogočiti, da bodo nadaljevali s svojim športnim delom, hkrati pa jih naučiti osnovnih vojaških znanj, ki omogočajo preži- vetje na bojišču,« pojasnjuje Korez. V športni šoli bo vsa- ko leto na razpolago 80 pro- stih mest, urjenje pa bo prav tako trajalo sedem mesecev. SEBASTIJAN KOPUŠAR !nani zdravnik in zgodovinar Ivan Dolinar sprejema Zlati grb občine Prebold iz rok župana Vinka Debelaka. Praznovanje sredi dela v občini Prebold se je zad- je dni zvrstilo veliko šport- ih, kulturnih in drugih rireditev, s katerimi so obe- fžili občinski praznik in 0-letnico slovenske samo- tojnosti. Na osrednji proslavi v so- oto je o delu in načrtih go- oril preboldski župan Vin- 0 Debelak. Med drugim je ovedal, da so v skrbi za ohra- janje vrednosti občinskega remoženja obnovili planin- ki dom v Marija Reki, Dom i"ajanov v Šeščah, kotlarno vrtcu in streho na šoli. Se- aj je na vrsti 70-milijonska ivesticija, s katero bodo ob- Dvili šolo in jo preuredili 1 potrebe devetletke. To delo lora biti zaključeno do za- -tka novega šolskega leta, Dtem pa bodo nadaljevali z Vgradnjo nove telovadnice, teku je izdelava novega pro- orskega plana in celovite- J razvojnega načrta občine, teh dneh se dogovarjajo z iožnimi koncesionarji za iz- gradnjo kanalizacije s čistil- no napravo, v naslednjih pe- tih letih pa bodo v ta namen namenili milijardo tolarjev. Ta čas gre h koncu izdelava projektov za boljšo vodoo- skrbo na področjih Velike Re- ke, pod Golavo in Žvajgo, v zaključni fazi je projekt CRPOV za območje Matk in Marija Reke... Na seji so podelili tudi ob- činska odličja. Za življenjsko delo in zasluge so podelili na- ziv častnega občana občine Prebold Stojanu Vrhovcu, zlati grb je prejel Ivan Doli- nar, dr. med., srebrni grb Ida Završnik in Franc Šerec, bro- nasti grb Marija Kapus, Val- ter Zupane in Milomir Rade- lj ič, priznanja PCD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, PCD Matke - desetina vete- ranov, Športno društvo Par- tizan Prebold in Cita Galič. V kulturnem programu so na- stopili pevci, recitatorji, god- beniki in učenci OŠ Prebold. T. TAVČAR Častni občan Bistrice ob Sotli Svetniki so odločili, da bodo za častnega občana slovesno razglasili prof. Jožeta Černel- ča iz Bistrice, nekdanjega profesorja elektrotehniške fakultete ter vrhunskega strokovnja- ka v mednarodnem merilu. Letošnjo plaketo občine bo prejela družina Černelč iz Hrastja, priznanje občine pa Hermina Gracar iz Zagaja. Denarno nagrado bodo podelili bistriške- mu športnemu društvu. Podelitev bo za občinski praznik, 30. junija. BJ Trden most čez Dravinjo Nov most čez Dravinjo v Penojah in pričetek gradnje bloka v Ločah izstopata iz množice prireditev v prvem delu konjiškega tedna, ki ga bodo danes zabeležili z dnevom mesta Slovenske Konjice. Vanj so uvrstili od- prtje prenovljenega kopališ- ča na Dobravi in prenovlje- ne Celjske ceste, jutri na- daljevali z dnevom mladih, v soboto pa zaključili z osrednjo prireditvijo ob prazniku občine in odprt- jem mladinskega centra Pa- triot. Pri vasici Penoje so v so- boto odprli nov most čez Dra- vinjo. Nadomestil je starega, ki je bil dotrajan in huje poš- kodovan v poplavah pred tre- mi leti. Zgradilo ga je pod- jetje Ceste, mostovi Celje, Dravinjo pa premošča v enem razponu. Dolg je 40 metrov, skupna širina s pločnikom je deset metrov. Istočasno so ob- novili cesto v dolžini 460 me- trov. Dela, ki so jih pričeli oktobra lani, so dokončali mesec dni pred rokom. In- vestitor dobrih 252 milijo- nov tolarjev vrednih del, sta bila ministrstvo za promet in Direkcija Republike Slovenije za ceste. Po kulturnem pro- gramu in govorih je najzasluž- nejšim za ta projekt v imenu vaščanov Penoj izročil dari- la Mirko Železnikar. Poseb- ni gost otvoritve je bil nek- danji minister Anton Berga- uer. Prav tako v soboto so v cen- tru Loč vzidali temeljni ka- men za stanovanjski blok, v katerega se bo čez osem me- secev vselilo enajst družin, v njem pa bo imela poslovne prostore tudi pošta. Izvaja- lec del bo Gradbeno podjet- je Kongrad iz Slovenskih Ko- njic, naložba pa bo stala okoli 105 milijonov tolarjev. Na Mlačah pa so slovesno odprli ribnike, namenjene športnemu ribolovu. Največ za- slug zanje imajo člani Turistič- nega društva Mlače. Zbranim sta spregovorila konjiški žu- pan in predsednik TD Mlače Stanko Vezjak. JG, MBP V Žički kartuziji se je v soboto na 3. srečanju zeliščarjev Slovenije, ki ga pripravlja konjiško podjetje Viva sana, predstavilo pet društev ter številni posamezni razstavljavci. Pritegnili so preko 1500 obiskovalcev. POSVETU ZRJ za Haag BEOGRAD, 23. junija - Jugoslovanska vlada je sprejela odlok o sodelova- nju ZRJ s haaškim Medna- rodnim sodiščem ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, S tem se je odprla pot za izro- čitev nekdanjega predsed- nika ZRJ Slobodana Milo- ševiča haaškemu sodišču, ZRJ pa je izpolnila tudi ene- ga glavnih pogojev medna- rodne skupnosti za sprosti- tev obsežne finančne po- moči ZRJ. Papežu Ukrajini KIJEV, 23. junija - Pa- pež Janez Pavel II. je začel petdnevni obisk v Ukraji- ni, ki je veljal za enega naj- težjih v 22-letnem pontifi- katu poglavarja rimokato- liške cerkve, saj je bil to njegov prvi obisk v eni od nekdanjih sovjetskih re- publik, močno pa mu je nasprotovala ruska pravo- slavna cerkev. Papež je pra- voslavne vernike prosil od- puščanja za napake kato- liške cerkve v tej državi v bližnji in daljni preteklo- sti. Obenem je ponudil od- puščanje za krivice, ki so jih utrpeh katoliki v Ukra- jini, ter prosil za razume- vanja med obema cerkva- ma. Potres V Čiiu UMA, 24, junija - Peni je v soboto zvečer po kra- jevnem času prizadel močan potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je po torkovih podatkih zah- teval najmanj 55 smrtnih žr- tev, okoli tisoč je ranjenih deset ljudi pa so še pogreša- li. Središče potresa je bilo na jugu države. Potres so ču- tili tudi v Čilu, kjer je bilo ranjenih 30 ljudi, štiri med njimi huje, in v Boliviji. Ni še jasno, ali se je zaradi moč- nega morskega toka cuna- mija, ki ga je povzročil po- tres ob obali zahodne Juž- ne Amerike, potopila še ka- ka ribiška ladja. Po doslej znanih podatkih je v kraju Camana zaradi cunamija umrlo 16 ljudi. Groinje Sicopju LUXEMBOURG, SKOP- JE, 25. junija - EU je izra- zila pričakovanje po takojš- nji vzpostavitvi premirja v Makedoniji in hkrati globo- ko razočaranje nad pomanj- kanjem napredka v dogo- varjanjih o trajni politični rešitvi razmer, pri čemer je Skopje dobilo posredno opozorilo, da bo od priprav- ljenosti na mirno reševanje problemov z albansko skupnostjo odvisna nadalj- nja unijina finančna po- moč. Medtem so makedon- ske oblasti iz vasi Aračino- vo nedaleč od Skopja eva- kuirale albanske skrajneže, ki so vas zasedali od 8. ju- nija. Št. 26. - 28. junij 2001 4 Razpad občine Šentjur? Pred leti se je iz sedanje občine Šentjur izdvojila nova občina Dob- je, letos s podobnimi željami posku- šata še dve krajevni skupnosti, Po- nikva in Planina. Obe imata prob- leme s premajhnim številom prebi- valcev, vendar pričakujeta »razu- mevanje« državnega zbora in nje- govih služb, da bo ravnal tako, kot pred leti, ko so občine postala tudi okolja s samo 335 prebivalci! Pravo presenečenje pa pomeni od- ločitev petih krajevnih skupnosti: Bla- govna, Dramlje, Kalobje, Šentjur oko- lica in Šentjur mesto, ki so dale po- budo za ustanovitev samostojne ob- čine Šentjur. Sveti krajevnih skupno- sti so se s tem strinjali, svetniki na seji občinskega sveta Šentjur pa tudi, čeprav je bila razlika med »za« in »pro- ti« minimalna. Pravna služba občine Šentjur je potrdila, da je predlog za ustanovitev samostojne občine Šent- jur pripravljen in ga bodo do petka sporočili državnemu zboru ter tako še ujeh rok (30. junij). Predsednik KS Šentjur mesto Cve- to Erjavec je povedal, da so se pred- sedniki vseh petih KS sestali v sredo, 27. junija, ter sprejeli nadaljnji pro- gram aktivnosti, ki so povezane s pri- pravo elaborata o novi samostojni ob- čini Šentjur. »Zunanje krajevne skup- nosti so se ves čas pritoževale, da do- bijo iz centra občine premalo za svoj razvoj. Tem očitkom želimo naredi- ti konec.« Kako na tako pobudo gledajo v Kra- jevni skupnosti Gorica pri Slivnici? Predsednik Dušan Polenšek: »Pri nas smo se glede morebitne odločitve za samostojno občino sestali dvakrat. Pobudo bi dali pod pogojem, da bi bili zraven KS Loka pri Žusmu in Pre- vorje. Nobena ni pokazala interesa, zato smo od kandidature odstopili in bomo tudi v bodoče v sklopu se- danje občine Šentjur.« Dušan Polen- šek pozna pobudo petih KS, ki je po njegovem povsem legitimna, vendar misli, da ne bo dobila želene pod- pore. Da bi KS Gorica pri Slivnici delovala pod morebitno novo obči- no Planina pri Sevnici (ki bi tako s priključitvijo Loke pri Žusmu in Pre- vorja izpolnila še zadnji pogoj, za- dostno število prebivalcev! - op.p.), pa v nobenem primeru ne pride v poštev. Sicer pa krajevna skupnost Gorica pri Slivnici s KS Loko pri Žusmu in KS Prevorje predstavljajo eno tretji- no občinske površine z največ slabi- mi lokalnimi cestami in neurejeni- mi vodovodi. Ne bi bilo pošteno, da bi se sedanja občina temu področju »odpovedala«. T. VRABL Rimljani za, Laščani proti Med vročimi temami raz- prav v občinskih krogih, so v zadnjem času pobude ne- katerih manjših krajev za ustanovitev samostojnih občin. Vzroki za to so si do- kaj podobni: zaviralna ali neustrezna politika matič- ne občine, pomanjkanje na- ložb in podobno. Želje pa vedno niso ure- sničljive. Vsaka občina na- mreč stane, denarja pa v manjših krajih navadno ni prav veliko. To velja tudi za Rimske Toplice, ki so pred časom naslovile pobudo naj- prej na laški občinski svet, sedaj še na državo. Čeprav se svetniki občine Laško niso opredelili ne za in ne proti, so možnosti za uresničitev že- lja Rimljanov dokaj borne. Nekaj Rimljanov in Laščanov smo povprašali, kaj menijo o tem. Franc Seme, Rimske To- plice, samostojni podjetnik: »Težko rečem, ali bi bilo za Rimske Toplice dobro ozi- roma slabo, če bi postali sa- mostojna občina. Ne vem, od česa bi občina sploh ži- vela. Sicer pa je tukaj vse na dnu. Menim, da Laško še zdaleč ni naredilo dovolj za nas in to po moje delajo načrtno. Ničesar več nima- mo. Že deset let se nič ne dogaja, kar je žalostno.' Prav bi že bilo, da bi bih na svo- jem, vendar pa žal obstaja- jo različne ovire. Zdraviliš- če propada, zmanjkuje de- la, pa tudi nihče več ne pri- haja sem.« Tanja Čepin, Rimske To- plice, trgovka: »Menim, da Laščani skrbijo le zase in da jih okoličani ne zanimamo. Če bi vsaj delno uredili tu- kajšnje zdravilišče, bi bil to velik napredek za sam kraj, vendar pa je vprašanje, ali se nam splača odcepiti od laš- ke občine. Ne vem, od česa bi živeli. Vsaka občina na- mreč nekaj stane. Občutki so zato mešani, kako pa se bo vse izteklo, pa bomo še vi- deli.« Vlado Arsič, Laško, dijak: »Prepričan sem, da Laško po- vsem dovolj vlaga v Rimske Toplice. Sami bi prav goto- vo >zmrznili<. Saj nimajo ni- česar. Odkar so se osamos- vojile Radeče, Rimske pro- padajo. Po moje je bolje, da se ne spuščajo v ustanavlja- nje lastne občine, saj so fi- nančno šibki. Za občino da- leč največ naredi naša pivo- varna in če Rimljani izgubi- jo še to, jim dejansko skoraj nič ne ostane. Sicer tudi sa- mi nekaj naredijo za svoj kraj, vendar to ni dovolj. Sicer pa menim, da bi morali najprej v sodelovanju z laško obči- no in pivovarno ter pomoč- jo krajanov urediti zdraviliš- če.« Snježana Savkovič, Laš- ko, delavka: »Kaj pa vem. Mislim, da so Rimske To- plice premajhne, da bi lah- ko bile občina. Njihovi očit- ki, da Laščani premalo vla- gajo v kraj, so neumestni, saj bi lahko tudi sami kaj storili, ne pa, da čakajo na to, kaj bo za njih storila ob- čina. S skupnimi močmi bi lahko marsikaj dosegli, ta- ko pa Rimske Toplice le pro- padajo. Osamosvojitev bi bila zato nesmiselna. Nima- jo namreč nobenih večjih to- varn ali podjetij, na katere bi se lahko oprli. Od tiste- ga, kar imajo sedaj, prav go- tovo ne bodo mogh živeti. Sožitje z laško občino in ra- zumen dogovor bi bila še najboljša rešitev.« BOJANA JANČIČ Foto: GREGOR KATIČ Pozdrav šoli v torek dopoldne so v srednjih šolah, kjer je bilo omejeno število prostih vpi- snih mest za novince, ob- javili rezultate drugega kro- ga vpisnega postopka. Vsi bodoči srednješolci se mo- rajo vpisati najkasneje do 31. avgusta. Novico, ali so sprejeti v želeno oziroma izbrano srednjo šolo, je v torek do- poldne izvedela še zadnja skupina osmošolcev, ki so us- pešno zaključili osnovno šo- lanje. Spomnimo, da so tu- di v šolah, ki jim je zaradi prevelikega zanimanja mla- dih ministrica za šolstvo dr. Lucija Čok odobrila omeji- tev vpisa, v prvem vpisnem krogu izbrali 90 odstotkov bodočih prvošolcev, deseti- no prostih mest pa so mora- li prihraniti še za drugi krog. V L Gimnaziji v Celju, kjer so imeli v prvem krogu naj- višji vstopni prag med sred- njimi šolami na Celjskem, kar 98,5 točk za vpis bodo- čih gimnazijcev, so prejšnji teden sprejeli 164 osmošol- cev, v torek pa še 18. Meja za vpis se je sicer spustila za 5 točk, vseeno pa so morali v L Gimnaziji v Celju odklo- niti 16 osmošolcev, ki so jih glede na doseženo število točk razporedili v druge srednje šole. Osmošolci, ki so bili za vpis v srednjo šolo izbrani v drugem krogu, ima- jo za vpis čas še jutri. V torek, 3. julija, bo znan tudi seznam vseh srednjih šol v Sloveniji, kjer so še prosta vpisna mesta za novince. Va- nje se bodo novinci lahko vpi- sali do 20. julija, do 31. av- gusta pa imajo čas za vpis ti- sti učenci, ki imajo pred se- boj še kakšen popravni izpit za uspešen zaključek osnov- ne šole. I. STAMEJČIČ Laško - edinstveno^ a zaspano Od prihodnjega ponedelj- ka do petka bo v Laškem ur- banistična delavnica o raz- voju kraja, ki jo prirejajo Ob- čina Laško, Agencija Aprili- ja, T\iristično društvo Laško, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana in Akademija za arhitekturo Rotterdam. Na delavnici bodo sodelo- vale skupine arhitektov in ur- banistov iz Celja (Tomaž Kru- šec), Ljubljane (Anton Žižek, Peter Šenk in Marjan Pobolj- šaj), Gradca (Thorsten Diek- mann, Gerald Mitterback in Manfred Schuster) ter Zagre- ba (Mirko Buvinič, Maja Fur- lan Zimmermann, Davor Ka- tušič in Ranko Lipovac). Izhodišča delavnice so me- sto, reka in infrastruktura Laš- kega, glede katerih se bodo mo- rali udeleženci kritično izra- ziti in usmeriti v reševanje kon- kretnih vprašanj s tega področ- ja. Laško naj bi namreč bil edinstven zgodovinski kraj ob Savinji, ki se zadnjih sto let takorekoč ne spreminja. Mesto potrebuje jasno pro- storsko vizijo in politiko, ki naj bi določala in argumenti- rala vzroke ter načine nadalj- njega mestnega razvoja. Na drugi strani pa naj bi prostor- ska vizija vzpostavila okvir, znotraj katerega se politika soo- ča in usklajuje z različnimi za- sebnimi in javnimi interesi. Predaja končnih predlogov in projektov je načrtovana v me- secu septembru, ko bo orga- nizirana razstava in končna javna predstavitev. B. JANČIČ IViesto Šoštanj ob 90-letnici Šoštanj je uradno dobil mestne pravice šele leta 1911, čeprav je imelo mesto za to vse pogoje in pravice že v srednjem veku in jih praktično tudi koristilo. Zato želi tamkajšnja krajevna skupnost primerno obeležiti 90-letnico mesta Šoštanj. Prazničen bo ves današnji dan, vrhunec pa bo ob 20. uri s praznično predstavo. Ju- trišnji dan bo v popoldanskih urah na vrtu restavracije Kajuh teniški turnir, zvečer pa v Mestni galeriji otvoritev razstave fotografij Tovarna usnja Šoštanj na vrhu in na dnu. Zabave polna bo sobota, ko bo na roko- metnem igrišču ročk koncert, vzporedno z zabavo za mlade pa bo starejše z narodnoza- bavno glasbo na bazenu v Šoštanju ogrel an- sambel Nagelj. Ob polnoči pa bo Šoštanj raz- svetlil ognjemet. MILOJKA KOMPREJ jPO DRŽAVI Našli Troho LOGATEC, 23. junija - Pogrešanega Ladislava Tro- ho, katerega izginotje je po- liciji 23. januarja letos pri- javil njegov brat Robert Tro- ha, sta zjutraj približno ob 5.30 ob vozišču lokalne ce- ste v smeri vasi Strmica v občini Logatec našla dva ob- čana. Nekdanji pripadnik Slovenske vojske je polici- stom povedal, da so ga nez- nanci ugrabili 18. januarja v okolici Podutika. Odpe- ljali in skrivali naj bi ga v zgradbi na neznani lokaci- ji ter ga s kombiniranim vo- zilom pripeljali do kraja najdbe, kjer so ga zvezane- ga odvrgli iz vozila. Slovesno tudi veterani CERKUE OB KRKI, 23. junija - V vojašnici Cerklje ob Krki so se ob 10. oblet- nici osamosvojitvene vojne zbrali veterani vojne za Slo- venijo. Srečanje so pripra- vili člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Združenja Sever, ki vklju- čuje predvsem upokojene in rezervne policiste ter ob- čane, ki so sodelovali v osa- mosvojitveni vojni. Pripad- niki ZVVS in Združenja Se- ver so ob tej priložnosti pod- pisali tudi listino o medse- bojnem sodelovanju, ki sim- bolično izraža prizadevanje obeh organizacij za ustano- vitev krovne veteranske or- ganizacije v Sloveniji. Desetletnic^a UUBUANA, 25. junija - Na Trgu Republike je po- tekala osrednja slovesnosti ob dnevu državnosti, ki so se je udeležili najvišji pred- stavniki države in njenih in- stitucij, diplomatskega zbo- ra ter gostje iz tujine, med njimi nemški kancler Ger- hard Schroeder, Slednji je v nagovoru poudaril, da je Slovenija lahko ponosna na svoje dosežke zadnjih de- setih let, saj je zgradila sta- bilno demokracijo, kar ce- ni ves svet, in uspešno na- cionalno gospodarstvo. Spomin na dogodke izpred desetih let so počastili tudi na mejnih prehodih Holmec in Dolga vas. Predsednik dr- žave Milan Kučan pa je v nagovoru svojcem padlih dejal, da »brez vaših oče- tov, sinov in bratov, brez po- žrtvovalne obrambe svo- bodne samostojne Sloveni- je, za katero smo se enotno odločili ob plebiscitu, da- našnjega praznika ne bi bi- lo«. Cenejši bencin UUBUANA 26. junija Cene bencina so se v pov- prečju znižale za 3,2 odstot- ka, tudi liter »supra« je za šest tolarjev cenejši, draž-^ ja pa sta plinsko in kurilno^ olje. Liter neosvinčenega bencina je tako 172,40 to-j larja, plinsko olje pa stane 158,40 tolarja, medtem ko' se je kurilno olje podraži-: lo na letos rekordnih 99,20 tolarja. Št. 26. - 28. junij 2001 TEMA TEDNA 5 Dirka za nove občine Zgornjesavinjčani za sedmo občino - EU priporoča le finančno neodvisne občine - Biti majhen se (zaenkrat) splača Konec meseca se začne »tretji krog širitve« lokalne samouprave. V državni zbor že dežujejo zahteve za drobitev sedanjih 192 občin v nove entitete ponosa in hi- trega razvoja. Strokovnja- ki namreč pričakujejo med štirideset do šestdeset zah- tev za nove občine. Med nji- mi bo zagotovo tudi proš- 1 nja Krajevne skupnosti Re- I čica, ki se želi odcepiti od Mozirja in postati sedma zgornjesavinjska občina. Rečičanom bo namera mo- rebiti celo uspela, saj so se i mozirski občinski svetniki na izredni seji strinjali z urad- nim predlogom te krajevne skupnosti za ustanovitev sa- mostojne občine. A so jim ob tem postavili pogoj, da mo- : ra vse postopke voditi kar re- čička krajevna skupnost sa- ma, hkrati pa bo kot bodoča občina morala v sorazmer- nem deležu prevzeti tudi del zaposlenih na sedanji Obči- ni Mozirje. Zgodovina in sedanjost »Sto let smo že bili obči- na, trške pravice smo dobili pred štiristo leti, Rečica pa je bila včasih eden glavnih tr- gov v Zgornji Savinjski doli- ni, s prvim gasilskim druš- tvom, številnimi rokodelci in obrtniki,« rečičke želje na podlagi zgodovinskih dejstev utemeljuje predsednik Kra- jevne skupnosti Peter Kolenc. Predvsem pa si želijo usmer- jati razvoj po lastnih željah, čeprav pobuda ni posledica nesoglasij z Mozirjem, v isti sapi dodaja Kolenc. »Res pa , je, da imajo vendarle različ- ne želje in potrebe, ki smo jih včasih težko uskladili,« pravi. Meni, da bodo samo- stojni imeli boljše možnosti na raznih državnih razpisih, v katerih se skoraj izključno zahteva kandidatura dveh ali več občin. Če je rečička zgodovina do- volj veličastna za ustanovi- tev lastne občine, je malo manj izpolnjevanje (še ved- no veljavnih) zakonskih mi- nimumov. Prebivalcev ima- jo sicer premalo (osrednji trg Rečica po popisu izpred de- setih let nekaj več kot 550, na območju načrtovane ob- čine pa živi okoli 2.300 lju- di), vendar se občinski po- budniki tolažijo z dejstvom, da je takšnih kar polovica vseh slovenskih lokalnih samou- prav. Ne moti jih niti dejs- tvo, da nimajo zdravstvene- ga doma, saj so po Kolenče- vih besedah tistega v Nazar- jah, ki je oddaljen samo dva kilometra, gradili za potre- be tega dela dohne. »Največja manipulacija nasprotnikov naše osamosvo- jitve pa je trditev, da je leta 1994 na referendumu kar 80 odstotkov ljudi glasovalo proti samostojni občini. Natanč- nih podatkov sicer nimam pri sebi, vendar pa je v samem trgu Rečica referendum us- pel, na celotnem območju predlagane občine pa je bilo proti le nekaj odstotkov več volivcev kot za,« trdi pred- sednik KS. V Rečici so naredili tudi po- skusni proračun, v katerem so simulirali vse potrebne stroške. Po sedanjih izraču- nih bi za normalno delo po- trebovali od 210 do 220 mi- lijonov tolarjev, od tega bi dr- žavo »obrali« za 175 milijo- nov tolarjev, ostalo pa pokrili z občinskimi dohodki in so- delovanji na razpisih. »Konec koncev ne vidim razloga, za- kaj ne bi bili samostojni, ko pa imajo veliko slabše pogo- je v številnih že obstoječih občinah,« pravi Peter Kolenc. Njihova usoda pa je sedaj v rokah poslancev državnega zbora. Sitna in revnejša Področje lokalne samou- prave je v prvi slovenski de- setletki povzročilo precej raz- burjenja in delitev na nasprot- nike ter zagovornike droblje- nja nekoč 62 velikih občin v številne pastorke. Največ is- ker se je kresalo okoli pogo- jev, ki jih mora določeno ob- močje izpolnjevati, da se lah- ko okranclja z občinsko ti- tulo. V zakonu so kompro- misno našteli enajst minimal- nih postavk, od šole, trgovi- ne, banke, gasilcev do osnov- ne zdravstvene službe, nuj- nih za skupno življenje pre- bivalcev - in ga kasneje še šti- rikrat popraviU. Že kriterij, da je za obči- no potrebno najmanj pet ti- soč prebivalcev, je kmalu po- stal le še spomin, saj ga se- daj ne izpolnjuje slaba polo- vica občin. (96, od tega jim ima 26 manj kot 3.000, 18 manj kot 2.000 in šest manj kot 1.000 prebivalcev). Ta- ko ima najmanjša občina Ho- doš na 18 kvadratnih kilome- trih dve naselji s skupaj 420 prebivalci... Na tretjem me- stu med malčki je Solčava s 584 prebivalci, a na razsež- nih 103 kvadratnih kilome- trih. Primerjava med Hodo- šem in ljubljansko mestno ob- čino pokaže, da je slednja kar 652-krat večja... Opozorila prihajajo tudi iz Evropske unije, kjer pripo- ročajo ustanavljanje finanč- no neodvisnih občin, kar bi lahko celo pomenilo ponov- no združevanje. Kajti po po- datkih za letos bi samo 27 ob- čin preživelo brez obilne dr- žavne pomoči, od tega le se- dem z manj kot pet tisoč pre- bivalci in nobena z manj kot tri tisoč prebivalci. Po drugi strani pa so med največjimi potrošniki državnega denar- ja prav malčki (npr. Hodoš potrebuje 38 milijonov, iz lastnih virov dobi le 6 mili- jonov, v Solčavi je to razmerje 87 proti 18...). Predsednik komisije za lo- kalno samoupravo v prejš- njem poslanskem mandatu Vili Trofenik tako meni, da bi bilo »tretji krog širitve« naj- bolje preskočiti, opraviti te- meljito analizo dosedanje re- forme lokalne samouprave ter speljati morebitno revi- zijo zakonodaje. Predvsem pa v skladu z evropskimi pri- poročiU sprejeti nov zakon o financiranju občin in v us- tavi določiti smer v regiona- lizem. In šele po tem v tret- jem krogu ne samo ustano- viti nove občine in popraviti meje obstoječih, ki temelji- jo na katastrih in tako včasih sekajo življenjske tokove pre- bivalcev, ampak predvsem spodbuditi združevanje ob- čin. Bogatejši in zadovoijnejši Takšen je seveda pogled z ravni države, medtem ko je občinski skoraj povsem nas- proten in podpira ustanavlja- nje majhnih občin. Zgornje- savinjski župani in županja skupaj ugotavljajo, da je po uvedbi lokalne samouprave dolina največ pridobila na fi- nančnem področju. »Za majhno občino, kot je Ljub- no ob Savinji z manj kot tri tisoč prebivalci, je zakon o lokalni samoupravi prava re- nesansa,« trdi tamkajšnja ma- ti županja Anka Rakun. »Bo- jim se trenutka, ko bo drža- va spremenila zakonodajo in bodo male občine bolj odvi- sne od lastnih prihodkov.« Tu- di tajnik Občine Luče Ciril Rose ugotavlja, da sedanjih šest občin dobi od države bis- tveno več denarja kot prej ena sama. »Sedanji ključ finan- ciranja zagotavlja Lučam, kljub šestkrat redkejši pose- ljenosti od slovenskega pov- prečja, optimalno preživet- je. Z boljšim sodelovanjem z ostalimi občinami pa bi lah- ko iz državne blagajne iztr- žili še kakšen tolar več,« je prepričan Rose. Solčavski župan Vojko Klemenšek trdi, da je samo- stojna občina za Solčavo zelo pomembna, čeprav razpola- gajo s skromnimi proračun- skimi sredstvi. Nezadovoljen je z zakonom o financiranju občin, ki bi po njegovem mo- ral določati za celo državo enak ključ financiranja. Tu- di gornjegrajski župan To- ni Rifelj meni, da je zakon o financiranju občin mače- hovski do majhnih občin. Je pa tudi med redkimi župa- ni, ki ostaja v dilemi ali je prav, da so občine tako majhne. »Res pa je, da smo veliko več štorih sami, kot v skupni občini,« pravi Ri- felj. Takšnega mnenja je tu- di nazarski župan Ivan Pur- nat. Nazarje kot izrazito in- dustrijska občina zagotavlja v primerjavi z ostalimi ob- činami, kjer imajo lastnih prihodkov za komaj 30 od- stotkov proračuna, kar 65 od- stotkov lastnih sredstev. A Nazarjani že trdijo, da bi mo- rala država pri financiranju upoštevati prekomerno in- dustrijsko onesnaževanje. »Na državo pritiska več žu- panov, kar prinaša dolini bis- tveno več sredstev,« več ma- lih občin zagovarja tudi žu- pan v Mozirju Jože Kramer. Po njegovem se je poleg tega zmanjšal strošek občinskih uprav, občine pa pridoblje- na sredstva še dodatno ople- menitijo. Parlamentarna loterija Biti majhna občina se zaenkrat preprosto splača, kajti država je ob asistenci oziroma diktatu (odvisno pač od zornega kota) ustav- nega sodišča pri življenju ob- držala številne majhne ob- čine, ki finančno same še zda- leč ne bi mogle preživeti. Iz državne blagajne dobivajo milijone tako imenovane fi- nančne izravnave, ob tem pa marsikje pozabijo plačeva- ti račune za ustanove, ki si jih delijo z drugimi občina- mi (recimo za knjižnice...). Še hujši greh se na državni ravni zdi ljubosumno zapi- ranje v svoje meje in zane- marjanje projektov, ki bi se- gali čez občinske meje in bi bili razvojno koristni več ob- činam hkrati. Vladna služba za lokalno samoupravo zato predlaga, naj poslanci pri glasovanju dosledno upoštevajo vsaj dva temeljna pogoja, naj- manjše število prebivalcev in obstoj osnovne šole na tem območju. V bodoče pa želi spremembo zakonodaje z ja- snimi merili. Oziroma - pod vplivom EU - uveljavitev enega samega, to je finanč- ne samostojnosti nove ob- čine. Glede na lansko premoč- no volilno zmago tistih strank, ki so vsaj načeloma nasprotovale prevelikemu drobljenju ozemlja na majh- ne občine, v »tretjem širitve- nem krogu« naj ne bi bilo ve- liko novih. Kljub temu pa je napovedovanje izida parla- mentarnega glasovanja več kot loterija. Lokalnim inte- resom je vedno uspelo spreo- brniti še tako trdna stališča vrhov posameznih strank, do- slej pa je vedno odločala tr- govina »ti za nas, mi za te- be«. SEBASTIJAN KOPUŠAR EDI MAVRIČ Skladno z Uredbo o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3) (Uradni list RS, št. 34/2001), morajo upravičenci, ki zaprosijo za neposredna plačila za kmetijsko okoljske ukrepe, obvezno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih izvajajo pri izbranih ukrepih. Upravičenci, ki se v letošnjem letu prijavljate za kmetijsko okoljske ukrepe in vsi tisti, ki se nameravate v program vključiti v naslednjih letih, lahko mapo »Evidence o delovnih opravilih« brezplačno prejmete na enotah Kmetijske svetovalne službe na vašem območju, od 27. junija 2001 dalje. Istočasno boste prejeli tudi knjižico s podrobnejšim opisom Slovenskega kmetijsko okoljskega programa. Št. 26. - 28. junij 2001 6 l|ffii>ODARSTVO Župan obrnil hrbet podjetnikom Ker se je zapletlo z gradnjo proizvodne hale, se podjetje Ka-pis seli na jug - Žalska občina ob 40 novih delovih mest Podjetje Ka-pis iz Novega Celja, ki že od leta 1994 s kabli in električnim mate- rialom oskrbuje domača in tuja elektrodistribucijska ter industrijska podjetja, je pred- lani kupilo nekdanjo Hme- zadovo farmo v Zaloški Go- rici. Direktor in lastnik Iz- tok Piki je takrat napovedal, da bodo najpozneje v dveh letih uredili večji del zem- ljišča, vendar jim je do da- nes uspelo obnoviti le eno od hal. Je bil zalogaj preve- lik in jim je že na začetku zmanjkalo volje in denarja? »Nikakor ne,« pravi Piki. »Načrti so se ustavili v ob- činskih službah v Žalcu. Po- tem ko smo uredili tisoč kva- dratnih metrov skladišča, ki se po logističnih in skladišč- nih zahtevah lahko primerja z našo zahodno konkurenco, smo se začeli pripravljati še na gradnjo 1.800 kvadratnih metrov velike hale, v kateri bi izdelovali žice oziroma kable. Pridobili smo vso po- trebno dokumentacijo, pa se je pred mesecem in pol za- taknilo pri gradbenem dovo- ljenju. Župan Lojze Posedel in njegovi sodelavci so našo vlogo zavrnili s pojasnilom, da bomo dovoljenje dobili še- le potem, ko bomo za celot- no območje nekdanje farme, ki meri štiri hektare, izdela- li zazidalni načrt, vendar na takšno izsiljevanje nočemo pristati,« pojasnjuje Piki. Zaradi ravnanja občinskega vodstva je, milo rečeno, ogor- čen. Ne more razumeti, za- kaj jih v Žalcu ves čas prezi- rajo in jim je prav malo mar, da so očistili nekdanjo far- mo in rešili v občini eno naj- večjih ekoloških črnih točk, da bi v proizvodni hali odpr- li štirideset novih delovnih mest in da bi sčasoma v preo- stalih objektih lahko uredili industrijsko cono, ki jo žal- ska občina vsekakor potre- buje in bi gotovo privabila mnoge obrtnike in podjetni- ke. »Župana Posedela smo večkrat povabili, naj si ogle- da naše podjetje, želeli smo mu predstaviti razvojne na- črte, pa nas je vsakokrat za- vrnil,« pravi Iztok Piki in se sprašuje, kdo bo pokril stroš- ke, ki nastajajo zaradi zavla- čevanja pri gradnji nove ha- le. Pred nekaj meseci, ko na kakršnekoli zaplete niti po- mislili niso, so namreč z enim od italijanskih podjetij že sklenili pogodbo za dobavo preko tri milijone mark vred- ne opreme za proizvodnjo kablov, podpisali so tudi že pogodbo za izgradnjo hale v vrednosti 100 milijonov to- larjev. Oprema zdaj čaka v Italiji, stroški pa so iz dneva v dan večji. Direktor Ka-pisa pravi, da bodo v primeru, da vendarle dobijo gradbeno dovoljenje, projekt v Zaloški Gorici vse- kakor nadaljevali, vendar je vprašanje, kdaj. Medtem, ko so se »bodli« z občinskimi službami v Žalcu, so se na- mreč odločili, da nove proi- zvodne zmogljivosti poišče- jo drugje. Zdaj so tik pred nakupom tovarne kablov v To- mislavgradu v Bosni in Her- cegovini. »Bila je priložnost, ki je nismo smeh izpustiti, poleg tega pa smo od mini- strstva za gospodarstvo do- bili nepovratna sredstva za in- ternacionalizacijo podjetja. Namesto da bi že letos v žal- ski občini ponudili delo naj- manj štiridesetim ljudem, bo- mo zdaj poskrbeli, da v her- cegovskem mestu postavimo na noge nekoliko opešano in zastarelo proizvodnjo ter ohranimo dvesto delovnih mest. Kaj to pomeni za To- mislavgrad, sta pred kratkim pokazala župan mesta in di- rektor tovarne, ki jima ni bi- lo težko priti nekaj sto kilo- metrov daleč in se na lastne oči prepričati, da mislimo re- sno. Na sestanek smo pova- bili tudi župana Posedela, pa se je spet izgovoril, da nima časa,« pripoveduje Piki. Med hitro rastočimi Ka-pis širši javnosti ni naj- bolj znan, čeprav sodi po pri- hodkih v sam vrh gospodar- skih družb v žalski občini. Njegova rast je izjemna. Le- tos bo 26 ljudi, od katerih jih je 23 zaposlenih za nedo- ločen čas, ustvarilo blizu 2 milijardi tolarjev prihodkov, kar je desetkrat več kot leta 1996. V podjetju delajo ve- činoma mlajši strokovnjaki z višjo ali visoko izobrazbo. Iztok Piki veliko vlaga v na- daljnje izobraževanje zapo- slenih, saj brez tega, kot pra- vi, ne bi preživeli, še manj pa bi mogli širiti dejavnosti. »Ves čas je treba spremljati in tudi predvidevati dogaja- nja na svetovnih trgih kabel- ske industrije ter poznati vse novosti. Naš cilj ni samo pro- dati dober izdelek, ampak že- limo kupcem tudi svetovati in jih podučiti o vseh novo- stih,« poudarja Piki. Ka-pis je lani pridobil certifikat ISO 9002, da bi si zagotovili še več prednosti pred konkuren- co, pa so zgradili že omenje- no skladišče. Čeprav je v Sloveniji veli- ko odjemalcev kablov in dru- gega električnega materiala, ki ga večinoma dobavljajo na vzhodnoevropskem trgu, so- delujejo.pa tudi z zahodni- mi proizvajalci, so se v Ka- pisu usmerili tudi na trge nekdanje Jugoslavije. Lani so z izvozom dosegli že 