wmwSf.-..... —šPevllki //rr..... dePMlkmmiitvr~.--pePeKmmtmiui.mmmmnii
® Pq našf preso]i Jt> širša Javnost zelo slabo seznanjena s staliSčl, ki jih Ima Univerza o re-formi univerze. Zato smo se odločili, da damo Univerzi prostor za zaokroženo in Jedrnato predstavitev njenih stališč. Hkrati želimo dati novo spodbudo študentom za vključevanje v razpravo o osnutkih VIP (vzgojno-izobraže-valnih programov). O tem smo se pogovarjali s prorektorjem Univerze E. Kardelja dr. Fran-cetom Vregom. Kako vi ocenjujeteobveščanje študentske in Sirše javnosti o reformi univer-ze?
VREG: Vaša ugotovitev je povsem točna! Javna občila so zelo malo poročala o dogajanjih nauniverzi.ŠenajvečjeporoČalo De!o, manjpa televizija, radio in druga občila. Zlasti slabo so po-ročali o sejah Univerzitetnega sveta, kjer smo zadnja tri leta takorekoč na vsaki seji t.j. skoraj vsak mesec, obširno govorili o preobrazbi, kri-tično analizirali nekatere togosti Zakona o usmer-jenem izobraževanju, nekatera dogmatska poj-movanja v Smernicah, pa tudi konkretne predloge programskih zasnov. Javncst je zelo malo zvede-la, npr. o tem, da je safno pri oblikovanju pro-gramskih jeder sodelovalo več kot 300 univerzi-tetnih učiteljev, da je bila v intenzivno (več kot enoletno) delo na programskih zasnovah vklju: čenih velika večina učiteljev, da so potekaii neš-teti sestanki učiteljev posameznih discipHn, kate-der, oddelkov, PZS, svetov v temeljnih in delovnih organizacijah, da je potekalo izredno naporno, dostikrat zelo konfiiktno usklajevanje med oddelki ali Šolami Ijubljanske in mariborske Uni-verze. Študenti so bili v to vključeni predvsem na katedrah, v svetih svetnikov in v svetih temeljnih in delovnih organizacij.
Obširneje je lisk zabeiežii stališča Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije jn razprave v SkupšČini SRS, Zvezi komunistov na Univerzi in republiki. Ker smo povsod sodelbvali, je javnost zvedela tudi nekaj poudarkov Univerze.
Reforma že ima svojo zgodovtno, ki ni tako enoznačna in lagodna kot se zdi skozi odseve v dnevnem tisku. Katere so po vaši presoji temeljne točke priprav na usmerjanje univer-ze, temeljne bitke, ki jih je univerza morala izboriti?
VREG: Reforma visokega šoistva se je začela v času ostrih protislovij v ekonomski sferi, v kriz-nem obdobju naše družbe. Čas, ko smo se lotili preobrazbe univerze, ko smo skušahreafirmirati znanost in znanje v družbi, je bil skrajno neugo den. Vsaka družba v f azi ekonomske stabilizacije stremi predvsem k doseganju visokih stopenj ekonomske rasti, hlasta za hitrimi ekonomskimi uspehi in razrešuje krizne probleme: od dolgov v
tujini do brezposelnosti in slabšanja življenj-skega standarda. Vse to se je negativno odrazilo na razvoj univerze in znanstveno-raziskovalnega d&la. Družbena praksa ni gradila na razvoju do-mačih znanosti, marveč na uvozu tehnologije. Družbeni status in materialni položaj univerze in .znanosti se je slabšal, pogosto so ju obravnavaii samo kot nujno zlo družbene porabe. Začetki re-forme na univerzi so bili zatov luči restriktivnih ukrepov in povsem administrativnega planiranja razvoja visokega šolstva.
Ker je bila prva kritika na Univerzo, da so njeni programi preveč razdrobljeni, smo v letu 1982 izvedli temeljito analizo vseh študijskih smeri, programovfakultet in visokih šol. Rezultati te ana-lize so pokazali, da v Sloveniji ne gre za večja prekrivanja ali drobitve programov, niti za preve-liko ekstenzivnost visokega šolstva. Položaj v
VREG: Znano je, da so bile dolgo neusklajene nekatere temeljne koncepcije razvoja pravnega študija v Sloveniji. Odprto je bilo vprašanje pre-raščanja mariborske Višje agronomske šole v visoko šolo. Še sedaj ni povsem usklajena dina-mika preraščanja pedagoških akademij v visoke šole, odprto je vprašanje obstoja Višje varnostne šole. Veliko nerazumevanja je bilozaradi razvoja informatike, zlasti ekonomske in družboslovne, organizacijskih ved, mednarodnih ved, social-nega dela. Trdo delo je bilo potrebno za uskladi-tev tehničnifjin biotehničnih discpiin med Ijubljan-sko in maribarsko univerzo. Univerza se je krepko ancali>ala pn pojasnjevanju teh probfemov druž-bfe a uksi, Javnosti v skupščinah izobraževalne skupnosu :n SRS ler pri različnih družbenopolitič-nih dejavnikih, svotu za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL itd. Sodilf srno, da je usklajevanje
Univerza o sebi mimo birojev
Koliko je reforma urriverze tudi stvar študen-tov
Sloveniji sploh ni primerijiv s stanjem v nekaterih dnjgih republikah, kjer je ekspanzija visokega šolstva proizvedia armado nezaposlenih diplo-mantov, privedla do »občinskih« fakultet in uni-verz, do erozije kvaiitete pouka in znanstveno-ra-ziskovalnega dela. Analiza predlogov novih pro-grarnskih zasnov v Sloveniji je pokazaia nekatere večje aspiracije po širitvš visokega šolstva. Predlaganih je biSo kakih 40 novih smeri, Toda v izredno ostri in plodni razpravi smo na Univerzi argumentirano pokazali, da bi vsako širjenje Uni-verze v sedanjih razmerah, ogrozilo sedanjo raven razvoja in kvaliteto sedanjih disciplin in oddelkov. Univerza je trdno stala na stališču, da je možno uvajati samo tiste nove smeri, ki jih terja razvoj znanosti in tehnologije.
Kaj to določneje pomeni za posamezne fa-kulteto?
predvsem stvar univerze, ne drugih dejavnikov. Lahko rečem, da smo v tem uspeli in da smo v ok-viru Univerze na strokovni ravni temeijito obrav-navali vse probleme in tako presegli možna družbena arbitriranja.
Kakšne so naloge univerze v nadaljjevanju priprav na Ul do leta 1985?
VREG: Na Univerzi sedaj stopamo v zadnjo fazo priprav osnutkov VIP. Skoraj leto dni že te-čejo v delovnih organizacijah, predvsem v okviru delovnih skupin. odborov, kateder, PZS, pa tudi v letnikih, razprave o osnutkih VIP, o predmetnikih, učnih načrtih itd. Ob tem pa je tekla tudi izredno razgibana razprava o dolgoročnem razvoju posameznih znanstvenih disciplin do leta 2000, ki je znana v javnosti kot razprava o analizi pogojev in možnosti dolgoročnega razvoja razi-skovalne dejavnosti do teta 2000. Po katedrah so
biie žlvahne razprave o tem, razprava pa se je v obiiki ostrih konfrontacij prenašala tudi v posa-mezne PORS in dvakrat na SkupŠčino Razisko-valne skupnosti Slovenije. Obakrat so ta doku-ment zavrnili. Univerza je že v samem začetku organizirala razpravo o tem dokumentu in dala vrsto kritičnih pripomb glede definiranja družbe-nih ciljev in glede metodologije. To omenjam zato, ker je Univerza vendarle vsaj skozi prizmo ra-zvoja svojih discipiin lahko analitično ocenila tudi koncepte vzgojno-izobraževalnih programov. Ža! pa visoko šolstvo samo ni pristopHo k podobni analizi pogojev in možnosti razvoja visokega šol-stva do ieta 2000, čeprav smo na Univerzi sodili, da je to nujno. Taka raziskava bi morali teči na pobudo Izobraževalne skupnosti Slovenije, podobno kot je to storila Raziskovalna skupnost. Center za razvoj univerze je raziskavc začel, vendar ni bilo pravih sil in tudi ne finančnih sred-stev, da bi jo nadaljeval. Tako je ostala torzo.
Po nadih podatkih se študentje razen po ve-čini molčečih predstavnikov v raznlh organih fakultet niso vključili v razprave o osnutkih ViP.
VREG. Prava razprava o osnutkih V!P se za-čenja šele sedaj, ko bodo osnutki ViP predioženi svetom šoi. Tako bodotudi tisti študentje, ki doslej niso sodelovali v razpravah, imeli možnost, da se vključijo v razpravo. Delegacija - študsntov v sve-tih šol osnutke že imajo — ali pa jih bodo dobile. To je odvisno od tega, v kakšni fazi je osnutek: Medicinska in nekatere druge fakultete in višje šole so osnutke že predložiie v javno"razpravo, drugepa jih bodov mesecu februarju. Visoke šole so že ali pa še bodo osnutke ViP posiale strokov-nim svetom PIS, ki bodo razpisali in organiziraii javnerazprave, v katere bodo vključeni uporabni-ki, strokovna društva, orgar.izadje združenega dela itd. Javna razprava naj bi tekla v februarju in marcu, pcnekod pa bo bržčas podaljsana še v april. Strokovni sveti bodo za tem< šeie izobliko-vali predloge, Strokovni svet SRŠ pa bo dal svoje mnenje. Razprava se bo za tem prenesla v skupščine PIS v juniju in juiiju v nekaterih PIS pa celo v oktobru. V skupščinah naj bi bili osnutki sprejsti, razpis po novih programih naj bi bil spo-mladi naslednje leto. Programe naj bi uveljavili v šolskem letu 1985—S6.
Katera so osnovna staiišča univerze pri uveijavljanju reforme? V čem naj bo dejanska razlika med usmerjeno in današnjo univerzo?
VREG: Predvsem sodimo, da preobrazba šol-stva ne more biti podvržena kratkoročnim in pragmatističnim dljsm. Na UniverzS trdno vztra-jamo na tem, da mora preobrazba univerze teme-Ijiti na predpostavkah dolgoročnega znanstve-
Časopis   študentov   Unvierze   Edvarda Kardelja v Ljubljani. Izdaja UKZSMS, Lfublfana. V.d. glavnega urednika Tom Gračanin V.d. odgovornega urednika Iztok Vilič. Pri pripravi te številke so sodelovali: Sa-mo Škrbec, Andrej Klemenc, Igor Luk-šič, Dejan Verčič Tehnični urednik in oblikovanje: Andrej Kocjan
Fotografija: Mitja Pelko.
Lektoriranje: Samo Koler.
Tajnikovanje: Nela Malečkar.
Distribucija: Jure Hawlina.
Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljublja-
m, telefon: 319-496
Izdajateljski   svet:   zunanja  delegacija:
Ludvik Horvat fpredseanik), AndrejLuk-
šič, Zoran Kariž, AlešKardelj, jfrjan K\e-
novšek,   Robert  Skrlj,  Primož Hainz,
Matjaž Jevnišek
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Priprava:
IBMDnevnik.