60 od- stotkov vsega prometa. Ko bo- do trgovski dejavnosti doda- li še lastno proizvodnjo kab- lov, bodo poslovni rezultati gotovo še boljši. Škoda le, predvsem za žalsko gospo- darstvo, ker kabli ne bodo iz Zaloške Gorice, ampak iz To- mislavgrada. JANJA INTIHAR Iztok Piki Prvič Gorenjeve dividende Delničarji Gorenja so na skupščini potrdili predlog uprave in nadzornega sve- ta, da letos prvič, odkar se je podjetje olastninilo, iz- plačajo dividende. Znaša- le bodo 70 tolarjev bruto na delnico, dobili pa jih bodo konec avgusta. Za dividende bodo pora- bili 854 milijonov tolarjev revaloriziranega nerazpore- jenega čistega dobička iz le- ta 1998, lanski čisti dobiček v višini 2 milijardi 885 mili- jonov tolarjev pa bodo raz- deUli tako, da bo 60 odstot- kov šlo v rezerve, 40 odstot- kov pa bo ostalo nerazpore- jenih. Po zadnjih dosegljivih po- datkih ima Gorenje nekaj več kot 14.200 delničarjev, med katerimi imajo institucional- ni lastniki preko 70 odstot- kov vseh delnic, skoraj po- lovico tega deleža pa imata kapitalska in odškodninska družba. Ostalo lastništvo je razpršeno, saj imajo dobrih 14 odstotkov pooblaščene in- vesticijske družbe, 12 odstot- kov druge pravne osebe, 9 od- stotkov banke in zavaroval- nice, slaba 2 odstotka borz- ne hiše, zaposleni imajo sku- paj blizu 13 odstotkov del- nic, ostali posamezniki pa blizu 18 odstotkov. V Gorenju napovedujejo, da bodo letos ustvarili 150 milijard tolarjev čistih pri- hodkov od prodaje in preko tri milijarde tolarjev čistega dobička, kar pomeni, da bo- do že v tem letu dosegli re- zultate, ki so si jih v strateš- kem načrtu postavili za leto 2003. JI Era gradi v Konjicaii Ob Delavski cesti, na vzhodnem robu Slovenskih Konjic, so v torek položili temeljni kamen za nov na- kupovalni center Era. Zgra- dila ga bosta velenjska tr- govska družba in domače podjetje Dravinjski dom. Nakupovalni center bo zrasel na območju doseda- njega skladišča gradbenega materiala, ki meri 12.000 kvadratnih metrov. Objekt bo imel 4.300 kvadratnih metrov bruto površine, zra- ven bo še odprto prodajno skladišče s 3.000 kvadratni- mi metri površin, ostalo bo- do parkirišča in zelenice. V Eri zagotavljajo, da bo izbor blaga zelo širok, saj bo v ži- vilskem delu preko 10 tisoč prehrambenih izdelkov in iz- delkov za dnevno potrošnjo, v prodajalni Adut z neživil- skim blagom pa bo več kot 12.000 izdelkov. V objektu bo tudi nekaj manjših loka- lov z gostinsko in drugo po- nudbo. Nakupovalni center bo zgrajen že do letošnjega no- vembra. Skupna vrednost na- ložbe je 800 milijonov tolar- jev, v centru pa bo zaposle- nih 60 do 70 ljudi. Pipenbaher bo kmalu razkril resnico Lastnik Rogaške riviere in hotela Donat ostaja v Rogaški Slatini - Letos za 1,2 milijarde tolarjev naložb Vest, da naj bi lastnik ho- tela Donat in Term Rogaš- ka Jože Pipenbaher proda- jal svoje dokaj veliko pre- moženje v slatinskem zdra- vilišču, je presenetila mno- ge v Rogaški Slatini, med zaposlenimi v Termah pa je tudi slišati, da bi bil umik bistriškega podjetnika pra- va katastrofa za razvoj kra- ja. Pipenbaher vse namige zavrača in poudarja, da se iz Rogaške Slatine ne na- merava umakniti. Res pa je, da se s partnerji dogovarja o vlaganju še en- krat več kapitala kot je na- povedal ob prihodu v Rogaš- ko Slatino. »Najbrž to neka- terim ne ustreza, zato so v javnosti začele krožiti infor- macije, ki pa so vzete iz ce- lotne vsebine in ne predstav- ljajo prave slike,« pojasnju- je Jože Pipenbaher. Bolj kon- kreten ne želi biti, saj se bo- ji, da bi ga pri načrtih prehi- tela konkurenca. Vse podrob- nosti o novih poslovnih po- vezavah bo zato predstavil še- le v drugi polovici julija. Že zdaj pa je jasno, da se druž- ba Terme Rogaška ne bo pri- javila na ponovnem razpisu Slovenske razvoje družbe za nakup 57-odstotnega deleža Zdravilišča Rogaška. »Trikrat so nas zavrnili kot neprimer- ne, zato v tej zgodbi ne želi- mo več sodelovati,« je ogor- čen Pipenbaher. Kot dokaz, da so njegove namere v Rogaški Slatini re- sne, navaja tudi nedavno ot- voritev športnega bazena, s katerim so se vodne površi- ne v Rogaški rivieri poveča- le na 1.200 kvadratnih me- trov, in-popolno prenovo ho- tela Donat, ki bo končana 20. julija. Za vse letošnje nalož- be bodo Terme Rogaška na- menile 1,2 milijarde tolarjev, od tega bo samo obnova ho- tela Donat, v katerem bo po novem urejen ločen del za imenitnejše goste, stala bli- zu ene milijarde tolarjev. V Rogaški Slatini bodo kmalu odprli menopavzal- ni center, ki bo prvi center te vrste pri nas. V sodelo- vanju s Termami Rogaška in Zdravstvom ga bo vodil zasebni ginekolog mag. Da- mir Franič, dr. med., name- njen pa bo ženskam po 45, letu starosti. V Termah Rogaška so le- tos zabeležili 5-odstotno po- višanje števila nočitev, dobri pa so tudi obeti do konca le- ta. Med gosti prevladujejo tuj- ci, saj so v hotelih Donat, Sava in Zagreb ustvarili 56.000 no- čitev, domačih nočitev je bi- lo 11.000. JANJA INTIHAR Jože Pipenbaher BAROMETER Montz novimi lastniki Montovi delavci in neka- teri skladi so v minulih dneh prodali svoje delnice, tako da naj bi novi lastniki - šlo naj bi za tri podjetja - že pri- dobili večinski delež. Vest, ki je sicer še neuradna, so potrdili tudi v Montu, ven- dar imena novih lastnikov ni- so želeli razkriti. V Montu, kjer so v postopku prisilne poravnave odpustili 60 de- lavcev, letos poslujejo neko- liko bolje, vendar po bese- dah Milene GrobelŠek, ki di- rektorsko ftinkcijo že eno leto opravlja kot vršilka dolžno- sti, pozitivnih rezultatov še ne morejo pričakovati. Tre- nutno iščejo bolje plačane dodelavne posle, veliko pa si obetajo od nove kolekcije oblačil za prihodnje leto, ki so jo naredili s pomočjo zu- nanjih oblikovalcev. Skrivnostna Žana Sprememba lastništva se obeta tudi v trgovskem pod- jetju Žana iz Žalca. Kdo bo njihov nov strateški partner, ki mu nameravajo prodati vse delnice, ki so v lasti družbe pooblaščenke Žana-PIus, bo vodstvo podjetja razkrilo šele na novinarski konferenci, ki bo prihodnji ponedeljek. Alpos po načrtih Delničarji šentjurskega Al- posa so podprli predlog upra- ve in nadzornega sveta druž-^ be, da lanski čisti dobiček, ki znaša 88 in pol milijona tolarjev, ostane nerazpore- jen. Na skupščini so v nad- ' zorni svet kot predstavnike kapitala izvolili Jana Palič- ka, Franca Bana, Branka Apata in Vlada Špraha, za-i poslene pa bosta v nadzor- nem svetu zastopala Alojz- Jazbec in Zoran Kladnik. Al- pos je lani posloval dobro, saj so prihodki od prodaje presegli 10 milijard tolarjev in so bili od predlanskih viš- ji za dobro petino. Donos na kapital se je zvišal na 3 od- stotke, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 51.000 mark. V letošnjem pr- vem četrtletju so v Alposu v . primerjavi z enakim lanskimi obdobjem povečali prihod-i keza21 odstotkov, dobiček pa za 30 odstotkov. Delničaiji podprli pripc^itev Delničarji Banke Velenje! so podprli pripojitev k Novi' Ljubljanski banki. Pogodba o pripojitvi je bila podpisa- na že maja letos, veljati pa bo začela konec septembra Banka Velenje, ki je v večin- ski, 64-odstotni lasti Nove Ljubljanske banke, med več- jimi delničarji pa so še Ko roška banka. Dolenjska bankž in Zavarovalnica Triglav, bo letos izplačala 1.200 tolarjev bruto dividende na delnica J! Št. 26. - 28. junij 2001 GOSPODARSTVO 7 Barvic pa ne damo Skupina Aero je lani ustvarila 11,5 milijarde tolarjev prihodka, kar je najvišja rast v zadnjih letih - Dobiček spet za razvoj Ko je pred desetimi leti raz- padel jugoslovanski trg, so začela razpadati tudi veli- ka celjska podjetja. Neka- terim je vendarle uspelo pre- živeti. Pa ne zato, ker so imeli takšne programe, da so se z lahkoto preusmerili na druge trge. Imeli so lju- di, ki se niso senčili v stari slavi ali pa se šli privatiza- cijo za lasten žep, ampak so vedeli, kako naprej. Med nekdanjimi industrij- skimi vehkani, ki so jih do- godki pred desetimi leti naj- huje pretresh, je tudi Aero. Devetdeseta je dočakal oslab- ljen, saj sta skupno streho za- pustila Grafika in medvoška tovarna celuloze, z razpadom Jugoslavije pa je izgubil kar [60 odstotkov svojih trgov. V ^Beogradu je moral pustiti tu- jdi za 12 milijonov mark pre- moženja in neplačanih terja- Itev. Kriza je bila tako huda, da je podjetje za nekaj let sko- rajda izginilo z domačega pri- zorišča, ljudje pa so mu na- povedovali vse mogoče, tu- di stečaj. »Res smo imeli izred- no zastarelo opremo, vendar smo imeli tudi veliko znanja in sorazmerno dobre progra- me,« se spominja direktori- ca Milena Brezigar in ugo- tavlja, da je zdaj že mogoče govoriti o tem, da je Aero naj- težje desetletno obdobje v isvoji dosedanji, skoraj tričetrt stoletni zgodovini, vendarle uspešno prebrodil. Čemu pripisujete uspeh sanacije Aera? I Mislim, da lahko na prvo Imesto postavim zaupanje de- lavcev in vodilnih strokovnja- ikov v proizvodni program Ae- b. Se spomnite, da je naš sin- pikat preprečil podpis pogod- be s takratnim Koržetovim Bkladom? Namesto, da bi se zatekli po pomoč k državi, smo se raje odločih, da bo- mo sanacijo izpeljah sami. Bila je boleča in brez močne pripadnosti zaposlenih ne bi Vzdržah, čeprav nas je bilo, |to zdaj vsi priznamo, zelo Btrah. Za več kot polovico je hilo treba zmanjšati število ^poslenih, tako da nas je da- hes v sistemu 660, od tega v flelniški družbi 468, ljudje t)a so kar nekaj let prejemali ^ petino nižje plače, vendar Mso stavkali. Seveda pa smo [o razliko vključili v lastni- pjenje in delavci so za ta del dobili delnice Aera. V tistih časih so le redki 'zven podjetja verjeli, da se bo Aero spet postavil na no- ^e. Kako vam je sploh us- ^lo izvajati sanacijo ob to- likšnem nezaupanju? , Sanacijo Aera smo razde- li v dve fazi. Prva je bila fa- w preživetja, ki je temeljila predvsem na notranji racio- nalizaciji poslovanja in fi- nančni preobrazbi, na prila- gajanju izdelkov potrebam tr- ga ter na osvajanju novih tr- gov. Odločitve so bile mar- sikdaj težke, vendar nam je v nekaj letih le uspelo, da smo podjetje rešili globokih izgub in ga spravili na noge do te mere, da smo lahko pri- čeli razmišljati o prihodno- sti. Ker nismo imeli denarja za novo opremo, saj so ban- ke z nezaupanjem spremlja- le našo sanacijo, smo izko- ristili znanje in inovativnost zaposlenih. Tako smo že v preživetveni fazi pričeli s pro- gramskim preoblikovanjem Aera in ga nadaljevali še v dru- gi fazi sanacije, ki smo jo opredelili kot obdobje raz- voja in rasti. Razvojne pro- jekte, ki naj bi celotni sku- pini pomagali uresničiti vi- zijo, da postanemo srednje velik sistem, znan v srednji in vzhodni Evropi, smo za- čeli izvajati leta 1995. Žal je bila prva faza sanacije tako draga, da smo, po naših oce- nah, izgubili kar pet razvoj- nih let. Kolikšen delež progra- mov ste v zadnjih desetih letih že opustili? Najprej moram povedati, da je bilo programsko preob- likovanje res nujno, saj smo v proizvodnem programu imeli, v manjšem delu pa še vedno imamo izdelke, ki jih je Aero izdeloval 30, 40 in tudi že več let. Karbon in in- digo papir smo izdelovali skoraj 60 let. Izdelki, ki smo jih imeU še v letu 1990, so lani predstavljali le še 56 od- stotkov prodaje matične družbe, vse ostalo so novi programi. Izdelkov, ki jih bo v naslednjih petih ali dese- tih letih treba opustiti in jih nadomestiti z novimi, je še kar nekaj, vendar se bomo tega lotevah postopoma. Imamo kar nekaj razvojnih projektov, priprave na nova investicijska vlaganja že te- čejo. Boste ukinili tudi barvi- ce? Ne. Barvice so, tako pravi- mo v Aeru, »železna nit« na- šega poslovanja. So proizvod, s katerim se človek že kot otrok sreča z imenom našega pod- jetja, in tako bo tudi ostalo. Od nekdanje tovarne za skoraj izključno domači trg je Aero postal aktivni izvoz- nik, saj doma proda le še 25 odstotkov proizvodnje. Vas ni strah, da se vam bo pri- merilo nekaj podobnega kot pred desetimi leti, če se bo zahodna Evropa pogrezni- la v globoko recesijo? Težko verjamem, da bi se nam lahko zgodilo kaj tak- šnega, saj je naš izvoz zelo razpršen in dokaj enakomer- no razdeljen na Evropsko uni- jo, vzhodno Evropo in na os- tale trge, poleg tega pa vsi iz- delki nimajo enakih konjunk- turnih gibanj. Res je letos v papirnati branži, ki je imela lani visoko stopnjo rasti, izra- zita recesija. Ocenjujemo, da bo trajala vsaj še do septem- bra. Posledice najbolj čutijo v družbi Aero Copy in sproti moramo preverjati, katere posle se.še splača sprejeti in katere ne, saj prodajne cene padajo hitreje kot nabavne. Obseg proizvodnje se že zmanjšuje, vendar se, na sre- čo, pri klasičnem pisarniš- kem programu že kažejo pr- vi znaki oživitve. Po trenut- nih ocenah in napovedih ob koncu leta ne bi smeli imeti bistvenih dodatnih težav, ven- dar je vse odvisno od gibanj v Evropi. Slovenska podjetja lahko v ZRJ do 1. avgusta zahte- vajo nazaj premoženje, ki jim je bilo ob osamosvoji- tvi zaplenjeno in nato leta 1992 nacionalizirano. Bo Aeru to uspelo? Že nekaj časa smo v stikih s podjetjem Aero Graf, ki je bilo takrat ustanovljeno v na- ših prostorih v Beogradu kot družbeno podjetje, sodeluje- mo pa tudi z drugimi usta- novami na tem območju. Gle- de na ukrepe in dogovore, ki jih napovedujeta obe državi, pričakujemo, da bomo nepre- mičnine dobili nazaj. Zapo- sleni v beograjskem podjet- ju so nam naklonjeni in si že- lijo, da bi bih spet skupaj. Čeprav so razmere v ZRJ še vedno kaotične, trg pa je do- kaj siromašen, je za nas ta država dolgoročno zelo za- nimiva. Pravzaprav smo bili tam prisotni vseh deset let, vendar le toliko, da ohrani- mo naše ime. Lahko v kratkem priča- kujemo tudi internaciona- lizacijo proizvodnje Aera? Aero bo prej ali slej začel tudi s proizvodnjo zunaj Slo- venije, vendar smo pri tem previdni, da ne bi zašh v fi- nančne težave. Pred leti smo se sicer o tem že dogovarjali s poslovnimi partnerji v BiH, a so potem pogovori zastali. Možnost za širitev vidimo na drugih območjih. Res pa je, da je naša blagovna znamka v nekdanjih jugoslovanskih republikah še vedno zelo zna- na in na njej nameravamo gra- diti nadaljnji razvoj ter se po- časi, a vztrajno vzpenjati. Slovenska razvojna druž- ba je sredi maja objavila raz- pis za prodajo svojega ve- činskega deleža v papirni- ci Goričane. Vas skrbi, kdo bo novi lastnik medvoške- ga podjetja? Seveda nam ni vseeno, kaj se bo dogajalo s papirnico, saj je glavni dobavitelj naše hčerinske družbe Aero Copy in tudi njen 25-odstotni last- nik. Če bo novi lastnik, kdor- koli pač to bo, spremenil proizvodni program, bomo posledice najbrž čutili tudi v Aeru. Morda bomo morali poiskati drugega dobavitelja, ali pa spremeniti tisti del pro- grama, ki je sedaj vezan na papirnico. Sicer pa počakaj- mo, da se stvari v Medvodah razpletejo. Že od leta 1999 napove- dujete uvrstitev delnic Ae- ra na ljubljansko borzo, vendar se to do zdaj še ni zgodilo. Zakaj? Ker želimo prej zaključiti nov investicijski cikel. Smo namreč tik pred pričetkom večjih vlaganj, s katerimi bo- mo nadgradili program lepil- nih trakov ter samolepilno- odlepilnih izdelkov. Se je v zadnjih letih last- niška struktura Aera bistve- no spremenila? Niti ne. Lastništvo je še vedno dokaj razpršeno, s tem da imajo notranji lastniki le še slabo tret- jino vseh delnic. Največja po- samična lastnika sta poleg Ce- tisa še naprej oba državna skla- da, svoj delež sta obdržala tu- di pida Setev in Infond Zlat. JANJA INTIHAR Milena Brezigar Št. 26. - 28. junij 2001 8 VROČA TEMA Črno-belo v »dinofc barvi Ali tiskarna Samčevih v Vojniku res prekomerno onesnažuje okolje s hrupom ali pa gre le za prislovično slovensko >fovšijofovšija<. Na žalost. nni^in;^ S;:)mpf' v Vninikii Hvp- sto let, vsi ti sosedi pa so prišleki. Za Vojnik sta že možev praded in ded ogromno naredila. Ti ljudje se sploh ne zavedajo, kako je treba garati za uspeh. Ljudem uničujejo voljo do dela. Če sedaj zapremo podjetje, gre petnajst ljudi na ce- sto. Če podjetje razprodava, bova z možem živela kot kralja. Kaj pa bo s temi petnajstimi ljudmi? Kaj bodo naredili šele s temi sosedi?« Kdo bo s kom obračunaval in na kakšen način, je stvar vpletenih, kdo pa je dejanski krivec za spor, pa bi morale dognati pristojne službe. Vojniški župan Beno Podergajs zadeve ni želel komentirati. Dejal je le, da se zaveda neprimernosti lokacije in da omenjena tiskarna ne povzroča tako velikega hrupa in smradu. »Tam sem namreč mno- gokrat na poslovnih obiskih, saj je Žarko Samec predsednik našega gos- podarskega odbora. Povedal nam je, da išče lokacijo in ta je tudi že pripravljena - seveda po razpisu, kjer ima Samec enake možnosti kot ostali kandidati, vendar pa bo kot domačin prav gotovo znal najti do- ločene prednosti. Občina si priza- deva pomagati podjetnikom in če bo Samec sam našel drugo primer- no lokacijo za takšno dejavnost, bi mu mi prav tako pomagali, zato da bi se stvari v tem naselju uredile,« je zaključil Podergajs. Ena glava z dvojnimi možgani -Tako kot vojniška občina sta bila o problemih stanovalcev Pristovško- ve obveščena tudi inšpektorata za delo ter okolje in prostor. Prva prijava o moteči dejavnosti tiskarne je roma- la na inšpektorat za okolje in pro- stor ob koncu avgusta lani. Na raz- pisanem zaslišanju je lastnica pod- jetja predložila zahtevane meritve, iz katerih je bilo razvidno, da emisi- je snovi v zrak ne prekoračujejo nor- mativov, količina odpadnih vod pa naj bi bila tako ali tako premajhna. Po mnenju inšpektorata domnevno prekoračenega hrupa zaradi nepri- lagojene hitrosti, težkih tovornjakov in viličarjev ter prometa po naselju 2 enkratnimi meritvami pooblaščen ca ni možno dokazati, medtem kc naj bi bil hrup iz dejavnosti ob teh ničnem pregledu dejansko nezazna ven. Po njihovih informacijah pod jetje Dinocolor še vedno ni pridobi lo uporabnega dovoljenja na tej lo kaciji, zato smo o tem povprašali m Oddelku za okolje in prostor m Upravni enoti Celje, kjer pa po nič koliko klicih in vprašanjih nismo do bili odgovora. Da ima vojniška tiskarna obrato valno dovoljenje so nam (brez za pletov) potrdili na Oddelku za gos podarstvo, inšpektorat za delo pa, di so doslej opravili pri njih že več obi skov, tudi v nočnem času (kdaj na tančno naj bi to bilo, iz dopisa n razvidno), ki pa domnev zaenkrat š( niso potrdili. »Ugotovili smo le ne kaj manjših nepravilnosti v zvezi: katerimi smo u^epali v skladu z za konskimi pristojnostmi,« je zapisa glavni inšpektor RS za delo Boru Brezovar in dodal, da bodo podjet je še nadzirali. Sicer pa je delo inšpektoratov p( mnenju pristojnih od ločitve o( upravne enote mnogo težje. Name sto da bi tako z levico kot z desnici upravljala ena glava, ima vsaka svc je možgane. In ti vedno niso najbc Ije uglašeni. To bi lahko rekli tudi tem primeru, ki še zdaleč ni osarr Ijen. O tem, kdo ima prav in kdo 12 krivlja resnico, ne moremo razsoja ti, saj za to ni dovolj tehtnih doke zov. Stanovalci pravijo, da bodo oc slej vsak takšen dogodek dokumer tirali s fotografijami in videoposnei ki, vprašanje pa je, v kolikšni mei jim bo to tudi pomagalo. Če je resn ca na strani lastnikov podjetja, pc tem njihovo početje ni niti najmar upravičeno, razumno in častno, č pa je na drugi strani, potem bog pc magaj navadnim smrtnikom, ki bre denarja in zvez praviloma nikoli n bomo dosegli pravice. BOJANA JANČU Foto: GAŠPER DOMJAl Dnjžine z majhnimi otroki, ki živijo v bližini tiskarne, se pritožujejo, da ne morejo spati. Št. 26. - 28. junij 2001 AKTUALNO 9 Lažje z normo kot z ugasnjenimi stroji Obup in nemoč zaposlenih v Tolu, ki ne vedo, kako bodo preživeli 5. junija so se delavci, za- posleni v tovarni lahke obu- tve Tolo Šentjur, odločili za stavko. Prekipelo jim je in vodilnim so postavili svoje zahteve: izplačilo plače, re- gresa in potnih stroškov. Stroji so obmirovah, de- narja in programov za reši- tev in razvoj pa ni bilo. Ljudje so počasi izgubljali živce in postajali vse bolj nejevoljni. Obiski so bili vse bolj redki, z njimi sta bila redno le pred- stavnika sindikatov Neodvi- snost in ZSSS, Majda Med- ved in Forto Turk. Iz solidar- nosti so jih obiskali sindika- listi iz nekaterih slovenskih krajev, prišel je župan, novi- narji... Najslabše je bilo so- delovanje z vodstvom, ki ni znalo, hotelo aH zmoglo najti rešitve iz težke situacije, ki bo prav gotovo pustila hude posledice ne samo na zapo- slenih, ampak tudi njihovih družinskih članih, ožjem in širšem okolju. Tolo se je znašel v prisilni poravnavi, ki naj bi jo v sre- do, 27. junija, sodišče spre- menilo v stečaj. Najbolj ne- verjetno pa je to, da ni člo- veka, ki bi potegnil odločno potezo in preprečil nadalje- vanje kalvarije. Kaj bo z nami? Oči delavk in delavcev, zbra- nih med tihimi in mirujočimi stroji, med škatlami z usnjem in napol narejenimi izdelki, so med našim obiskom spra- ševale: zakaj vse to, kaj bo ju- tri, kako bomo živeli? Nevenka Obrez iz Stopč, predsednica stavkovnega od- bora: »V Tolu sem zaposlena 27 let. Po več kot štirinajstih ' dneh stavke so naši občutki slabi. V začetku smo še upa- ^ li v izpolnitev naših upravi- ^ čenih zahtev, zdaj vse to plah- ' ni... To, kar se dogaja, je ne- ^ normalno in vsi smo že psi- ^ hično uničeni. Doma imam ' dve hčerki. Ena je zaposle- ' na, druga se šola v Ljubljani. ' Ne vem, kako bom zbrala de- ' nar, da bo nadaljevala študij. ^ Najhuje je, ker ne vemo, če ^ bomo še dobile kakšno za- ^poslitev. Večina nas je gene- racija starejših od 40 let. Ni- Hsmo za upokojitev, za novo ^Zaposlitev pa tudi ne.« Julija Frece iz Gorice pri Slivnici je v Tolu devet let in je mati enega otroka: »Raču- nam na možnost prekvalifi- kacije in da nam bodo našli drugo zaposlitev. V Tolo sem prišla z upanjem, da bom vsak mesec za delo dobila plačilo in da bom z delom dočakala pokoj. Težko je pre- živeti, če nimaš nekoga, ki bi ti pomagal, vendar, kje pa piše, da bi moral zakonski partner delati še za tebe, če imaš zaposlitev?« Jožefa Pintar prihaja na delo v Tolo iz Šmarja pri Jel- šah že 27 let, doma pa ima tri otroke: »1974 sem se za- poslila. Pogoji dela so bili so- lidni, plače tudi in bili smo zadovoljni. Zdaj pa je vedno slabše. Mi smo se zaposlili .zato, da bi zaslužili kakšen tolar in da ne bi bili odvisni od drugih. Doma imam mo- ža brez službe in tri otroke, sama sem že od leta 1992 in- valid. Tudi z dvema bergla- ma sem stala ali sedela za stro- jem in delala. Delala! Tam zgoraj so si polnili žepe, nam pa niso povedali, kaj se v re- snici dogaja. Mi smo imeh tako delo, da še na WC mno- gokrat nismo uspeli...« Mojca Panič je iz Celja, v Tolu pa že 20 let. Tudi njena zgodba je podobna zgodbam sodelavk: »Namesto jubilej- ne nagrade bom dobila knji- go. Zelo sem razočarana. Ne vem, kaj bo z dvema nepre- skrbljenima otrokoma. Ved- no znova jima ponavljam, naj se učita, da ne bosta na is- tem kot jaz. Rada sem delala in nisem imela problemov. Bila sem med najhitrejšimi delavkami, zdaj pa v zahva- lo tole...To je kriminal, kar se dogaja z delavci v Slove- niji!« Majda Mavrin iz Dol pri Šentjurju je v Tolu 9 let, med jokom pa je z veliko boleči- no pripovedovala: »Pred de- vetimi leti sem prišla iz Li- bele, polna upanja in priča- kovanja. Nova služba je bila za mene kot nebesa! To, kar se zdaj dogaja, nas boli. Pred leti smo spraševali one zgo- raj, zakaj nam gre vedno slabše, pa so rekli, naj mi o tem ne razmišljamo, ker je to njihovo delo. Danes pa nam govorijo, zakaj nismo o vzro- kih spraševali že prej! Če je delavec naredil kaj narobe, je odgovarjal, ali bodo zdaj odgovarjali tudi drugi, tisti, ki nas vodijo? Zjutraj se zbu- jam z veliko težavo in bole- čino ter grem izredno težko v tovarno. Povem vam, da je veliko lažje delati na normo kot stati za ugasnjenimi stroji. Še sreča, da prihajajo novi- narji in se vsaj kaj pogovori- mo...« Terezija Kolar s Planine pri Sevnici je imela na dan našega obiska točno 30 let zvestobe Tolu: »Naši ljubi di- rektorji so se menjevali in nam govorili, delajte, stiskaj- te, boljše bo! In smo se tega držale, izpolnjevale in pre- segale norme,,zdaj pa to. To, kar zdaj doživljamo, je hud udarec in težko ga bomo brez posledic preživele. Vsi, ki smo se zaposlili, smo razmiš- Ijah o pokojnini in mirnem življenju, če bo zdravje... Mi od tega verjetno ne bomo ime- li nič.« Ajda Vogrinc iz Dobja pri Planini je v Tolu 11 let in mati dveh otrok: »Vse skupaj se je predolgo vleklo m nismo več zdržale, odločile smo se za stavko in izpolnitev obvezno- sti do nas, delavk. Za nas se bo slabo končalo. Težko bo- mo dobile novo zaposlitev, ker nismo več mlade in smo brez izobrazbe. Težko bo.« Alojz Motoh iz Dramelj je v Tolo zaposlen 37 let in oče treh otrok. V podjetju so še vedno zaposleni dva njego- va otroka in snaha, delala pa je tudi žena, ki je že v poko- ju: »Ko gledam te pridne so- delavke, se velikokrat razjo- čem. Tega si niso zaslužile. Bilo je hudo, tako kot zdaj, pa nikoli. Vse to, kar ima- mo, smo mi spravili skupaj, zdaj pa ostajamo brez vsega. Najbolj boleče je, da krivdo valijo na nas, vendar mi ni- smo podpisovali pogodb s partnerji. Mi nismo izbirali partnerjev niti ne direktorjev! Naše delo je bilo v tovarni, oni so bili zgoraj... Žalostno bo, ko se bomo posloviH, še huje bo, ko se bomo srečali in ugotavljali, kako je bilo in kako smo brez službe, v stiskah...« TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Nevenka Obrez Julija Frece Jožefa Pintar Mojca Panič Majda Mavrin Terezija Kolar Ajda Vogrinc Štirinajsti dan stavke so se stavkajoči v obupu od- ločili za tiskovno konfe- renco, da bi javnosti pred- stavili svojo plat nezado- voljstva, jeze in vzrokov za nedelo. Stavkovni od- bor je v poročilo zapisal: »Družba Tolo je zašla v ve- like težave septembra 1999, ko je podjetje zapu- stil strateški partner Ele- fanten, ki je zapolnjeval preko 60 odstotkov proi- zvodnih kapacitet. V za- četku leta 2000 je nadzor- ni svet pripeljal zunanjo pomoč v vlogi Saše Vidic, ki je maja prevzela mesto direktorice družbe.... Po enoletnem poskušanju ji ni uspelo pripeljati druž- be do tekočega pozitivne- ga poslovanja, je pa še us- pela pridobiti nekaj kre- ditov, ki pa so bili porab- ljeni za tekoče stroške in stare obveznosti. Nadzor- ni svet ji je naložil pripra- vo sanacijskega progra- ma, ki pa ga v enoletnem obdobju ni pripravila. Nadzorni svet jo je po dva- kratnem ponujenem od- stopu 17. maja 2001 raz- rešil in imenoval sedanjo direktorico družbe Mišo Račič, diplomirano agro- nominjo. Imenovanje Ra- čičeve je razburilo zapo- slene in širšo lokalno skupnost, saj nima nika- kršnih izkušenj v gospo- darstvu, saj je bila kme- tijska svetovalka. To je na uvodnem nastopu pred zborom delavcev poveda- la tudi sama in dodala, da se bo učila z nami.« Št. 26. - 28. junij 2001 10 KULTURA Med Poroko in Ločitvijo V novi sezoni SLG Celje tudi musical - Vsi teksti bodo v Sloveniji uprizorjeni prvič Ansambel celjskega gledališča se je po naporni, v upravi gleda- lišča ocenjujejo, da tudi po zelo uspešni sezoni, odpravil na za- služene počitnice, pred tem pa se je z vajami za otroško igro Ostr- žek in komedijo za odrasle. Pod- najemnik, že pripravljal na za- četek nove sezone. Ponovno jo je oblikoval in predstavil umet- niški vodja Matija Logar, ki na- poveduje, da bo sezona 2001/2 prepoznavna predvsem po tem, da bodo vsi teksti v Sloveniji upri- zorjeni prvič. Tako Ostržkove do- godivščine, Ločitev, Podnajem- nik, Chicago, Moje srce je v Zvor- niku ostalo in Poroka. Ostržek bo začel novo umetniško sezono v gledališču, kjer na otroke in mlade mislijo tudi s posebnim programskim pasom, Tednom otroš- kega programa. V prevodu Ervina Fritza bodo delo Klausa Eidmana Os- tržkove dogodivščine, v režiji mla- dega režiserja Mihe Goloba, ki bo prvič režiral v poklicni gledališki hiši, premierno uprizorili že sep- tembra. Dramska priredba dela pa predstavlja izziv za gledališča in obe- ta razburljiv gledališki dogodek, s katerim napovedujejo uspešnico ta- ko po umetniški plati, kot pri gle- dališki blagajni. Sočasno z Ostržkovimi dogodivš- činami se je pred zaključkom se- zone ansambel pripravljal že za dru- go premiero, in sicer za eno od treh nagrajenih komedij letošnjih Dne- vov komedije (razpis za »žlahtno komedijsko pero« za Dneve kome- dije v prihodnji sezoni je celjsko gledališče tudi že objavilo), to pa je delo Vinka Moderndorferja Pod- najemnik. Komedijo je avtor, ki bo tudi režiser predstave, naslovil kot »fantastično komedijo o prihod- njih časih...« Kaj ti prinašajo z ak- tualno temo naše »tranzicijske druž- be«, si je mogoče predstavljati. To- krat je ost usmerjena v lastninje- nje, natančneje v denacionalizaci- jo, pohlep... Premiero napovedu- jejo oktobra. Potem se bo ansambel, ki bo v novi sezoni štel 22 članov (odšla sta Primož Pirnat in Barbara Krajnc, pridružil pa se mu bo šti- pendist gledališča Aljoša Kovačič) začel z vajami za tragikomedijo Abdulaha Sidrana z naslovom Mo- je srce je v Zvorniku ostalo, v pre- vodu Milana Jesiha in v režiji Zi- jaha A. Sokoloviča. Delo je pre- miero doživelo spomladi v Sara- jevu in pripoveduje o zanesenjaš- kem učitelju glasbe, ki vse življe- nje sanjari in upa, da bo po vzoru Smetanove Vltave, napisal simfo- nijo o Drini. Potem se zgodi voj- na, ki v eni noči spremeni življe- nje v mestu. Učiteljeva naivnost je osnova črni komediji, ki se kon- ča v tragičnem, brezizhodnem me- sarjenju. Premiero načrtujejo v de- cembru. Abonmaje za novo sezono bodo vpisovali od 10. do 21. septembra. V začetku januarja prihodnje leto pa bodo krstno uprizorili že drugo nagrajeno komedijo iz letošnjih Dnevov komedije, Janeza Povšeta Ločitev, v režiji Jaše Jamnika. Gre za takoimenovano »mehko kome- dijo«, ki se na inteligenten, humo- ren, dialoško analitičen način lo- teva zapletenega odnosa med moš- kim in žensko. Gre torej za komor- no zasedbo dveh igralcev in za upri- zoritev na malem odru gledališča, Odrupododrom. Celjsko gledališče se bo v pri- hodnji sezoni spoprijelo (menda tudi kot prvo med slovenskimi gledališči) z uprizoritvijo musi- cala Chicago. V originalu treh av- torjev: Preda Ebba, Boba Fossa in Johna Kanderja in v prevodu Mi- lena Dekleve, bo to brez dvoma vrh gledališke sezone, vsaj kar za- deva tehnične, igralske in pred- vsem pevske zahtevnosti projek- ta, pod katerim bo kot režiser pod- pisan Diego de Brea, dirigent pa Žarko Prinčič ter koreografinja Mojca Horvat. Chicago bo zgod- ba o zločinu, lakomnosti, pokvar- jenosti, nasilju, izrabljanju, ne- zvestobi in podlosti, napovedu- jejo musical-vodvil v celjskem gledališču, ki ga bodo uprizorili marca prihodnje leto. Za njim pride na spored Gom- brovviczeva drama Poroka, v pre^ vodu Jolanta Groo Kozaka in v rei žiji Jerneja Lorencija. Zasnovana bo, kot se za pravo poroko spodo^ bi, spektakularno, v juniju na Sta^ rem gradu. Celjski ansambel torej kani prihodnje leto ponovno ožil viti to prizorišče. Del ansambla pa bo sredi av- gusta s predstavo Alica-Alisa, Dra- ge Potočnjak, v režiji Matije Lo- garja, sodeloval na poletnem fe- stivalu Zlati lev v Umagu. Za kadrovsko (v primerjavi z dru- gimi slovenskimi gledališči, ki ima- jo do ministrstva za kulturo enake obveznosti) šibko gledališče bo pri hodnja sezona izdaten zalogaj, z£ katerega si zdaj igralci nabirajo mo či na počitnicah. Z vajami za nove sezono bodo v gledališču začeli 27 avgusta. MATEJA PODJEE Tragedija v lapidariju v ponedeljek je bila v zunanjem lapidari- ju Pokrajinskega muzeja Celje premierna upri- zoritev tragedije Alkestida, koreodramske priredbe grškega mita o ženi, ki je življenje žrtvovala za svojega moža. Predstava, ki jo je režiral in priredil Miha Alujevič, je nastala kot rezultat gledališkega seminarja - delavnice Območne izpostave Jav- nega sklada RS za kulturne dejavnosti Celje in v izvedbi članov kulturnih društev, ki delujejo v sklopu Zveze kulturnih društev Celje. V glavnih vlogah so zaigrali: Mojca Krajnc, Dragana Jusupovič (obe KUD Zarja Trnov- Ije), Sebastian Vovk (KUD Anton Aškerc I. gimnazije v Celju), Živko Beškovnik (KUD Zarja Trnovlje Celje) in Rok Matek (KUD Antona Aškerca L gimnazije v Celju). Kot gostje so nastopili Marija Lipovšek-Schul- ler, Neja Petek, Mateja Žvižej, Boštjan Oder, Kristijan Ropotar in drugi. Za tehnično iz- vedbo so poskrbeli v KUD Zarja Trnovlje, ponovitev predstave, ki je nastala v dobrih dveh tednih, pa bo v petek, 6. julija, ob 21. uri v zunanjem lapidariju Pokrajinskega mu- zeja Celje, ter v petek, 24. avgusta, ob 20.30 na Starem gradu. AMS Ko tamburice zazvenijo člani Tamburaškega orkestra Kulturno umetniškega društva Polzela so v atriji graščine Šenek na Polzeli pripravili lep kulturni večer. Poleg domačih tamburašev so nastopili še tamburaši iz Rogatca in tamburaška skupin Zelenjak iz Klanjca iz sosednje Hrvaške. Nastope posameznih skupin so obogatili člad folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Številni gledalci so bili navdušeni, koncerti pa so bili veseli tudi oskrbovanci Doma upokojencev. T. TAVČAl Poletje pod miiimnebom Celje si to poletje lahko obeta 76 prireditev v izved- bi 25 organizatorjev, veči- noma na prizoriščih pod mi- lim nebom. Slovesni zače- tek Poletja v Celju, knež- jem mestu, pod okriljem Mestne občine Celje, pa bo danes, v četrtek, ob 21.uri, na dvorišču Knežjega dvor- ca (kakor ga bomo Celjani poslej imenovali, ker je ta- ko imenovan v kategoriji slovenskih spomenikov, so opozorili organizatorji). Pri izbiri je občina dala prednost domačim, avtor- skim projektom. Razen fi- nančnega deleža v znesku okoli 4 milijonov, bo Mest- na občina tudi letos poskr- bela za komunalno ureditev dveh osrednjih prizorišč, ta- ko da bo poletno Celje v ce- loti veljalo okoli 20 milijo- nov tolarjev. Nocojšnji večer pa naj bi bil v programskem smislu presenečenje, le da ne bi vre- me presenetilo. Zaenkrat je znan le naslov večera: Dogo- dek pod zvezdami in bo dal priložnost za afirmacijo predvsem domačim kultur- nim izvajalcem. Te dni je v nakladi kar 10 tisoč izvodov izšel tudi me- sečnik za julij s ponudbo vseh prireditev v Celju, na kate- rem so poletne označene s posebnim piktogramom, ne- katere so opremljene tudi s fotografijami. Posebne knji- žice s prireditvami letos to- rej ne bo, se je odločil od- bor za prireditve, ki je bil tudi mnenja, da so se Celja- ni na mesečnik že dobro na- vadili in da ga tudi zato in ker je ta pot cenejša, velja obdržati. Razen prek medi- jev bo mogoče program v ju- liju in avgustu slediti tudi prek interneta, na velikih og- lasnih tablah v mestu, me- sečnik pa bo na voljo v TIC, turističnih agencijah. Gale- riji v Knežjem dvorcu in Li- kovnem salonu. Atraktivno in med Celjani zelo priljub- ljeno je tudi obveščanje prel glasnika, ki bo letos ob sc botah dopoldne imel še z^ nimivo spremstvo. j MATEJA PODJE! Klovnom življenja - zbirka pesmi Nuše llovar V Občinski matični knjiž- nici v Žalcu je bila predsta- vitev zbirke pesmi Žalčan- ke Nuše llovar Klovnom življenja. 