Naklda: 5000 izvodov, cena posamezne
številke je 20 din.
Naročnina za SoL leto 1983/84 za dijake
in študente 100 din, za ostale posamez-
ruke 150 din, za inštitucije 200 din.
Oproščeno temeljnega davka za promet
po sklepu št. 421-1-70, zdne22. januarja
1973
• Tudi med počitnicami se marsikaj dogaja v imenu študentov in mimo študentov vendar pa za študente.
Potrkali smo na vrata rektorata in predsedstva UK ZSMS, da bi povprašali po novicah, ki jih štu-dentje navadno dobimo v obliki paketov na za-četku vsakega semestra.
Prorekfor dr. Rajko Šugman, ki je baje zadol-žen za to, da z enim očesom ves čas motri štu-dente in da jih z obema rokama tišči k tlom, nas je razveselil z dokaj optimističnimi novicami. Sta-lišča in mnenja PUK ZSMS je pojasnjeval pod-predsednik Branko Šuštaršič.
Na vprašanje, kaj se trenutno dogaja na uni-verzi, je tovariš Šugman odgovoril:
»V zaanjem obdobju se je na univerzi nakopičilo nekaj izredno pomembnih in aktualnih problemov, ki pa jih lahko rešimo le skupaj z ustreznirni druž-benimi dejavniki. Predvsem gre za tri probleme, ki jih je treba reševati sočasno, ker so med seboj tesno povezani.
To so:
—  sistemska ureditev statusa Študentskega centra (šC)
— študentski servis (ŠS)
— interesne (obštudijske) dejavnosti študentov (IDŠ)
Pripravili smo izhodišča, o katerih bomo raz-pravljali v ustreznih organih univerzitetnega sveta, tako da bi najkasneje v marcu poskušali o vseh treh sklopih razpravljati na univerzitetnem svetu, Če bodo študentje vsaj toliko sodelovali kot doslej, bomo te probleme kmalu razrešiti. ŠTUDENTSKI CENTER
Šugman: Bistveni sta dve vprašanji
1. Z materialne strani (infrastruktura stanovanj-ske kapacitete) se stvari premikajo tako dobro, kot še nikoli doslej. Vse zadeve v zvezi z izgrad-njo študentskega doma tečejo po planu. Ravno tako z adaptacijo ne kasnimo. V začetku prihod-njega šolskega leta bomo že pokrili blizu 37% študentske populacije. Morebitna izgradnja še enega študentskega bloka s 400 ležišči bi zado-stovala za potrebe študentov Ljubljanske univer-ze. S tem bi ss izognili težavam, v kakršne smo zašli ietos. S potekom dogodkov sem izredno za-dovoljen.
2.  Ureditev statusa Študentskega centra. Temeljno izhodišče je oblikovanje normativov. Mnogi so to poskušali že prej, danes pa so zrele razmere, da se dokončno otHikujejo. še več. Praktično so že izoblikovani s strani študent-skih centrov v Ljubljani in Mariboru. Tudi Republi-ška izobraževalna skupnost je že oblikovala svoje normative. Vse je pripravljeno, da se partnerji do-govorijo in uskladijo predioge. Normative naj bi

se
5>os
°QVija.
¦ ¦
zbrai in zapisal IZTOK VILIČ
sprejeii do začetka februarja in jih nato sprejeli v RIS. To pomeni, da bosta oba študentska centra vključena v RIS. Na tej osnovi bomo vsebinsko lahko reševali problem ne samo načrtovanih ka-pacitet, ampak tudi prehrane. Ves čas pa bo mo-rala biti prisotna tudi delegacija študentov. Glede na to, da smo do sedaj spoštovali vse roke, sem prepričan, da bomo v marcu te predloge tudi spre-jeli. To pomeni, da moramo preiti na diferencirane stanarine. Kdor bo imel vtšji standard, bo plačal več, kdor bo porabil več vode, več elektrike, bo moral primakniti več sredstev.
Kaj to pomeni za štud«ntov žep?
Šugman: Najverjetneje je, da do povišanja ne bo prišlo. Če bodo normativiAJsklajeni in sprejeti, bomo v okviru današnjih stanarin morali pokriti stroške. Natančen odgovor bomo verjetno imeli že čez  štirinajst dni. Menim, da bo pomemben
//
PrlfcuHal
nega in vzgojno-izobraževalnega razvoja. Uvk-verza je naravno zaledje znanstvenih disciplin, je temeljna institucij za produkcijo novega znanja, je žarišče temeljnih raziskav, pa tudi vzgoje znan-stveno-raziskovalnega kadra in visokospecializi-ranih strokovnjakov za nove tehnologije. Uni-verza je osrednja institucija za izvajanje in desi-minacijo znanosti. Zato univerza je dejansko uni-verza šele, kadar postane središče znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
Znanstveno-raziskovalna usposobljenost uni-verzitetnih učiteljev zagotavlja tudi kvaliteto pe-dagoškega procesa. Samo profesarji z visoko ra-zvito teoretično kulturo, znantveno ustvarjal-nostjo in smislom za pedagoško delo lahko razvi-jajotudiustvarjalnost študentov, njihovo spoz-navno odprtost, miselno nekonformnost, spo-sobnost za spopadanje z novim, neodkritim, za kritično analizo stvarnosti z novimi zahtevami ra-zvoja znanosti in tehnologije v svetu. Šeie takšna celovita osebnost profesorja in študenta bo lahko doumela globalne izzive človeštva, se z njimi soočala in jih skušala razreševati.