1\i so pred dobrim letom predstavili tudi njen prvi roman Strah pred sa- moto. Poznamo jo tudi kot nominiranko v akciji Slo- venka leta 2000, kjer je za- sedla drugo mesto. Občinstvo, ki je prišlo poz- dravit rojstvo nove knjige, je pozdravila Anka Krčmar, di- rektorica Zavoda za kulturo Žalec. V spremni besedi, ki jo je napisala Irena Štusej, je Nuša llovar predstavljena kot školjka posebne sorte, ki se je odprla navzven s svojim intimnim občutenjem. Šte- vilni zbrani so z aplavzom pozdravili izbor pesmi, ki sta jih predstavili Jolanda Želez- nik in Irena Štusej. Občute- nje lepote, razočaranja, sa- mote, ljubezni, bolečine in sporočilo, da naj nas osrečuje sreča drugih, so plemenita po- slanica vsem ljudem, kot je v pozdravnem besedilu v knjigi zapisala Štefka Kučan. K posebnemu doživljanju pesmi je prispeval tudi na- stop komorne zasedbe kitar- skega orkestra Glasbene šo- le Risto Savin Žalec pod vods- tvom Marije Alatič. T TAVČAR Št. 26. - 28. junij 2001 KULTURA 11 Morala bi eksplodirati bomba Avtorici razstavnega projekta Moški o odzivih na razstavo - Enakopravnost med spoloma je uveljavljena le v teoriji Video filmi z mišičnjaki med ruševinami Spodnjega gradu, posnetki sadomazo- liističnih epizod v Galeriji sodobne umetnosti in boga- jta zbirka slik penisov v Li- kovnem salonu, med kate- rimi je eden lepo zapečen itia krožniku, so le drobci Razstave Moški, ki so jo v Celju odprli na dan mlado- sti. Gre za prvi tovrstni pro- ekt v Sloveniji, nastal na »obudo kustosinje Irene ^erčnik, ki se ji je kmalu »ridružila kolegica Neven- ia Šivavec. Podpora vodstva Zavoda za [ulturne prireditve Celje, fi- lančna podpora Ministrstva a kulturo in udeležba sedem- lajstih mednarodno prizna- lih umetnikov iz Slovenije Q tujine dajejo vedeti, da do- )iva tudi v Sloveniji pogled la različne spolne vloge po- vsem nov pomen. Kakšna je tziroma bo bitka (ali ravno- vesje) med spoloma, smo se )ogovarjali z avtoricama pro- ekta Moški, ki bo v Celju na pgled do 30. junija. } »Spoznali sva, da je na ^ročju feministične teo- rije in moških študij že ve- ^ napredek in da je vse več ualoga med spoloma; če- krav bo še trajalo, da se bo enakopravnost uresničila ludi v vsakdanjem življe- fju« { Sodobne teorije spolov go- brijo o bolj odprtem femi- jizmu, ki se tiče tako žensk Lot moških. Na kakšen na- [in je moški lahko femi- kist? I Nevenka: »So moški, ki se jami označujejo kot femini- |i. Na področju umetnosti I to zelo pogosto, so pa tudi fosamezniki, ki se jim zdijo ločevanja nepomembna in tienijo, da je to prava stvar. ^ feminizmu ne gre več za liskurz o ženskah, ampak za liršo obravnavo, za razpra- vo o spolih. V novem valu fe- minizma so se znašli moški, S jim ta vloga ne ustreza več.« j Irena: »In tudi tisti, ki ra- pmejo, da je enakopravnost la trhlih~nogah. Vidijo, da hata oba spola podobni vlo- S, oba prispevata enako v lužbi, družinskem življenju p da je potrebno položaj spo- pv postaviti v enakovreden 'oložaj.« O enakopravnosti med jpoloma se veliko govori, Oipak ali bi lahko trdili, da se udejanja tudi v vsak- danjem življenju? Irena: »Enakopravnost ni dosegla tega, kar bi morala, v glavnem je še bolj iz trte izvita ideja. Pogovarjaš se na primer s človekom, Id je sve- tovljan, ki h gospodinjstvu prispeva toliko kot ženska in pravi, da verjame v enako- pravnost. Ob neki priložno- sti pa izjavi, da so ženske preddoločene za šivanje...« Od kod izvira takšno pre- pričanje moških? Je tudi to določeno vnaprej? Irena: »Mislim, da gre za stvar vzgoje in okolja, gibanja v določeni družbi. Takšno miš- ljenje je zažrto v družbeno tra- dicijo, hkrati pa bi lahko re- kli, da je zelo enostavno. Laž- je je reči, da je za nekaj rojen nekdo drug, saj je potem več možnosti, da bo to potem on napravil namesto tebe.« »Pri nas se zdi enako- pravnost med spoloma sa- moumevna, ampak kot ka- že vsakdanja praksa, temu še ni tako. Kar je feminizem naredil drugod, se nas še ni dotaknilo. Po otvoritvi raz- stave je bilo kar nekaj žensk, ki so nama rekle: »A vedve sta pa feministki...« Kot da je to kaj slabega.« Se vloga moškega v resni- ci spreminja in na kakšen način? Nevenka: »Celotna druž- bena klima moškemu konč- no dovoljuje, da je iskren do sebe in do okolice. Na novo se mora poiskati, najti svojo vlogo na tem svetu. Prispev- ki na razstavi to zelo različ- no kažejo. Irena: »Zanimivo, da je bi- la razstava označena kot fe- ministična provokacija, kar je smešno, saj ne gre za nobe- no provokacijo, temveč je le zamenjana perspektiva. Da se stvari spreminjajo, pa kaže že dejstvo, da se o tem govori.« Prostori moškosti Celje velja za dokaj pro- vincialno mesto in ta razsta- va pomeni kar nekakšno re- volucijo... Irena: »Naslov je enosta- ven, tema je privlačna, ko ljud- je pridejo na razstavo, pa so soočeni s tem, da ni enoznač- na, da si je potrebno vzeti čas, saj je ni mogoče samo pogle- dati in jo določiti. Odzivi moš- kih, ki so si razstavo ogledali doslej, so bili zelo stereotip- ni. Očitno so pričakovali, da bo razstava povsem razkrila moškega in povedala absolut- no resnico. Vendar ena raz- stava in sedemnajst sodelujo- čih avtorjev ne more govoriti o neki resnici, saj je prosto- rov moškosti res veliko, prav tako kot prostorov žensk. Že- leli sva le skozi avtorje, pred- vsem skozi njihovo osebno iz- kušnjo, pokazati svoj vidik moškosti in se izogniti riekim teoretičnim zaključkom.« Čeprav so na razstavi uporabljene različne tehni- ke, od fotografij do videa, je glavno izrazno sredstvo še vedno telo. Irena: »Značilnost devet- desetih je obsedenost s tele- si. Ravno zaradi novih defi- nicij telesa. Na Zahodu ve- lja o tem drugačna definici- ja, na Vzhodu so po razpadu velikih držav skušali na no- vo definirati svojo identite- to. Tako je ta razstava na nek način prerez tako medijev kot vsebin, ki jih obravnava.« Teorije spolov govorijo o tem, da se približuje razvoj nekakšnega androgina, tretjega spola, bitja, ki ne bo ne moški in ne ženska. Menita, da bo prišel, se to morda že dogaja? Irena: »Tretji spol je po- vezan s tem, da je ljudem do- volj določanja z nekim spo- lom. To je povezano s homo- seksualnostjo, z različnimi pojavi znotraj homoseksual- nosti in drugih oblik različ- nih spolnih identitet. Poleg tega razvoj naše visoke teh- nologije v sodobnem času ge- netskega inženiringa, omeje- vanje na samo en spol že pre- sega. Navsezadnje lahko vsak človek s pomočjo medicine danes spremeni svoj spol.« Od odprtja razstave je mi- nil dober teden. Sta zado- .voljni? Nevenka: »Odziv je bil iz- jemen, pa tudi obisk je kar zadovoljiv, čeprav mislim, da bi morala v Celju eksplodi- rati bomba, da bi ljudje za- vili z običajnih poti.« Irena: »Ampak... treba je vztrajati. Mogoče v Celju še bolj kot v kakšnem drugem mestu.« Kako sta razstavo oceni- la vajina partnerja? Nevenka: »Moj je poma- gal; čeprav kot avtor na sami razstavi ni sodeloval.« Irena: »Moj je pa lektori- ral. In prenašal stresne tre- nutke doma.« ALMA M. SEDLAR Foto: GAŠPER DOMJAN Irena Čerčnik Nevenka Šivavec Stari, kje je moj avto? Najstniške komedije so menda v modi. Ameriška pi- ta in Road trip sta, če se za argument šteje blagajniški iz- kupiček, dokaza te trditve. Stari, kje je moj avto? se na čimbolj nepretenciozen način oprijemlje te trditve, se lovi na njeni veljavi, obenem pa skopira še filme kot so Butec in butec, Waynov svet ter Au- stin Powers, v upanju, da mu bo to prineslo kak dolar/to- lar več. Žalostno, toda resnič- no: slabši je od vseh teh. Prav vseh. Morda se zdijo luknja v spo- minu, neznano zakaj pudinga poln hladilnik, pes, ki je fa- natik na travo, kovček ukra- denega denarja, ki pripada transvestitski striptizeti, stra- hopetni oboževalci NLP-jev in preganjalske vesoljske bejbe, nekaj bledih namigovanj na seks ter velike ali pa rastoče prsi pisan recept za film, poln domišljije, toda kaj, ko se nih- če od tistih, ki nastopajo, niti nihče od tistih, ki ustvarjajo, ni potrudil povezati teh ab- straktnih podrobnosti v koli- kor toliko smiselno ali vsaj drzno celoto. Oja, saj res: film se trudi biti odštekan. Po de- finiciji: ne povsem logičen, ni- kakor klasičen, niti najmanj normalen, pa morda še ne- predvidljiv. Dobro: logičen ni. Ampak če hočeš, da skeči ju- nakov, ki imata inteligenčni kvocient šimpanza [oziroma malo manjšega), če hočeš, da njuni nelogični skeči deluje- jo, moraš imeti na razpolago »realno« okolico, v kateri se njuna neumnost toliko bolj vi- di, od katere njuna neumnost toliko bolj odstopa, da potem pride do izraza. Takšne oko- lice tukaj ni. Zato nelogičnost in neumnost potoneta v pov- prečje, v sivino. En minus. Klasičen? Ne bo šlo. Zara- di invalidskega opiranja na toliko drugih filmov je zelo ze- lo klasičen. Drug minus. Nenormalen? V filmu ni nič tako pretresljivo nenor- malnega, česar ne bi videli v mnogih drugih. Ko bi vsaj premogel nekaj norosti bra- tov Farelly. Pa jo ne. Tretji mi- nus. Nepredvidljiv? Pa smo pri najneznosnejši napaki. Poz- nate situacijske komedije, v katerih junaki recimo nosijo smeti po sveže pomiti sobi in si takoj na začetku rečejo, da ne smejo nasmetiti, in takoj veste, da bodo točno to nare- dili, sproti pa zagotovo še raz- bili vse šipe v stanovanju? Toč- no takšnih in pravzaprav sa- mo takšnih štosov je tale film poln. Ne samo, da so to prež- večeni štosi, še nekaj: od ti- stega začetnega stavka, v ka- terem junak zanika nekaj, kar ti je takoj jasno, da se bo na koncu zgodilo, pa do do- godka samega, v Starem pre- teče trikrat več časa, kot je to običajno, in kot bi to bilo po- trebno. Gledalčeva potrpež- ljivost je tako na mučni preiz- kušnji. Ves čas. Kje je potem tukaj odštekanost? Izgubi se v vsesplošni mučnosti in brez- barunosti. Ki sejo verjetno de- jansko da pogledati le ob po- moči kakšnih poživljajočih sredstev. Druga^ je neprebav- ljiva. Četrti minus, primer za- ključen. Danny Leiner je zrežiral filmček, v katerem strašita Ashtoti Kutcher ter Seann William Scott. PETER ZUPANC kino Vročina mnoge navdušen- ce zvabi na kinematografske predstave tudi pod milim, po možnosti suhim, nebom. Celj- ski kinematografi bodo, kot ponavadi, tem navdušencem ustregli ter 28. junija v Spod- njem gradu odprli Poletni ki- no. Začel se bo s sladko Ju- liette Binoche in njeno Čoko- lado, nadaljeval pa s teden- skimi premierami skozi vse poletje. P. Z. Gremo v kino! šofer gospodične Daisy se imenuje film z Morganom Free- manom v glavni vlogi. Nagrajenci so: Karmen Drobne, Pod- vine 24, Planina pri Sevnici, Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje, Nik Perčič, Ljubljanska 102, Celje. PrejeU bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Cameron Diaz, ki se glasovno po- javlja v animiranem film Shrek, je zaslovela v vlogi ob Jimu Carreyju. Za kateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 2. julija. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. Št. 26.-28. junij 2001 12 INASI KRAJI IN LJUDJE Na viteški tržnici je navdušil Mojster Janez s potujočo srednjeveško tiskarno. V spomin na flosarje s splavarjenjem so si služili kruh mnogi Radečani, ki so na tem mestu združevali mnoge manjše splave v večje in jih vozili vse do Beograda. Nazaj so jih vozili z volovsko vprego, ki je z velikimi napori vle- kla težke splave. Zanimiva zgodovina, ki jo je vred- no ohraniti. Od petka do ponedeljka so tako Radeče zaživele v duhu te zgodovine. Osrednje pristanišče za rečne splave je bilo že četrtič zapovrstjo prizorišče tradicionalnih Dnevov splavar- jenja. Projekt, ki sta ga pripravila Kulturno turistično rekrea- cijski center in Klub vitezov redu Spodnjesavski, je obse- gal letos kar šestnajst prireditev, ki so se odvijale na pri- reditvenem prostoru ob Savi in v središču Radeč. Med najatraktivnejšimi je bilo prižiganje lučk in kresov na reki, veličasten ognjemet ter viteški turnir na splavu, pa veslaška regata, viteška tržnica in podelitev cehovskih pravic. BOJANA JANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Približevanje aiccij icrvodajalcem v Območnem združenju Rdečega križa Šentjur so z odzivom v letos organizira- nih petih krvodajalskih ak- cijah zelo zadovoljni. Sekre- tar Slavko Slejko je prepri- čan, da je to tudi posledica odločitve, da akcije krajev- no približajo krvodajalcem. Na območju občine Šent- jur pripravljajo akcije na Pla- nini z Dobjem, v Gorici pri Slivnici z Loko pri Žusmu in Prevorjem, Šentjurju z okolico ter Dramljah s Po- nikvo in Blagovno. Letos je bilo pet krvodajalskih akcij: »Pričakovali smo 450 kr- vodajalcev, kri pa je dejan- sko darovalo 559 ljudi ali 109 več. Če k temu doda- mo še okoli 30 krvodajal- cev iz naše občine, ki so kri darovali neposredno v celj- ski bolnišnici, potem je ta rezultat res dober,« je zado- voljen Slejko. Na zadnji akciji v Gorici pri Slivnici je bilo kar 125 krvodajalcev, zasluge za to pa Slejko pripisuje delu aktivi- stov, ki jih vodita predsedni- ca in podpredsednica KO RK v Gorici pri Slivnici Andreja Zelič in Nada Pungeršek. Po- leg tega so otroci iz osnovne šole pripravili razstavo na te- mo krvodajalstva, z njo pa so počastili 10 let, kar v Go- rici pri Slivnici vsako leto pripravijo po dve krvodajal- ski akciji. T. VRABL Otroci za bolne otroke Mali in veliki otroci v pi- žamah, ki se zdravijo v celj- ski bolnišnici na Otroškem oddelku kirurških strok, na GRL oddelku in na Otroš- kem oddelku - pediatriji, kljub bolezni radi ustvar- jajo, se igrajo, pojejo, po- slušajo pravljice in se ve- selijo obiskov. Tako so jim dan v bolnišnič- nem vrtcu polepšaU najmlaj- ši folkloristi iz Vrtca Dram- Ije, stari 3 do 5 let, z vzgojite- ljico Mileno Kajtna. S svojim programom so sodelovali na 5. repubhški reviji otroških folklornih skupin v Rogaški Slatini in prejeli zlato priz- nanje. Najmlajše so sprem- ljali starši, ki so igrali na ljud- ske instrumente, vzgojitelji- ca Milena pa na harmoniko. Ob tem so bolniki pozabili, da jih kaj boli, da ne morejo ploskati, ker so v mavcu, da se držijo za trebuhe, ker se bojijo smejati po operaciji, a so vseeno tekle solze smeha in radosti. AB Št. 26. - 28. junij 2001 MSI KRAJI IN LJUDJE 13 Za Ajdo priznanje iz Japonsice Fundacija iz Tokia je razpisala 10. mednarodni likov- ni natečaj Rešimo Zemljo - ohranimo čudovite oceane, nebo in gozdove za prihodnje rodove. Natečaja, ki so se ga udeležili učenci iz 56 držav, odkoder je prispelo 12.500 del, so se udeležili tudi učenci OŠ Polzela pod mentors- tvom likovne pedagoginje Regine Mratinkovič. Med 203 prispevki, ki so bili izbrani in nagrajeni, je bilo tudi delo petošolke Ajde Ježovnik. Ajda je sliko narisala s pasteli, prikazuje pa Zemljo, spleteno iz rok različnih barv, v središču Zemlje pa je vrtnica miru. V polzelski eko šoli so zelo ponosni, da je njihova učenka uspela na natečaju s tako pomenljivim naslovom. Pri likovni vzgoji namenjajo vse več pozornosti prav ekološkim problemom, pa naj gre za odnos do narave, za razvijanje medsebojnih odnosov ali uporabo eko materialov. T. T. Prvi rojstni dan G3 Centra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so proslavi- li prvo obletnico delovanja G3 Centra za kreativno pre- življanje prostega časa iz Gotovelj. Pod vodstvom Alenke Les- jak, Polone Kuder in ostalih mentorjev, ki skrbijo za izo- braževanje, so člani centra prikazali, kaj vse so se med letom naučili. Pravo presene- čenje so gledalci doživeli ob dvigu zavese, ko so na odru zagledali sceno, narejeno iz več kot petsto balonov, ki jo je »pričaral« čarodej Jani Jo- šovc iz Petrovč. Najmlajši čla- ni so prikazali plesne vaje, ki združujejo aerobiko za otro- ke, plesne igrice in ritmične vaje. Malo starejši oziroma os- novnošolci so predstavili del programa show dancea, jazz baleta in hip-hopa. Predsta- vili pa so se tudi člani, ki obi- skujejo tečaj za igranje aku- stične kitare in tečaj popular- nega petja. J. J. Priznanja učencem v braslovških občinskih prostorih je župan Duško Go- ričar sprejel dvanajst najus- pešnejših učencev braslovš- ke osnovne šole. Deset jih je bilo vseh osem let odličnih, poleg tega pa so prejeli tudi najvišja državna priznanja na različnih področjih. Za spre- jem se je županu zahvalil rav- natelj OŠ Braslovče Emil Ri- bič. T T Št. 26.-28. junij 2001 14 INASI KRAJI IN LJUDJE Najemnik Vareško in njegova pravica Šentjurčan Branko Vareško bo tožil občino, ki ravna z letnim kopališčem zelo čudno z letnim kopališčem v Šentjurju ravnajo občina in njeni koncesionarji že vr- sto let čisto po domače, trdi nekdanji najemnik Branko Vareško, s katerim je obči- na pred petimi leti na hitro prekinila najemno pogod- bo. Zdaj se je odločil, da bo šel do konca, zahteva vra- čilo vloženega denarja in iz- gubljenega dohodka. Do nesoglasij z občino, ki je lastnica bazena, je prišlo leta 1995, ko naj bi občina v čudnih okoliščinah prodala rezervni filter, s čimer se Va- reško ni strinjal. Pri tem naj bi si nakopal zamero občin- skega funkcionarja Edija Pe- perka, kot vodje družbenih dejavnosti zadolženega za let- no kopališče. Nedvomno je, da je prišlo v tistem obdobju do hitre enostranske odpo- vedi najemne pogodbe, če- prav je bil zapisan odpoved- ni rok enega leta. Občinski svet je nato po- delil koncesijo za upravlja- nje kopališča domačemu no- gometnemu klubu, ta pa jo je izvajal z Vareškovo opre- mo. Nogometaši zanesljivo niso bili dobri gospodarji, saj je prišlo pred tremi leti do zaporednega pogina rib (za- radi izpuščenih večjih koli- čin solne kisline in klora se je to zgodilo dvakrat v pol meseca). Zaradi tega je bivši predsednik kluba Vili Romih trenutno v postopku pred so- diščem. Zadnji dve leti je postal skrbnik šentjurskega letnega kopališča Romih osebno, ki Vareškove trditve odločno za- nika. Trdi, da je bil bazen zadnji dve leti urejen, kot še nikoli poprej. Vareško pa je v petek novinarjem med dru- gim pokazal listino zdravs- tvenega inšpektorata (z da- tumom 9. oktober 2000), da lani ni razpolagal z obrato- valnim dovoljenjem in ana- liznimi izvidi, s katerimi bi dokazal zdravstveno neopo- rečnost kopalne vode. Vareš- ko ima še druge listine, s ka- terimi dokazuje, da so bili koncesionarji slabi skrbniki kopališča, ki niso poskrbeli niti za minimalne tehnične pogoje. Vsiljuje se vprašanje, kdo je po pravni plati sploh upra- vičen do skrbi za letno ko- pališče. Tako je Gospodarska zbornica Slovenije marca le- tos uradno ugotovila, da je v njenem registru kopališč upravljavec Branko Vareško. Drugih informacij o spre- membi upravljavca niso pre- jeh, so sporočih v Šentjur. Varešku ostaja vsa leta okrepčevalnica, ki je nekoč sodila k letnemu kopališču. Tudi to naj bi mu občina ho- tela vzeti, skuša dokazati z listino iz leta 1998, po kate- ri so namenili »pokrite povr- šine« tega območja teniške- mu klubu. IMerazumno postopanje o čudnem postopanju ob- čine na območju mestnega Športnega parka, še posebej v zvezi z letnim kopališčem, se govori v mestu ob Voglaj- ni že vrsto let. Nič čudnega. saj se je občina odločila, da bo imel na skrbi letno kopa- lišče tudi letos Vili Romih, ki se po Vareškovih dokazi- lih ni najbolj izkazal. Tudi v petek, ko je Vareš- • ko povabil novinarje, je da- jalo kopališče katastrofalno podobo. Vhodna vrata so bi- ; la odprta, v bližini otrok, ki so se brezskrbno podili, je bila odprta električna oma- rica, z nekaj let stare strehe objekta klubskih prostorov (grajeni na črno) drsijo ope- ke, plevel je segal do pol metra visoko... Vili Romih nam je povedal, da bo okrog 5. juli- ja vse drugače. Različne okoliščine v zve- zi s šentjurskim letnim ko- pališčem so, resnično milo rečeno, težko razumljive. Zato je gotovo zanimivo sli- šati še drugo stran, občin- ske funkcionarje. Edi Peper- ko, ki ima vsa leta na skrbi tudi letno kopališče, je v teh dneh na dopustu, zato smo se pozanimali pri županu Juriju Malovrhu. Povedal je, da je prišlo do odpovedi najemne pogodbe z Vareš- kom zaradi nekakovostno opravljenega dela. O prodaji rezervnega filtra je razprav- ljal občinski svet, ki ni ugo- tovil nič spornega. Podrob- nosti v zvezi s kopališčem pa lahko pojasni le odsotni Peperko. Vareško se je odločil, da bo šel do konca. V odvetniš- ki pisarni Draga Starmana v Kopru so nam povedali, da se je Vareško že povezal s tem odvetnikom. BRANE JERANKO Srečanje na Svetini Območno združenje bor- cev in udeležencev NOB Ce- lje, Združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Veteransko združenje »Se- ver« Celje bodo v soboto, 30. junija, pri Vrunčevem domu na Svetini pripravili slovesnost ob 10-letnici sa- mostojne Slovenije in 60- letnici ustanovitve OF, Pokrovitelj srečanja je ob- čina Štore, slavnostni govor- nik pa bo predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolni- čar. V programu bodo sode- lovali Pevsko društvo upo- kojencev Celje, Godba na pi- hala Štore, Pevski zbor OŠ Štore in recitatorji Kultur- no umetniškega društva Zar- ja irTrnovelj pri Celju. Ob- činsko združenje veteranov vojne za Slovenijo bo ob tej priložnosti odkrilo spomin- sko ploščo in razvilo druš- tveni prapor. TV Branko Vareško ima različne listine, ki spravljajo občino v slabo luč. Ob praznilcu - nova cesta Frankolovčani so v soboto praznovali svoj krajevni praznik, ki so ga združili s praznovanjem desete obletnice samostoj- nosti Slovenije. V ta namen je krajevna skupnost v sodelovanju s tamkajšnjo šo- lo in društvi pripravila več različnih pri- reditev, ki so se pričele že ob 16. uri s tek- movanjem ekip v malem nogometu na igrišču v parku pri graščini. V prijateljski tekmi so se pomerile štiri moštva, med katerimi so bili najuspešnejši ravno domačini. Sledila je slavnostna otvo- ritev ceste Rove - Kuretnica, dolge 1200 me- trov, ki povezuje Frankolovo z najbolj vzhod- nim delom krajevne skupnosti. Pri pripravi spodnjega dela te strme ceste, ki je v prete- klosti povzročala mnogo težav zlasti v zim- skem času, so z delom in materialom pri- skočili na pomoč krajani, sicer pa je finanč- na sredstva (pribUžno 10 milijonov tolarjev) zanjo prispevala vojniška občina. V večernih urah se je pričela osrednja pro- slava s kulturnim programom in podelitvijo krajevnih priznanj. Te so prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Frankolovo za 55-letni- co delovanja, Janja Srebot Udovč iz Fran- kolovega za vsesplošno družbeno in politič- no delovanje ter Jožef Tlirk st. iz Črešnjic za prizadevnost na področju komunalne in- frastrukture. Ob zaključku so udeležencem ekipnega tekmovanja podelili še plakete, vse prisotne pa nagradili z velikansko torto v obliki krajevnega grba. Bo.J. Drugo praznovanje pod soncem Krajevna skupnost Rečica pri Laškem praznuje 2. julija drugi krajevni praznik, ki pa so ga že počastili s Prireditvijo pod soncem, kot so organizatorji poimenova- li sobotno osrednjo slovesnost pri sindi- kalnem domu v Hudi Jami. Le-ta se je pričela ob 18. uri, ko so se kra- jani z razprodajo več kot 600 knjig v obliki dražbe poslovili od stare sindikalne knjiž- nice. V nadaljevanju so se s kulturnim pro- gramom predstavili učenci tamkajšnje šole, nato pa so se lahko obiskovalci nasmejali ob gledaliških predstavah Matjaža Javšnika Od boga poslan in domačina Roka Matka Oh, to rečiško življenje. Večer je minil v zna- menju četrtega tradicionalnega nočnega tek- movanja gasilskih desetin iz širše celjske oko- lice ter t.i. »sedmine« ali bolje - družabnega srečanja. Bo.J. VPRAŠAJTE SVOJEGA ŽUPANA Pohorsica panoramsifa cesta Bralec iz Zreč, ki ga skr- bi za usodo Pohorja in bi ga želel zaščititi kot regij- ski park, sprašuje: »Slišal sem, da nameravajo na Po- horju narediti panoramsko cesto. Menda se v ta namen v občinah že lotevajo spre- memb planskih aktov. Ali namerava pri tem projek- tu sodelovati tudi občina Zreče?« Jože Košir, župan Občine Zreče: »Občina Zreče je že leta 1999 skupaj z ministrs- tvom za promet in zveze pri- pravila posvet županov ob- pohorskih občin o razvoju in povezavah znotraj Pohorja. Naše stališče je ostalo od ta- krat nespremenjeno: zavze- mamo se za zaščito Pohorja kot regijskega parka, saj je le takšno Pohorje lahko tudi turistično privlačno. Ob zaš- čiti pa moramo omogočati tudi razvoj, kamor sodijo tudi ceste. Še kot poslanec v dr- žavnem zboru sem bil odloč- no proti predvideni panoram- ski cesti, ki bi potekala po trasi z vsega 150 metrov vi- šinske razlike in bi terjala se- kanje gozdov. To je nesmi- selno, ker bi tako uničili na- ravo, ljudem na Pohorju pa ne bi prav nič koristili. Zav- zemam se za ureditev in po- vezavo že obstoječih cest, ob katerih živijo ljudje. V Ob- čini Zreče je to predvsem ure- ditev cest, ki povezujejo Vi- tanje, Rakovec, Skomarje, Re- snik. Planino, Lukanjo in Pe- sek. Nobene od obstoječih cest, ki večinoma potekajo na tisoč metrih nadmorske višine, ne bi bilo potrebno prestavljati, ampak samo mo- dernizirati. Doseči razvoj ob čim večji zaščiti narave je to- rej naša glavna usmeritev, v katero smo pritegnili tudi Unior Turizem kot nosilca razvoja turizma na Zreškem Pohorju.« Preboidsid hotel Kaj je s preboldskim ho- telom, ki je že dolgo zaprt, zanima bralca. Preboldski župan Vinko Debelak: »Hotel Prebold, ki je v lasti podjetja Tempo iz Žalca, trenutno obnavljajo. Po mojem mnenju bi hotel lahko odprli do konca letoš-i njega leta, saj je lastnik že v| celoti popravil streho in uredil električno napeljavo. Bo pa lastnik imel še veliko dela zj opremo, promocijo in s pri- dobivanjem gostov. V hote- lu bodo zaenkrat imeli do- voljenje za obratovanje resta- vracije, morda bodo ponov- no uredili kegljišče. Disko- teke v hotelu ne bo, saj pro- stori hotela nikoli niso bili primerni za njeno delova- nje.« Več otrošiciii igrišč v Celju »Zakaj načrtovalci neproJ fitne stanovanjske gradnje v Celju ne razmišljajo tudi o tem, da se bodo v bloke v glavnem vselile mlade dru- žine in bodo otroci potrebo- vali prostor za igro?« sprai šuje naš bralec Drago, ki g^ še zanima, kdaj bodo otro^ ci v strnjenih naseljih ko^ so Dolgo polje. Nova vas ali Hudinja dobili več novih igral in namenskega prosto- ra za igro. Župan Mestne občine Ce Ije Bojan Šrot: »Pred spre jetjem ustreznih prostorskili dokumentov za začetek grad nje so le-ti vedno v javn obravnavi, tako da občani vse lej lahko podajo svoje pri pombe. Vendar pa so občan dostikrat premalo zaintere sirani in ne dajo ustreznih pri pomb, tako da se morajo do ločene stvari popravljati nak nadno, ko so objekti že zgra jeni. V letošnjem programu mestne občine se v vseh stil njenih naseljih dokaj inten zivno popravljajo in dopol njujejo otroška igrala, pri ted pa se urejajo tudi igralni pro stori. Vsa dela se izvajajo p^ predhodnem dogovoru vodstvi mestnih četrti.« IS MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaši klice na Modrem telefonu sprejil mal novinar Brane Jeranko. Na H lefonsko številko 031/569^81 g| labko pokličete vsak dan med in 17. uro, svoja vprašanja za M^ dri telefon pa lahko med poned« kom in petkom do 17. ure zastavit tudi po telefonu 42-25-000. Št. 26. - 28. junij 2001 15 INASI KRAJI IN LJUDJE Zapleti pred obnovo stadiona Eden od prijavljenih izvajalcev za obnovo žalskega stadiona se je pritožil na rezultat razpisa - Revizijski postopek bo obnovo podaljšal za nekaj mesecev Na razpis za izvajalca ob- novitvenih del na žalskem stadionu se je prijavilo pet podjetij, gradbena komisi- ja Zveze športnih društev Žalec pa je izbrala podjetje CMC Celje ter kot podizva- jalca podjetje Slovenijašport 3T iz Ljubljane. Njihov pred- log je potrdil župan Občine Žalec Lojze Posedel (Obči- na Žalec je glavna investi- torka projekta), na sklep o izbiri izvajalca pa se je pri- tožil eden od prijavljenih iz- vajalcev - podjetje Pluton gradnje iz Šempetra v Sa- vinjski dolini. V Zvezi športnih društev Žalec zdaj čakajo na pregled revizijske komisije, to pa bo začetek obnove podaljšalo najmanj za dva meseca. »Iz- vajalca obnovitvenih del smo izbrali na podlagi njihovih predhodnih izkušenj,« je po- vedal Uroš Vidmajer, član Zveze športnih društev Žalec in predsednik gradbene ko- misije za obnovo stadiona. »Gre za veliko denarja, vred- nost celotne investicije je 90 milijonov tolarjev in verja- mem, da se je kdo počutil užaljenega. Vendar je pri od- ločitvi prevladovala strokov- na ocena; člani komisije smo športniki, zato so nam bile izkušnje ponudnikov pri to- vrstnem delu glavno merilo pri izbiri izvajalca in od tega ne pričakujemo nobenih dru- gih koristi. Gledali smo le na to, da bo izbira najboljša za načrte, ki jih imamo v zvezi s stadionom v prihodnosti,« je dejal Vidmajer. »Ker bo delo revizijske ko- misije postopek zavleklo za najmanj štirideset dni, mož- ni pa so še dodatni zapleti, pričakujemo, da bomo z ob- novo pričeli šele konec av- gusta ali v začetku septem- bra, ko naj bi bila ta po pr- votnih načrtih že zaključe- na.« Ker je progo na stadio- nu mogoče preplastiti le do septembra, bo otvoritev ob- novljenega stadiona verjetno šele v prihodnjem letu, saj načrtovanih del prej ne bo mogoče dokončati. V prime- ru pa, da se bo začetek del zavlekel v naslednje leto, bo- do v atletskem klubu ostali brez obljubljenih sredstev ministrstva za šolstvo in šport ter fundacije za šport, ki bo, če bodo z deli pričeli letos, za to namenila 21 milijonov tolarjev. Ostala sredstva za ob- novo pa bo kot glavna inve- stitorka iz proračuna za le- tos namenila Občina Žalec. Na razpis za izvajalca ob- novitvenih del so se ob pod- jetjih Pluton gradnje in CMC Celje prijavili še: pod- jetje Gradiš Celje s podizv- jalacem Slovenijašport 3T, Miroslav Milač, s. p. s po- dizvajalcem CP Ljubljana in podjetje VNG Krajnc s podizvajalcem Slovenija- šport 3T. »Žal nam je, da je prišlo do zapleta, saj imamo v sklo- pu novoustanovljenega Atlet- skega kluba Žalec načrte, ki smo jih želeli pričeti izvaja- ti že jeseni. Med drugim gre za dogovor o sodelovanju z Atletskim klubom Kladivar Celje, saj je v tem klubu so- delovalo okoli sedemdeset športnikov iz Žalca. Tem bo- mo z obnovljenim stadionom omogočili treniranje v doma- či občini, veliko načrtov pa je povezanih tudi z mladimi, saj imamo v načrtu ustano- vitev športne šole in organi- zacijo rednih treningov,« je povedal Uroš Vidmajer, ki poudarja, da so bile edino me- rilo, ki je prevladalo pri iz- biri izvajalca, njihove pred- hodne izkušnje. Direktor gradbenega pod- jetja Pluton gradnje Zvone Petek je informacije v zvezi s pritožbo potrdil. Po njego- vem mnenju je šlo pri postop- ku izbire še za določene druge nejasnosti, tako da bo poča- kal na rezultate revizijske ko- misije, več o tem, zakaj se je odločil za pritožbo, pa bo po- vedal za prihodnjo številko Novega tednika. ALMA M. SEDLAR Odličnjaki pri županu Polzelski župan Ljubo Žni- dar je povabil na sprejem učen- ce, ki so bili vseh osem let os- novnega šolanja odlični. Takih učencev je letos v polzelski os- novni šoli petnajst. Župan jim je v nagovom čestital in jim želel, da bi bili tudi v bodoče tako uspešni. Vsem je izročil knjiž- ne nagrade in Prešernov sre- brnik. V imenu učencev se je županu za sprejem zahvalil Grega Kodre. T. T. Zreški - odličnjaki župan občine Zreče Jože Ko- šir je podelil priznanja učen- cem osmih razredov osnovne šole, ki so bili vseh osem let šolanja odlični. To so Matic Je- lenko, Sara Knez, Eva Hren, Barbara Hartman, Sebastjan Sevšek, Valentina Podgrajšek, Mateja Šešerko, Veronika Pod- grajšek, Nives Jelenko, Mateja Ramšak, Matej Kokol, Barbara Marinšek, Peter Jevšenak, Mar- ko Grm, Alenka Lovec in Anja Smogavc. U.K. Naj celjski osmošolci župan Mestne občine Ce- lje Bojan Šrot je minulo sre- do sprejel 26 najboljših os- mošolcev iz desetih osnov- nih šol in učence glasbene šole. Državnih tekmovanj, na ka- terih so merili znanje, je bi- lo tudi letos zelo veliko. Ce- ljani se ponašajo s štirimi zla- timi Cankarjevimi priznanji, sedmimi zlatimi priznanji iz angleškega jezika, mladi ma- tematiki in fiziki so v mesto prinesli dve zlati Vegovi priz- nanji, eno zlato so priborili mladi kemiki, zgodovinarji pa šest zlatih. USpešni so bi- li tudi v znanju Vesele šole, saj je v celjskih osnovnih šo- lah 13 državnih prvakov. Deset učencev Glasbene šo- le Celje se je udeležilo držav- nega tekmovanja in osvojilo eno zlato, 4 srebrne in 5 bro- nastih plaket, na državnem tekmovanju godalnih orke- strov Glasbenih šol Sloveni- je pa se je v sam vrh uvrstil Mladinski godalni orkester pod vodstvom Matjaža Brež- nika. Župan Bojan Šrot je vsem učencem, ki so s svojim zna- njem najboljši ambasadorji vsega ustvarjalnega nemira in uspešnosti mladih v Celju, po- daril simbolično darilo. SIMONA BRGLEZ Glasbeni skok v poletje ; Sobotna prireditev Radia Celje na dvorišču Spodnjega gradu je v Celje prinesla poletje. Natalija Kolšek (na sliki), Zlatko Dobrič, Viktorija, Natalija Verboten, Ivo Radin, Werner in Saša Lendero so ogreli najprej dlani in srca kakšnih tisoč obiskovalcev, dan kasneje pa se je v Celju naseUlo pravo poletje. Pevci so ogreli občinstvo tudi s svojo neposrednostjo, pripravljenostjo pokramljati z njimi, kot za med pa so šle tudi razglednice z njihovimi fotografijami. Foto: GK PESKANJE PO SPLETU' Znanstvena fantastika in televizija Kar na kratko: ste ljubi- telj znanstvenofantastičnih televizijskih serij? Znate na pamet odlomke iz Štoparske- ga vodnika? Nikoli ne za- mudite serij Babilon 5 ali Red Dvvarf? Potem ne smete mi- mo spletne strani SadGee- zers Guide (www.sadgee- zer.com), kar bi lahko v pre- vodu sicer pomenilo »ubo- gi čudak« ali nekaj takega, a vas kljub temu ni treba bi- ti strah ali sram. Prvič: če ste res ljubitelj znanstveno- fantastičnih serij, potem ste se že itak navadili, da vas ljudje gledajo malce postra- ni ali pa vsaj s pomilova- njem. In drugič: ta naslov je mišljen ljubkovalno. Avtorji tega ZF portala na- mreč pravijo, da je definicij za to besedno zvezo več. Med drugim tudi to, da »veste, kje imate brisačo«. Tistim, ki ste prebrali Adamsov Štoparski vodnik, postaja jasno, da gre za precej specialistično us- merjeni portal. In res je ta- ko. Poleg omenjenih serija- lov se SadGeezer ukvarja še z naslednjimi serijami: Lexx, Andromeda, Farscape in Aeon Flux. Še niste nikoli sli- šali za njih? Hja, jaz tudi ne. Zato pa sem se z veseljem prepustil področju, posveče- nemu Štoparskemu vodniku po galaksiji. Ja, seveda, le kaj bi drugega. Namreč, vsa po- dročja posameznih serij ima- jo več ali manj enako struk- turo, zato bo dovolj, če tu- kaj preletimo samo eno. Kaj sem torej izvedel o te- levizijski ekranizaciji dogo- divščin Arturja Denta, For- da Perfecta in ostalih juna- kov te kultne serije? Najprej zelo zanimivo vest o tem, da bodo po Adamsovi mojstro- vini posneli tudi celovečer- ni film. Na desni strani por- tala lahko namreč izveste no- vice o seriji. Za glavne vloge se potegujeta Hugh Laurie, ki smo ga med drugim gledali kot obupno zaostalega prin- ca v Črnem Gadu, ter gumi- jasti in vsestranski Jim Car- rey. Novic očitno ne obnav- ljajo prav pogosto, toda pra- ve fane to ne bo posebej mo- tilo. Morda bodo raje rekli kakšno lepo in žalostno o ne- davno preminulem Dougla- su Adamsu, ali pa se bodo v čvekalnici pogovorili o kak- šnih še posebej nepomem- bnih dejstvih v zvezi s samo nadaljevanko. Poleg kopice podatkov je na voljo tudi spletna trgovi- na, kjer lahko kupite razne hudo nepotrebne, a zelo dra- gocene stvari, kot so lončki za kavo in majice z logoti- pom tega portala, zastonjkar- jem pa bo gotovo pri srcu sek- cija z brezplačno robo. Saj veste, ozadja, ohranjevalni- ki zaslona, fotografije in po- dobna šara. Lahko se tudi preizkusite v poznavanju dej- stev o seriji ali pa iščete po spletu. Na voljo je tudi ne- kaj koristnih povezav, tako da vam gotovo ne bo dolg- čas. Za konec je tu še rubrika s šalami. Vseh vrst, še najbolj pa so si med seboj podobne po tem, da jih je večina poli- tično nekorektnih ali celo neokusnih. Če ste hitro uža- ljeni, to rubriko torej raje pre- skočite. Ah, saj vem, da ne boste zdržali. Pa veliko za- bave. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Zlati vojniški osnovnošolci v sklopu krajevnega praznika so v pre- teklem tednu Vojničani podelili nagrade najboljšim učencem ter obenem predsta- vili tudi raziskovalne naloge osnovnošol- cev iz Frankolovega in Vojnika. V projek- tu Mladi za napredek občine Vojnik je le- tos sodelovalo sedem nalog, med kateri- mi je strokovna komisija največ točk do- delila nalogi vojniških osnovnošolcev z naslovom Kamnine. Naslednja raziskovalna naloga Vojničanov, Znamenite gostilne, si je konec maja na 32. srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani med 96 sodelujočimi nalogami prislužila zla- to priznanje Zveze prijateljev mladine Slo- venije. Po mnenju strokovne komisije si je tretje mesto prislužila naloga Od setve do žetve, četrto Vezenje v našem kraju, peto Ver- ska znamenja v župniji Črešnjice, šesto Ra- di beremo in sedmo naloga z naslovom Pustne šeme in pustovanja. Pri nastajanju nalog je skupno sodelovalo 33 osnovnošolcev in šest mentorjev, ki so bili za prizadevnost nagra- jeni z izletom v Prekmurje. Bo.J. Št. 26. - 28. junij 2001 16 REPORTAŽA To sem jaz. Sem, kar sem. Zapletena in vsakdanja vprašanja najstnikov na spletu v trenutkih, ko nekoga najbolj potrebuješ, ga ni, ali pa ni prave- ga, ki bi mu lahko postavil vpra- šanje, ki se ti mota po glavi in ti ne da spati. Zgodi se tudi, da ni- maš nikogar, ki bi te hotel poslu- šati in razumeti. Kakšna je po- tem še možna rešitev iz te praz- nine? Zelo preprosta. Klikneš, vprašaš in ga dobiš. Odgovor na- mreč. To je nasvet strokovnjaka, ki pozna tvoje težave in te razu- me, ali pa dobiš mnenje vrstni- ka, ki ti želi pomagati. Vse to in še marsikaj se dogaja na spletni strani www.tosemjaz.net. Domislica, ki je v nekaj mesecih postala priljubljena množična elek- tronska zmenkarija med mladimi ter med mladimi in strokovnjaki za vprašanja, značilna za obdobje odraščanja, je nastala v pametnih glavah v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, oddelku za socialno medicino. Komunikacija pa ni le elektronska; ta večfazni regijski pro- jekt za več zdravja in pozitivnega samovrednotenja med mladimi je namreč mnogo širše zasnovan in predvsem dolgoročno naravnan. Projekt »To sem jaz« (in debela pika na koncu) je bil lansko jesen prvič predstavljen kot ideja v stod- veh šolah celjskega območja (gs- novnih in srednjih). Takrat so sno- valci želeli od ravnateljev šol in šol- skih svetovalnih delavcev izvede- ti, katere so tiste vsebine, ki mlade najbolj zanimajo. »DobiU smo od- govore, katerih pristnost in vero- dostojnost smo potem preverili še z anonimno anketo, ki je zajela de- vetstošestnajst šolarjev, to je učen- cev sedmih in osmih razredov ter prvih in drugih srednješolskih let- nikov,« nam je uvodoma povedala Ksenija Lekič, univ. dipl. nov., ki je odgovorna za organizacijo pro- jekta To sem jaz. In odgovor na os- novno vprašanje je bil na dlani: mla- de ta čas najbolj zanimata ljube- zen in varna spolnost, sledijo vpra- šanja, povezana z njihovo samopo- dobo, v vrhu zanimanja pa so tudi tveganja v povezavi z odvisnostmi. Ljubezen je V meni Potem so začela nastajati domi- selna in privlačna tiskana komu- nikacijska gradiva, najprej na te- mo ljubezni in spolnosti. Zaščitni znak (nepopolna figurica) in slo- gan celotnega projekta je »To sem jaz«. In pika! Sem, kar sem. Us- tvarjam se. Oblikujem se. Razisku- jem svoj jaz, da bi lahko razumel sebe, starše, prijatelje. A pri vsem tem potrebujem jasne informaci- je. Tudi in najprej o ljubezni in varni spolnosti. Izvajalec projek- ta na tako preprost način mladost- nike poziva k samozavesti in jim sporoča, naj ne podcenjujejo svo- jih sposobnosti, ker so kot ljudje enkratni, dragoceni. Komunikacijska gradiva so v ak- ciji, ki je stekla aprila letos, v so- delujočih šolah podprli z različni- mi šolskimi dogodki, največ s po- govori na razrednih urah in temat- skih učnih urah. Izvajalec projek- ta je po vsakem dogodku prejel dra- gocene povratne informacije. V pravkar minulem šolskem le- tu je bilo vse naravnano na ljube- zen in varno spolnost, tako bo vse do konca leta, z letom 2002 pa bo zaživela nova tema, povezana s sa- mopodobo mladostnika, ki je, kot je pokazala lanska novembrska an- keta, zaskrbljujoča. Strah pred neuspehi je zelo velik problem za 30,6 odstotka anketi- ranih. Slabo mnenje o sebi ima 33,9 od- stotka anketiranih. Vsak četrti anketirani mladost- nik doživlja smisel življenja kot zelo velik ali srednje velik problem. Pomanjkanje samozavesti pov- zroča težave dobri polovici anketi- ranih, zlasti dekletom in srednje- šolcem! Skoraj polovici primanjkuje op- timizma, tretjina najstnikov pa se boji odvisnosti od drog. Srčici in robčici na spletu Pomembno izhodišče projekta To sem jaz je bilo, da se v celjski zdravstveni regiji ustvari preventiv- na mreža različnih strok, ki se uk- varjajo z vprašanji in s problemi mladih pri njihovem odraščanju. Pri tem so se organizatorji najprej vprašali, na kak način mladim na- jučinkoviteje predstaviti posamezne teme, da bi bila komunikacija čim bolj učinkovita. S tem vprašanjem so se obrnili naravnost na mlade in odgovor je bil na dlani: kar devet- deset odstotkov jih je izjavilo, da je najprimernejši poligon, na ka- terem se želijo srečevati s strokov- njaki in vrstniki, internet. Tako je nastala spletna stran, ki je v različ- nih rubrikah zaživela 7. aprila, na svetovni dan zdravja. Ob zagonu strani so strokovnjaki (zdravniki, psihologi, socialni delavci idr.) mla- dim odgovorili na šestdeset najpo- gostejših vprašanj, postavljenih v sodelujočih šolah. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je presenetilo tu- di največje optimiste. Spletna stran z naslovom www.tosemjaz.net je dosegala iz dneva v dan večjo obi- skanost. Mladi nenehno postavlja- jo strokovnjakom vprašanja, ki jih mučijo, in dobivajo odgovore (v po- sameznih spletnih rubrikah) v krat- kem času, celo isti ali že naslednji dan. Donator spletne strani je pod- jetje Siix d.o.o. iz Ljubljane. Zakaj se včasih zbudim na mo- kri rjuhi? Kako naj osvojim dekle, ki mi je full všeč, ona to ve, ampak sem kot stena zanjo? Zakaj se vedno zaljubim v na- pačnega moškega? Kaj narediti, če poči kondom? Kako naj vem, ali bi moja sim- patija rada bila z mano ali bi rad samo sex? Kako naj vem, da mu je mar zame in da tu ne gre le za spol- nost? Pred osmimi leti sem doživela spolno zlorabo. Od tega si še zdaj, ko sem stara 17 let, nisem opomo- gla... Strokovnjaki, ki odgovarjajo na vprašanja mladih so: Brane But (psi- holog), Dušica Glušič (ginekologi- nja), Matej Žnuderl (psiholog), Na- taša Omladič Ograjenšek (social- na pedagoginja), Alenka Tacol (psi- hologinja), Iztok Lešer (psihiater), Damjana Podkrajšek (zdravnica, specialistka šolske medicine), Alen- ka Skaza (specialistka epidemio- logije), Nataša Končnik Goršič (kli- nična psihologinja), Vesna Pišek (psihologinja), Pavlina Nikolič (viš- ja medicinska sestra). Kot ustano- va pa se v spletno komuniciranje z mladimi vključuje Center za social- no delo. Vsi strokovnjaki odgovar- jajo v svojem prostem času in brez- plačno. Klepetalnica, ki edinole žaljivk ne prenese Veliko se mladi tudi »pogovarja- jo« med seboj, si delijo nasvete in izmenjujejo lastne izkušnje, se vmes tudi pošalijo, a nikoh žalijo. Ti njihovi dialogi so pretežno v zna- čilnem pogovornem jeziku, mesto- ma simpatično začinjenim z najst- niškim slengom. Posameznemu vprašanju sledi tudi po več odgo- vorov vrstnikov in odgovor strokov- njaka ali več strokovnjakov, če je vprašanje kompleksno. Je pri trinajstih letih pametno imeti spolne odnose s fantom, sta- rim 19 let in se imata zelo, zelo rada? Ali ga lahko obtožijo posils- tva? Hja, ne le obtožijo, tudi obsodijo ga lahko posilstva. Ne, ni dobro, ker si še premla- da. Predlagal bi ti, da ne imej spol- nih odnosov z veliko starejšim fan- tom, ker ga lahko obtožijo, da te je posilil... »S projektom To sem jaz. Ljube- zen je v meni smo želeli spodbuditi pogovore o ljubezni ne le med mla- dostniki, pač pa tudi med najstniki in generacijo njihovih staršev in uči- teljev. Ne gre le za učenje izražanja čustev in občutkov, temveč tudi za posredovanje mnenj in za zastopa- nje stališč, kar se nam zdi izredno pomembno. Naši najstniki, ki živi- jo danes v Sloveniji, bodo jutri kot odrasli prebivalci živeli v Evropi. Če do takrat naš človek ne bo znal zastopati svojega mnenja in z njim argumentirano nastopiti tudi pred množico, se bo glas Slovenije po- polnoma izgubil in tega najbrž no- čemo. Zato je prav, da bi začeli si- stematično graditi na pozitivni sa- mopodobi mladih ljudi - to pa bo tudi naša naslednja tema v projektu To sem jaz,« je pojasnila članica pro- jektne skupine mag. Damjana Pod- krajšek, dr. med., specialistka šol- ske medicine. Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravs- tveno varstvo Celje: »S projektom To sem jaz nadaljujemo naša pri- zadevanja za vzpostavitev mre- že sodelavcev različnih strok \ regiji Celje, ki povezani pristopajo k obravnavi določenih proble- mov. Zato smo k izgradnji pro- jekta povabili tiste strokovnjake, ki jim je zaupana skrb za zdrav- je mladih v najširšem smislu. \ izvajanje projekta pa se z zani mivimi idejami in entuziazmom vključujejo tudi pedagoški delav ci številnih osnovnih in srednjih šol ter izvajalci programa mladin skih delavnic v Celju. Projekt jt zastavljen dolgoročno, potrebne pa ga bo vrednotiti in razvijati skladno z rezultati evalvacij Predstavlja dopolnitev že obsto ječih programov promocije zdrav ja, ki potekajo na šolah. Projeki finančno podpira Zavod za zdravstveno varstvo Celje, del sredstev pa je prispevala tudi Mestna občina Celje.« Začetek pa je zelo obetaven, kei so mladi projekt To sem jaz vzel za svojega. Postal je njihov vsakod nevni sopotnik na tako »nerodni< življenjski poti, kot je odraščanje Vzeli so ga za svojega, ker se je zna dotakniti njihove kože in predvsen njihovih src. In ker za njim stojijc odrasli in izkušeni ljudje, ki so jin to novo pustolovščino na poti uče nja in spoznavanja znali ravno pra> približati in jo narediti prijazno Kaj tako izvirnega ni uspelo še ni komur. Ta naša državica bo avtor jem projekta nekoč zelo hvaležni ter ponosna na svoje državljane enakovredne vsem ostalim združe noevropejcem. V Evropi, kot jo da nes gledamo še bolj od daleč, pa« ne uspevajo mevže in cagavci. MARJELA AGREŽ Foto: G. KATK In tu so še plakati (osem vrst) z izreki mladih, ki spodbujajo k razmišljanju o ljubezni. Ljubezenska tema je v tiskanih gradivih podprta tudi s sestavljivimi pari razglednic v obliki puzzia in je nadaljevanje ideje sestavljanke s plakata. SI pravi? SI prava? sprašu- jeta figurici z razglednice. Št. 26. - 28. junij 2001 KRONIKA S CELJSKEGA 17 Savinjski častilci kraljice če je atletika kraljica športa, bi bila lahko Savinjska dolina monarhija - Petelina niso ujeli več kot dvajset let - V petek predsednik, v soboto državni prvak - Steklenica prekinila športno kariero Žalec je bil v petek v zna- menju dogodka, ki se ga bo- do nekoč gotovo spominjali kot zgodovinskega. Usta- novili so Atletski klub Ža- lec, ki lahko, že zaradi zgo- dovinskih dejstev, postane kovačnica vrhunskih šport- nikov. V preteklih desetlet- jih je tekmovalo za celjski Kladivar nič manj kot 72 spodnjesavinjskih atletov, med njimi številni državni reprezentanti. Dvorana žalske I. osnovne šole je bila v petek okrašena s slovensko in občinsko za- stavo, zapel je zborček učen- cev. V dvorani, kjer je bilo zbranih blizu sedemdeset čla- nov in gostov, so posebej spomnih, da je tega dne mi- nilo točno 40 let, odkar so v Žalcu predali namenu prvi . stadion (prav te dni začenja- , jo z njegovo temeljito obno- vo). Za prvega častnega člana novopečenega atletskega klu- ! ba so izvolili Andreja Vipot- ' nika, v petdesetih letih zelo . uspešnega atleta iz Gotovelj. I Njegov jugoslovanski državni . rekord v teku na 800 metrov 1 je veljal kar dobri dve deset- . letji. »Petelin«, kot so ga kli- I cah atletski prijatelji, je po- I stal diplomirani ekonomist i ter ima v Ljubljani podjetje. Orožja ni dal Prvi predsednik spodnje- t savinjskih atletov je postal i Adi Vidmajer iz Prebolda, I ravnatelj I. osnovne šole Ža- i lec. Nekoč je tekmoval za mladinsko in člansko ekipo . Kladivarja ter slovensko re- " prezentanco. V metu kladi- i va je dosegel leta 1962 četrti ■ najboljši mladinski rezultat ' v Evropi. Z ekipo Kladivarja . je bil tudi jugoslovanski dr- I žavni prvak. Od kraljice špor- 1 ta se ni poslovil, saj je postal dan po petkovem ustanovnem »zboru v Velenju znova državni • veteranski prvak v metu kla- I diva v štirih kategorijah, pr- vič je postal še državni vete- • ranski prvak v metu krogle. Nekdanji Žalčan Vidmajer se je pozneje navdušil za pla- ninstvo in alpinizem ter pre- ■ hodil poleg slovenskih švicar- ' ske, avstrijske, italijanske in ■ francoske Alpe. Pred blizu tremi desetletji je ustanovil Planinsko društvo Prebold, . zadnja tri leta pa je podpred- sednik Planinske zveze Slo- venije (je prav tako član stro- kovnega sveta za šport pri slo- venski vladi). V zadnjih dneh, ko smo se spominjali 10-letnice slovenske države, so Savinjčani precej omenjali Vidmajerjevo ime. V nevar- nih dneh je bil v domači do- hni poveljnik teritorialne obrambe, ki je preprečila na- mero jugoslovanske vojske, da bi se polastila slovenske- ga orožja. Legenda v črnem Med petkovim ustanovnim zborom atletskega društva so omenili, da je med prvimi kandidati za častnega člana Simo Važič, celjska atletska legenda iz šestdesetih let, ki je postal žalski občan. Nek- danji Kladivarjev član, ki ži- vi v Levcu, je največje uspe- he dosegel v teku na 1500 me- trov. Športni navdušenci se še spominjajo njegove črne majice in črnih hlačk, ki jih še skrbno hrani. V njih je po- stal balkanski prvak, vrsto let je bil državni prvak (eno le- to celo dvakratni), tekmoval je na olimpiadi v Tokiu, evrop- skem prvenstvu, mediteran- skih igrah... Le dober mesec pred tokij- sko olimpiado, ko je dose- gal najboljše rezultate, je na otvoritvi celjskega stadiona nesrečno skočil čez živo me- jo. Skok je bil usoden, saj je bila na drugi strani razbita steklenica. Njen vrat, ki je prikrajšal domače občinstvo za še večje uspehe, je za ved- no hranjen v Važičevem do- mu. Pozneje je bil med dru- gim trener Petra Sveta in Stanka Lisca, sicer pa se je predvsem posvetil družini in službi. Več kot tri desetletja je odhajal na delo v Aero-Ce- tis, kjer je bil nazadnje vod- ja orodjarne. Kot upokojenec ceni predvsem sprehode, ta- ko da ga je mogoče že po pe- ti uri zjutraj srečati v gozdo- vih na drugi strani Savinje. Odkril Je Cankarja Med številnimi športnimi pedagogi je bil udeleženec petkovega ustanovnega zbo- ra Brane Strožer iz Prebol- da (iz osnovne šole Braslov- če). Strožerja pogosto ome- njajo kot nekdanjega trener- ja Gregorja Cankarja, ki je ugotovil njegov izjemni ta- lent za skoke v času, ko je še treniral v splošni selekciji. Cankarja, ki je postal med dru- gim svetovni mladinski prvak, je treniral kar osem let, vse do odhoda na študij v Ljub- ljano. Gregor se na pripra- vah še pogosto spominja nek- danjega trenerja z razgledni- cami. Sicer pa je Strožer tre- ner celjskega Kladivarja z rdečo licenco, najvišjo v zvezi atletskih trenerjev Slovenije. Nekdanji osnovnošolski učenec Adija Vidmajerja je začel v dijaških letih kot ska- kalec v višino v Kladivarju ter se uvrstil v slovensko mladin- sko reprezentanco (obenem je igral v preboldskem klu- bu košarko). V študentskem času se je v mozirski gozdni šoli navdušil za trenersko de- lo. V Celju trenutno trenira Marino Tomič (mladinko, ki tekmuje v teku na 100 me- trov z ovirami imajo za na- slednico Brigite Bukovec) ter Dominiko Gačner (svojo bivšo učenko) in Boštjana Tratnika. Oba Spodnjesa- vinjčana bosta prihodnji me- • sec tekmovala na svetovnem prvenstvu za mlajše mladin- ce v mnogoboju. Parada reprezentantov v dvorani 1. osnovne šole so bila zbrana številna po- membna imena zgodovine slovenske atletike, vsa iz Spodnje Savinjske doline. Med člani upravnega odbo- ra atletskega kluba je Žalčan- ka Silvenka Krušič (nekoč Medvešek), mladinska držav- na prvakinja v suvanju kro- gle iz leta 1960, ko je bila tudi druga v metu diska. V Kladivarju, kjer je trenirala, je postala članica mladinske državne reprezentance. Poz- neje je bila več kot tri desetlet- ja športna pedagoginja celj- ske ekonomske srednje šo- le, zadnji dve leti pa je aktiv- na sodnica atletskih tekmo- vanj, največ v Celju. Šport- niki jo obkrožajo tudi v dru- žinskem krogu, saj je bil njen soprog Peter Krušič košar- kar in atlet, letos umrli brat Dare Medvešek pa je bil ska- kalec v višino. Med nekoč odličnimi šport- niki, ki so bili na petkovem ustanovnem zboru, je še več imen. Zoran Vučer iz Žalca je bil kot Kladivarjev član šprinter na kratke proge ter slovenski reprezentant. Leta 1961 je postal državni prvak v štafeti 4x400 metrov (v po- stavi Stanko Lorger, Roman Lešek in Mirko Kolnik). Da- nes je atletski trener I. razre- da na fakulteti za šport. Pred odhodom v pokoj je bil za- poslen v žalski občinski upra- vi za obrambo, v domačem kraju je bil predsednik Par- tizana in teniškega kluba... Med pomembnimi imeni domače atletike je prav tako Franc Naraks s Polzele, več- kratni državni mladinski pr- vak v teku na srednje proge ter v krosu, kandidat za olim- piado v Rimu. Pred upokoji- tvijo je dolgo delal v celjskem komunalnem podjetju. V dvorani je bil tudi Žalčan Vla- do Kralj, še eno ime za zgo- dovino atletike. Kralj, ki je bil pred odhodom v pokoj dolgo direktor Hmezada Ža- lec-KZ Savinjska dolina, je bil v petdesetih letih najbolj uspešen v teku na 800 me- trov. Bil je stalni član Kladi- varjeve ekipe ter slovenski re- prezentant. Pozneje je bila večkratna slovenska mladinska prvaki- nja ter jugoslovanska mladin- ska reprezentantka metalka diska Anita Seles (danes se- kretarka Zveze športnih dru- štev občine Žalec). Levčan- ka je bila na pokalih Alpe Adria pogosto na zmagoval- nih stopnicah. Odlične rezul- tate je dosegala tudi v začet- ku devetdesetih let. Nato je bila več let trenerka rokome- tašic Juteksa Žalec, zdaj pa trenira mlajše odbojkarice kluba Savinjska dolina. S Se- lesovo se vrsta pomembnih imen seveda ne konča. Naj spomnimo vsaj še na atleta Draga Žuntarja, ki ga v pe- tek v dvorani ni bilo. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ Adi Vidmajer iz Prebolda. Prvi pred- sednik AK je na sobotnem tekmova- nju v Velenju postal še državni vete- ranski prvak v metu krogle. V metu kladiva je nepremagljiv že vrsto let. Simo Važič iz Levca, celjska atletska legenda. Brane Strožer iz Prebolda, Cankarjev trener na začetku poti. Zoran Vucer, nekoč državni prvak v štafeti. Skupaj z Lorgerjem, Leskom in Kniniknm Petkova ustanovitev Atletskega kluba Žalec je minila v slovesnem vzdušju. V delovnem predsedstvu so bili po naključju trije nekdanji športniki metalci. Z leve proti desni sekretarka zveze športnih društev Anita Seles, prvi predsednik AK Adi Vidmajer in Silvenka Krušič, ki je dolgo učila na ekonomski šoli. Št. 26. - 28. junij 2001 18 KRONIKA Pokalice pod posteljo Slovenci smo postali ljubitelji orožja - Trgovina z orožjem kot »malo manj legalen biznis« Sekirica in pipec sta bila vrsta let zaščitni znak slo- venskega nasilja. Od voj- ne za Slovenijo in zaradi rožljanja orožja na Balka- nu pa se je ta podoba moč- no spremenila. Tudi Slo- venci smo postali ljubite- lji zloveščega jekla, naša država pa pomemben člen v verigi črnega orožarske- ga trga. V času pred in med osa- mosvajanjem Slovenije, pa kasneje ostalih nekdanjih ju- goslovanskih republik, je bila nelegalna trgovina z orožjem tako rekoč junaško in pa- triotsko dejanje, s katerim so se oboroževale republi- ke v boju z razpadajočo JLA in velikosrbskimi paravojaš- kimi silami. Takrat so se iz vseh lukenj sveta zgrinjali razni trgovci s smrtjo, Bal- kan pa je zalivala po vodenj orožja. Ogromen tok denar- ja je bil poguben za pleme- nito srčiko oboroževanja za svobodo, velike orožarske afere, ki so v devetdesetih pretresale Slovenijo, še ved- no nimajo epiloga, njihovi akterji pa so med vplivnej- šimi v državi. Po koncu vojne na Hrvaš- kem, še bolj izrazito pa po koncu spopadov v Bosni in Hercegovini, je do izraza spet prišel orožarski tok z Bal- kana proti zahodni Evropi. Območje nekdanje Jugosla- vije je (bilo) natrpano z orožjem, ki ima številne kupce na Zahodu. »Orožar- ski črni trg se obnaša enako kot vsako drugo gospodar- sko poslovanje, odvisen je od ponudbe in povpraševa- nja,« ugotavlja Robert Mrav- Ijak, načelnik Uprave kri- minalistične policije pri Po- licijski upravi Celje. Tako je na območju Italije in še dlje na Zahodu pri različnih te- rorističnih skupinah ves čas prisotno povpraševanje po težkem orožju, npr. raketo- metih ali avtomatskem dol- gocevnem orožju. Slovenski posredniki Orožarski tok ves čas teče iz nekdanjih jugoslovanskih republik prek Slovenije, kjer delujejo nekakšni po- sredniki. V času večjih spo- padov na območju nekdanje skupne države pa je nastalo povpraševanje tudi na ob- močju konfliktov. Takrat so slovenski policisti zaznali zbiranje tega orožja v Slo- veniji in njegovo pošiljanje na »vroča območja«. V tej po- vratni smeri je ponavadi ved- no šlo za orožje, ki je v Slo- veniji ostalo po osamosvo- jitveni vojni. »Dejstvo je, da je tega orož- ja ostalo ogromno, veliko ga je bilo ukradenega iz skladišč oziroma ni niti ugotovljeno, da je bilo pokradeno, saj so bila skladišča izropana ali iz- praznjena na hitro, brez us- treznih evidenc,« meni Mrav- Ijak. Še večje zaloge orožja so nastale v času agresije na Hrvaško. Tamkajšnji držav- ljani so in še vedno razpola- gajo z ogromno količino dol- gocevnega orožja, raketome- tov... Cene na trgu so tako raz- lične, da jih ni moč strniti v enoten cenik. Tako se, na pri- mer, vojaška avtomatska puš- ka kalašnikov lahko prodaja od 300 do 400 pa vse do 2.000 nemških mark za kos. Cena je odvisna od ohranjenosti orožja, iz katere zaloge je, od spretnosti prodajalca. »Pri našem operativnem delu, na primer tajnih odkupih, smo ugotovili, da so prodajalci ocenjevali, kako močan je ku- pec, koliko se spozna na orožje in kakšno količino želi kupiti. Na začetku so ceno navijali do zvezd, potem pa so se počasi spuščali na real- na tla,« pravi prvi celjski kri- minalist. Podobna odstopa- nja so značilna skoraj za vsak kos orožja, tako so raketo- meti na črnem trgu lahko vredni od popopranih 2.000 do 3.000 nemških mark pa vse do običajnejših 1.500 do 1.000 nemških mark za kos. Zlahka do lastne orožarne Kar skrbi bolj kot same ce- ne, je možnost oziroma te- žavnost nakupa ilegalnega orožja. »Na območju poUcij- ske uprave Celje je orožje raz- meroma dostopno. Tudi za- to, ker mejimo s Hrvaško, ni tako težko priti do kratko- cevnega, dolgocevnega ali prirejenega orožja,« je stva- ren Mravljak. Čeprav hkrati poudarja, da se »prava slika, koliko je orožje dostopno, po- kaže šele ob zaključku poli- cijskega razkritja večjih sku- pin, ki se ukvarjajo s prepro- dajo orožja«. Hkrati je potrebno zelo previdno brati statistike. Ta- ko bi za lansko leto lahko re- kli, da je stanje na območju PU Celje zelo dobro, da ni težav s preprodajanjem orož- ja. Če pa statistične podatke primerjamo s predlanskim le- tom, se izkaže, da je bilo ta- krat odkritega neobičajno ve- liko orožja, od kratkocevnega do dolgocevnega, celo rake- tometi... Težava je v tem, da kriminalistična služba za us- pešno razkritje večje združ- be potrebuje precej časa, ra- ziskava takšnih primerov tra- ja tudi eno leto. »Z različni- mi metodami in sredstvi spremljamo položaj, in ko pride do zaznav, da nekdo ali določena kriminalna združ- ba prodaja določeno količi- no orožja, pripravimo ustrez- ne ukrepe in takrat ponava- di pride do zasega večje ko- ličine orožja. Zato je v ne- kem obdobju statistika pre- krasna, drugo leto pa neobi- čajno visoka.« Razlog za dostopnost po- kalic je poleg veUkih količin tudi dober zaslužek, ki ga tak- šna trgovina omogoča. Vzpo- stavil se je dobro delujoč čr- ni trg, ki ga napajajo veliki dobički. »Imeli smo primer kriminalne skupine, ki smo jo prvič zalotili pri prepro- dajanju orožja in jo razbili, čez tri leta pa smo jih znova zalotili pri enakem početju,« trdi Mravljak. Po njegovih be- sedah preprodajalci tega ni- ti ne jemljejo kot neko hudo kaznivo dejanje, ampak bolj kot »malo manj legalen biz- nis«. Preprodajalci se ne zave- dajo, da lahko prihaja do hu- dih posledic, sploh pri pre- vozu. »Nekoč smo odkrili poln avtomobilski prtljažnik razstreliva in zelo občutlji- vih električnih detonatorjev. Že slaba izoliranost vozila bi lahko povzročila eksplo- zijo, ki bi porušila pol na- selja,« je zgrožen načelnik celjskih kriminalistov. Po njegovih izkušnjah so tiho- tapci večinoma ljubitelji orožja, ki se zelo dobro spoznajo na dolgocevno orožje, mogoče tudi na krat- kocevno, nimajo pa znanja o eksplozivih in detonator- jih, zato ga prevažajo in pro- dajajo zelo brezskrbno. Kdo so kupci? Stereotip o Slovencih, ki ne marajo za smodnik in strel- no železje, je menda samo še zgodovina. »Po naših ugo- tovitvah je med Slovenci za- vladala nenavadno močna ljubezen do ilegalnega pose- dovanja strelnega orožja. Med njimi obstaja nekakšna skriv- na želja, da bi imeli vsaj eno pištolico aU kos orožja. Ne vem zakaj, saj so naši razgo- vori s storilci prekrškov (ne- legalno posedovanje, op. p.) pokazali, da orožja ne upo- rabljajo, ne počutijo se niti ogrožene, samo imajo ga nek- je spravljenega,« pravi Robert Mravljak. Če se zdi takšno zbiratelj s- tvo še dokaj nedolžna muha, nas mora skrbeti predvsem oboroževanje kriminalnega podzemlja. Ki postaja vse bo- lje organizirano, vse bolj pre- drzno in vse bolj nevarno ter neusmiljeno. Raketometi so »čudovit« način, da se krimi- nalna združba dobro oboro- ži za bančne rope, za obra- čun z drugimi združbami ali pa celo za napade na »zopr- ne« policiste in sodnike. »S tega vidika uvrščamo trgovi- no z orožjem med najbolj ne- varna kazniva dejanja in jo skušamo kar najbolj prega- njati. Tako smo že zaznali po- skus odstranitve motečih po- licistov,« opozarja Mravljak. Ko je kriminalistična polici- ja določene osebe ovadila preiskovalnemu sodniku, so se začele pojavljati grožnje, da se bo preiskovalcem zgo- dilo marsikaj neprijetnega. »To so bile realne grožnje oseb, ki so razpolagale s tak- šnimi sredstvi in ki so tak- šna sredstva že uporabile. Za- to smo naše delavce ustrez- no varovali. V zadnjih petih letih smo imeli že tri takšne primere,« pove Mravljak. Preobrazba zločincev Hkrati poudarja, kako važ no je zgodaj razlDiti trgovske mreže z orožjem, pa tudi vse kriminalne združbe nasploh da ne pride do absurdnega po ložaja, ko se posamezniki, k so si s kriminalom nagrabil veliko premoženje, poskuša jo plasirati v družbene toko ve in doseči legalizacijo po sla. »Ker ga nismo uspeli pra vočasno razkriti, se kar naen krat prelevi v modernega podjetnika, ki se vsak tedei trikrat pritoži na policijsk postaji, da policisti šikanira jo njega, poštenega državlja na, ki plačuje davke. Nena zadnje pa se začne pojavljat celo v vlogi politika s kak šno svojo strankico,« opozai ja Mravljak. Kar ni tako ne navaden ali neznan pojav tu di v našem bližnjem okolju SEBASTIJAN KOPUŠAI Robert Mravljak Policisti potrebujejo za razkritje združb, ki se ukvarjajo s trgovino z orožjem, veliko časa. Foto: SHERPA Misterij celjskih kalašnikov Tako kot so odšli, so se tudi vrnili. Tiho, nenadoma, nato pa gromozanski crescen- do vznemirjenja. Štiri avtomatske puške ka- lašnikov, ki so jih pogrešali v celjski voja- šnici, so prejšnji teden lično zavite pristale na njihovem dvorišču. Nebo jih je vzelo, nebo jih je dalo. Vojaški preiskovalci, sami trdni možje mrkih obrazov, so začudeni str- meli v iskani corpus delicti. In zagrizeno še naprej iskali krivca za vnebovzetje, ki je povzročilo toliko zadrege in nejevolje med sicer kleno vojaško posadko v Celju. Men- da jih je celo tako vrglo s tira, da so prefi- njeno zagrozili vsakomur, ki si je upal dreg- niti ali celo pisati o njihovih mukah. Ka- korkoli že, puške so zopet na varnem, oh oprostite, v vojašnici, preiskovalci na sledi tatovom, ki so očitno spoznali, da jim gori pod nogami, vsi ostali pa se tiho muzamo, da ne bi komu stopili na žulj. Št. 26. - 28. junij 2001 NimNIKA 19 Smrt V jami zaicriviia napaica? Je šlo pri katastrofalni nesreči v jami Ojstro hrastniškega rudnika za človeško napako ali je bila kriva le narava? Preiskava o natančnih vzrokih nesreče v rudniku Hrastnik Trbovlje, ki je 24, aprila ubila pet rudarjev, še vedno ni končana - »Mož- na sta dva vzroka,« pravi rudarski inšpektor, pristo- jen za omenjeni rudnik. Marko Kavčič. Kot da bi se tistega april- skega torka v jami Ojstro zgo- dovina zavrtela za trideset let nazaj. Takrat je v njej umrlo devet rudarjev. Letos je v glo- bini svoja življenja pustilo pet mož. 35-letni Anton Jan- čič iz Brdc pri Dolu pri Hrast- niku, 35-letni Zdenko Kočar iz Sevnice, 27-letni Boris Ma- ček iz Hrastnika, 27-letni Vik- tor Bezgovšek iz Leskovce pri Laškem in 27-letni Franc Zo- re iz Laškega. Spomnimo, da je bilo iskanje rudarjev, za katerih življenje je obstaja- lo upanje, vse dokler jih ni- so našli, težavno in dolgotraj- no. Delo reševalcev je takrat oviral dotok vode, vdori me- tana, do zamude pri reševa- nju pa je prišlo tudi zaradi montaže transporterjev. Za družine umrlih je bil čas ča- kanja na kakšrnokoli novi- co o njihovih ljubljenih naj- bolj mučen in boleč. Natanko dva meseca po hudi nesreči so se v javnosti slišale prve ugotovitve o tem, kaj je bilo krivo, da je bila noč na 24. april usodna za pet oseb, ki so si kruh služili z rudarstvom že od malih nog. Le nekaj dni po nesreči so predstavniki rudnika trdili, da takšnega dogodka nikakor ne bi mogli predvideti, nih- če pa tudi ni pričakoval, da bo drugi, usodni vdor v ja- mo še silovitejši. Po ocenah nekaterih naj bi bil povsem primerljiv s plazom v Logu pod Mangrtom. Marko Kavčič, rudarski inšpektor, vidi dva možna raz- loga za smrt mladih rudar- jev. »Prvi vdor židke mase, ki se je zgodil približno tri ure pred drugim, je povzro- čil nekakšno praznino v ja- mi, zaradi katere se je blato premaknilo še enkrat in za seboj pustilo katastrofalne po- sledice. Drugi možni vzrok je ta, da so se delavci, ki so se tik pred skupinsko nesre- čo umaknili iz ogroženega ob- močja, vrnili nazaj, ne da bi prej preverili ali je to varno in ne da bi prej izvršili teme- ljit pregled območja, kjer je do prvega vdora prišlo.