Zato bi sploh težko govorili o »usmerjeni« uni-verzi. Zame je tak izraz, še bolj pa tak koncept univerze, nesprejemljiv. Univerzajeosrednja kul-turna institucija naroda, ali pa to ni! Univerza je kritično in analitično »ogledalo« narave in družbe. Ne more ostajati v mejah pragmatizma, niti se za-pirati v »akademizem«. Univerza mora svojo moč črpati v plodnem soočanju z izzivi družbenega ra-zvoja in spreminjanja. Znanost bo »koristna« le toliko, kolikor bo nastopala kot znanost, pa čeprav v svojih spoznanjih »prefiiteva« realne družbene odnose. Povsem naravno je, da je univerza gibalo družbenega razvoja, in da se pri tem spopada z družbenim komformizmom in tehnološkim kon-
servativizmom. Kaj je tisto novo, kar naj reforma prinese?
VREG: Preobrazbena prizadevanja bi morala univerzo predvsem odpreti v svet, jo vključiti v tpkove znanstveno tehnološke revolucije, jo ute-meljiti kot izobraževalno in znanstveno institucijo. Zagotoviti bi morala dolgoročne vidike razvoja vi-sokega šolstva in znanosti. Prebiti bi morala zi-dove izobrazbenega konservativizma, ki je videl v diplomi konec izobraževanja ali »vrhunec« spoz-nanja o svetu, družbi in stroki, Osrednja misel preobrazbe je permanentnost izobraževanja, je doživljenjsko vključevanje v procese izobraževa-nja, raziskovanja.strokovnegapogiabljanja, spe-cializacije, magistrskega in doktorskega študija, stalne povezanosti z domačimi in svetovnimi sre-dišči znanja.
Osrednja misel je tudi iskanje novih oblik po-vezanosti z zahtevami tehnološkega, ekonom-skega in družbenega razvoja, z družbeno prakso, sistemi upravljanja. Univerza je že, danes vklju-čuje v pomembne procese tehnološkega pre-strukturiranja industrije, je na čelu inovacijskih procesov na področju elektronike, mikroproce-sorske tehnologije, informacijske tehnologije, medicinskih dognanj, razvoja kemije, farmacije, strojništva, konstruktorstva, kmetijstva, energije in hrane, pa tudi na humanističnih in družboslov-nih področjih. Mnogi pozabljajo na to, da bo Uni-verza morala modemizirati svoj pedagoški proces, presegla naj bi ostanLe akademskegadoci-ranja in uveljavila načelo enakopravne pedagoške komunikacije medučiteljemin študentom, štu-dente naj bi bolj vključevala v znanstveno-razi-skovalno delo posameznih strok, pomagala naj bi izoblikovati samostojno, nekonformno, ustvarjal-no, humanističnoin globoko etično osebnost, člo-veka prihodnosti.
Meni se ne kaže, da bi se študentje mogli vključevati v produkcijo znanja ...
VREG: Gotovo je tu več problemov. Najprej je tu vprašanje, ali jepedagoškiproces tako obliko van, da vključuje študente. Nato pa ali obstajajo materialni pogoji: število. asistentov, laboratoriji, znanstvena oprema. Slednje je ena najbolj kritič-nih točk našega sistema. Materralne kapacitete dovoljujejo i komaj enostavno reprodukcijo Uni-verze. V osnutkih programov so visoke šole pred-videle povečanje kapacitet, tako materialnih kot kadrovskih. Drugo vprašanje pa je, ali bo možno vse to uresničiti v sedanji fazi reforme. Prava preobrazba bo končana šele, ko bodo dani ka-drovski potenciali in materialni pogojK ki so bili predvideni z reformo. V nekaj deset letih moramo izobraziti armado visoko specializiranihr stro-kovnjakov in znanstvenikov — to je tudi reforma.
Opažamo, da je ta ref orma bolj reforma uči-teljev kot pa reforma študentov. Študentje se ne vključuje v razprave....
VREG: Tudi mi opažamo pasivizacijo študen-tov. Na Univerzitetnem svetu je glas študentov vedno navzoč. Trudimo se tudi, da bi delegatski kanali delovali. Po fakultetah pa je zelorazlično. Ne smemo idealizirati stanja. Hkrati pa smo pre-segli spoznanje, da je možno doseči maksimali-zacijo samoupravnih tokov v vsakem družbenem trenuku. Tudi raziskave kažejo, da se del študen-tov vključuje v procese cxJločanja, drugi del ak-tivno spremlja in opazuje, tretji pa je neaktiven in se ne zanima za pereče probleme. Enako je med uporabniki in profesorji. Študentje sodijo, da je glavno učenje, in da ni dobro, če se vključujejo v razprave o dolgoročnih problemih. To seveda ne pomeni, da smo s tem zadovoljni in da ne posku-šamo razgibati razprave študentov.
Recimo, da je to bolj načelno stališče, kot pa praktično delovanje, da bi se to tudi doseglo.
Po mojem mnenju se pri reformi univerze po-zablja na vzgojno funkcijo univerze... Ali druga-če: sile, ki se borijo za upoštevanje tudi tega ele-menta, so še zelo šibke.
Slovenski pisatelji sodijo, da je univerza vzgoj-no-etična institucija. Tu jim dam povsem prav. Vse šolstvo je element socializacije, tudi politične, mladega človeka in to vse bolj pomemben. Gre tudi za to, da se usposobi motiviranega, ustvar-jalno-kritičnega strokovnjaka, ki bo znal iz po-plave informacij in znanja selektivno sprejemati in uporabljati najustreznejše, najboljše. Tu grešeza cel kompleks, ki ga danes obravnavamo pod ob-študijska dejavnost.