« Na vprašanje, ali gre to- rej za človeško napako, Kav- čič odgovarja precej nenavad- no: »Zanesljivo,« pravi Kav- čič. »Ampak, koliko je ta člo- veška napaka odločilna za prvi in koliko za drugi vdor, pa se moram še odločiti...« Zanimivo je še, navaja Kav- čič, da naj država ne bi ime- la nobenih podzakonskih predpisov, ki bi urejali po- dročje varnosti v tovrstnih primerih. »Le dobra volja pod- jetja je, da se v okviru stroke izvajajo varnostni ukrepi. To- rej nekih kršitev predpisov ni mogoče preganjati, ker predpisov ni,« končuje svo- je ugotovitve v našem pogo- voru. Verjetno bo aprilska nesre- ča in predvsem vzroki zanjo še dolgo odmevala v javno- sti, a nobeni predpisi o var- nosti, tudi če bi jih sprejeh, ne bodo vrnili devetim otro- kom njihovih očetov in kna- pom njihovih kameratov... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Slovo od prvega najdenega v jami Ojstro, Viktorja Bezgovška. Rožencvet za zapaiie 1 Pet let in sedem mesecev 1 zapora so Izidorju Rožen- i cvetu na okrožnem sodišču -v Celju pripisali zaradi na- - peljevanja k umoru, dveh ve- likih tatvin in nedovoljene- iga prometa z eksplozivni- -mi sredstvi, ponarejanja li- stin glede ukradenih vozil -pa mu niso uspeli dokaza- ti. Borutu Užmahu so zapor- no kazen desetih mesecev prisodili zaradi kraje oseb- nega avtomobila, oprostili pa so ga obtožbe napeljeva- nja k umoru. Oba naj bi za nečedno de- lo - umor Marka Šelekarja iz Celja leta 1999 - iskala pri- merno osebo. Pod njegov avto naj bi nastavila eksploziv, za- to pa bi dobila deset tisoč nemških mark. To se ni zgo- dilo, saj sta Rožencvet in Už- mah naletela na tajnega po- licijskega delavca. Plastični eksploziv in detonator so ka- sneje našli pri Rožencvetu. Preiskava, ki je trajala sedem mesecev, je dala tudi števil- ne video- in avdioposnetke, ki so na glavni obravnavi po- menili dokazno gradivo in os- tali za javnost skriti. Sodba še ni pravnomočna. S.Šol. Krilfoiovca obsojena Na konjiškem okrajnem so- dišču so izrekli sodbo Dam- janu Kovaču iz Stranic in An- tonu Vidmarju iz Bezine, ki sta bila obtožena krivolova. Oba sta obsojena na osem me- secev zapora. Obtožena bosta morala oškodovanim lovskim ij^ružinam plačati še milijon in iPol tolarjev odškodnine. Kovač ,Pa še dodatnih 240 tisočakov vitanjski lovski družini. Na območju občin Vojnik in Vitanje naj bi marca in aprila lani v nočnih urah postrelila več srnjadi in jih nato proda- jala gostincem. Predvsem sr- njad naj bi streljala na lovišču vojniške lovske družine. Tam- kajšnji domačini so postali po- zorni na pogosto pokanje, pri spremljanju nenavadnega noč- nega dogajanja pa so na ce- stah ob gozdovih opazili tudi krvave sledi, ki so policiste kma- lu pripeljale do krivolovcev. Pri opravljenih hišnih preiskavah so odkrili še 12 glav srnjadi in dve zaščiteni ptici. Kot je bilo slišati na obravnavah, ne gre le za nezakonito dejanje, saj so bile srne ustreljene v času varstvene dobe, pač pa naj bi umirale v mukah zaradi neu- streznega streliva. UK Radarske kontrole bodo... • jutri, 29. junija, dopold- ne na območju Mozirja, popoldne pa na območ- ju Šmarja pri Jelšah; • v soboto, 30. junija, do- poldne na območju Ce- lja, popoldne pa na ob- močju Šentjurja; • v nedeljo, 1. julija, do- poldne na območju ce- lotne regije, popoldne pa na območju Velenja; • v ponedeljek, 2. julija, dopoldne na območju ce- lotne regije in še posebej Žalca, popoldne pa na ob- močju Slovenskih Konjic; • v torek, 3. julija, dopold- ne na območju Šentjur- ja, popoldne pa na ob- močju Rogaške Slatine; • v sredo, 4. julija, dopold- ne na območju Velenja, popoldne pa na območ- ju Žalca; • v četrtek, 5. julija, do- poldne na območju Slo- venskih Konjic, popold- ne pa na območju Šent- jurja. Dve smrtni žrtvi v enem dnevu Prva prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgo- dila v noči iz petka, 22. ju- nija, na soboto, 23. junija, na lokalni cesti izven Strm- ca nad Dobrno. Šestintridesetletni A.B. iz Vitanja je vozil s traktorjem in v klancu na makadam- skem vozišču zapeljal levo na travnato pobočje, kjer se je traktor večkrat prevrnil. Med prevračanjem je padel s trak- torja in se tako hudo ranil, da je na kraju nesreče poš- kodbam podlegel. Pokojne- ga je našel mimoidoči v so- botnih zgodnjih jutranjih urah. Drugo smrtno žrtev je prav tako v soboto, 23. junija, ter- jala nezgoda izven Spodnjih Laž pri Slovenskih Konjicah. Iz Loč proti Poljčanam je vozil 36-letni voznik osebne- ga avtomobila. Izven Spod- njih Laž je v daljšem levem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zape- ljal desno na travnato povr- šino, kjer je po petdesetih me- trih drsenja z vozilom boč- no trčil v drevo. Zaradi silo- vitega trčenja je voznik utr- pel tako hude telesne poškod- be - v vozilu je ostal ukleš- čen - da je na kraju nesreče umrl. MINI KRIMICI Srečen tat? utegne se zgoditi, da bo- mo med tatovi znova imeli milijonarja. V noči na so- boto, 23. junija, je namreč neki zmikavt iz kioska De- la Prodaje v Velenju ukra- del več cigaret in hitrih srečk v skupni vrednost okrog 250 tisočakov. Hitra sreč- ka - hitri tat. Eieictrični rop Kar 133 metrov bakrene- ga elektičnega kabla si je iz ograjenega prostora vzel nez- nanec na Zaloški Gorici pri Žalcu. Podjetje Kapis je oš- kodoval za okrog 400 tisoč tolarjev. Komu bo električni kabel služil, policistom še ni znano. Veiiici plen Le kako mu je uspelo vse to odnesti?! Manjši postav- ljeni šotor, motoristično opre- mo za dve osebi, dve spalni vreči in fotoaparat, namreč. Vse to je šlo v neznano z nez- nanim roparjem, ki je bil v nedeljo, 24. junija, na javni motoristični prireditvi v Laj- šah pri Velenju. Nepravi tat Imamo še enega prestraše- nega tatu. Nekoga, ki je od nedelje, 24. junija, do pone- deljka, 25. junija, poskusil vlomiti v prostore samopo- strežne trgovine Engrotuš v Velenju. Pa je stisnil rep med noge in jo ucvrl, saj ga je očit- no pregnal alarm. NOČNE CVETKE začela ponavljati zgodba iz- pred desetih let, saj jo je pre- strašilo neko streljanje. Kot vedno, so se tudi tokrat v ak- cijo pognali naši stalni liki v cvetkah - policisti. Ugoto- vitev je sledeča, v bližini Jo- žice so le dobro jedli in pili ter žingali ob poroki in ve- seljaki so ob tem prižgali še dve petardi. • Tudi takšni izprijeni ribi- či, kot je tale naslednji, se najdejo. Njegov trnek se je brez dovolilnice namakal na stičišču Voglajne in Savinje. In ker imajo takšni tudi sre- čo, je ribič »upecal« kar pet- najst »komada iznenada«. Pet- najst klenov. Ribice je nato prevzel ribiški čuvaj, ribiča pa za to pristojni organi. • V Šparu sta Elvis in Zo- ran minuli junijski teden imela čas nadlegovati pro- dajalke. Ker le-te zaradi te- ga niso mogle zbrano oprav- ljati svojega trgovinskega po- slanstva, so poklicale na po- moč, saj veste koga... Ker se nadlegovalna dvojica ni da- la umiriti in se ni mogla po- tešiti, je eden izmed njiju imel čast policiste pospre- miti do njihove stavbe in re- šetke za eno noč občudova- ti z notranje strani. • Teden, ki je za nami, je bil v znamenju hitrih prstov, ki niso in niso dali miru. Naj- prej so posegli v trgovino Ve- le, kjer sta bili Helena in Alenka optimistki, saj sta si hoteli brez plačila izposodi- ti nekaj oblačil in maskaro za obrazno fasado. Sladoku- sec Boris pa se je odločil krasti v neposredni bližini unifor- mirancev - v Šparu na Ljub- ljanski - kjer si je zaželel čo- koladice, a je imel bolj kot ne kisel obraz, ko se je sre- čal s policisti. To pa še ni vse! Dve personi sta hoteli krasti še v Interšparu, pri njiju pa naj bi našli še plen, ki sta si ga še prej nabrali v eni drugi celjski trgovini. Tatinska pa- met, ni kaj. • Ana naj bi imela zadnje čase nenavadno težavo s svo- jimi podnajemniki. Ti naj bi ji nagajali na prav poseben in »izviren« način. Da bi žito hitreje obrodilo, naj bi ji ga zalivali z »naravnimi izdel- ki«, ki se izločajo tam spo- daj. Tudi po podstrešju naj bi ga nekaj s... Vsa zadeva je sedaj v rokah policistov, ki so odšli celotno zadevščino tudi preverit. • Jožica se je prejšnji teden ustrašila, da se ni slučajno Št. 26. - 28. junij 2001 20 INASI KRAJI IN LJUDJE »Imejmo se fajnlfc s to željo se je osemnajst- letni Gregor Janežič iz Za- grada v Celju obrnil na vse, ki so se v soboto zbrali okoli Hermanove krčme med ob- zidjem Starega gradu, da bi mu na poseben način pove- dali, da niso pozabili nanj. Prišli so tudi z namenom, da bi mu z glasbo in zabavo po- pestrili dan ter mu š prosto- voljnimi prispevki pomaga- li pri nadaljnjem zdravljenju in rehabilitaciji, ki traja vse od tistega nesrečnega avgu- sta v letu 1998, ko je postal tetraplegik. Gregor, takrat dijak prve- ga letnika Srednje šole za go- stinstvo in turizem v Celju, je nameraval po triletnem šo- lanju postati natakar, je ve- čino svojega prostega časa na- menjal športu, pri čemer je bil nogomet vedno v ospred- ju. Bil je član Publikumove mladinske ekipe in se z mar- ljivimi treningi že videl v član- skem tekmovalnem moštvu. Bila je prava avgustovska vročina, ko je pred trenin- gom odšel s prijatelji na Šmar- tinsko jezero in skočil v vo- do. Na tistem mestu, ki mu je usodno zaznamovalo vse življenje. Sledila je bitka za njegovo življenje, dolgotraj- no zdravljenje in številni re- habilitacijski postopki. Zdravje se mu počasi, a vztrajno vrača, optimizma mu ne manjka. Slavica Ja- nežič, Gregorjeva mama, nam je ob prihodu na grad dejala: »Vsa čast tem mla- dim ljudem, ki so se lotili in bili kos tako zahtevni in plemeniti nalogi. Občutek, da ga sošolci in prijatelji ni- so pozabili, Gregorju zelo veliko pomeni. S stikih z njimi je lažje sprejel to živ- ljenje. Čez nekaj dni bo spet odšel v Ljubljano, tokrat mu bodo z operacijo poskusili povrniti glas, kar bi bil še en pomemben rehabilitacij- ski napredek in možnost za lažje komuniciranje z na- mi in njegovimi številnimi prijatelji.« Njegovi sošolci so med- tem, ko je Gregor bil svojo bitko, končali šolanje, pred tem so se preselili v novo šol- sko zgradbo, predali ključ na- slednji generaciji maturantov ter doživeli nepozabni ma- turantski izlet in maturant- ski ples. Za vse te dogodke je bil Gregor prikrajšan. Da pa bi mu na nek način pove- dali, da ga niso nikoli poza- bili, so mu sošolci in prija- telji pripravili zabavno sre- čanje, na katerem je v sobo- to popoldne in pozno v ve- čer na Starem gradu igral an- sambel Kastelo, za razpolo- ženje je skrbela tudi skupi- na Mi2, igre brez meja pa so se pričele s prihodom štirih Publikumovih nogometašev, zelo utrujenih po nočni vr- nitvi s Češke in takoj po odi- grani tekmi za pokal Inter- toto na Skalni kleti, kjer so močno premagali dansko moštvo. Prireditve na Starem gradu so se udeležili vratar in kapetan Amel Mujčino- vič ter Vladislav Lungu, Do- men Beršnjak in Aleksan- der Šeliga. Na srečanje z Gregorjem in njegovimi starši je prišla tudi njegova razredničarka Darja Štihrl in mu zaželela, da mu ta dan prinese veliko veselja in optimizma za na- prej. Poleg sošolcev, ki so med letom zbrali toliko de- narja, da so Gregorju kupili posebej zanj prirejen raču- nalnik, pa so se srečanja ude- ležili tudi številni njegovi pri- jatelji s Hudinje, Zagrada in od drugod. Prireditev je bila tudi priložnost za zbiranje prostovoljnih prispevkov za Gregorjevo nadaljnje okreva- nje, največji organizacijski in sponzorski delež pa je pris- pevalo zasebno podjetje But- ler iz Celja. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Gregor še vedno hodi na nogometne tekme, še vedno je v stiku s celjskimi nogometaši, tokrat pa je bil druženja z Amelom, Vladislavom, Domnom In Aleksandrom, ki je sledilo rezultatu 7:1 na Skalni kleti, še toliko bolj vesel. Klavdija Kovačič: »Pobudnice za to srečanje s koncertom smo bile Gregorjeve sošolke In sosošolke, za vse ostalo je poskrbelo gostins- tvo Butler. Oba nastopajoča ben- da sta prav tako prispevala svoj sponzorski delež. SIcer pa smo pri- jatelji in sošolci z Gregorjem ves času v stikih, obiskovali smo ga, ko je bil še na zdravljenju v Ljublja- ni, z njim se občasno družimo tudi danes. Za prireditev, ki smo jo pri- pravili zanj, je Izvedel šele pred ne- kaj dnevi In bil zelo presenečen. Upamo, da bo operacija, na kate- ro odhaja, uspela In da bomo da- nes ubrali primerno vsoto dobro- delnega denarja, saj je bližnja ope- racija dodatno finančno breme za Gregorjevo družino.« Za grajskim obzidjem z mamo In očetom. Št. 26. - 28. junij 2001 FOTOREPORTAZA 21 Brez glave na zabavo Foto: GREGOR KATIČ, GAŠPER DOMJAN St. 26. - 28. junij 2001 22 ŠPORT Olimpijin trener na Polzeli VeČina prvoligašev s Celjskega ob koncu tedna na počitnice v prihodnji sezoni naj bi v 1. slovenski košarkarski ligi igralo kar pet ekip s Celj- skega. Kot je znano, so se po ustanovitvi Jadranske li- ge, v kateri bodo igrali Laš- čani, med elito uvrstili Šo- štanj čani, ki naj bi se tudi dodobra okrepili. Trener Elektre Darko Mirt, ki je pretekli konec tedna zelo uspešno končal sezono v ve- teranski ligi Alpe Adria, kjer je denimo zmagal v tekmo- vanju trojk, se z upravo klu- ba trudi sestaviti še močnej- še moštvo za prihodnjo se- zono. Klub sta že zapustila Muharem Vugdalič in Ro- bert Karlo, ki sta jima po- godbi potekli. Prvi je izrazil željo po igranju izven meja Slovenije, čeprav je po ne- katerih podatkih še najbliž- je Radenski, medtem ko naj bi Karlo okrepil novega B li- gaša iz Lenarta, ali pa bo ka- riero nadaljeval v Mariboru. Vsi ostali košarkarji bodo ver- jetno ostali v Šoštanju, kjer se trudijo v svoje vrste priva- biti bivšega reprezentanta Boštjana Thalerja, ki je del pretekle sezone igral v Zagor- ju, trenutno pa je na služe- nju vojaškega roka. Blizu pod- pisu pogodbe je tudi Klemen Zaletel, ki je svoj čas zelo us- pešno igral na Polzeli, okre- pitev na centerskem položa- ju pa bodo do 7. avgusta, ko bodo ponovno pričeli z vad- bo, skušah poiskati v tujini. Podpis pogodbe z novim tujcem v kratkem pričakuje- jo tudi v Zrečah, kjer so se že pred časom dogovorili z Goranom Ikonjičem, bivšim igralcem Drine, od koder pri- haja tudi center Milojica Ze- kovič, ki je bil nekaj časa na preizkušnji in očitno zado- voljil trenerja Rogle Goraz- da Bokšana. Če bo Zekovič zares obljubil zvestobo Ro- gli, se bo po Milošu Šporar- ju od zreškega dresa verjet- no poslovil tudi Veljko Pe- tranovič. Še največje spremembe se ponovno obetajo na Polzeli, kjer je trenerski stolček že zapustil Boštjan Kuhar, ni pa še znan njegov naslednik. Po nekaterih podatkih sta naj- resnejša kandidata Zoran Martič in Miloš Sagadin, saj naj bi se sponzor Polzelanov Banka Celje odločil za sode- lovanje z ljubljansko Olim- pijo, kar pomeni, da bodo Zmaji Savinjskim Hopsom posodih nekaj svojih mlaj- ših košarkarjev in imeli glav- no besedo pri izbiri trener- ja. Od lanskega igralskega ka- dra, ki je ob koncu nosil naj- večje breme, si Primož Ko- bale in Gregor Belina želita zaigrati v tujini. Boštjan Ku- har se trenutno ukvarja s fi- zično pripravo reprezentan- ta Gorana Jagodnika in še nekaterih znanih slovenskih športnikov, predvsem smu- čarjev. Precej manj pretresljivo je trenutno v Laškem in v Šent- jurju. Pivovarji so se v zad- njih letih že nekajkrat ope- kli pri izbiri igralcev, zato bo na imena novincev po- trebno še počakati, saj želi- jo dodobra preizkusiti vsa- kega košarkarja, ki ga ima- jo v mislih. Nekaj tujcev se je v Treh lilijah že zvrstilo, vendar nihče ni podpisal po- godbe, kar velja tudi za 24- letnega Želimirja Stevano- viča, bivšega igralca Parti- zana, ki je zadnje štiri sezo- ne igral v ZDA, trenutno pa je še v Laškem, kjer bodo prav tako z vadbo končali konec tedna, nadaljevali pa pred- vidoma čez tri tedne. Kar zadeva igralski kader, je po- dobno tudi v Šentjurju. Nič novega, le da je razlog za ne- nakupe pri Kemoplastu Al- posu precej siromašnejša blagajna. DEJAN OBREZ Na startu je bilo precej negodovanj zaradi pomanjkljive organizacije. Tušev vzpon na Celjsko kočo Lepo vreme, veliko tek- movalcev, rekreativcev ter ljubiteljev športa in zaba- ve, to so poglavitne značil- nosti prireditve, ki se je v soboto zaključila na Celj- ski koči. Na 7,5 km dolgem krono- metru za gorske kolesarje je v absolutni kategoriji pri žen- skah zmagala Sabina Rezar, druga je bila Simona Žabjek, tretja pa Cvetka Koželje. Pri moških je slavil Jure Golčer, ki je za zmago prejel tudi ček za 200 tisoč tolarjev, drugi čas je dosegel Mitja Moho- rič in dobil 80 tisoč tolarjev, tretji Miran Cvet pa je domov odnesel 50 tisoč tolarjev na- grade. Po posamičnih kate- gorijah so slavili še Jure Pre- bičevič, Alen Kolar, Blaž Gr- dina, Milan Kikn, Vinko Žla- gavec, Patricija Mastnak, Ka- tarina Jekl, Jasmina Jošt in Ivanka Grobelnik. S prireditvijo je bil zado- voljen tudi organizator Žiga Kariž, ki je bil presenečen nad velikim številom prijav- ljenih tekmovalcev, zaradi če- sar so imeli tudi precej več dela kot je pričakoval. Priš- lo je celo do manjših zaple- tov. Policija je zahtevala bolj- šo varnost na progi, za kar so organizatorji nemudoma poskrbeli. Kariž je menil tu- di, da je bistvo vzpona rekrea- cija in ne nagrade, ki so jil prejeli udeleženci. Vzpon na bi postal tradicionalna vse slovenska prireditev, čepraA je razpoložljivih terminov Zc' takšne dogodke premalo, j( še dodal Kariž. Dogodek j( sicer minil v dobrem vzduš ju, prav na koncu pa smo bi li priče silni zadregi. Šele pc podehtvi priznanj najboljšin ženskam so ugotovili napa ke pri razvrstitvah in krepke spremenili vrstni red posa mičnih kategorij. PETRA ŠAFRA^ Foto: GAŠPER DOMJA^ Tretjič Željico Petrovič Deseti maraton držav- nosti v Celju je spet pripa- del olimpijcu Bosne in Her- cegovine Petroviču, ki je progo pretekel v času 2:36,38. Drugi je bil Ve- lenjčan Stanko Barber, ki je za njim zaostal za sla- bo minuto. Želj ko Petrovič, doma iz Prnjavora, ki je v Celju do- končal Srednjo strojno šo- lo, je dokaj svež na cilju kla- sičnega maratona povedal: »Lani je bila temperatura dva- krat nižja, okoli 15 stopinj Celzija, zato mi je uspel do- sti boljši izid. Pogoji so bili tokrat slabi. Za nameček sem stopil na kamen, a me lažja poškodba ni preveč za- držala. Rad bi pozdravil svo- jega bivšega trenerja v Ce- lju Mladena Pavljaka.« Stan- ko Barber, večkratni zmago- valec maratona do Logarske dohne, je dodal: »Sploh nis- va tekla skupaj. Nekaj časa sem ga videl pr^ sabo, a ujeti se ga ni dalo.« Na 21-kilometrski progi sta drugo in tretje mesto osvoji- la Celjana Zlatko Lah in Zdravko Grahut, med žen- skami pa je njuna someščan- ka Mojca Beltram pritekla na cilj druga. Deset kilome- trov je najhitreje pretekla Ce- Ijanka Eva Jensterle pred Ve- lenjčanko Anko Pugelj in Šentjurčanko Petro Pungar- šek. Pri moških je zmagal Ve- lenjčan Dušan Peer pred Ce- ljanom Matjažem Mrazom. D.Š., Foto: GK PANORJIMA NOGOMET Pokal Intertoto, druga tek- ma 1. kroga: CMC Publikum -Aarhus 7:1 (4:1). Koren (12, 35), Šumolikoski (14), Berš- njak (16), Bogatinov (69), Jo- žef (76), Sivko (90); Peder- sen (24, 11-m). MAUNOGOMET 1. celjska liga: Skavti - Kla- teži 2:7, Šmartno - Prijatelji 4:4, Robokom - Romida 3:2, Pelikan - Celjski grof 4:1, Vef- loij - Cosmos 3:6, Maček tisk - Koma 1:4. Vrstni red: Peli- kan 33 točk, Cosmos 32, Vef- lon 30... Občinska liga Štore: Sv. Lovrenc - Inexa 2:3, Kanarč- ki - Pečovje 1:6, Laška vas - Gadi 6:2, Mladi knapi - Gamsi 0:3, Sokoli - Lipa 3:4, Voc - Kovinar 2:4. Vrstni red: Pe- čovje, Lipa 35, Laška vas 30, Sokoli 29, Inexa 25, Sv. Lo- vrenc 18, Kovinar 16, Gamsi 15, Gadi 13, Voc 8, Kanarč- ki 3, Mladi knapi 0. Željko Petrovič je na majici nosil številko 1. KEGUANI DP v dvojicah za dekli ce: mlajše 1. Polona Rogi na - Maja Lešnik, starejši 2. Rada Savič - Nada Sa vič, 3. Anja Kozmus - Sa bina Koljič (vse Mirotek Celje). ^ NA ioiATKO Celje: Dan aerobike je od padel zaradi objektivnih raz logov, fitnes center Top fit ii Projektna pisarna Celje zdra vo mesto pa ga bosta pripra vila to soboto. Začel se b( ob lO.uri na Glavnem trgu. Foederlach: Društvo vod nih in obvodnih športov Sai lor Celje je pripravilo tekmi aktivnih tekmovalcev in ve teranov v smučarsko akrobat skih skokih v vodo s plastiC ne skakalnice. Med člani j zmagal Jože Ivačič. Št. 26. - 28. junij 2001 23 V sedmih nebesiii Višek celjskega nogometa - Danci preveč neresni v Intertotu Uvrstitev v drugi krog najmanj cenjenega evrop- skega pokala za celjske no- gometaše ni bila zahtev- na naloga, navzlic temu pa je največji uspeh doslej. Do prve domače evropske zmage so rumeno- modri prišli lažje, kot so priča- kovali, povsem nenadejan pa je skupni izid 7:2. Zato so tudi na spletni strani UEFA po izločitvi Aarhu- sa, Publikum kovali v sed- ma nebesa. Že v nedeljo sledi nada- ljevanje na Skalni kleti: pr- va tekma 2. kroga proti Art- mediji Petrzalki. Slovaki so na svojem stadionu doživeli pravi triler proti Litovcem. Po 90 minutah ter podaljš- ku je bil izid še vedno isti kot na prvi tekmi - 1:1. Pr- vih šest strelov z bele točke je končalo v mreži. Zudy- su iz Ekranasa je nato do- mači vratar Juraj Cobej strel ubranil, Michal Kubala je povišal na 5:4, Litovci pa so zapravili še eno enajst- metrovko... Počitnice Aarhus je v Celje pripo- toval z mlado postavo, šest- najstimi igralci, ki jim ni do odmora, saj imajo v tem obdobju edino pravo mož- nost za uveljavitev. Čeprav nepisan danski zakon vele- va, da morajo vsi počivati tri tedne, je nekdo v Inter- totu pač moral igrati. »Kri- va je naša krovna zveza. Za- vajali so nas s podatkom, da bomo tekmovanje začeli v 2. krogu. Najboljši so zdaj na počitnicah. Igrala sta le dva igralca prvega moštva,« je po hudem porazu hlad- no govoril trener John Stampe. Njegovi varovan- ci so prikazali le borbenost in ostrino, na drugi strani pa zelo slabo tehnično pod- kovanost. Oba gola sta jim bila podarjena; na Skalni kleti je prekršek Uroša Go- renaka nad Boegebjergom pred tisoč gledalci videl le romunski sodnik Edgar Alt- mayer. Zaplet Velika (namerna) napa- ka Romuna je Dance vrni- la v igro. Znižali so na 1:3, pri zaostanku z 1:4 pa se je Tom Christensen sam znašel pred Amelom Muj- činovičem. Celjski vratar je v celoti popravil napako iz Aarhusa in mojstrsko preprečil danskemu napa- dalcu realizacijo stoodstot- ne priložnosti. Če bi žoga končala v mreži, bi gostje za preboj naprej potrebo- vali le še en zadetek. Na- daljnji potek je znan, Ce- ljani so mrežo rojakov naj- bolj znanega pisca pravljic napolnili s pravljičnim šte- vilom. Otroško navdušen je bil celo direktor Darko Klarič, ki je razkazoval svojo kravato s sedmimi žo- gami. Igra Kar smo poudarjali že od finiša DP, postaja še bolj očitno. Pušnikova selekci- ja si na igrišču prizadeva prikazati igro, ki privlači. Zadnji uradni tekmec sploh ni bil po meri, a so bile za- tegadelj »šablone« še bolj transparentne. S čim manj dotiki z žogo na bočna po- ložaja in potem v kazenski prostor, to je jasna trener- jeva zahteva. Zadevo je za- čutilo tudi občinstvo, kar je »Vipovce« skorajda vrglo v trans. Krasni zadetki so se vrstili, novinca Robert Ko- ren in Mitja Brulc pa sta delovala kot večletna člana moštva. Če sta na listi želja resnično še Matej Šnofl in Miha Pitamic, potem pred- sednik Marjan Vengust bolj gradi moštvo za prvaka kot novi stadion. Odsotni Manjkala je izkušena če- tverica. Aleksander Rado- savljevič bo po operaciji sčasoma zagotovo okreval. Samo Vidovič pa bo ta te- den registriran, a bo brž- čas zaradi slabe pripravlje- nosti še v ozadju. Prosti bra- nilec Gregor Blatnik je tik pred tekmo potožil nad poškodbo, dobro obvešče- ni (tudi klubski) viri pa na- vajajo njegovo ljubosumje zaradi Almirja Sulejmano- viča, ki naj bi ga vabili na Skalno klet iz Velenja. Ob jezeru so se že sprijaznili z izgubo »libera«. »Za Su- lejmanoviča sploh nisem vedel, saj časopisov pač ni- sem bral. Imam vneto tre- bušno steno, zato sem že na Češkem delal po poseb- nem programu. Da sem štrajkal? Neumnost! Na tak- šni tekmi, če jo dobro odi- graš, se lahko tudi >prodaš<. Kot kaže sploh niste bili ob- veščeni o moji poškodbi. Nisem kriv, če informacij s Češke ni bilo,« je namige zavrnil Blatnik, ki se mu po- godba izteče v soboto. Po najvišji zmagi slovenskih klubov v Intertotu naj bi Marijan Pušnik še nič ne ve- del o Sulejmanovičevem prihodu. Prosti branilec ze- leno-črnih pa je predvče- rajšnjim podpisal triletno pogodbo za CMC Publi- kum. Nejasen je status Mat- jaža Štancarja. Pogodba Velenjski Rudar je na pripravah na Mariborskem Pohorju. Skupščina Eso- tech Šmartnega bo jutri v Kulturnem domu ob 20. uri. Danes so se igralci preselili na kmečki turizem v okolici Ljubnega, kjer bodo vadili. Odšla sta Ar- lič in Kraljevič, vadbi pa sta se pridružila Damjan Romih in Aleš Kačičnik. mu je potekla že pred me- secem dni, zato ni želel v Blšanye... Sta najstarejša igralca, zadnji legendi klu- ba, nezaželena v Celju? DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ 20-letni Robert Koren je navdušil. Čudežna deiciica icegijašiciii stez Barbara Fidel premlada za MEP - Rekord 476 kegljev Celjsko žensko keglja- nje ob atletiki, košarki in judu prinaša največ trofej mestu ob Savinji, žal pa ni olimpijski šport. Kegljavke Miroteksa so že 17 let zapored najboljše na državnih prvenstvih, do- mačim lovorikam pa doda- jajo naslove in odlične uvr- stitve na članskih svetovnih in evropskih prvenstvih ter na velikih tekmovanjih za mlajše kategorije. Ob iz- vrstnih tekmovalkah, kot so Marika Kardinar, Biserka Petak, Mira Grobelnik, Jo- žica Šeško in Marta Zu- pane pri članicah, pa An- dreja Razlag in Polona Ko- štomaj pri mladinkah, je v zadnjega pol leta največji skok med najboljše napra- vila še ne šestnajstletna Bar- bara Fidel. Rojena je 9. avgusta 1985. Pohvali se že lahko s štiri- mi naslovi državne prvaki- nje pri kadetinjah in mla- dinkah. Zadnji uspeh je do- segla na evropskem kadet- Trener Lado Gobec resno razmišlja, da bo Fidelova nastopila za Miroteks tu- di na svetovnem pokalu meseca oktobra v Nemči- ji. To si upravičeno zaslu- ži, saj je člansko DP za- ključila celo na 4. mestu. »V naslednjem letu se obe- ta začetek evropske lige po turnirskem sistemu,« je pristavil Lado Gobec. skem pokalu, ko je med 20 državnimi prvakinjami os- vojila bronasto kolajno v igri posameznic. Med mešani- mi pari se je celo povzpela na najvišjo stopničko, sku- paj z državnim kadetskim prvakom Davidom Selov- skim iz Litije. Prvič je na kegljaško ste- zo stopila leta 1997 kot učenka 6. razreda osnovne šole. Danes je dijakinja Gimnazije Center. Začela je v izredno uspešni skupini začetnic pod vodstvom La- da Gobca in kaj kmalu so prišli uspehi v nižjih tek- movalnih razredih. Vidnej- ši dosežki so prišli na plan po treningih, ki so na spo- redu trikrat na teden. Na vsakem opravi 175 metov. Največji kakovostni pre- mik ji je uspel letos, ko je dosegla zavidljiv osebni re- kord - 476 podrtih kegljev. Priborila si je nastop na mla- dinskem EP v Kopru, ker pa še ni dopolnila 16 let, je boje bodočih tekmic le opazovala. Zanjo seveda ni bilo s tem nič izgubljeno. Trdno je od- ločena, da bo nadaljevala s trdim delom. Namreč, priključena je že prvi član- ski ekipi, kar je zanjo veli- ka čast. Če bo na tekmova- njih ustalila dosežke okoli rezultata 450, lahko v na- slednji sezoni pričakuje vi- soke uvrstitve v vseh kon- kurencah. JOŽE KUZMA Po lučajih Barbare Fidel keglji padajo kot za stavo. PETEK29.6. I I I lllllll1lllMHI|l|l|lllllllt|(ll|IIIHI|||| KONJENIŠTVO Preskakovanje ovir - Lač- ja vas: Pokal Slovenije 2.del (do nedelje). NEDEUA1J. NOGOMET Pokal Intertoto, prva tek- ma 2. kroga- Celje: CMC Pub- likum - Artmedia Petrzalka (18). ROKOMET Klubsko kadetsko EP - Partille: Celje Pivovarna Laško - E.S.V.A.A. (Ciper), CPL - Volendam (Niz). VATERPOLO Zaključni turnir 2. držav- ne lige- Celje: Poseidon (Ce- lje), Kranj 90, Kamnik, Ma- ribor, Tivoh (od 8.30 - 21) P0NEDEUEK2J. ROKOMET Klubsko kadetsko EP - Partille: CPL - Magdeburg (Nem), CPL - Skogaas (Šve). Najboljši osnovnošolci Slavnostno podelitev priznanj najboljšim šport- nikom desetih celjskih os- novnih šol je Športna zve- za Celje pripravila na osnov- ni šoli Lava. V skupnem seštevku je na- juspešnejša IV. OŠ, ki je s pe- dagogom Aleksandrom Ki- tanovskim (na sliki), tretjič izbranim za najboljšega, pri dečkih osvojila prvo mesto, pri deklicah, ki jih poučuje- ta Alenka Šauperl in Vanja Ferme, pa drugo. Končni Vrstni red-dečki: 1. IV OŠ 44 točk, 2. OŠ Lava (Igor Krstič) 38, 3. OŠ Hudinja (Petar Mi- lovac) 34; deklice: 1. II. OŠ (Desanka Čalasan) 44,2. IV. OŠ 42, 3. OŠ Lava (Marko Kopriva) 36. Najboljši posamezniki po šolah so bili: I. OŠ: Rok An- tolinc, Matej Krušič, Aleš Mu- hovec; Samanta Džumič, Ta- ra Filipovič, Eva Komplet. II. OŠ: Rok Močnik, Marko Ro- mih, Marko Mernik; Nuša Skutnik, Valentina Zumberi, Jasna Rakanovič. III. OŠ: Ur- ban Kokotec, Jernej Kruder, Miha Korenjak; Maja Šon, Eva Jenšterle, Živa Rebec-Klarer. IV. OŠ: Žiga Titovšek, Žiga Le- tonja, Enis Kahvedžič; Maja Novak, Sara Kokotec, Saša Derbuc. OŠ Hudinja: Mark Jo- kič, Boris Vodišek, Dejan Hr- vačin; Zala Bojovič, Nuša Ku- kovičič, Mateja Stropnik. OŠ Lava: Dalibor Nikolič, Matej Centrih, Matic Lovrek; Daša Hliš, Barbara Hribernik, Ma- nja Goršek. OŠ Frana Kranj- ca: Ladi Krivec, Rok Oprešnik, Alen Jankovič; Romana Čo- lič, Alja Jankovič, Žana Ko- pač. OŠ Frana Roša: Rok Mar- guč. Zoran Keser, Goran Ni- nič; Iva Jug, Andreja Zupane, Ula Toplak. OŠ Ljubečna: Jan Gregorc, Benjamin Mimik, Marko Koštomaj; Dragana Ra- kanovič, Barbara Čepin, Ines Fidler. OŠ Glazija: Matej Šum- Ijak; Lucija Kranjc. D.