V javnosti je zaslediti zelo ostra stališča o rezultatih srednjega usmerjanja... Kakšno je stališče univerze...?
VREG: Nedavno sem govoril, da moramo v srednjem izobraževanju zagotavljati proces stabilnosti in hkrati proces spreminjanja si-stema. Spreminjanje se nanaša na posodablja-nje učnih načrtov, povezavo s sodobnimi viri zna-nja, na vprašanja novih strok in disciplin, ki se od-pirajo. Na reformo moramo gledati celovito — vključno z reformo univerze. Šele leta 1990 bomo videli, kaj je empirični produkt teoretične vizije preobrazbe. Takrat bomo videli sistem v celoti — prednosti in slabbsti. Vendar moramo v reformo že posegati v posameznih fazah, ko prihaja do • deviacij.
Pripombe univerze na srednje usmerjeno izo-braževanje niso bile povsem razumljene. Uni-verza je bila proti atomizaciji; za uveljavljanje šir-ših strokovnih znanj in širše strokovne izobrazbe.
Razvoj zahteva adaptabilnost kadrov, prekvalifi-kacije bodo vse številnejše. Zavedamo se tudi, da socialnih razlik med učenci ne moremo rešiti od danes do jutri, zlasti pa ne samo z reformo izobra-ževalnega sistema (kar so nekateri tudi mislili!).
In sedaj še vaše mnenje o strokovnosti raz-prav v zvezi s preobrazbo...
VREG: V prejšnjih obdobjih ni bilo posluha za stališča Univerze in strokovnjakov. Univerza ni imela vzpostavljenih dovolj močnih, neposrednih stikov z organi, kjer se odloča o dolgoročnem ra-zvoju Slovenije, da bi lahko uveljavila svoj vpliv. Ena pomembnih bitk se je odvijala ravno za zago-tovitev klime, v kateri bo upoštevano strokovno mnenje in argumentirana razprava. K temu je ve-liko prispeval dokument, o nalogah obeh slo-venskih univerz pri uveljavljanju reforme univer-ze, ki smo ga poslali Predsedstvu SRS, Skupš-čini SRS, Izvršnemu svetu SRS idr. organom, kjer se o reformi razpravlja in odloča.
IZTOK VILIČ IGOR LUKŠIČ
korak naprej. zlasti če bomo del programov ure-sničili skozi svobodno menjavo dela.
Ali katero od stališč UK ZSMS in študentov vezano na Študentski center ni bilo sprejeto?
Šuštaršič: Ne! Menim, da bi bile navedene re-šitve kar ugodne. Kar je študente ves čas muči-lo, je bila cena. Naj povem še to, da je med ŠC in RIS prišlo do usklajevanja normativov. Vendar je po normativih RIS v šC mnogo preveč zaposlehih (po predlogu RIS naj bi bilo v ŠC zaposlenih ne 200, ampak 70-80 Ijudi). Direktor se izgovarja, da ima veliko režijcev za raznorazna popravila itd.
V čem je pravzaprav osnovni problem ŠC?
šuštaršič: Osnovni problem je v tem, da je ŠC postavil ekonomsko stanarino, ki naj bi jo porav-nali študentje ali tudi ob pomoči družbe. Pravza-prav je osnovni problem to, da gre Študentski ser-vis stran od ŠC. Študentski servis |e vsa ta leta pokrival izgubo ŠC. Če gre torej ŠS stran od ŠC, bo v ŠC nastala velika izguba, ki jo bo nekdo moral pokriti. Če bi študent moral plačati ekonomsko stanarino, bi to zneslopribližno2100din. Študent take cene ne more prenesti, zato iščemo statusno rešitev.
ŠC naj bi vključili v RIS, ki bi krila neko pa-metno vsoto stroškov. Kaj pa na to pravi RIS?
šuštaršič: Tudi oni imajo identično stališče. Gre samo še za to, koliko bo plačeval študent in koliko RiS. Predlog je, da naj bi RIS plačevala 48% ekonomske stanarine, študent pa 52%.
Študentski servis
Šugman: Na rektoratu posvečamo ŠS izjemno pozornost. Vsi se nagibamo k prepričanju, da je Študentski servis treba ločiti- od študentskega centra. Bistveno pri vsem tem pa je, da delo-ostane takšno, kot je bilo doslej. Želimo, da bi Študentski servis tudi v prihodnje ustvarjal dolo-čen dohodek, s katerim bi pokrival obštudijsko dejavnost študentov. O teh sredstvih bodo odlo-čali študentje sami.
Šuštaršič: Dogovorjeno je, da se Študentski servis loči od ŠC in da ne bo bistvenih spre-memb pri zaposlovanju študentov preko študent-skega servisa. Odprto pa je še vprašanje, ali bo servis samostojna delovna orgahizacija ali pa bo ena od delovnih skupnosti v okviru UK ZSMS. UK ZSMS podpira zadnjo varianto, ker bi se radi izognili možnosti, da bi se.delavci servisa s sa-moupravnim sporazumom odločili, da ne bodo odvajali sredstev za obštudijske dejavnosti.
'nteresne dejavnosti Študentov
Šugman: Tem problemom nismo posvečali dovolj pozornosfi in smo zato prišii v situacijo, ko
štHdenPsft časopis
nam te dejavnosti upadajo. Na UK ZSMS je bilo rečeno, da jetreba študentom nuditi mnogo več. Mislim, da moramo na tem področju nekaj narediti na Univerzi kot celoti. Tam, kjer je to možno, mo-ramo interesne dejavnosti pripeljati na raven, ki so jo nekoč že dosegle. Na primer, Akademski pevski zbor Tone Tomšič mora ne glede na situa-cijo imeti takšne pogoje, ki bodo zagotavljali ustrezno kvaliteto v slovenskem kulturnem pro-storu. Podobno je z Maroltom, tehnično kulturo itd. Ne gre le za vrhunske dosežke, temveč mo-ramo omogočiti sodelovanje pim večjega šte-vila študentov, kar bo zagotovilo tudi kvaliteto. Finančna sredstva lahko zagotovimo samo z reši-tvijo statusa Študentskega centra in servisa. Potem bomo morali nekaj sredstev za delovanje društev dobiti pri interesnih ^kupnostih, pri posa-meznih občinah in mestu Ljubljana. Sredstev je po mojem mnenju primanjkovalo predvsem zato, ker nismo bili ustrezno organizirani in ker je neka-terim manjkalo volje in zagnanosti.
Po mojem mnenju pa študentje zaradi preo-bremenjenosti težko sodelujejo v interesnih dejavnostih, ki niso vezane na študij.
Šugman: Kaže, da je to res in da je to resen problem. Študentje se sploh ne morejo vključevati v nekatere dejavnosti, ki zahtevajo ogromno časa. Za primer naj vzamem APZ, kjer je treba vaditi trikrat na teden, da zbor dosega ustrezno kvaliteto. Nedvomno bomo morali upoštevati tudi ta vidik. Težko pa je s tem v zvezi reči kaj konkret-nejšega že sedaj.
Kakšna so stališča UK ZSMS o interesnih dejavnostih?
Suštaršič: Zahtevamo, da se upoštevajo sta-lišča UK ZSMS, ki so se izoblikovala skozi raz-pravo v lanskem letu. Tu gre za samoupravni spo-razum, po katerem fakultete združujejo sredstva za interesne dejavnosti. Vztrajamo tudi pri enot-nem obravnavanju vseh študentov ne glede na kraj bivanja. Vsi študentje morajo imeti enake možnosti za vključevanje v interesne dejav-nosti.
Klubi študentov so dali pobudo za formiranje strokovnih društev oz. strokovnih svetov ali nekaj takega. Ta združenja naj bi se oblikovala po posameznih fakultetah, UK ZSMS pa naj bi nji-hovo delo povezovala in jih vključevala v reševa-nje problemov študentov. Ta združenja naj bi da-jala strokovna mnenja o aktualnih prbblemih štu-dentov in družbe. V začetku bi uporabljali že ob-stoječe znanje, kasneje pa bi se usmerili v razi-skave.
Boni
Izseki iz mnenja PUK ZSMS o uspešnosti re^ gresiranja študentske prehrane:
V letu 1983 smo s precejšnjimi težavami uspeli organizirati sistem regresiranja prehrane študen-tov. Po treh mesecih se je potrdilo, da začetne te-žave niso presežene in da bomo morali napraviti določene spremembe v sistemu organiziranja. Prihaja do anomalij, še posebno na tistih fakulte-tah, ki. nimajo urejenih ustreznih razdeljevalnic hrane. Menimo, da težave obremenjujejo delo in ovirajo uresničevanje zastavljene akcije, vendar pa se je v tem času tudi potrdilo, da je organizi-rana prehrana za študente, eden od malih kora-kov, ki vsaj načelno prispevajo k izenačitvi polo-žaja študenta s položajem delavca v združenem delu.
Dolgoročno moramo stremeti k takšni organi-zaciji, ki bo omogočala enoten pristop v vseh sre-dinah, kar pa je povezano s pomočjo širše druž-bene skupnosti za ureditev centralne razdeljeval-
jo tudi dobijo.
Naj povem še to, da so direktorji povedali, da je med študenti in natakarji prišlo do mnogih dogo vorov, zaradi katerih so nekatere natakarje tudi odpustili.
K temu bi dodal še informacijo, da z občino Ljubljana-Center tečejo dogovori o izgradnji cen-tralne razdeliinice hrane, ki naj bi jo postavili nekje v centru mesta. Filozofska fakulteta pa bo v fe-bruarju podpisala pogodbo s TOZD Zdravstveno varstvo za pridobitev kletnih prostorov Aškerčeve 14. To bo za silo. Ti probtemi se intenzivno rešu-jejo in vse, kar se bo še naprej dogajalo, bomo delali absolutno y sodelovanju z ZMS.
Šuštaršič: Stališča glede bonov so si še naj-bolj različna. Nekaj Ijudi je prepričanih, da je Mari-borski koncept najustreznejši (tako hvaljen v Delu!) — kupovanje bonov za celotno kosilo s po-
nice hrane za fakultete v središču mesta...
Šugman: O bonih in subvencioniranju štu-dentske prehrane smo pred kratkim razpravljali na komisiji za socialni in ekonomski položaj štu-dentov. Po naši presoji sta dve stvari taki, da za-htevaja ostre ukrepe. Prvič; odpraviti je treba ekscesne pojave pri uporabi bonov in drugič, ža-gotoviti moramo možnost za prehranjevanje na vseh VDO.