Š. Št. 26. - 28. junij 2001 24 INFORMACIJE Stopnišče pod novo streho Prejšnji ponedeljek so v Celju začeli s prenovo stopnišča, ki vodi do cerk- ve sv. Cecilije na Bregu in s svojo značilno podobo daje pečat Celju že od ča- sov, ko je bilo mesto z ob- močjem na desnem bregu Savinje povezano s Kapu- cinskim mostom. Kapucinsko stopnišče je spomeniško zaščiteno, zad- nje čase pa ga je močno na- čel zob časa, zato je bilo nujno potrebno prenove. Ker so bili leseni deli stre- šne konstrukcije že tudi ne- varni, so se odločili za te- meljito prenovo. Predvido- ma do sredine julija bodo tako v celoti zamenjali os- trešje ter stopniščni nad- strešek prekrili z novo ope- ko, naložba v prenovo pa je ocenjena na osem mili- jonov tolarjev. Ker med pre- novitvenimi deli seveda ho- ja po stopnišču ni dovolje- na, je do cerkve sv. Cecili- je v tem času mogoče priti z avtom po Maistrovi cesti ali pa peš po utrjeni poti ob obzidju mimo vojaške- ga poveljstva. IS, Foto: GREGOR KATIČ Št. 26. - 28. junij 2001 MEPORIAZA 25 Tovarna iz polnili vimen Vidčevi predelajo 35 do 40 tisoč litrov kozjega mleka v imenitne sire Skozi prekrasno dolini- co se ob potoku Kozarici tiš- či le ozka, ovinkasta, as- faltirana cesta, ki po strmem I klancu pripelje na veliko I ravnino. O asfaltu ni več ne i duha ne sluha, poti so oz- I ke, med kamnitimi kolesni- ; cami je nezvožen trak tra- i ve. Ravnino obkroža lep ; gozd, poln gabra. Med trav- ' nike z nekaj drevja, tudi češ- 1 njami, ki jih ni prizadela I letošnja spomladanska i zmrzal, so se umestile nji- ; ve, dolge kot nogometna i igrišča. Domačija Franca in Sonje \ Videč j e kot maj hna vas v kra- : ju, ki se imenuje Ravne, si- i cer pa je ob iiišni številki za- I pisano »pravo« ime kraja, Vo- j druž. Hlev za koze z molžiš- I čem, sirarna, stara domači- j ja, velika nova hiša, stara ko- I vačija z zgodovinskim me- 1 hom na nožni pogon, gospo- darsko poslopje, prostor za kopo... Nad Vidčevo domačijo, ki se razteza na 22 hektarih, od tega 14 gozda, se bohoti 3 ki- lometre oddaljena mogočna Resevna na eni in Svetina na drugi strani. Za bližnjim hri- bom, pod katerim žubori bi- stra Kozarica, ki je tudi izvir pitne vode za Šentjur, je Šen- trupert, spodaj se kot na dla- 1 ni razkazuje Jakob, desno nad j njim se k nebu pne zvonik I kalobske cerkve. »Tja smo hodili v šolo,« po- j ve gospodar Franci, ko se spre- i hajamo po domačiji. »Pet ki- ' lometrov peš daleč smo ime- li. Pa je šlo. Naši trije, 13- letna Janja, 10-letna Sanja in 8-letni Klemen, se danes vo- zijo v Hruševec. Nič jim ni hudega, čeprav imajo še ved- no do šolskega avtobusa lep j kos peš poti, dva kilometra v eno smer.« Lepo, sončno sobotno po- poldne je bilo. Otroci so za hišo igrali badminton. Fran- ci in Sonja pa sta nas pope- ljala po domačiji, ki diha sre- di zelenja pod prostranim ne- bom. Želeli smo izvedeti več o kozjereji in predelavi koz- jega mleka v različne izdel- ke, posebej še dobre, kako- vostne in zdravilne sire, kar je poglavitna dejavnost do- mačih. »S kozjerejo se ukvarjava trinajst let,« je pripoved pri- čel Franci in nas popeljal do ograde, izza katere so nas zve davo opazovale velike, svet- leče rjave koze s polnimi vi- meni. Približeval se je čas ve- černe molže. »Deset let smo oddajali kozje mleko v mlekarno v Ar- jo vas. Bili smo med najbolj- šimi in največjimi pridelo- valci kozjega mleka, za kar smo dobili tudi več priznanj.« Pa so prišli neprijetni časi... »Pred tremi leti se je mle- karna Arja vas odločila, da ne bo več odkupovala kozje- ga mleka. Predlagali so na- ma prehod na izdelke iz koz- jega mleka. Po premisleku in temeljiti pripravi sva začela. Prvi rezultati so dobri,« pri- poveduje Franci. Na domačiji imajo okoli 50 koz, ki dajo letno 35 do 40 tisoč litrov mleka. Prede- lajo ga v pet različnih kozjih sirov z imeni gurman, Her- man, sonček, kozja feta in Tincl. V sirarni je glavna Sonja: »Za kilogram sira potrebuje- mo 12 litrov mleka, siri pa različno zorijo. Herman je poltrdi kozji sir v olivnem ol- ju z začimbami in ima zna- čilen mediteranski okus. Tu- di gurman je poltrdi kozji sir, in je prava poslastica za lju- bitelje kozjih sirov. Je narav- no zorjen, z značilno aromo in pestrim, za kozje sire zna- čilnim kiselkastim okusom, ki se s staranjem stopnjuje. Njegovo kakovost potrjuje- jo priznanja na >dobrotah slo- venskih kmetij< na Ptuju, kjer smo lani dobili bronasto, le- tos pa zlato priznanje. Lani v Gradcu v Avstriji na sreča- nju dežel Štajerske je bil na- grajen z odličnim prizna- njem. Sonček pa je mehek kozji sir, blagega okusa, ki ga upo- rabljamo za razne solate, omake in narezke. Za narez- ke je posebej priporočljiv mehki sir z začimbami, ki še dodatno popestrijo okus in videz narezka. Na Ptuju je bil sonček lani zlat, letos pa - za komisijo je bil malo preslan - bronast!« Poltrdi kozji sir Tincl je nov izdelek Vidčeve sirarne in je prav tako naravno zor- jen. Njegova aroma je milej- ša, okus pa rahlo sladek, in z daljšim zorenjem bolj izra- zit. Ime pa je dobil po do- mačiji. »Tincl se pri nas reče po domače,« pove Sonja. Odlična je tudi kozja feta, ki zori v slanici in je zlasti poleti primerna za popular- ne šobske solate! Posebnost je tudi poltrdi kozji sir, ki ga starajo več me- secev in ga uporabljajo na- mesto parmezana. »Zori 4 do 5 mesecev in bolj je star, boljši je,« pojasnujeta prava stro- kovnjaka. Doma otroci redno pijejo samo kozje mleko, ki je ze- lo zdravo, tudi zaradi visoke vsebnosti kalcija. Kozličke prodajajo za zakol, posebne nege in pozornosti pa so de- ležne koze mlekarice, ki so nemške oplemenitene srna- ste (rjavkaste) pasme. Koze, zelo zahtevne in ob- čutljive živali, imajo rade do- bro hrano. Pasejo na pro- stem, v hlevu pa se hranijo s senom, svežo travo in dodat- nimi posladki. Zjutraj in zve- čer jih odženejo v molžišče. mleko pa, ohlajeno na 4 sto- pinje, dva dni zbirajo v kot- lu, nakar ga pretočijo v si- rarno in predelajo. Sonja in Franci o svojih ko- zah govorita zelo spoštljivo: »To so zelo inteligentne in prijazne živali, ki se marsi- česa hitro naučijo.« Vidčeva sodelujeta v Društvu rejcev drobnice Celjske in Koroške regije, v katerem je okoli 200 članov, večina jih goji ovce, ostah koze. Zelo malo pa je takih, ki bi se ukvarjali s koz- jim mlekom in njegovo pre- delavo. V Sloveniji so trenut- no morda trije ali štirje in Vidčeva sta čisto pri vrhu. Medtem, ko je Franci glavni pri hlevu in v molžišču, pa je »prva violina« v sirarni že- na Sonja: »Pred petimi leti sem pu- stila službo v Bohorju in se začela ukvarjati s siri. Štiri leta sem preizkušala in se pri- pravljala na prve izdelke. Že, ko smo oddajali mleko v Ar- jo vas, sem doma zadržala 20 litov mleka. Delala sem sire in si podatke zapisovala. Na- redila sem enega, morda dva sirčka in tako nabirala izkuš- nje. Udeležila sem se tečaja na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, speciahzacije v Nemčiji in dveh tečajev na sirarski šoli v Kranju. Zdaj vsak drugi dan širimo po 350 do 420 litrov kozjega mle- ka!« Za dober sir so potrebni ka- kovostno mleko, primerna temperatura, vlaga, čistoča, iznajdljivost in tudi srce. Ali, kot se rada upravičeno poh- vali Sonja, da s siri diha. Kaj pa tisto zadnje, kar ko- za lahko da, gnoj? Smeh in zadovoljstvo pre- šineta Francijev obraz: »Na- ši travniki ne poznajo umet- nih in drugih gojil, samo koz- je. Vse leto gnoj zbiramo in jeseni potrosimo. Travniki odlično uspevajo.« Na Vidčevi domačiji imajo delo skozi vse leto: »Kožice se prskajo jeseni in kotijo koncem februarja, v začet- ku marca. Po enem mesecu začnemo z molžo, ki traja do božiča. Doslej smo sadi- li tudi zeljne sadike in vsa- ko leto pridelali za prodajo okoli 50 ton svežega zelja. Ker je tradicija v vasi in ga- ber v gozdu, kurimo kope za oglje, ki je izjemne kva- litete. Pakirali smo ga po tri kg in prodajali. Letos smo zakurili zadnjo kopo, pri- hodnje leto bomo opustili tu- di zelje in povečali travnike ter število koz, z njimi pa posredno tudi izdelavo sirov. Danes ne moreš početi vse- ga po malem, ampak se mo- raš lotiti nečesa, kar ti za- gotavlja solidno preživetje. Sicer pa smo se pri nas zad- nja leta organizirali tako, da smo vedno delali le tisto, kar je bilo učinkovito.« Pri Tincl so res lahko za vzgled. Sonji in Franciju po- magata mama Nežika in teta Marija, marsikaj postorijo tu- di že otroci, čeprav je njiho- va prva skrb učenje in igra. In kako priti do kvalitet- nih Videčevih sirov? »Vsako soboto na celjski tržnici ter v Jurmesovi me- snici v Celju in na glavni trž- nici v Ljubljani. Kmalu se bo- do izdelki pojavili v celjski Tlirški mački pa v gostilni Ci- zej med Žalcem in Velenjem ter morda še kje.« Pri Vidčevih ne boste nav- dušeni samo nad urejeno kme tijo in kozjerejo s sirarno, am- pak tudi nad čudovitima go- stiteljema, mladima Sonjo in Francijem, ki sta opustila de- lo v tovarni in ga zamenjala za delo v domači tovarni brez strehe... Sprehod skozi prele- po dolino Kozarice do Vide- čevih sirov in mleka ter nada- ljevanje poti do Svetine, Re sevne in Šentruperta pa kar kli- če po nedeljskem izletu... TONE VRABL Franci Videč ob kozah mlekaricah, ki dajo vsak dan po jutranji in večerni molži po tri do štiri, najboljše pa tudi do sedem litrov mleka. Sonja in Franci Videč. Sonja med hlebčki imenitnega kozjega sira. ^ 26. - 28. junij 2001 26 INASI KRAJI IN LJUDJE Hura^ pocitnice! Izleti, kopanje, tenis, konjeništvo, različne delavnice,... zaokrožujejo poletno počitniško ponudbo v Celju v petek se je za učenke in učence ter dijakinje in di- jake uradno končalo šolsko leto. Do sobote se bodo še potili maturanti, ki oprav- ljajo ustne izpite, nato pa tudi njih čakajo zaslužene počitnice. Lahko jih bodo preživeli tudi aktivno. Medobčinska zveza pri- jateljev mladine Celje bo od 3. juhja do 30. avgusta pri- pravila izlete s počitniškim otroškim avtobusom, ki bo- do otroke od 6. do 14. leta vozili vsak torek in četrtek v juliju in avgustu v zanimive kraje po Sloveniji. Prevoze in vodnike plačajo občine Ce- lje, Dobrna in Vojnik, vzgo- jitelje pa bo zagotovila zve- za. Starši morajo poskrbeti za malico in morebitno vstop- nino na kopališče oziroma v živalski vrt. Obvezne so pred- hodne prijave, ob katerih je treba plačati 500 tolarjev, ki jih na avtobusu izletnikom vrnejo. Tistim, ki se kljub prijavi izleta ne udeležijo, de- narja ne vračajo. Prednost bo- do imeli otroci iz socialno ogroženih družin. Julija in av- gusta bodo pripravili tudi šte- vilna letovanja. Tuševa otroška šola pro- stega časa pripravlja počit- nikovanje na letnem kopališ- ču v Celju za otroke od 6. do 15. leta. S taborniki bodo otrokom predstavili življenje v naravi; otroci bodo spoz- nali osnove taborništva, lo- kostrelstvo, uporabo šotor- skega krila, streljanje s fra- čo, pripravili pa bodo še orientacijske igre ter lov na zaklad. Organizirali bodo tu- di plavalni tečaj, poleg ko- panja pa bodo počitničarji lahko še likovno ustvarjali. S počitniškimi aktivnostmi na bazenu bodo začeh 2. ju- lija, dnevna počitnikovanja pa bodo od 9. do 15.30. ure. Prijave sprejemajo na števil- ki 040-754-784. V Otroškem muzeju Her- manov brlog pripravljajo od 30. junija do 25. avgusta vsa- ko soboto poletne predstave. To soboto ob 10. uri si bodo otroci lahko ogledali pred- stavo Janko in Metka in prav- ljico o zmaju Lutkovnega gle- dališča Rozmanitosti iz Češ- ke. 3. julija ob 11. uri bo de- lavnica Prometni znaki nima- jo počitnic, 4. julija ob 11. uri delavnica Poriši poletni kozarec, 5. in 6. julija ob 11. uri pa delavnica Ustvarjamo za razstavo v Otroškem mu- zeju umetnosti v Hamadi na Japonskem. Konjeniški klub Celje iz Škofje vasi organizira v ča- su poletnih počitnic 5-dnev- ne tabore za otroke od 8. do 12. let. Tabori bodo od 8. do 15. ure, v programu pa so po- leg dela s konji tudi družab- ne igre in krajši izleti. S ta- bori bodo začeli 2. julija, pri- jave sprejemajo na telefon- ski številki 041-203-610 in 041-383-641 še jutri. ^ Teniški klub Dobi in Šport- no društvo 2000 pripravlja- ta med 2. julijem in 3. avgu- stom pet tedenskih teniških kampov za otroke med 1. in 8. razredom na športnih igriš- čih II. Osnovne šole Celje. Otroci bodo razdeljeni v tri skupine; spoznavanje osnov tenisa ter druga športna vad- ba bo s krajšimi odmori ter odmorom za malico med po- nedeljkom in četrtkom od 8.30. do 13.30. ure. Za te- denske teniške kampe spre- jemajo prijave po telefonu 041-842-486, za 5 tisoč to- larjev pa bodo ob varstvu in organizirani tedenski vadbi zagotovili še zavarovanje, ma- lico ter osvežilne napitke in izposojo športnih rekvizitov. Organizatorji pričakujejo okoh 150 otrok, jeseni pa bo- do nadaljevali s teniško šolo za tiste, ki jih bo poletna vadba še posebej pritegnila. V Galeriji sodobne umet- nosti Celje ter na prostem bo akademski slikar in likovni pedagog Djemal Djokovič v času šolskih počitnic med 3. julijem in 24. avgustom vo- dil brezplačne likovne delav- nice za osnovnošolce od 1. do 8. razreda. Počitničarji bo- do dobili vse, kar bodo po- trebovali pri svojem ustvar- janju, delavnice pa so zasno- vane tako, da bodo mladi navdih za ustvarjanje iskali med sprehodi po mestu ah v naravi, zatem pa bodo zbra- ne vtise strnili v različne li- kovne tehnike. Veliko šolarjev bo letoš- nje počitnice preživelo v Celjskem domu v Baški, po- drobnejše informacije o ce- ni ter prostih terminih pa ponujajo v CID po telefonu 548-29-51. Zavod Rogaška dedišči- na Rogatec pripravlja v ju- liju dve počitniški likovni de- lavnici, namenjeni otrokom od 10. do 14. leta. Prva, S čo- pičem odkrivamo svet, bo od 9. do 14. julija, ko bodo otroci vsak dopoldan v likovni de- lavnici, popoldan pa si bodo ogledovali bližnje znameni- tosti ter se rekreirali. Druga delavnica S čopičem na ko- nja bo od 16. do 21. julija, ko bodo imeli otroci v po- poldanskem času možnost za- četniškega tečaja jahanja ter še za druge aktivnosti. S.B., I.S.,B.J. Foto: G. KATIČ Počitniški utrip je lahko živahen tudi v mestu, na bazenu, denimo. Izlet za kuharje, naročnike in zeiiščarje Na Radiu Celje smo lani združili ljubitelje oddaje Kuhajmo skupaj v klub, ki je pomagal tej oddaji z raz- nimi nasveti in tudi pri pro- mociji obeh kuharskih knjig, ki smo jih izdali. Za člane kluba smo zato pri- pravili izlet, ki nas bo v sobo- to, 7. julija popeljal iz Celja v Slovenske Konjice, kjer bomo poizkusili dobrote iz divjači- ne; zatem se bomo odpeljali v Žiče na ogled kartuzije in tam- kajšnje zeliščne lekarne, kjer bo tudi degustacija izdelkov, ki jih pripravljajo tam. V Ži- čah bomo obiskali tudi pletars- tvo Kalšek, zatem pa se bomo odpravili v vas Mlače, kjer si bomo ogledali tamkajšnji et- nološki muzej. Kosilo nam bodo popold- ne pripravili na kmetiji Lo- pan v Ločah, kjer nas bo za- baval harmonikar, pripravi- li pa bomo tudi nagradne igre. Po kosilu se bomo odpravili nazaj proti Celju in se mo- goče ustavili še kje. Ker bomo na izlet odpoto- vali z dvema avtobusoma, va- bimo na ta izlet, razen čla- nov kluba, tudi naročnike No- vega tednika in seveda vse os- tale bralce našega časopisa ter poslušalce Radia Celje. Cena izleta je: za člane Klu- ba ljubiteljev oddaje Kuhaj- te z nam-i 2.300 Sit - za naročnike Novega ted- nika 3.000 Sit - za vse ostale udeležence 3.800 Sit V ceni je zajeto: - prevoz z avtobusom - vodenje izleta ter vstopni- ne za ogled Žičke kartuzi- je, ogled zeliščne lekarne, etnološkega muzeja in še kakšnega ogleda - degustacije divjačinskih iz- delkov in izdelkov Zeliš- čarice - kosilo Prijave za izlet sprejema- mo do torka, 3. julija, s pri- loženo prijavnico, stroške iz- leta pa lahko poravnate na og- lasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, ali pred odhodom avtobusa. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Avtobusne posta- je Celje (nasproti hotela Štor- man). ^KRATKO Za zdravo hrbtenico Otroci 8.C razreda Osnov- ne šole Frana Roša v Celju so med prvimi v Sloveniji, ki so opravili vzgojnopreventivni program Šole dobre drže (ŠDD). Izobraževanje je vo- dila Majda Anžin, viš.fizio- terapevtka iz Zdravilišča Laš- ko, sodelovali pa sta tudi raz- redničarka Zlatka Popovič in šolska psihologinja Bernar- da Dobnik. Otroci so opra- vili zdravstveno vzgojni pro- gram ŠDD na štirih srečanjih po dve šolski uri, razdeljeni v dve skupini v prvem razre- du (1994), ponovno v petem razredu (1998) in še zadnjič letos aprila. Program ŠDD je izdelan po konceptu Šole pro- ti bolečini v križu, ki ga v Zdravilišču Laško izvajajo že enajsto leto. (AM) Stop za plezalce! LTO Celeia znova opozar- ja obiskovalce Starega gradu nad Celjem, da je plezanje po Friderikovem stolpu ze- lo nevarno. Po besedah pred- stavnice za stike z javnostmi LTO Celeia Katarine Kerk kljub številnim opozorilom ter opozorilnim tablam, raz- meščenim po grajskem ob- močju, v zadnjih tednih opa- žajo vse več »pogumnežev«, ki svoje plezalne sposobno- sti preizkušajo kar na zuna- nji steni stolpa. Friderikov stolp, ki je potreben teme- ljite prenove, je zaradi kruš- ljivosti sten že tako ali tako nevaren. Plezanje po njem, ki je seveda strogo prepove- dano, pa se lahko tudi tra- gično konča. (IS) Prostovoljstvo med invalidi v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje se v sodelovanju z vojniško ob- čino pripravljajo na ustano- vitev aktiva, ki bi združeval samo vojniške delovne inva- lide. Celjsko društvo delov- nih invalidov se je na vohlni skupščini konec lanskega leta, ko so invalidi za svojo pred- sednico izvolili Marijo La- mut, iz občinskega razširilo v medobčinsko, saj so člani tudi po nekaj letih, kar je lo- kalna samouprava postavila nove občinske meje, želeli še naprej delovati skupaj. Tako v Štorah že leta deluje samo- stojni aktiv, v kratkem pa naj bi zaživel tudi v Vojniku. (IS) Srečanje starejših Krajevna organizacija RK Žiče-Draža vas je pripravila srečanje starejših krajanov. Vsi, ki so in še bodo v tem letu dočakali osemdeset let, so bili deležni posebne po- zornosti. Slavljenk je bilo kar osem: Veronika Repič, Ljud- mila Potočnik, Viktorija Košir, Marija Kračun in Ce- cilija Gobec, vse iz Žič, ter Marija Cugmas, Kristina Le- skovar in Ljudmila Levart iz Draže vasi. Cvetlico je do- bil tudi Jožef Mernik, ki je praznoval devetdeseti rojst- ni dan, ter najstarejši krajan Luka Grobelšek, ki je star že triindevetdeset let, prav ta- ko pa tudi nekdanja predsed- nica te organizacije Anica Pavšer. Posebna darila in če- stitke za vse povabljence pa so pripravili učenci žiške šole. (J.G.) Z Elanom do najvišjih stopničk Mladi zgornjesavinjski smučar Jošt Funtek je pred dnevi podpisal sponzorsko pogodbo z begunjsko tovar- no smučarske opreme. Lani je osvojil naslov državnega podprvaka v svoji kategoriji in si odprl vrata v tovarniško moštvo Elana. Na lučki os- novni šoli so sprejeli pravil- nik o statusu športnika, je po- vedala ravnateljica Valerija Robnik. Zaradi številnih ob- veznosti je Jošt namreč pre- cej odsoten od pouka, ob do- brem sodelovanju s SK Luče in starši pa zmore tudi šol- ske obveznosti. Ob tej prilož- nosti so predstavili tudi in- ternetno stran www.funt- ski.com, ki naj bi postala sti- čišče ljubiteljev alpskega smučanja. (EM) Št. 26. - 28. junij 2001 PISMA BRALCEV 27 IPEJELI SMO O spremem- bah v državni upravi V zadnjem času se veliko govori, da bo vlada posodo- bila in približala državno upravo ter urade ljudem, da si prizadeva biti enako pri- jazna in pravična do vseh lju- di, ki imajo opravka z njo, zato sem se odločila, da za- pišem svoje opažanje in iz- kušnje z našega šentjurske- ga konca. Neverjetno, kakšne spre- membe so v zadnjem času na- stale na upravni enoti obči- ne Šentjur. Uradniki so pri- jazni, ustrežljivi ter v vsakem trenutku pripravljeni poma- gati pri kakšni birokratski za- gati. Doživela sem preseneče- nje, ko sem uro pred nekim opravkom na sodišču od od- vetnika izvedela, da moram imeti s seboj potrdilo o dr- žavljanstvu. Že sem se jezila na odvetnika, da me ni kak- šen dan prej obvestil o tej za- devi. Pa sem kljub časovni stiski stopila na matični urad upravne enote v Šentjurju ter povedala, da potrebujem to potrdilo, in to v petih minu- tah, da še pridem pravoča- sno do sodišča. Uradnica mi je rekla, da moram pokazati nov potni list oziroma novo osebno izkaznico, česar pa tudi še nimam. Pričakovala sem, da se bo začela zgodba o jajcu in kuri, pa se ni. Urad- nica je vzela star, sicer še ve- ljaven potni list in me posla- la v sprejemno pisarno po us- trezno takso. Ko sem se vr- nila, pa me že z nasmehom pričaka z zahtevanim potrdi- lom. Uradnica mi je resnič- no olepšala dan, zato sem se pri znancih pozanimala, kaj se je zgodilo na tej upravni enoti. Povedali so mi, da je omenjena upravna enota pri- dobila nekakšen certifikat ka- kovosti, da pa za to nima to- liko zaslug slovenska zako- nodaja na tem področju, am- pak gredo vse zasluge načel- nici upravne enote, saj baje pri vsakem spodrsljaju pre- mesti visokošolskega uradni- ka prodajat kolke. Iz tega lah- ko sklepamo, da ni vse na tem svetu odvisno od zakonoda- je, ampak da je še bolj po- membno, da pridejo na po- ložaje sposobni in odgovor- ni ljudje. Povsem drugačno sliko pa sem dobila o šentjurski kme- tijsko-pospeševalni službi na .zboru krajanov na Planini, kjer so ogorčeni krajani ben- tili nadT30speševalk0, sicer uslužbenko ministrstva za kmetijstvo, ki je napisala so- iglasja k dolgoročnemu pro- storskemu programu k ob- čini Šentjur. Napisala je Vsem, tudi laikom razumlji- 'vo nestrokovno strokovno mnenje, v katerem je že od daleč videti, da so pri nje- nem delu prevladali krite- riji osebnega maščevanja in pripadnosti določeni poli- tični opciji. Ker so omenje- na strokovna nmenja zelo po- membna in usodna za raz- voj kraja in posameznikov, menim, da bi moral biti uradnik, ki dobiva plačo iz državnega proračuna, v urad- nih zadevah popolnoma ne- pristranski. Tako lahko vi- dimo dve uradni ustanovi v istem okolju, pa taka razli- ka med njima. Zakaj je ta- ko, se ne sprašujem samo jaz. MIHAELA KOLAR, Planina pri Sevnici Čudni stroški daljinsice- ga ogrevanja Na vhodih stanovanjskih blokov se je v zadnjem času pojavil dopis Energetike Ce- lje s prilogo, ki prikazuje po- rabo toplote v minuh kuril- ni sezoni, kjer omenjeno podjetje daje nekaj »dobro- namernih« nasvetov plačni- kom njihovih računov. Ko človek to prebere, se mu kar milo stori, kako si pri Ener- getiki Celje res prizadevajo za nižje zneske računov. Ta- ko med ostalim priporoča- jo namestitev termo venti- lov na radiatorje, predvsem pa »montažo števcev pora- be toplote (kalorimetre) v stanovanjih«. Juhuhu! Konč- no bomo plačevali res samo tisto, kar bomo porabili. Pa bomo res? Ko namreč po njihovem nas- vetu pokličeš, da dobiš po- drobnejše informacije glede tega (navsezadnje te zanima tudi cena), izveš, da je to (montaža kalorimetrov) v sta- novanjih neizvedljivo, »ker se tako majhnih ne da dobiti in se, žal, tu ne da nič narediti«. Že pred tremi leti sem opi- sal, da sem imel, med služ- bovanjem v tujini v svoji so- bi na radiatorju z osmimi čle- ni montiran kalorimeter (ogrevanje ni bilo zajeto v ce- ni stanarine), zato naj še en- krat ponovim, da to je mo- goče, še več, to bi bilo tudi edino pravilno, kajti vsak po- rabnik bi na tak način plačal le dejansko porabo. Toda kdo bi potem kril nenormalno iz- gubo toplote zaradi površno zgrajenih razvodov po nase- ljih in stroške pri popravilu in zamenjavi le-teh? In kot v posmeh nam vsem, je v tem dopisu še »modra« ugotovitev, da je bila poraba plina v tej kurilni sezoni za- radi mile zime nekoliko manjša. Da, dragi gospodje. Ampak računi so prihajali v zneskih, kot da nas je priza- del polarni mraz. Pa tudi ko je bilo (blage) zime že zdav- naj konec, se je iz kurilnice še vedno veselo kadilo, ra- diatorji pa so, če si katerega malo odprl, kar žareli! Se ve - račune poravnamo mi. Če pa bi (lahko) imeli montira- ne kalorimetre, jih pa ne bi. Strinjam se z g. Uraničem (NT št. 23 - pisma bralcev) glede solariziranja. Prav za- nima me, če bo kdaj dobil odgovor. Jaz pravega odgo- vora (pred leti na to isto te- mo) namreč nisem bil dele- žen, le citirali so mi pravil- nik oziroma odlok, po kate- rem se toplota v Celju obra- čunava. Pisno izjavljam, da pristajam tudi na to, da mi na vsak radiator vgradijo ali obesijo kakršen koli pravil- nik ali odlok, da bo le prika- zoval realno porabo toplote. Kaj pa vi spoštovani bralci? ANDREJ POPRIJAN, Celje Ravnatel- jici vrtca Tončice Čečeve Celje Pišem vam, ker sem nekaj dni po obisku pri vas dobila informacijo, da se je vrtec v juniju podražil za 20 oziro- ma 13 odstotkov. Takrat sem vam, gospa Bet- ka Verbovšek, dejala, da zne- ska, kot ga je določila Obči- na, ne bom mogla plačevati in bi zato morala oba moja sinova za meseca julij in av- gust odjaviti ter ju za ta čas izročiti v varstvo staršem na Gorenjsko. Kljul5 znižanju plačilnega razreda (na mojo žalost le od 1. maja dalje, kar pomeni, da sem za poračun za prve štiri mesece tega leta še vedno v dolgu) pa se bo to vendarle zgodilo, saj je podražitev ta- ko huda, da sem zopet na zne- sku, ki ga ne morem plačati. Vem, da je država neiz- prosna pri izračunih in pri izterjavi, vem tudi, da ima vrtec stroške, ki jih mora pokriti, vendar pa bi vam rada predstavila enostaven izračun. Ob tolikšni podra- žitvi najbrž nisem edina, ki bo otroke izpisala, to pa po- meni, da boste zaradi (re- cimo) petih izpisanih otrok v mlajši skupini in petih v starejši prikrajšani kar za 574 tisoč sit na mesec. Naj- brž bo zaradi podražitve v vseh enotah vrtca Tončke Čečeve izpisov še več. Dejs- tvo pa je, da bodo vzgojite- ljice morale dobiti plačo tudi za čas dopusta. Ob teh izračunih podraži- tev najbrž ni racionalna, saj bi za teh istih deset otrok po stari ceni dobiU le 168.770 sit na mesec manj. Kruto, a resnično. Še bolj kruto pa je, da bo- mo nekateri morali iskati na- domestilo za varstvo kdo ve kje, pa čeprav za ceno, da po ves mesec ne bomo videli svo- jih otrok, in to samo zato, da se bomo nekako prebili skozi mesec. Toliko v razmislek in lepo pozdravljeni. VIDA TANKO, Celje Bodoči medicinci v Celju Bodoči zobozdravniki in zdravniki se med ostalim sez- nanjajo tudi s tradicijo in zgodovino svoje stroke ter spoznavajo razvoj zdravstve- ne kulture v naši domovini. Pod vodstvom predstojnice katedre za zgodovino medi- cine M. F. mag. dr. Slavčeve so nedavno tega že sedmič obiskali znamenitosti Celja, še posebej Slovensko zoboz- dravstveno zbirko v Muzeju novejše zgodovine. Orodje, pripomočki in oprema, ki je tam razstavljena, predstav- lja našo kulturno dediščino, obenem pa opozarja na vse- stranski napredek medicine in zobozdravstva, saj so še pred dvema stoletjema izdi- rali zobe padarji in brivci, pogosto na sejmih ob huron- ski glasbi in bobnih, ki so utišali krike ubogih »žrtev«. Šele odlok cesarja Jožefa 11. iz leta 1784, da sta inter- na (notranja) in kirurgija (kr- vava) enakopravni dejavno- sti in se morata poučevati na vseučiliščih, je v zobozdravs- tvo vnesel žarek prosvetljens- tva. Generacija, ki je letos obi- skala Celje, je tudi srečna ge- neracija. Doživela je 60-let- nico ustanovitve OF, 10-let- nico države Slovenije, skok v 3. tisočletje in 550-letni- co mestnih pravic, ki jih je Celju namenil knez Friderik II.. Po uvodnih besedah v. d. direktorice Muzeja novejše zgodovine prof. Marije Po- či vavšek je študente po ome- njeni Zbirki popeljal njen us- tanovitelj prim. dr. Franc Štolfa. Po sprehodu skozi sta- ro mestno jedro smo, zah- valjujoč podjetju Mollier in predstavitvi njihovega pro- grama, namenjenega zdrav- nikom, ob jedači in pijači v hotelu Turška mačka in pri- jetnem klepetu odšli na og- led baročne cerkve na Slad- ki gori. Čudovite so freske Franca Jelovška z medicin- sko vsebino, ki jih je z moj- strsko roko naslikal v letih 1752 - 1753. Strmeh smo v poslikave in skušali ugoto- viti, za kakšne ozdravitve oziroma čudeže gre. Umet- nostni zgodovinar prof. Aleš Stopar nas je s tem sezna- nil. Ker postajajo znamenito- sti knežjega mesta Celja na- ša »zaščitna znamka«, bo bo- dočim zobozdravnikom in zdravnikom strokovna ek- skurzija ostala v trajnem spo- minu. Hiša se gradi od teme- lja navzgor, mar ne? FRANC ŠTOLFA, Celje SAHVALE, iroiiVALE Naš izlet Bil je lep majski dan, ko je naše Društvo upokojencev organiziralo izlet, tokrat na Gorenjsko. Najprej smo po- romali k Mariji Pomagaj na Brezje, ki je biser naše do- movine. Po opravljenem bo- goslužju smo se odpravili na Bled. Občudovali smo lepo- to jezera in se povzpeli na grad ter si ogledali tamkajšnje zna- menitosti. Potem smo odri- nili v Žirovnico, rojstni kraj Matije Čopa, v znanem go- stišču pri Trebušniku pa smo se okrepčali. Vračali smo se dobre vo- lje, pod vtisom lepega dne, ki smo ga skupaj preživeli, za dobro voljo pa je ves čas skrbel Žurajev Franček. V imenu vseh udeležencev iz- leta se zahvaljujem vodstvu našega doma, Frančku Žura- ju, pa tudi šoferju za prijet- no vožnjo. CILKA KLADNIK, Slivnica Dragocena pomoč pri akciji za čiste zobe v občini Laško smo tudi v letošnjem šolskem letu us- pešno zaključili republiško preventivno akcijo »Za či- ste zobe in zdravo prehra- no«, ki je potekala pod men- torstvom dr. stom. Manice Ambrož Godec, spec. za otroško in preventivno zo- bozdravstvo. Ta akcija poteka v občini Laško že petnajst let. V tem šolskem letu je tekmovalo kar 636 otrok, od prvega do četrtega razreda matičnih in podružničnih šol. Tekmo- vanje je namenjeno vzpod- budi za redno in pravilno čiščenje zob ter vzgoji za pravilen odnos do zdravja zob in ustne votline. Njiho- vo prizadevanje nagrajuje- mo z različnimi nagradami in ogledom kinopredstave v Celju. Letos smo si ogle- dali film z naslovom 102 dalmatinca. Preventivne akcije pa ne bi mogli uspešno zaključiti brez prizadevnih učiteljev in ravnateljev šol ter sponzor- jev, ki nam vsako leto pri- skočijo na pomoč. Radi bi se jim iskreno zahvalili, saj brez njihovega posluha ak- cija ne bi bila tako uspešna. Še posebej bi se radi zahva- lili Pavli Lapornik, vodji od- delka za družbene dejavno- sti Občine Laško, Vladu Ma- rotu, sekretarju Območne- ga združenja Rdečega križa Laško, Andreji Cizej iz Le- karne Cizej in Tovarni izo- lacijskega materiala TIM Laško d. d., ker so nas vsi finančno podprU. JOŽE BENEDEK, dr. stom., JZ Zdravstveni dom Laško Javna pohvala Zveza društev vojnih in- validov Slovenije in Društvo vojnih invalidov Celje se zah- valjujeta za številčno moč- no udeležbo na srečanju voj- nih invalidov in njihovih svojcev, ki je bilo 16. junija na celjskem sejmišču v Ce- lju. Še posebej pa izrekata javno pohvalo vsem organi- zatorjem in izvajalcem za us- pešno srečanje in izvedbo proslave. Srečanje je bilo organizi- rano v počastitev 60. oblet- nice OF - dneva upora in 10. obletnice osamosvojitve Slo- venije. Vsa pohvala velja tu- di Celjskemu sejmu za vzor- no pripravljeno dvorano, iz- vajalcem programa, modera- torju, govornikom, pevske- mu zboru Akademik iz Tr- bovelj, ansamblu Vitezi celj- ski in gostinstvu Gorenje za kakovostno in hitro postrež- bo. RUDI ŽUGEU, predsednik Društva vojnih invalidov Celje Most čez Koprivnico Dolgo, predolgo smo'ča- kali na most čez Koprivnico v Ločah in dočakali lep, do- bro grajen most in še del ce- ste z novim asfaltom. Bil je res potreben, saj je bil stari most preozek in že kar neva- ren, čeprav je gospod župan že za lani obljubil nov most, se je to letos zares zgodilo. Vsem, ki so kakor koli pri- pomogli, da je most zgrajen, pa tudi vestnim delavcem, se toplo zahvaljujem. Zdaj lah- ko rečemo samo še: srečno vožnjo! Posebno mladim, ki vse preveč hitijo. Posebej pa se zahvaljujem Božičnikovim delavcem, ki so mi v času gradnje poma- gali hoditi čez vse ovire, kar je bilo z berglami zelo tež- ko. HELENA ZUPANC, Loče Izlet s piknikom Kot vsako leto, so nam tu- di letos vodilni ljudje Doma upokojencev Šmarje pri Jel- šah omogočili prijeten pom- ladanski izlet v Žičko kar- tuzijo in na Roglo, združen s piknikom. Z nami so po- tovali tudi nekateri domski delavci, saj so tudi oni po- trebni razvedrila. To so bili socialna delavka gospa Car- men, prijazna sestra Jelica, medicinski tehnik Ferdo, de- lovna terapevtka gospa Fra- nja, bolničarka gospa Špe- la, pridružil se nam je še naš nepogrešljivi muzikant gos- pod Pajk, z nami pa so bili tudi naši trije vojaki, Gorazd, Filip in Jože. Vzorni voznik domskega kombija je bil hi- šnik Roman. Ustavili smo se v Žički kartuziji, dolini sve- tega Janeza. To je kraj s po- sebno energijo, kamor se člo- vek vedno rad vrača. Tudi na- rava je tu še živa in zdrava. Turistična vodnica nam je go- vorila o znamenitostih kra- ja, kjer je tudi domača ze- liščna lekarna in kjer smo lahko poskusili nekaj zelišč- nih napitkov. Na Rogli so se nekateri povzpeli na raz- gledni stolp. Piknik so nam pripravili v Poljanah pri Jer- nejčku, ob ribniku, saj je bilo z nami tudi domsko kuhar- sko osebje, z glavnim kuhar- jem Darkom in tremi pomoč- niki. Tu smo ob jedači, žlaht- ni kapljici ter muzikantu, ki mu je pomagal peti medicin- ski tehnik Ferdo, vsi zapeli, da je bila dobra volja na viš- ku. Iskrena hvala upravi doma za lep in nepozaben dan, ki smo ga doživeli na izletu. Hvala tudi vsem trem šofer- jem za varno vožnjo. HILDA LOKOVŠEK, DU, Šmarje pri Jelšah Št. 26. - 28. junij 2001 Kalifornija dežela skrajnosti Namesto brhkih mladcev zavaljeni trebuhi - Počitek na gričih San Francisco je vreden temeljitega ogleda, saj mu Pacifik in Zaliv San Fran- cisco, ki ga obdajata s treh strani, dajeta poseben čar. Ima izredno prijetno klimo, kar narava sama je poskr- bela za njegov »air condi- tion«. Gotovo so k popular- nosti mesta prispevali tudi viktorijanska arhitektura, zanimivi tramvaji iz 19.sto- letja in svetovljanska us- merjenost mesta. Zgubiti se v njem prav go- tovo ni mogoče, saj so ulice tako kot v večini ameriških mest zgrajene pravokotno ena na drugo, pa tudi dovolj do- bro označene na vseh križiš- čih. Le na semaforje pazite, saj so postavljeni na drugi stra- ni križišča, čez cesto torej. Če se postavite predenj, ste tako rekoč sredi križišča. Peš skozi mesto!? Lepo in zanimivo je, če si mesto ogledate peš, čeprav vas bodo Američani debelo gleda- U - v Ameriki pač nihče ne pe- šači! San Francisco je mesto, ki leži na več hribčkih