Naša Fazmišljanja pa so usmerjena tudi v pri-pravo drugačnega predioga za subvencicfliiranje prehrane študentov, ki se bo približal predlogu podpisnikov družbenega dogovora o štipendira-nju. Sveda bomo upoštevali specifične razmere na naši univerzi (vse VDO nimajo prehranjeval-nic, gre za okoli 20.000 študentov, ki so razmetani povsej Ljubljani). Osnovno vodilo bb: vsi študent-je, ki potrebujejo subvencionirano prehrano, naj
pustom v višini Ijubljanskega bona t.j. 25 din — in da zagotavlja pomoč socialno najšibkejšim. S preprostim računom smo dokazali, da to ne more biti res. Študent namreč potrebuje še okoli 300 starih jurjev na mesec za prehrano, če hoče uve-Ijaviti subvencioniranje toplega obroka. To pa so-cialno šibkim prav gotovo ne ustreza. Celjani pla-čujejo realizacijo, se pravi le uporabljene bone. Mi pa smo izbrali najslabšo varianto. Bone plačamo v naprej, ne glede>'na porabo. Pokazalo se je, da številni boni ostajajo po domovih, okrog 10% pa jih ostane na fakuitetah. Zato je ZSMS predlaga-la, naj Univerza tiska enotne bone in naj se pre-kine plačevanje vnaprej. Plačuje naj se porab-Ijene bone.
Predlagali smo tudi, naj bi odpravili ekscese (prehranjevanje v »>eHtnih« lokalih kot sta Vitez in Maček, plačevanje cigaret in pijače z boni ipd.).
• Nekako smo prilezli do tretje številke Tribune v tem šolskem letu. Začetek izhajanja Trjpune je bil tudi eden od sklepov propadle decembrske vo-lilno-programske konference Univerzitetne orga-nizacije ZSMS. Obenem je bil to edini sklep v zvezi s Tribuno, ki je bil tudi realiziran; kdor po-gleda kolofon, lahko ugotovi, da še vedno ni-mamo odgovornega urednika, čeprav bi ga morali dobiti do novega leta. Predsedstvo UK ZSMS pa je ta rok iz tehničnih razlogov podaljšalo do sre-dine januarja. Iz »tehničnih razlogov« je rok že sedaj krepko prekoračen. Posledica takega za-vlačevanja, pa naj so razlogi zanj taki ali drugačni,
je lahko seveda samo, da »zadeva Tribuna«, ki se vleče že več kot ieto dni, od prve zaplembe, vsem skupaj dokurči, da se javnost več ne bo zanimala zanjo, potem pa bodo na svoj račun prišli mrhovi-
Sedanji
trenutek
Tribune
999
narji, ki imajo s časopisom takšne ali drugačne in-terese.                  f
Druga pomembna posledica je tudi, da je se-danje delo časopisa improvizacija, ki je za sred-stvo obveščanja nedopustna. Uredništva in kroga sodelavcev ni, za vršilca dolžnosti odgovor-nega urednika pa se sproti od številke do številke igra ping-pong na sejah predsedstva. Prva števil-ka, kjer se je kot odgovorni podpisal predsednik UK, je nekaj pomenila zgolj zaradi dejstva, da je Tribuna po več kot šestih mesecih spet izšla, zato pa je bila druga številka, ki jo je pripravila ista ekipa, ž.e precej boljša. Nadaljni napredek je onemogočila odločitev predsednika, da funkcije pri Tribuni ne bo več opravljal. In spet so se začele debate o novem vršilcu dolžnosti.
V tem času je bila zelo popularna varianta »tret-
jega kandkJata«, ki naj bi blt salomonska rešitev v pravzaprav umetno napihnjenem antagonizmu med kandidatoma Viličem in Zormanom. Tretji kandidat se je našel, vendar potem očitno nihče ni vedel, kaj bi z njim. Predsedstvo mu je ponudilo, da bi skupaj z Viličem uredil pričujočo številko, vendar iz te zveze ni bilo nič, in kmalu je odstopil od kandidature. Sklep predsedstva je bil, dafunk-cijo odgovornega urednika, v primeru da se kan-didata ne sporazumeta, prevzame v.d. glavnega urednika, vendar do tega ni prišlo. Na »telefonski seji« se je predsedstvo naknadno odločilo, da bo to števijko le uredil tov. Vilič. Bojda zato, da se iz-kaže in pokaže, kaj zna in zmore. Tudi prav. Vse-bine te številke še ne poznam, ocenjevali jo bomo skupaj, ko bo izšla. Vendar pa gre vsekakor za novo improvizacijo in nedoslednost, ki jih je bilo v zadnjem času okoli Tribune že precej preveč.
Skeptiki že govorijo, da bo februarska volilno-programska konferenca nesklepčna in bo potem-takem Tribuna še nadalje brež odgovornega urednika, brez uredništva, brez koncepta. In se bomo potemtakem na Predsefdstvu še naprej od številke do številke nategovali v nedogled. In Tri-buna ne bo več študentska in še manj časopis, temveč slepočrevo, spomenik anemičnosti dele-gatskega sistema na Univerzi.
Zatorej mislim, da se moramo vsi, predvsem pa osnovne organizacije po fakultetah, zavzeti, da stvari pridemo do konca, da se odločimo za odgo-vornega urednika, kdorkoli že bo, da bo Tribuna lahko začeia redno in nemoteno izhajati. Ali pa tudi če gre vse dokončno v p.m. — vsaj ne bo mogel nihče več ribariti v kalnem.