in tako vam turistični vodniki pripo- ročajo, da se v primeru utru- jenosti lahko mirno naslonite na te hribčke in si odpočijete. V vseh pomembnih usta- novah vas bodo dodobra pre- gledali. Že ob vhodu vas pri- čaka vratar, pregleda prtlja- go, vas presvetli, tako da ima- te občutek, da ste pristali na kakšnem letališču. Ko se sprehajate po mestu in morda pozabite pogledati na zemljevid, vas lahko oko- lica naenkrat preseneti. Znaj- dete se v Chinatovvnu - Ki- tajskem mestu, ki je center največje azijske skupnosti v Severni Ameriki. Tu boste našli tipične kitajske trgovi- ne, restavracije, napise, uli- ce okrašene na kitajski na- čin in seveda Kitajce! No, pa da ne bi bili Japonci prikraj- šani, imajo tudi oni sredi San Francisca svoj Japantovvn, kjer jih živi o^g 12 tisoč. Sicer pa je v mestu še ogrom- no Mehičanov. O imenu Zlata vrata, kot se v prevodu imenuje slavni most Golden Gate, obstajata dve razlagi: ko most obsije sonce, se konstrukcija pobar- vanih kovinskih stebrov in 128 tisoč kilometrov vseh kablov in žic lepo zlato sve- ti. Po drugi teoriji pa naj bi že mnogo prej, preden je bil most zgrajen, tam speljane številne poti, po katerih so tovorih zlato iz celinske Amerike do obalnega mesta, kjer je trgovina z zlatom le- po cvetela. Na mostu je potrebno pla- čati cestnino, vendar je ta od- visna od števila potnikov v av- tomobilu - več vas je, ceneje bo. Na mostu je zanimivo što- pati - ampak le za zabavo in za kakšno fotografijo, saj vam na tisti široki šestpasovnici, kjer se hitrost avtomobilov prav nič ne zmanjša, gotovo nihče ne bo ustavil. Dežela XXL Amerika pomeni zajeti življenje z veliko žlico, vsaj ko gre za materialno plat. Ve- liki avtomobili, široke ceste, ogromna parkirna mesta za njihove pick-upe... V veleb- lagovnicah boste zelo redko našli mleko v pollitrskih te- trapakih, večinoma je naj- manjše pakiranje po liter, nič neobičajnega pa ni kupovati trilitrske plastične kontejner- je s tekočino, ki ji sicer pra- vijo mleko, je pa po evrop- skem okusu nekakšna meša- nica vode, praška in arom. Problem je tudi kupiti en sam komet ali eno samo pivo, saj vas dobesedno prisilijo, da jih kupite šest skupaj ali pa nič. Ste morda pričakovali, da bi lahko kupili čips v vreč- kah različnih velikosti? Kje pa, vse je v mega ali maksi izvedbi. Ameriko bi lahko imenovali kar XXL dežela. Se- veda pa je na vsakem izdel- ku natančno označeno, ko- liko kalorij ima 150 g živila, ali pa trije koščki, šest pali- čic ali osem rezinic, tako da lahko tisti, ki si preračuna- vajo kalorije, na več deci- malk natančno izračunajo, za koliko sto in več kalorij na dan so prekoračili dnevno do- voljeno. To se očitno pozna na ljudeh, ki jih srečujete na ulici. Prav nič jim ne poma- ga, da so vsa živila označena z nalepko o 30 odstotkov niž- ji vsebnosti maščobe ali da so brez maščob. Resničen problem postajajo bolezni sr- ca in ožilja ter sladkorna bo- lezen, toda nikakor ne za zdravnike, pravnike ali zava- rovalniške družbe, saj bodo služih mastne denarce na ra- čun Američanov, ki slepo zaupajo reklamam na TV. Približno tretjina reklam vas s prekrasnim avtomobilom zapelje v nadvse nasmejano in zadovoljno življenje, ta- ko da vam še skoraj iz hiše ni več treba stopiti, dmga tret- jina reklam vas omamlja s šte- vilnimi novimi prehrambe- nimi izdelki - seveda, vsi so z manj ali brez maščob - ver- jetno ne bo dolgo, ko bodo tako pisali tudi za vodo. Zad- nja tretjina reklam pa vam pomaga reševati probleme, ki ste si jih nakopali s prvi- ma dvema tretjinama - pri- pomočki za zniževanje tele- sne teže, oblikovanje ideal- ne postave... Tako bi človek pričakoval, da se bodo po Ka- liforniji sprehajale same brh- ke mladenke in postavni, mi- šičasti mladeniči, kot jih je moč videti v Obalni straži, pa se kot Evropejec kar zgro- ziš, ker večina ljudi s težavo prestavlja naokrog svoje okrogle trebuhe. KATARINA VIDMAR Št. 26. - 28. junij 2001 čarobnost na dosegu roke O Magic Life klubih: posebnostih, prednostih, novostih in možnostih, ki jih nudi te vrste turistična ponudba Ena največjih svetovnih industrij, turizem, doživlja izredno hiter razvoj, zlasti v pridobivanju novih tržišč in sočasnem preoblikova- I nju ponudb, prilagojenih i zahtevam sodobnega do- pustnika, svetovnega popot- nika. Ta postaja vse bolj zahteven in se v svoji iz- I birčnosti odloča za progra- ! me, ki mu bodo za denar, ki ga je namenil oddihu, po- I nudili največ, po možnosti vedno kaj novega, izvirne- 1 ga. Zato je konkurenčni boj ! med prodajalci počitniških : sanj trd. V tem ringu se zadnja leto I vse uspešneje uveljavlja tu- I ristična agencija Sonček iz Maribora, ki ima svojo po- i slovalnico tudi v Celju. O nji- ' hovi vključitvi v sistem Ma- j gic Life ter o izkušnjah, zna- I čilnostih in novostih te vrste turistične ponudbe smo se po- govarjali z Mirom Primor- ; cem, direktorjem agencije Sonček. Po čem se razlikujejo po- samezni hoteli v sistemu Magic Life glede na ponud- bo, standarde? J Za ML klube je značilen enak sistem ponudbe hrane, restavracij, barov, športa, ani- I macije itd. Obstajata pa dve I kategoriji, in sicer Magic Li- ; fe klub in Magic Life klub Im- ; perial. Slednji ima ob glavni samopostrežni restavraciji in ' dveh specializiranih restavra- cijah z italijansko in nacio- nalno kuhinjo še ribjo resta- vracijo in sushi bar, dodatne ; so tudi športne aktivnosti. Ho- teli z oznako »imperial« ima- jo bogatejšo infrastrukturo, ti klubi gostijo znana imena iz sveta zabave... Kdo in zakaj se danes od- loča za letovanje v sistemu Magic Life? Vsekakor so ML klubi naj- bolj priljubljeni med druži- nami. Tudi vse več mladih se odloča dopust preživeti v teh klubih. Nenazadnje so vsako- letni gostje ML klubov domala vsi avstrijski maturantje. Skrivnost se skriva v koncep- tu kluba, ki temelji na ali inc- lusive ponudbi. Oznaka ali inc- lusive pa v ML klubih ne po- meni samo hrane in pijače, temveč je to postala že nekak- šna filozofija, ki obsega vse dejavnike klubskega dopusta: animacijo, šport, hrano in pi- jačo, skrb za otroke, udobje in varnost. In to po trenutno najvišjih standardih. Katere so glavne predno- sti takšnega oddiha? Za dopust v enem od šte- vilnih ML klubov je značil- no prav to, da je v ceno de- jansko vse vključeno. To po- meni, da je plačilo aranžmaja v agenciji praktično edini strošek vašega dopusta. Po- zabite na dodatne stroške, ki ste jih bili do sedaj vajeni: vmesni prigrizki, kosila, stroški ležalnikov in senčni- kov, jutranje kave, buteljke vina ob večerji, masaža, sav- na, drage športne aktivnosti in rekviziti ipd. Največja prednost preživljanja dopu- sta v ML klubih je predvsem ta, da se z ničemer ne obre- menjujete in počnete prav to. kar si v določenem trenutku najbolj želite; in to prepro- sto zato, ker vam je vse in ob vsakem času tudi resnično na voljo. Takšno razkošje je naj- brž hudo »zasoljeno« v pri- merjavi s klasičnim hotel- skim počitniškim paketom. Pred leti se nam je dogaja- lo, da je cena ML kluba de- lovala na goste odbijajoče, in sicer v tem smislu, da so ljudje poznali cene podobnega pa- keta v drugem hotelu. Glede na ceno polpenziona se jim je ML klub zdel predrag. Pot- nikom smo potem natančno predstavili prednosti ali inc- lusive paketa in prihranke na eni strani ter dodatne stroš- ke, ki bi jih imeli v hotelu s polpenzionom. S temi argu- menti se je tehtnica vedno obrnila v korist ML kluba. Dandanes pa potniki že zelo dobro poznajo prednosti ali inclusive ponudbe in se ved- no bolj odločajo zanjo, še po- sebej družine z otroki. V zadnjem času je opa- ziti, da Sonček tesno sode- luje z agencijo GTT iz Gra- za. Naše uspešno sodelovanje z Gulet Touropo Touristik, največjim organizatorjem po- tovanj, poteka že peto leto. Iz leta v leto beležimo ogro- men porast gostov, kar je se- veda posledica kvalitetne sto- ritve. Sodelovanje z GTT je nastalo prav zaradi zahtev in želja slovenskega potnika, ki je bil pred leti omejen zgolj na ponudbo domačih orga- nizatorjev potovanj, ki pa se- veda na tako majhnem trgu kot je Slovenija, niso mogli ponuditi številnih destinacij po vsem svetu. Z njihovo po- nudbo smo dodatno prido- bili tudi to, da lahko prav na vse destinacij e potujemo ta- ko rekoč vse leto in ne samo v času glavne poletne ali zim- ske sezone. Letos je TA Sonček vsto- pila še v verigo najugled- nejših agencij, ki delujejo pod okriljem TUI Reisecen- ter iz Avstrije. Kakšno je to sodelovanje? V ta sistem smo vstopili s franšizno pogodbo in to nam prinaša številne prednosti. S članstvom v tako elitni druž- bi, ki v Avstriji trenutno ob- sega 65 agencij, v Nemčiji pa več kot 450, so našim potni- kom na voljo programi naj- večjih evropskih organizator- jev potovanj domala po vsem svetu. S sodelovanjem prido- bivamo znanja in know-how s področja trženja in proda- je, vzpostavljamo nova me- rila kakovosti naših storitev, zagotavljamo šolanje in izo- braževanje naših sodelavcev na najvišjem nivoju. S pogod- bo, ki smo jo sklenili s TUI Reisecentrom, smo pridobi- li tudi ekskluzivno pravico za odpiranje TUI potovalnih centrov v Sloveniji, na Hrvaš- kem in v BiH. Tako se sedaj nahaja v Sloveniji pet TUI po- tovalnih centrov, dva sta v Ma- riboru, po eden pa v Ljublja- ni, Celju in na Ptuju, pred krat- kim pa smo odprli še dva TUI potovalna centra v Zagrebu. Katere »magic« destina- cije so možne v okviru TA Sonček? So morda na vidi- ku nove dežele? Ponujamo vse ML klube, ki se nahajajo v Turčiji, Tu- niziji, Grčiji, Bolgariji, Egiptu in Avstriji. Najnovejši med njimi sta križarjenje z ML lad- jo na Nilu in ML Duni v Bol- gariji. Razvoj in odpiranje no- vih klubov se odvija z never- jetno hitrostjo. V naslednjih petih letih se bo število klu- bov skorajda podvojilo, iz se- danjih petindvajset na več kot štirideset. Seveda bodo ne- kateri med njimi tudi na no- vih destinacijah, ki pa naj zaenkrat ostanejo še kot pre- senečenje. Kolikšno je zanimanje za tovrstna letovanja pri nas in drugod po svetu? Hotelska veriga ML klubov ima avstrijsko poreklo, od ko- der prihaja tudi največje šte- vilo gostov, več kot 200 tisoč letno. Vse bolj se ML uveljav- lja tudi v Nemčiji, kjer ga eks- kluzivno prodaja največji sve- tovni organizator TUI, ki je tudi večinski lastnik GTT-ja. Tudi pri nas beležimo neneh- no rast števila gostov, ki so se odločili svoj dopust prežive- ti v enem od ML klubov. V Sloveniji so znani že velike- mu številu potnikov, delno za- radi reklame in ponudb agen- cij, največ pa zaradi nepo- sredne reklame gostov, ta pa se prenaša od ust do ust. MARJELA AGREŽ Miro Primorac Št. 26. - 28. junij 2001 30 Vrtiljakovci v Števerjan 31. festival narodno zabavne glas- be Števerjan 2001 bo od 6. do 8. ju- lija, udeležila pa se ga bo tudi sku- pina Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov ter Avsenikovega abon- maja polk in valčkov. Izletniki si bodo ogledali drugi festivalski ve- čer, v soboto, 7. julija. Prijave spre- jemata Mateja Bratina v Kulturnem centru Laško (7340360) in Elica Šantl (5484316). Pri obeh je mož- no dobiti vse podrobne informaci- je. V petek, 6. juhja, bodo nastopili Mo- drijani z Dobrne (presenečenje festi- vala v Vurberku), Krjavelj iz Ivančne Gorice, Marjan Kočevar iz Prevorja, Cvet iz Radeč, Kvintet Dori iz Rimskih Toplic, Pogum in Kresničke iz Škoc- jana. Slovenski zvoki iz Rogaške Sla- tine, Štajerski objem iz Celja in Izvir z Dobrne. V soboto, 7. julija, bodo poskušali do- seči pot v finale Gorski cvet iz Vipav- ske doline. Vaški veseljaki iz Dobja pri Planini, Trio Pavlič iz Železne Kaple na Koroškem, Lipovšek iz Velenja, Di- namika iz Drstenika, Alfons Mišček iz Nove Gorice, Simon Plazi z Graške go- re, Vitezi Celjski iz Celja, Fantje spod Čodra iz Šmihela pod Nanosom, Mar- jan Drofenik iz Šmarja pri Jelšah, Me- sečniki iz Ljubljane, Boris Razpotnik iz Domžal in Tornado iz Ptuja. Najboljši se bodo uvrstili v finale, ki bo v nedeljo, 8. julija, ob 17.30 uri, kot gostje pa bodo nastopili narodni Čuki. T.VRABL Modrijani z Dobrne: stojita Blaž Švab, vokal In bas kitara. Rok Švab, vokal In harmonika, spredaj Peter Oset, vokal in ritem kitara, ter Franjo Oset, vokal, bas kitara In klaviature. iKSPRES EKSPRES • Najvišjo pozicijo angleške lestvice single plošč še ved- no zaseda Shaggy s pesmijo »Angel«, na drugo mesto se je takoj po izidu zavihtela kreacija »Ali I Want« projek- ta Mis-Teeq, na tretje mesto pa je zdrsnil DJ Pied Piper s štanco »Do You Really Like It«. Na oni strani Atlantika, v ZDA, je na vrhu že četrti teden priredba disco klasike »Lady Marmelade«, ki so jo pevske dive Christina Agui- lera, Pink, Mya in Lil' Kim posnele za filmsko uspešni- co »Moulin Rogue«. Na dru- gem mestu so ostali Lifehouse z uspešnico »Hanging By A Moment«, s četrtega na tret- je mesto pa se je povzpel Nelly s pesmijo »Ride With me«. • Vzporedno z razprodano turnejo »Drovvned World« pop kraljice Madonne je iz- šel ponatis njenega aktualne- ga albuma »Music«. In to na kar dveh kompaktnih ploš- čah. Prva prinaša vse sklad- be z originalnega albuma, na drugo pa je založba Warner odtisnila nekaj remixov lan- skih in letošnjih uspešnic, špansko verzijo njenega tre- nutnega hita »What It Feels Like For a Girl« in video za omenjeno skladbo, ki ga je režiral njen mož Guy Richie. • Michael Jackson je šefom založbe Sony končno le pred- stavil petnajst novih kreacij, ki naj bi septembra izšle na albumu »Invincible«. Za zvočno podobo tega najbolj pričakovanega glasbenega iz- delka letošnjega leta sta po- skrbela mojstra Teddy Riley in Rodney Jerkins, redki sreč- neži, ki so imeli priložnost slišati, kaj je kralj popa po- storil tokrat, pa so »Invincib- le« ocenili kot njegovo naj- boljše delo po še vedno ne- nadkriljivemu LP-ju »Triller«. • Pri nas skoraj neznana, na Švedskem pa že nekaj časa uveljavljena pevka Titiyo, polsestra hip-hop ikone Ne- neh Cherry in pop-rock zvezd- nika Eagle-Eye Cherrya, se pripravlja na naskok na sve- tovni trg. To naj bi ji uspelo s četrtim albumom, ki ga je najavila s pesmijo »Come Along«, pod katero se je pod- pisal Peter Svensson, kitarist slavnih Švedov The Cardi- gans. • Eric Clapton je marca, tik pred svojim 55. rojstnim dnem, objavil odlični LP »Reptile«. Nanj je ta legen- darni britanski kitarist, pe- vec in avtor uvrstil nekaj pri- redb ročk in R&B klasik ter nekaj avtorskih del. Po us- pešni priredbi Wonderjeve »I Ain't Gonna Stand For It« se je tokrat na singlu znašla pe- sem »Belive In Life«, ki jo Eric z velikim uspehom pred- stavlja na svoji baje zadnji svetovni turneji. • Vanessa Mae, singapurska Britanka s kitajsko-tajvan- skim pedigrejem, rojena na isti dan (196 let kasneje) kot violinski velemojster in skla- datelj Paganini, je z virtuoz- nim igranjem na violino in seksi nastopom do sedaj na svojih turnejah in s svojimi ploščami prepričala že mili- jone Zemljanov - tako ljubi- telje klasične glasbe kot ti- ste, ki se navdušujejo nad so- dobno plesno klubsko glas- bo. Dvakrat smo jo videli tu- di pri nas - v Auerjevi oddaji Super Pop in samostojnem koncertu v Hali Tivoli. Pred nedavnim je založba Dallas na domači trg lansirala njen nov LP »Subject To Change«, na katerem se je Vannesa v skladbi »White Bird« doka- zala tudi kot zelo solidna pev- ka. • Šest let po razpadu se je lani spet zbrala ena izmed najpopularnejših ročk skupin osemdesetih in prve polovi- ce devetdesetih The Cult. lan Astbury, Billy Duffy in Matt Sorum so okrepljeni z novim basistom Billyem Moriso- nom pod taktirko legendar- nega producenta Boba Roč- ka letos posneli material za svoj sedmi studijski album »Beyond Good And Evil«, ka- terega izid je najavila pesem »Rise«. • Na finalni oddaji Zoom v Portorožu bo med drugimi nastopila tudi Severina. Atraktivna Dalmatinka bo najbrž zapela pesem »Krivi spoj« z novega albuma »Po- gled ispod obrva«. • Maja Šuput in skupina En- Joy bodo kmalu razveselili svoje oboževalce z novim al- bumom, ki bo izšel konec ju- nija. Na albumu bo enajst skladb, med njimi tudi »Hel- lo«, s katero so nastopili na letošnjem izboru Dora 2001. • Hrvaški trojec Colonia je s pesmijo »Za tvoje sneni oči«, s katero je premočno zma- gal na Radijskem festivalu v Vodicah, najavil skorajšnji izid novega albuma. • Ambasada Gavioli se v po- letno sezono podaja z vrsto do- godkov, v katerih bodo sode- lovali vrhunski gostje sveta elektronske glasbe. V otvori- tvenem dogodku bo v soboto, 30. junija, nastopila svetovna zvezda acid jazza, pevka Jo- celyn Brown, ki skupaj z Eri- com Morillom, Harry 'Choo Choo' Romerom ter Jose Nu- nezom tvori zmagovalno moš- tvo Minister's De La Funk. Glas Jocelyn Brown je spremljal ko- made skupin Incognito, Right Said Fraid, Culture Club, In- ner Life, Nu Vorican Soul, Johna Lennona, Bette Midler, Mic- haela Jacksona... • Na isti dan pa se bo v Ce- lju v Hah Golovec dogajal do sedaj največji izmed serije fe- stivalov elektronske glasbe Space Night. Na kar štirih prizoriščih (techno, house, progressive trance in break- beat) bodo prisotne zabava- li številni uveljavljeni domači in tuji DJ-i, med katerimi ve- lja še posebej izpostaviti Va- lentina Kanzyanija, Christia- na Varela, Dope Control, Bena Simsa, Tireeja Cooperja, Phata Phila, Cooperja Torste- na, Brooklyn Bounce in Fu- ture Breeze. • Rogaški rockovnjači MI2 so 10. obletnico osamosvo- jitve Slovenije obeležili z izi- dom singla »Fajt«. Satirično in provokativno vižo najde- te seveda tudi na njihovemu še vedno zelo aktualnemu tretjemu LP-ju »Album leta«, STANE ŠPEGEL Št. 26. - 28. junij 2001 f v VODIČ 31 Kuharji na izletu Ob ustanovnem občnem zboru Kluba prijate- ljev oddaje Kuhajmo skupaj z Ivico Burnik (na shki) na Radiu Celje, ki je bil pred pol leta, so se člani dogovorili, da se bodo družili, izobraževali in si prizadevali za dvig kuhnarične kulture. Tu- di izlete, povezane s spoznavanjem slovenskih dobrot, so imeli v načrtu. V soboto, 7. julija, se bodo odpravili na takšen izlet v Žičko kartuzijo in bližnjo okolico, kjer bodo okušali dobrote ku- hinj in vinskih hramov ter spoznavah lepoto na- rave. Iskali bomo zlatoroga Za popestritev poletno jesenskega programa Radia Celje smo v nasled- njih tednih pripravili nagradno za- bavno radijsko iskanje zlatoroga Pi- vovarne Laško. Običajno ob petkih, med 12. in 13. uro, bomo z dvema ekipama iskali kraj, kjer se bo skrival gost z znakom zlato- roga Pivovarne Laško, ki bo vsakič dru- gačen od običajnih propagandnih zna- kov pivovarne. V teh oddajah bomo pred- stavljali različne kraje, prireditve in raz- na obeležja, ki so na takšen ali druga- čen način povezana s Pivovarno Laško. Ravno zato termin oddaje ne bo vedno ob petkih, saj bomo poizkušaU pred- staviti tudi prireditve in dogodke, ki so bodo zgodili na kak drug dan. Ekipa v studiu Radia Celje bo z na- migi in nasveti pomagala poslušalcem odkriti kraj, kjer se bo skrivala teren- ska ekipa Radia Celje. Ta bo v drugem delu oddaje pomagala pri odkrivanju znaka zlatoroga, ki ga bodo morali od- kriti poslušalci Radia Celje. Nekateri izmed njih bodo v tej zabavno-nagradni igri lahko sodelovah s pomočjo tele- fonov, drugi pa bodo morali na kraju samem odkriti, kakšen je znak zlato- roga in kje je skrit. V oddaje bomo vsakič povabih tudi zanimive goste, ki so povezani s Pivovarno Laško. Se- veda bomo poslušalce, ki bodo uspe- šno sodelovali v tej zabavno-nagradni igri, tudi nagradili s praktičnimi dari- h vseh sodelujočih v oddaji. Prva oddaja bo na sporedu Radia Ce- lje v petek, 29. junija, nekaj po 12. uri. TEDENSKI SPORED 90,6 95,1 95,9 100,3 ČETRTEK, 28. funil 5.S0 Halo, AM2S, 6.00 Holo, OKC, 6.20 Pregled slovenskego tiska, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tetajnita, 8.00 PoroSla, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice, 9.10 Pet minut za knjigo, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.30 Styling, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Greš v kino, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSLO, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni exf ress, 19.00 Novice, 20.00 etno- Brake, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni pro- gram nekomerdalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 29. iunil 5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega tiska, 6.30 Domača melodija tedno, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.20 Halo, Atomske Toplice, 9.40 Halo, Terme Dobrna, 10.00 Regijske novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.40 Halo, Terme Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 20 vrodh, 19.30 Študentski servis, 20.00 Glasbene želje, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih po- staj Slovenije SOBOTA, 30. iunii 5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega tiska, 7,30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jad( pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regi} ske novke, 10.30 Zlati bobenbk, 12.00 Regijske novice, 12.10 Čestitke in pozdravi, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 li^Nramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00 Športno glasbeno popoldne vmes 17.00 Kronika, 17.45 Jack 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih po- staj Slovenije NEDEUA,1.iuiii 5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 8.00 Poroala, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10 Nedeljski zmenek, 11.10 Domočih 5,12.00 Agencijske novi- ce, 13.00 Čestitke in pozdravi 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slo- venije PONEDEUEK,2.iulii 5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domoča melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RaSlo), 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročilo, 8.25 Halo, OKC, 8.40 Z Gordano in Dolores gledamo v zvezde, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Regij- ske novice, 10.30. Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.20 Bingo jack, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.25 Bin- go jack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.20 Poučno zabavni kviz, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.10 Vrtiljok polk in valcicov, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radij- skih postaj Slovenije TOREK, 3. julif 5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo OKC, 6.30 Domačo melodija ted- na, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RoSlo), 7.30 Te- čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice, 9.10 Zdravju prijazne minute, 10.00 Regij- ske novke, 10.30 Zlati bobenrek, 12.00 Regijske novice, 12.20 Zeleni val, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.30 Mali O - pošto, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radijski vrtiljak, 19.00 Radi ste jih poslušali, 20.00 Zlatorock, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdolnih radijskih po- staj Slovenije SREDA,4.julH 5.50 Halo, AMZS, 6.00 Holo, OKC, 6.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RaSlo), 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do 13.h (RoSlo), 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15 Pop čvek, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 20.00 Ročk mondola, 21.00 Musicofe, 22.00 DJ time, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih postaj Slovenije Št. 26.-28. junij 2001 32 T V VODIC Št. 26. - 28. junij 2001 - TV VODIČ 33 Št. 26. - 28. junij 2001 - 34 TV VODIC Št. 26. - 28. junij 2001 NASVETI 35 KAJ BI DANES KUHALI Iz Starega fižola Tokrat vam za spremem- bo ponujamo jedilnik z eno- lončnico in sladico. Fižolovajuhaz mletim mesom Za 4 osebe potrebujemo: 500 g suhega zrnatega fižo- la, 500 g paradižnikov, 300 g mlete govedine, 1 feferon, 1 žlico mlete sladke papri- ke, 2 čebuli, 1 nageljnovo žbi- co, timijan, peteršilj, lovor, 1 strok česna, 3 žlice olja, sol. Priprava: fižol namočimo v mrzli vodi, stoji naj čez noč, da se napne. Naslednji dan ga odcedimo, stresemo v kožico, zalijemo s toliko vode, da je pokrit, in prista- vimo na štedilnik. Dodamo 1 olupljeno in z nageljnovo žbico pretaknjeno čebulo, lo- vor, timijan in peteršilj. Ku- hamo približno 1 uro, po 30 minutah solimo. Drugo če- bulo olupimo in drobno se- sekljamo. Prepražimo jo na olju, da zarumeni. Dodamo mleto meso, ga prepražimo, nato pa dodamo še oluplje- ne in narezane paradižnike in strok česna. Začinimo s soljo, s feferonom in z mle- to papriko. Primešamo na- pol kuhan fižol in kuhamo dalje v pokriti posodi in na majhnem plamenu približ- no 1 uro. Če tekočina pre- več povre, zalijemo z malo juhe. Gosto juho ponudimo s kruhom kot samostojno jed. Flambirane breskve Potrebujemo: pločevinko vloženih breskev, 100 g slad- korja v prahu, 100 g masla ali margarine, 3 kozarčke močnega žganja (rum, vi- njak, češnjevec), vrečko va- nilin sladkorja. Priprava: breskve temelji- to odcedimo, sok prestreže- mo in uporabimo za kaj dru- gega. V ponvi segrejemo ma- slo ali margarino in na maš- čobi z obeh strani popečemo breskve. Obračamo jih pre- vidno, da ne razpadejo. Bresk- ve potresemo s sladkorjem in pečemo še toliko časa, da sladkor rahlo karamelizira. V ponev zlijemo žganje. Ko se segreje, ga prižgemo. Breskve flambiramo. Z žli- co polivamo sok po sadju, da dlje gori in da se sadje bolj navzame žlahtnega okusa. Ko žganje dogori, breskve takoj ponudimo. Piše: MAJDA KLANŠEK liIKtilPOKOJNINA Odgovori o upokojevanju Mož je pri 31. letih staro- sti doživel nesrečo v pod- jetju. Stroj mu je odrezal štiri prste na obeh rokah. Sedaj je v bolniški in strah nas je, da ne bo mogel več dela- ti. Delovne dobe ima štiri le- ta in devet mesecev. Ali bo dobil sploh kaj denarja, če bi se invalidsko upokojil? Vsekakor bo vaš mož do- bil pokojnino, če bo pri nje- mu ugotovljena popolna nez- možnost za delo. Vse do oce- nitve - pregleda invalidske ko- misije bo mož ostal v bolniš- kem staležu in prejemal us- trezno nadomestilo plače. Po- tem ko bo zdravljenje kon- čano, bo osebni zdravnik s t. i. obr. 3 podal predlog za me- dicinsko izvedeništvo ter ob- vezno priložil poleg medicin- ske dokumentacije tudi pri- javo o nezgodi. Prijava je potrebna zaradi določitve vzroka nastanka in- validnosti, kajti če je inva- lidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolez- ni, pridobi zavarovanec pra- vico do invalidske pokojni- ne ne glede na pokojninsko dobo. Če je invalidnost na- stopila zaradi poškodbe iz- ven dela ali zaradi bolezni, mora zavarovanec izpolnje- vati določeno dobo. To po- meni, da pred nastankom in- validnosti dopolni pokojnin- sko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopol- njenih 20 let starosti do na- stanka invalidnosti. V preteklosti (do 31. 12. 1999) se je invalidska pokoj- nina kot posledica invalidno- sti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni odme- rila v višini 85 odstotkov po- kojninske osnove. Ker se je z novo zakonodajo s področja pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja spremenilo vrednotenje zavarovalne do- be (vrednost enega leta za- varovanja znaša po 1.1.2000 1,5 odstotka), se starostna po- kojnina odmerja v nižjih od- stotkih in bo po prehodnem obdobju znašala le še 72,5 odstotkov. Kot se bo spreminjala od- mera starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, se bo odmerjala v enakih odstot- kih invalidska pokojnina za invahdnost po poškodbi pri delu ali poklicni bolezni. V lanskem koledarskem letu so se tovrstne pokojnine odmer- jale v višini 84,5 odstotkov, medtem ko je letos ta odsto- tek še nižji za 0,5 in znaša invalidska pokojnina skupaj le 84 odstotkov pokojninske osnove. Vse navedeno pomeni, da se v primeru invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri de- lu ali poklicne bolezni, in- validska pokojnina odmeri v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let (moški) brez zmanjšanja glede na starost ob upokojitvi, tudi če zava- rovančeva dejansko dopol- njena pokojninska doba in prišteta doba (to je del ob- dobja med nastankom inva- lidnosti in določeno starost- jo, ki se upošteva pri odme- ri invalidske pokojnine kot fiktivna doba) ne dosegata 40 let pokojninske dobe. V enakem odstotku se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če dejansko dopol- njena pokojninska doba in prišteta doba sicer skupaj presega 40 let, vendar pa de- janska pokojninska doba ne dosega 40 let. V višjem od- stotku se invalidska pokoj- nina za invalidnost, ki je po- sledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, odmeri le v primeru, če dejansko do- polnjena pokojninska doba zavarovanca presega 40 let pokojninske dobe. V kolikor bo pri možu ugo- tovljena I. kategorija invalid- nosti kot posledica poškod- Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem za- varovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila za- kona uveljavljala posto- poma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vpraša- nja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za po- kojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. be pri delu, se mu bo odme- rila invalidska pokojnina v enaki višini kot starostna po- kojnina za pokojninsko do- bo 40 let. TEDNIKOVA KOŠARICA Kje smo kupovali najceneje Po mesecu smo ponovno obiskali se- dem večjih prodajaln v Celju in v njih izbrali osemnajst izdelkov, ki smo jih zložili v našo potrošniško košarico. Mar- sikatera cena je drugačna od tiste izpred meseca dni, tu in tam pa precej »popra- vi« končni seštevek kakšna izredna ak- cija. Če pogledamo tabelo, lahko ugotovimo, da smo tokrat najceneje kupovali v In- terfructu na Kidričevi (znesek košarice je 5.814,30), kjer ta mesec sploh nismo zabeležili nobene najvišje cene, kakor tu- di ne v Interšparu, ki pa je ta mesec kljub temu pristal na tretjem mestu, za Tušem v Novi vasi, ki ga je tokrat »rešila« zares izred- no nizka cena tekočega pralnega praška Persil (1,5 1), ki stane pri njih le 989 tolar- jev. Najnižjo pa imajo tudi ceno za liter Alpskega mleka, ki stane 129,90 tolarjev. Po drugi strani pa imajo najdražji sladkor, jogurt LCA, jabolka in klobaso Poli. Na četrtem mestu se je znašel Rio, ki ima si- cer najnižjo akcijsko ceno detergenta Pril, margarine in sira, kar šest izdelkov pa je pri njih še vedno najdražjih in prav toliko tudi pri Soči (Potrošnik), ki pa se je to- krat sploh uvrstila na zadnje mesto (zne- Trgovine Center Interspar, TUŠ v Novi vasi, Interfruct na Kidričevi, Mercator Go- lovec na Hudinji, prodajalno Rio, proda- jalno Sočo in blagovnico Vele, smo obi- skali minulo sredo (22. 6.). sek košarice 6.570,50) in je med najdraž- jimi. Pred njo sta le še Mercator (na pe- tem mestu) in Vele (na predzadnjem), ki ima za razliko od Ria in Potrošnika, kjer nismo našli nobenega izdelka z najnižjo ceno, vendarle najcenejše olje, čokolado in margarino. Razlika med najcenejšo in najdražjo koša- rico je ta mesec kar krepkih 756,20 tolarjev, zanimivo pa je tudi to, da se je skupni znesek povišal v primerjavi s prejšnjim mesecem le v Interšparu, Soči in Mercatorju, povsod dru- god pa se je znižal. MOJCA MAROT UMrnALNI NOVIČKI Št. 26. - 28. junij 2001 Bluetocrth za Palm Konec tega leta bo moč kupiti Bluetooth dodatek za dlanč- nike kalifornijskega Palma. Palm Bluetooth Kit, kot se vme- snik uradno imenuje, bo stal približno 300 ameriških do- larjev, z njim pa boste brezžično povezani z vsemi naprava- mi, ki podpirajo tehnologijo Bluetooth. GPRS v iPaqu Compaq je odgrnil zastor z novosti - GPRS modula, na- menjenega njihovim dlančnikom iPaq. Dodatek pretvori dlančnik v trifrekvenčni komunikator, ki zmore opravljati tako govorne kot podatkovne klice. SŠ 36 NASVETI ZDRAVNIK SVETUJE Krčne žile Imam težave z ožiljem na nogali in po večurnem delu stoje imam bolečine v nogah. Stara sem 55 let. Redno hodim v ambulan- to za ožilje, vendar niko- li ni časa za daljšo razla- go. Skrbim za zdravo pre- hrano in redno prebavo. Noge imam povite z ela- stičnim povojem. Na no- gi so mi opravili sklero- zacijo že 4-krat in po zad- nji se mi je ožilje močno vnelo, otipa se otrdelo in je boleče. Pomagam si z obkladki iz kostanjevih preparatov in tabletami proti bolečinam, od kate- rih me boli želodec. Zani- ma me, kaj se zgodi z ži- lo po sklerozaciji (se po- suši ali začnejo krvni strdki potovati po telesu?). Kako poteka prekrvavitev noge, kadar je prekinjen pretok velike vene? Vaše vprašanje je zelo kompleksno in zahteva šir- ši odgovor. Na vašo nesre- čo spadate v skupino žena, pri katerih se krčne žile za- radi dednih dejavnikov po- javljajo pogosteje. Krčne ži- le nastanejo, ko se razširi- jo žile dovodnice, ki dova- jajo kri v srce. Tem žilam pravimo vene. V normalnih venah se na- hajajo posebne zaklopke, oziroma valvule, ki omo- gočajo, da se kri giba nor- malno proti srcu. Deluje- jo kot ventih, ki prepreču- je vnašanje krvi v nižje de- le telesa. Pri varikoznih ve- nah je delovanje valvul ok- varjeno in kri zastaja v ži- lah. Vendar se to lahko zgo- di v katerikoli veni, ki ima moten odtok. Če je moten pretok skozi jetra, se raz- vijejo varice v požiralniku (pri kroničnih alkoholikih) ali pa na trebuhu. Varikoz- ne spremembe na žilah so zelo pogosta težava, saj jih ima skoraj vsak deseti člo- vek. Žene obolevajo dva- krat pogosteje kot moški, zlasti pa so prizadete žene med 30. in 60. letom sta- rosti. Vzrok je najpogosteje prirojena okvara zaklopk v venah, hormonske spre- membe, vnetja ven (pri- marne varice) in tudi no- sečnost (sekundarne). Dol- go sedenje pri miru, prav tako pa tudi pokončen po- ložaj pri delu ali prisilje- na drža povečujejo tlak v trebuhu, ki preprečuje nor- malen pretok krvi skozi ve- like vene. To povečuje ob- čutljivost žil in pospešuje nastanek krčnih žil. Primar- ne krčne žile nastanejo za- radi okvare zaklopk, kjer vzrok najpogosteje ni poz- nan. Pogosto so težave ded- ne. Lahko pa se pojavijo kot sekundarne krčne žile med nosečnostjo, ki ponavadi ob dobri negi nog in telovad- bi po porodu tudi izgine- jo. Od prvih znakov do operacije Simptomi in znaki, ki nas opozarjajo na spre- membe v žilah, so različ- ni. Najpogosteje se obču- ti, da so noge težke in pol- ne, v nogah pa se pojavi bo- lečina. Pogosto se pred po- javom sprememb na žilah pojavijo krči v mišicah na nogah. V mečih nas zagra- bi krč, ki popusti šele po daljšem času ali po masa- ži. Nato se pojavijo vene, ki jih jasno vidimo in se po- stopoma debelijo, večajo, zvijajo... V takšnih zvitih in razširjenih žilah zastaja kri, pogosto nastajajo tudi strd- ki, žila se lahko vname in takšno vnetje zahteva zdravljenje. Končno nastajajo otekli- ne nog, spremeni se tudi bar- va kože, ki je zaradi zasto- ja slabo prekrvavljena, po- stane občutljiva, nastajajo vnetja in rane, ki se slabo celijo. Na srečo obstajata na nogah, kjer so okvare naj- pogostejše, dva spleta ven. Zunanje vene, ki potekajo pod kožo, in notranje, ki so globoko v mišicah. Lahko se vnamejo tudi globoke ve- ne. Takšno vnetje pa zahte- va intenzivno zdravljenje z zdravili, ki preprečujejo str- jevanje krvi. Pomembno pa je predvsem mirovanje in hlajenje. Diagnoza se postavlja predvsem na osnovi anali- ze žil z pregledom in tudi s testi in preiskavami kot so dopplerski prikaz pre- toka skozi žile. Angiogra- fija ali magnetna resonan- ca sta bolj redki preiska- vi, predvsem, da izključi- ta druga obolenja. Zdrav- ljenje je akutno in kronič- no. V glavnem ni potreb- no, dokler se ne pojavijo bolečine ali spremembe na koži. V stoletjih so obsto- jale različne metode zdrav- ljenja, ostali sta samo dve: sklerozacija žil in kirurš- ka odstranitev. Pri sklerozaciji se v žilo vbrizga tekočina, ki povzro- či postopno zaporo žile. Na Če imate zdravstvene te- žave in ne veste, kako rav- nati, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, za rubriko Zdravnik svetuje. žalost je uspeh le začasen. Ponavadi se pri večini v dveh do štirih letih odprejo so- sednje vene, ki se razširijo in težave se ponavljajo. Bolj- ši so rezultati s kirurško od- stranitvijo ven. Pred vsakim posegom je potrebno ugotoviti stanje globokih ven. Zato se pri- poroča dopplerska preiska- va in prikaz pretok skozi žile. Na žalost je teh bolnikov ozi- roma bolnic veliko in se na preiskavo čaka tudi po več mesecev. Kaj lahko storimo sami če je komunikacija med žilami dobra, se kri odva- ja preko globokih ven, raz- vijejo pa se tudi nove pod- kožne. V površnih venah le redko nastajajo nevarni trombi oziroma strdki. Ne- varnejši so strdki, ki na- stajajo v globokih venah. Ti lahko povzročijo zama- šitev veje pljučne arterije. Posledica je težka okvara zdravja, če pa je takšen str- dek velik, pa lahko povzro- či celo smrt. Zato je po- membno, da sami pazimo na svoje zdravstveno sta- nje, saj lahko veliko sto- rimo, da preprečimo na- predovanje bolezni. To pa zahteva, da dvignemo no- ge kadarkoli je to mogo- če. S tem izboljšamo pre- tok skozi žile. Izogibati se moramo dolgemu sedenju ali delu stoje in pri miru. Vedno moramo skrbeti za delo nožnih mišic, saj le- te masirajo žile in pospe- šujejo pretok. Priporoča- jo se tudi elastični povoji, ki omogočajo večjo kom- presijo v spodnjem delu noge kot v mečih ali nad kolenom. Prav tako se pri- poročajo posebne elastič- ne nogavice. Te priporoča- mo vsem, ki se odpravlja- jo na daljša potovanja z av- tobusom ali letalom, saj so med dolgotrajnimi vožnja- mi in poleti žile zelo obre- menjene, pogoste pa so tu- di komplikacije. Priporo- čajo se tudi redne Kneip- pove kopeli, nežne masa- že z mazili, ki krepijo ste- no ven in preprečujejo str- jevanje krvi. Še posebej pa se priporočajo vaje in raz- gibavanje nog po delu in tudi redni sprehodi. V pre- hrani se priporoča veliko balastnih snovi, sadja, ze- lenjave, soje, vitamina B 12, C in E vitamin, le ma- lo mesa in alkohola. Piše: dr. Janez Tasič BIO KOLEDAR Sejte, presajajte, ss^, zalivajte, neguje rosriine; ratiijajte in pfezra&jte ifa, pobirajte in predajte pridelke v id je najugodiMp! za pa»im«aie ro^in is Id js raz^isnizfcoiedorto. Št. 26. - 28. junij 2001 MODA 37 Najbolj odkrita skrivnost pod soncem (1) Kopalke so pravi kult poletne mode - ste jih že izbrali? Satovje, koža plazilcev ali psihadelično vzorčenje - najbolj trendovska vzdušja letošnje kopalne mode. Še vedno odlagate nakup kopalne obleke, morda čakate da »izpuhti« nebodigatreba kilogramček, ali pa se vam zdijo tisti tedni, ki vas ločijo do poletnih počitnic, tako daleč kot kak- šno neznano ozvezdje? Same napake, drage moje! Če ver- jamete pregovoru »Kdor predolgo iz- bira, izbirek dobi«, vas bi moral vsaj malce črvičiti dvom, ali niso morda prav zdajle prodali zadnji model va- še idealne kopalne obleke... Sicer pa, gotovo bo že prej kakšna priložnost, da se boste predale blagodejnim žar- kom in se osvežile v vodi - sladki ali slani. Kopalna obleka je torej konec juni- ja še kako aktualna reč... no, razen za naturiste in tiste, ki jim je lastna vi- zualna podoba zadnja skrb na svetu. Ampak, k slednjim ve zagotovo ne so- dite! Torej? Da ne bo nakup kopalk noč- na mora, temveč en sam užitek, se je treba opravila lotiti premišljeno, po si- stemu izločanja. Zadnjič smo že ugo- tovili, da najbolj miniaturne kopalne cunjice - bikinke sodijo resnično le na brezhibno oblikovana telesa. Vemo pa tudi, da je sodobna moda hudo tolerantna do manj idealnih po- stav, pripravljena je sklepati celo zelo prijazne kompromise in biti nepristran- ska kot že dolgo ne. Pa poglejmo najprej, s kakšnimi tren- di nam, poleg že omenjenih bikink, nameravajo polepšati letošnje najbolj brezskrbne poletne dni. Asimetrija in geometrija v (ne)banfah Kar priznajte, da smo se vsi skupaj že skoraj nevarno navadili pogleda na naša izložbena okna, okrašena z roza- lila-modro barvno mavrico. Saj ne, da bi bile te nianse neprivlačne, ravno nas- protno! Vendar, na plaži si pa čisto za- res lahko privoščite korak stran od barv, ki sicer prevladujejo v vaši poletni gar- derobi. Kaj pravite na zlato, rumeno- zeleno, močno oranžno kot je sončni zahod, vroče rdečo ali znova atraktiv- no črno oziroma črno-belo? Letošnje kopalne trende boste pre- poznali tudi po kubističnih geometrij- skih, nostalgičnih vichy in cvetličnih motivih, kot bi jih preshkali iz sta- rinskih tapet. Pa nikar se ne ustrašite barv in vzorcev - tu so prav zato, da pomagajo postavo optično uskladiti, zatajiti kakšno napako oziroma izpo- staviti tisto, kar je najlepše. Pri tovrst- nih »goljufijah« so nepogrešljivi tudi asimetrični kroji, nenavadni rezi, za- vezalkani detajli, navpični, vodorav- ni oziroma diagonalno barvni kontra- sti... Saj sploh ni težko, le čas si je potrebno vzeti, pomerjati, primerja- ti... Nekaj konkretnih namigov, kako s kopalno obleko prikriti najbolj pogo- ste tegobe na postavi, pa čez teden dni. Nostalgija na petdeseta modnaleta. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK MAMKZA NAKUP Vse obleče Oliver S.OIiver je trgovina na Sta- netovi ulici v Celju, v kateri najde oblačila vsa družina, še posebej ljubka imajo za najmlajše. Oblačila najdete za otroke pod oznako Oliver kids (de- kliška in fantovska oblačila od 7 do 16 let) in Oliver twist (za najmlajše od 2 do 6 let staro- sti). Bombažne majčke stane- jo od 1.800 tolarjev naprej, otroške kratke hlače od 3.400, dekliške legice (kolesarke) in dolge (trapez) od 2.300 naprej, fantovske športne srajce, del- no kombinirane z zadrgo vsvet- lo modri modni barvi stanejo 5.800 tolarjev. Vehka je izbi- ra raznih dekliških in fantov- skih mikic od 3.400 tolarjev naprej, zelo modne dekliške obleke (do 6 let) stanejo sa- mo 4.690 tolarjev, dekhške kavbojke z vzorci ali brez ter Ifantovske hlače, tanjše, triče- trt ali dolge od 7.000 tolarjev naprej. ; Za odrasle imajo kar tri pro- (grame: fantovsko-moška ob- lačila (Oliver boys), dekliško- Ženska (Oliver girls) in mla- dostno-športni program pod oznako QS. Bombažne majč- ke vseh vrst, barv in vzorcev (brez rokavov, s kratkimi in tričetrtinskimi rokavi) stane- jo od 1.950 tolarjev naprej, ve- liko je pikčastih in karo vzor- cev v tankih, padajočih viskoz- nih materialih, ki so nekoliko dražje in stanejo do 5.990 to- larjev. Lepe so njihove plete- ne majčke iz 50 odstotkov bom- baža in akrila po 4.900 tolar- jev. Majice lahko imenitno kombinirate s krili enakih vzorcev, komplet vas bo stal okrog 15.000 tolarjev. Daleč največja je izbira raz- nih majic s kratkimi rokavi, pa bombažnih srajčnih bluz s kratkim in tričetrt rokavom. Veliko je tudi moških srajc (ce- na okrog 5.800), kratkih moš- kih hlač po 4.000 do 8.000 to- larjev, pa bermuda, capri in dolgih hlač, moške mikice sta- nejo že od 2.300 tolarjev na- prej. 1\idi krila in obleke vseh barv in modelov (tudi klasič- ne bombažne dolge ali kratke boste našli) stanejo od 4.600 tolarjev naprej. Ne pozabite na kakšno jakno, še posebej pa na klobuček, ki je letos sploh modni hit in stane pri njih 2.900 tolarjev. Če pa vam tudi to še ni dovolj, si lahko okrog vra- tu zavežete svileno rutico in z njo pričarate čisto nov videz, zanjo boste odšteli 1.980 to- larjev. Platnene torbe z ozna- ko njihove blagovne znamke stanejo 2.900 tolarjev. MOJCA MAROT Št. 26. - 28. junij 2001 38 ZA RAZVEDRILO Št. 26.-28. junij 2001 ZA RAZVEDRILO 39 St. 26. - 28. junij 2001 40 » AVTOMOBILISTE Prenovljeni audi avant A4. Audi icaže prenovljenega A4 avant Lani je nemški Audi po- vsem prenovil audija A4, avtomobil srednjega razre- da. Sedanji podatki doka- zujejo, da se je prenova po- srečila, saj gre avto dobro v promet. Tik pred poletjem tovar- na ponuja v objavo prve fo- tografije povsem novega avanta A4. Dosedanjo izve- denko, ki so jo postavili na cesto leta 1996, so prodali v 300 tisoč »izvodih«, kar po- meni, da je treba biti z av- tom zadovoljen. Prenovlje- ni A4 avant meri sedaj 4,54 metra, medtem ko se je nie- dosna razdalja povečala za 3,3 centimetra. To med dru- gim pomeni, da se je pove- čala prostornost sedenja na zadnjih sedežih, kjer je po novem 4,3 centimetra več prostora za kolena. Povečal se je tudi prtljažnik, ki me- ri 442 litrov oziroma 52 li- trov več, medtem ko je ob podrtih zadnjih sedežih na voljo 1184 litrov. Pod prtljaž- nim dnom je še dodatnih 65 litrov prostora. Motorji so načeloma enaki kot pri li- muzini. Je pa treba omeniti novi ali prenovljeni 2,0-litr- ski bencinski motor s 130 KM, pa seveda prav tako dokaj novi 3,0-litrski šestvaljnik s 220 KM. Turbodizli so trije z moč- mi od 130 do 155 oziroma 180 KM. Pogon je speljan na prednji kolesi, lahko pa tudi 4x4, menjalniki pa trije (5 ali 6-stopenjski ročni in samo- dejni multitronic). Kot pra- vijo pri uradnem uvozniku, bo prenovljeni avant A4 slo- venskim kupcem na voljo je- seni, kar seveda ni posebej na- tančno določeno. O cenah za sedaj še ne govorijo. Obramba pred Fordom Nemški Volksvvagen je po obsegu izde- lave največja evropska avtomobilska to- varna osebnih vozil, saj pod svojim ime- nom združuje kar osem avtomobilskih imen. V zadnjih letih je koncem izjemno uspe- šen, saj ustvarja dobiček, prodaja pa je bolj ali manj rasla. Zato je toliko bolj zanimiva vest o tem, da koncem pripravlja strategijo, s katero naj bi se branil pred morebitnim prevzemom. Pred tem je ta hip korporacija zavarovana tako, da v svojem statutu prepo-' veduje, da bi imel katerikoli delničar več kot 20 odstotkov delnic. Očitno pa se vods- tvu VW to ne zdi dovolj, zato pripravlja ne- katere nove ukrepe. Pred nedavnim se je s statutom korporacije začela ukvarjati tudi posebna evropska komisija, vendar za sedaj še ni znano, kaj je ugotovila. Slišati namreč je, da naj bi se VW bal prevzema predvsem s strani ameriškega Forda, druge največje av- tomobilske tovarne na svetu. Hyundaiju gre dobro Medtem, ko gre južnokorejskemu Dae- wooju hudo za nohte, je pri Hyundaiju precej drugače. Ena od agencij za ocenjevanje kreditne- ga zaupanja je sporočila, da se je tovrstna ocena tveganja pri Hyundaiju precej zni- žala. To pomeni, da bodo lahko najemali posojila po nižjih obrestnih merah. Raz- log je znan, kajti Hyundai je v minulem poslovnem letu posloval bistveno bolje kot prej, kar je med drugim tudi posledica us- pešnosti na zahtevnem ameriškem trgu. Tujci uspešni na Japonsicem Japonska se po zadnjih podatkih nekako izmotava iz krize, v kateri je že precej ča^ sa. Če bi to sodili po tem, kako poslujejo tam tuje avtomobilske hiše, potem skoraj ne bi bilo dvomov. Maja so namreč Japonci kupili malenkost manj kot 20 tisoč tujih vozil, kar je bilo za štiri odstotke več kol maja lani. Se je pa maja nekoliko spreme- nila lestvica najuspešnejših tujih izdeloval- cev avtomobilov v tej državi, kajti lovori- ko najuspešnejšega si je priboril Volksvva- gen, ki je s prvega mesta zrinil Mercedes Benz. I Porsche poka od zdravja Nemška avtomobilska hiša Porsche kar poka od poslovnega zdravja in uspešno- sti, pa čeprav ima v svojem programu sa- mo dva avtomobila - 911 in boxsterja. 911 je nasploh najuspešnejši model te to- varne, ki bo letos ali v začetku prihodnjega leta ponudila tudi terensko vozilo, ki ga se- daj imenujejo cayene. Še pred tem pa bodo kupcem ponudili nekoliko prenovljenega 911. Navzven zelo velikih sprememb ne bo, drži pa, da bo bolj podoben 911 turbo, se pravi eni najmočnejših variant 911. Kupci bodo posebej veseli tudi majhne spremem be v notranjosti, saj je avto končno dobi tudi predal za rokavice, kar so menda zeU pogrešali. Večja sprememba je v zadku, kjei je nameščen bokserski motor s prenoson moči na zadnji kolesni par. Motor ima seda gibno prostornino 3,6-litra in 320 KM. To bo zadostovalo za največjo hitrost 285 km^ h, kar seveda ni mačji kašelj. Pri nas si bc mogoče prenovljenega 911 omisliti septem^ bra, nič pa ne pišejo o tem, ali se bodo spre menile tudi cene. 1 Prenovljeni 911 bo zmogel 285 km/h. Št. 26. - 28. junij 2001 ZAAVTOMOBILISTE 41 Varnostne blazine za Gorso, astro in zafiro Varnostne blazine kot temeljni pripo- moček pri zagotavljanju pasivne varno- sti, so na velikem pohodu. Skoraj ni no- vega modela, ki ne bi ponujal vsaj ene ali dveh, praviloma za voznika in tudi sovoznika. Očitno pa je konkurenčni boj pripomogel k temu, da je v avtomobilih vse več zračnih varnostnih blazin, pa ne le stranskih, pač pa tudi t.i. varnostnih zaves. Te se napihnejo po vsej širini avtomobila in ščitijo predvsem pred udarci v glavo. Takšno zračno zaveso bodo po novem vgrajevali tudi v tri Oplove avtomobile, in sicer corso, astro in zafiro. Varnostno zaveso so razvili v Oplovem teh- nično-razvojnem centru, ima prostornino 25 litrov in se napihne v 25 do 30 milisekun- dah. Po sedanjih izkušnjah te varnostne bla- zine zmanjšujejo možnosti za poškodbo glave za kar 90 odstotkov. Mali terenec iz Forda Ameriški Ford pripravlja novi mali terenec, ki bo na- rejen na osnovi nove fieste. S tem vozilom naj bi navdu- šili predvsem mlajše kupce, ki si želijo takšen avtomobil in (še) nimajo dovolj denarja za »re- snejša« terenska oziroma po- dobna vozila. To je ta trenutek tudi vse, kar je mogoče zapisa- ti o tem malem fordu, name- njenem predvsem evropskemu trgu, na ogled pa naj bi bil pri- hodnje leto v Ženevi. Zailodna Evropa spet z minusom Poročanje o prodaji avto- mobilov v Evropi in Slove- niji je v zadnjih mesecih skoraj vedno »obremenje- no« z minusom. Zdaj prihajajo na svetlo po- datki o prodaji v zahodni Evropi v petem letošnjem mesecu. Tam so prodah 1,39 milijona novih vozil, to pa je bilo za 2,8 odstotka manj kot maja lani. Maja so mi- nuse zabeležili pri večini av- tomobilskih hiš, več kupcev za svoje avtomobile so našli le pri DaimlerChryslerju, Škodi, Alfa Romeu, Fordu, Suzukiju, Audiju, Hyundai- ju in grupaciji PSA, ki zdru- žuje Citroen in Peugeot. Opel corsa bo imela varnostno zaveso. Hyundai santa fe je odlično prestal crash test. Santa fe se je dobro izicazai v ZDA prav tako kot v Evropi opravljajo tako imeno- vane crash teste oziroma preiskuse vzdržljivosti avto- mobila v primeru trčenja. Tovrstno testiranje so opravili tudi v razredu lažjih in manj- ših terenskih vozil, ki jih poznamo tudi pri nas. Po teh ugo- tovitvah se je najbolje odrezal hyundai santa fe, saj bi bilo trčenje s hitrostjo 68 km/h za potnike v avtomobilu naj- manj problematično. Za tem hyundaijem so zaostali toyota RAV4, pa subaru forester, ford maverick ipd. Skupna nabava Renaulta in Nissana Že od predlani je francoski Renault pomemben last- nik japonskega Nissana. Slednji je bil v velikih teža- vah, vendar so te ob pomoči matičnega Renaulta ne- kaj manjše. Tovarni sta prav zaradi tega, da bi zmanjšali stroške, predstavili načrt, po katerem bosta ustanovili podjetje za skupni nakup sestavnih delov. Tako naj bi stroške zmanj- šali za pet odstotkov. V začetku naj bi to podjetje nabavi- lo 30 odstotkov vseh sestavnih delov v vrednosti 14,5 milijarde dolarjev. Končni cilj je nakup 70 odstotkov vseh sestavnih delov. Št. 26.-28. junij 2001 42 ZA AVTOMOBILISTE Evropa ne more na zeleno vejo Evropska avtomobilska prodaja nikakor ne more na zeleno vejo- tako kot pri nas. Maja so v 18 državah Evropske unije in še neka- terih drugih državah, ki jih štejejo zraven, prodali 1,3 milijona osebnih avtomo- bilov. To je bilo za 2,8 od- stotka manj kot v lanskem maju. V letošnjih petih mesecih pa so na teh trgih prodali 6,7 milijona osebnih vozil, kar pa je bilo za 3,3 odstotka pod lanskim rezultatom. V ome- njenem času, se pravi v pe- tih mesecih, je šlo dokaj do- bro denimo Veliki Britaniji (plus tri odstotke), prav ta- ko Franciji, kjer se je proda- ja povečala za 4,2 odstotka, medtem ko veliko skrb zbu- ja predvsem Nemčija. Tam se je letos za nove avtomobi- le odločilo za štiri odstotke manj kupcev. Ker gre za naj- razvitejšo in tudi najpomem- bnejšo evropsko državo, ki bistveno vpliva na ves posel z avtomobili, je skrb tohko večja. Nemčija je pač loko- motiva avtomobilskega po- sla, saj ima tudi najmočnej- šo avtomobilsko industrijo. Prave razlage, zakaj prodaja avtomobilov v Nemčiji nika- kor ne steče, ni. Je pa zani- mivo, da se je skrčil tudi po- sel z rabljenimi vozili (za štiri odstotke), da se je povečala povprečna starost vozil v Nemčiji ipd. Pogled na tisto, kar se je v tem času posrečilo različnim avtomobilskim hišam, kaže bolj ali manj znano podobo. Spredaj je korporacija Volks- vvagen, znotraj katere letos zelo napreduje češka Škoda (plus 20 odstotkov), sledi skupina PSA, ki jo sestavlja- ta Citroen in Peugeot. Citroe- nu gre v zadnjem času bolje kot Peugeotu, medtem ko skupina GM Europe nikakor ne najde sama sebe (minus 3,1 odstotek). Nekoliko je le- tos nazadoval tudi Renault, prav tako tudi Fiat. Nikakor ne morejo na zeleno vejo sple- zati japonske avtomobilske hiše. Njihov tržni delež je bil v letošnjih mesecih 10,5 od- stotka, vendar je bila proda- ja v tem času kar za 11,6 od- stotka skromnejša kot v lan- skem enakem obdobju. Še bolj so v tem času padle juž- nokorejske avtomobilske to- varne. Skupaj so si pridobi- le 2,6 odstotka evropskega tr- ga, vendar je bilo to za do- brih 28 odstotkov manj kot v lanskih petih mesecih. Škoda octavia Ferrari leta 2002 s F60 Pri italijanskem Ferrariju počasi odkrivajo tisto, kar se skriva pod tovarniško ozna- ko FX. Gre za novo super zmogljivo vozilo, ki naj bi se imenovalo F60 oziroma za avto, s katerim bodo nado- mestili legendarnega F50. Vse kaže, da bo F 60 prvič na ogled na prihodnjem pariš- kem avtomobilskem salonu (se pravi jeseni 2002). Oblika je delo legendarnega Pininfa- rine, ki je oblikoval tako re- koč vse dosedanje ferrarije. Po- sebej so se potrudili pri teži, kajti cestni bolid ne bo tehtal več kot 1200 kilogramov. Za pogon bo skrbel dvanajstvalj- ni motor, kot sedaj pri F60. Toda agregat bo imel po no- vem gibno prostornino 6,0 li- tra in približno 650 KM ali več kot 100 KM na liter gibne pro- stornine. Za zaviranje naj bi skrbele nove karbonske zavo- re italijanskega Bremba, me- njalnik pa bo ročni in sedem- stopenjski. Cena? Nekako 750 tisoč mark za kos. Mercedes pripravlja MLK Nemški Mercedes Benz dokaj skrivoma razvija majhno terensko vozilo, ki naj bi na trge pripeljalo le- ta 2005 in naj bi se recimo poskusilo v razredu, kjer kraljujejo toyota RAV4, pa land rover freelander ipd. Osnovo naj bi ponudil mer- cedes A, MLK, kot naj bi se mali terenec imenoval, pa bo opremljen s stalnim štiriko- lesnim pogonom, ki ga bo, kar seveda ni nič novega, iz- delovala graška tovarna Ste- yr Daimler Puch, ki tako ali tako že dolgo sodeluje z Mer- cedes Benzom. MLK bo tako kot mercedes A na voljo v po- daljšani in krajši karoserij- ski varianti, opremljali pa naj bi ga z nekaterimi na novo razvitimi motorji. Zanimivo je, da naj bi izdelali tudi AMG izvedenko, pri čemer naj bi ta avtomobil poganjal 1,9-li- trski motor z močjo 180 KM. Nič pa ni jasno, kdaj naj bi takšen avtomobil v resnici za- peljal na ceste. Porsche boxster Nov motor za boxsterja Porsche naj bi v bližnji prihodnosti pokazal nekoliko prenovljenega boxsterja, avto, ki mu prinaša veliko denarja in seveda slave. Doslej so ponujali dve motorni izvedenki (boxster in boxster S), vse pa kaže, da bo s prenovo »zaživel« tudi še en motor, in sicer z gibno prostornino 3,4 litra. Vse kaže, da bo to motor, ki sedaj poganja 911, vendar naj bi v prenovljenem boxsterju razvil kakšnih 290 KM. Prenovljeni boxster z novim motor- jem naj bi bil naprodaj čez nekako dve leti, hkrati pa bodo ponujali tudi vse dosedanje različice. VW predstavil passata W8 Volkswagen je precej časa napovedoval passata W8, kar naj bi pomenilo, da je v mislih najzmogljivejša izvedenka tega vo- zila. Sedaj ni nobenega dvoma več, da VW misli resno. Avto bo poganjal osemvaljnik W postavitve z gibno prostornino 4,0 litra in s 275 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Zraven bo seveda do- dan štirikolesni pogon in dva menjalnika (ročni 6-stopenjski in 5-stopenjska avtomatika). Motor je vsekakor tehnično zanimiv, saj gre za zelo kompaktno zgradbo (v višino meri vsega 70, v dolžino samo 40 centimetrov). Po tovarniš- kih podatkih bo najvišja hitrost omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/h pa bo 6,8 sekunde. Ta hip so znane predvsem cene v Nem- čiji, kjer bo passat W8 z ročnim menjalnikom na voljo za malenkost manj kot 80 tisoč mark. Ni pa še nič znanega, kdaj naj bi se ta avtomo- bil pojavil pri nas, še manj, po čem bo. Toyota povečuje izdelavo hibridnih vozil Hibridni, s tem pa tudi ekološko zelo primerni avto- mobili, si pri nas komaj utirajo pot (ali pa še to ne), drug- je se povpraševanje po njih povečuje. To zaznava tudi japonska Toyota, ki ima s svojimi hibridnimi avtomobi- li kar ambiciozne načrte. Tako naj bi prihodnje leto izdelala nekako 19 tisoč tovn-st- nih vozil (ta imajo električni in bencinski motor), do leta 2005 pa naj bi se njihovo število povečalo na 300 tisoč. Najbolj je šla doslej med temi hibridnimi avtomobili v pro- met toyota prius, saj so doslej naredili in tudi prodali sko- raj 60 tisoč vozil. V prihodnjih mesecih pa Toyota napove- duje novo hibridno vozilo in sicer enoprostorsko previo. Nissan patrol GR Ima težave z merilnikom količine olja v motorju. Patroli GR 3^0 Di na pregled Japonski Nissan je na pregled poklical nekaj sto patrolov GR, opremljenih z novim 3,0- litrskim dizelskim štirivaljnikom. Kot pravijo v tovarni, bi se lahko zgodilo, da bi v neka- terih primerih odpovedal merilnik količine olja v motorju, kar je lahko za agregat in s tem avtomobil usodno. Renault posodablja Daoio Francoski Renault je pred leti kupil romunsko tovar- no Dacia. Obe tovarni sta pred desetletji dobro sode- lovali, saj so Romuni izde- lovali renault 12, ki so ga prodajali tudi v tedanji Ju- goslaviji. Sedaj Renault hiti s poso- dobitvijo Dacie, saj računa, da bo do leta 2004 vložil ne- kako 356 milijonov evrov oziroma dobrih 700 milijo- nov mark. Pravijo, da naj bi bila letna proizvodnja v ro- munski tovarni do konca te- ga desetletja kar 500 tisoč vo- zil. Ob tem je Renault pripra- vil poseben avto, ki je ta hip znan pod oznako X90. To bo vozilo, ki naj bi stalo približ- no 10 tisoč mark in bo name- njeno predvsem romunskemu in drugim vzhodnoevropskim trgom z manjšo kupno moč- jo. Podrobnosti še niso zna- ne. Ob tem Renault domne- va, da bodo stroški izdelave v Dacii manjši, saj je povpreč- na plača romunskega delav- ca le okoli 100 dolarjev. Št. 26. - 28. junij 2001 MALI OGLASI - INFORMACIJE 43 Št. 26. - 28. junij 2001 44 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 26. - 28. junij 2001 NU\U OGLASI - INFORMACIJE 45 Št. 26. - 28. junij 2001 46 INFORMACIJE Št. 26. - 28. junij 2001 INFORMACIJE 47 VODNIK Gledališče Slovensko ljudsko gleda- lišče 30. 6. ob 2030 gleda- liška komedija Stevardese prihajajo. Knežji dvorec Celje 29. 6. ob 21. uri gledališka predstava Alkestida. Muzej novejše zgodovi- ne - Hermanovo gledališče 30. 6. ob 10. uri lutkovna predstava Janko in Metka ter pravljica o zmaju. Toplice Dobrna 29. 6. ob 21.30 gledališka komedija Stevardese prihajajo. Koncerti Grad Tabor Laško 30. 6. ob 20.30 koncert Alenke Go- dec in Revij skega orkestra Big band RTV. Narodni dom Celje 29. 6. ob 21. uri koncert Jana Ple- stenjaka in ansambla Heave- nix. Atrij Majolke 4. 7. ob 20.30 koncert Petra Lovšina. Max Club Velenje 2. 7. ob 21. uri koncert Upper Au- strian jazz orchestra in Kennyja Wheelerja. Zdravilišče Laško 29.6. ob 20.30 uri Nuša Derenda ob spremljavi pianista Bošt- jana Grabnarja. Razstave Galerija Mozaik "Ustvar- jalni pristan". Kulturni center Laško čla- ni KUD iz Oplotnice. Galerija tenis A&M Jezer- nik Celje Avgust Deržek ter Marko in Matjaž Jezernik. Pokrajinski muzej Celje "Da dol padeš", do 30. 9. Razstavišče Kulturnega centra Laško Bogdan Potnik. Knjižnica Gimnazije Ce- lje Center fotografije dr. Kre- šimirja Petroviča. ' Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje "Gradovi - kulturna dedišči- na" in dela Žane Žorž iz Ljub- ljane. Galerija Fori Velenje Raj- ko Čuber; Galerija Gorenje Velenje Maksim Sedej ml.; Galerija Borovo stari modeli obutve, do 1. 8.; Galerija Volk Celje Vladimir Edvard Renčelj; Galerija Mozaik stalna zbirka; Merx Alica Jav- šnik, do 30. 6.; galerija Ot- to dela iz I. slikarskega Ex- tempora KS Škofja vas, do 31.7.; Zavod za zdrav, vars- tvo Renata Polzer; Avla Splo- šne bolnišnice Celje "Sta- rostniki", do 20. 8. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog "Prometna pot v Hermanov brlog". Sta- ri pisker "Zatirani, a nikdar poteptani"; Fotografski ate- lje Josipa Pelikana "Celje, ki ga ni več". Ostalo Mestno središče Celja 30. 6. ob 10.30 "Zapojmo in zai- graj mo kot nekoč". Stari grad Celje 28. 6. ob 17.30 plesna miniatura in pro- dukcija 21. sezone Studia za ples Celje. Mladinski center 29.6. ob 20. uri literarni večer s pred- stavitvijo pesniške zbirke Lu- cije Stupica ob spremljavi če- lista Igorja Mitroviča z naslo- vom "Čelo na soncu". Prireditve na prostem Križišče Prešernove in Stanetove ulice ter Glavne- ga trga 30. 6. ob 10.30 festi- val Etno fest Celje 2001. Slovenske Konjice - Sta- ri trg 28. 6. ob 19. uri Večer narodno zabavnih ansamb- lov; 30. 6. ob 20. uri kon- cert Big banda iz Slovenskih Konjic. Mestni trg - 29. 6. ob 20. uri Teater Torpedo s črno komedijo Pogreb in koncert Marka Zaletelja s sku- pino MBQ. Predavanja Osrednja knjižnica Celje 28. 6. ob 19. uri predavanje in otvoritev razstave "Osameli kras v porečju Savinje", Ja- marskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Ustvaijalne delavnice, seminaiji Mladinski center Celje 28. 6. od 16. do 18. ure angleška delavnica za osnovnošolce; 30. 6. od 17. do 18.30 plesni tečaj klasičnih in latinsko- ameriških plesov; 29. 6. od 16. do 19. ure likovna delav- nica; 2., 3. in 4. 7. od 9. do 14. ure šiviljska delavnica; 2. in 4. 7. od 20. do 21. ure tae- bo. Hermanove poletne počit- niške delavnice 3. 7. ob 11. uri Prometni znaki nimajo po- čitnic in 4. 7. ob 11. uri Pori- ši poletni kozolec. Muzej novejše zgodovi- ne - 29.6. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 predstavitev urarja. Žalski mladinski center - 28. 6. ob 15.30 tečaj tae-bo. Kino Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 28. 6. do 4. 7. ob 16.30 in 18.30 animira- na komedija Shrek, ob 20.30 romantična drama Čokola- da. Mali Union: od 28. 6. do 4. 7. ob 19. in 21. ameriški triler V pajkovi mreži. Kino Metropol: od 28. 6. do 4. 7. ob 18. in 20. uri od- štekana komedija Stari, kje je moj avto? Poletni kino (Knežji dvorec) od 28. 6. do 4. 7. ob 22. uri romantična drama Čo- kolada. I^MODOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/ zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. VTrobnem Dolu so našli 4 leta starega križanca. Na hodniku podjetja Ozara v Celju so našli mesec dni staro samičko, domačo muco. 4-1etnega križanca, samca, so našli v Brstniku v občini Laško. Na Ljubečni so 25. junija našli 4-letnega križanca. imate probleme z alkoholom? Morda je AA rešitev PoMiate 031 802-710. Anonimni alkoholiki Stovenije Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar: Vera Grešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 000, {ax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.0(K) tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 1069(K). Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVITEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednica Novega tednika: Milena Brečko-Poklič. Urednik: Branko Stamejčič. Uredništvo: Marjela Agrež, Gašper Domjan, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan Kopušar, Alma M. Sedlar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Sarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIOCEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brgiez, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Valter Leben, V^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Cannen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Tel^: (03) 42 25 000 £ax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si mM Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipav- čevi 8 v Celju, lahko nas po- kličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš in- formacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriznega centra so morda vrata iz sti- ske! Planinsko društvo Celje in Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje - 30. 6. vabita na spominski tra- dicionalni ter športno-rekreativni pohod po poteh pečov- niških rudarjev. Start bo ob 7.30 izpred kulturnega doma v Zagradu in bo potekal od Zvodnega do Vninčevega doma na Svetini, kjer bo ob 11. uri tudi osrednja prireditev "srečanje borcev NOB in veteranskih organizacij", s katerim bodo počastili spomin na 60-letnico OF in 10-letnico osamosvo- jitve Slovenije. Planinsko društvo Zlatarne Celje - 8. 7. pohod na Kro- fičko in Strelovec. Odhod 8. 7. ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji. 14. in 15. 7. pa vabijo na turo Zuc dal Boor in Monte Coglians v Italiji, za kar vas vabijo, da se prijavite že zdaj, najkasneje pa do 9. 7. po telefonu 545-29-27. Št. 26. - 28. junij 2001 48 iEANIMIVOSTI Tokrat vam predstavljamo dijake 4. M/C razreda Srednje šole za gostinstvo in turizem (smer turistični tehnik). Na fotografiji so: Nina Koren, Metka Mavri, Janja Pižorn, Antonija Levart, Klavdija Kovačič, Tanja Podgoršek, Bernarda Filkovič, Nina Kolšek, Andreja Petrišič, Maja Gračner, Katja Klukej, Katarina Jurkošek, Andreja Jazbec, Danica Podvratnik, Urška Firer, Nina Piesnik, Gabrijela Smodej, Katja Škrinjar, Nataša Kramer, Maja Bombek, Janja Smrečnik, Bojan Obreza, Petra Pogorele, Mojca Skutnik, razredničarka Ines Senica Rudnik. Sonja Hercog, Jernej Gračner, Julija Travančič, Marko Kovač, Patricija Šivak. TRACNICE Z glavo na zabavo Fundacija Z glavo na zabavo je v sodelovanju z mes občino v petek, ob zaključku šolskega leta, pripravila, bavno prireditev v celjskem Mestnem parku. Med redk ki je dojel osnovno sporočilo organizatorjev, torej spoc janje pitja brezalkoholnih pijač, je bil kar celjski žu Bojan Šrot sam. Zato tudi ne preseneča, da se je pred oc dom iz parka upal skloniti in brez slabe vesti dihniti v pravo, ki je sicer, žal, tudi v petek pretežno na svojem nitorju izpisovala bolj ah manj visoke številke. Št. 26. - 28. junij 2001