Tomi Gračanin, v.d. glavnega urednika
Prašičja farma
(kratki kurz politične ekonomije)
• Psihadelični občutek mrakobe in igra številk sta povzročili, da je letos George Orwel tisti, ki navdihuje številne masturbante, da do konca iz-praznijo svoje nepotešene, fukotožne možgane skozi orgazmično onaniranje o svobodi, ki je suž-nost.nevednosti, ki je moč itd. A svoboda, domo-vina, Ijubezen.., so tako ali tako že tolikokrat na-tegnjene besede, da jim kakšen samozadovo-Ijen fukec nikakor ne bo škodoval, jalovosti navk-Ijub. Ob vsesplošni histeriji 1984, pa se izgublja ena od Orwellovih najbolj genijalnih intuicij. V Ži-valski farmi je tesno povezal, čeprav samo skozi umetniško alegorijo, svobodo s prašiči, kravami in kurami. Toda sumimo, da je bil tudi Orvvell eden iz plejadetistih novoveških mislecev, ki je proizvedei nekaj, ne da bi vedel, kaj. V tej luči je glede na tok zgodovinskega dogajanja Živalska farma veliko bolj usodno povezana z usodo slovenskega na-ročFa kot pa razvpito 1984.
Slovensko nacionalno vprašanje, vprašanje obstoja tega malega, skozi vso zgodovino tlače-nega in izkoriščanega naroda, ni več toliko vpra-šanje grozečihapetitov narodov, ki ga obkrožajo, pač pa vse bolj vprašanje boja, neizprosnega boja za obstanek med Slovenci in prašiči. Kot gobe po dežju rastejo rakaste rane prašičjih f arm na telesu zelene Slovenije in ogrožajo temelj na-šega obstoja—domačo grudo, grudo iz katere so vzklili naša zavest, naš ponos in naša svoboda.
EVERY WHERE LITTLE PIGGIES...
Svoboda, kot jo razumejo prašičerejci, je svo-bodna reja in prodaja prašičev. In da bo ta v bla-gor vsega občestva prinesla čimveč cvenka, je treba prašiče čim ceneje vzrediti in čim dražje
prodati, po možnosti na konvertibilno tržišce tako orispevati k izboljšanju devizne bilance ci žave. Toda tam konkurenca zbija cene •" ivoz je zaradi zaščite domačih proizvajalcev omeje doma pa zvezna vlada v skrbi da delovni Ijudj občani svinine ne bi samo poželjivo gledali i dili slin, zamrzuje cene. Pri oblikovanju c svoboda ujeta v kruto realnost zakonov tm|ra državnega intervencionizma, zato pa v veliko ne •• srečo slovenskega naroda prašičerejcem svo-boda ni okrnjena v eksperimentiranju s čudežnimi formulami notranjih rezerv pri reji prašičev. Da bi znižali stroške in tako povečali profit, je potrebno gojiti čimveč prašičev na čim manjšem prostoru, saj to zniža porabo energije in dela na kg svinine. Tako rastejo širom po Sloveniji nove in nove farme s po 10,20,30 tisoč prašiči in rekordi stalno padajo, saj menda v Pomurju razmišljajo o pra-vem prašičjem megapolisu — farmi z 80.000 pra-šiči. Začelo se je s tako imenovanim »ihanskim čudežem«, ki so si ga v začetku z velikim zanima-njem hodile ogledovat številne domače, kasneje pa tudi luje cmegaaie na visokih mvojih.
Prašičereice prašič zanima seveda samo kot svinina, kot blago za prodajo, kot žival pa je samo nujno brezno stroškov. To, da mora žreti, zapol-njuje prašičerejce z razmišljanji, kako ga čim ce-neje in čimprej nafutrati do prodajne teže. To, da tudi serje, pa jih navaja na eno samo misel — kako se na najlažji način znebiti gnoja. 1 u pa se odpira eno J^gksistent^h vprašanj slovenskega naroda.
Kjer ni kruha,
tamso olimpijske igre
• V času razpadajočega Rima so množice za-htevala dvoje: kruha in iger. Kako je bilo s kru-hom, ne vem. Mogočni Koloseum pa mi pravi, da iger ni manjkalo.
Tako kot jaz o starih Rimljanih, bodo zanamci razmišljali o nas. Da nam kruha manjka, bodo prebrali v starih časopisih. Da pa nam (olimpij-skih) iger ni manjkalo, pa jim bo pravilo Sarajevo.
Ljudske igre in njim pripadajoča radost so po-memben element družbenega premirja. Vladar
viada, Ijudstvo se zabava; v dežeii sta red in mir. Upam, da se naši smučarji zavedajo.., po-membnosti svoje družbenopolitične funkcije, ki jo v tem trenutku imajo. Če se je ne, je še čas, da zaostrimo njihovo odgovornost. Ta družba tre-nutno potrebuje red in mir, da bodo delajoči lahko pridno delali in odplačevali dolgove. Vsakršno vznemirjanje javnosti in njeno nezadovoljstvo z igrami bi lahko povzročila, da bi Ijudstvo zahte-valo uresničitev svoje prve zahteve — kruha.
Olimpijske igre imajo pomembno funkcijo pri odpiačevanju dclgov. Ljudstvo bo precej rajši pla-čevalc obresti za svoje neprevidno ravnanje z gr-dimi kapitalisti iz Hollywooda, če bo vedelo, da se jev svoji neprevidnosti vsaj prijetno zabavato Dolgovi. ki nam jih bodo olimpijske igre pustile, bodo ostali edini, za katere bo Ijudstvo mislilo, da jih je res samo najelo in zapravilo.                D v
gre samo za ribe, ampak za nas Tajvečja slovenska mesta so že uba-limi problemi oskrbe z zdravo pitno ^stimo ob strani nekatere lokalne eko-trofe, kot je bila tista na Igu, kjer se je s zastrupilo prebivalstvo.Na nov podvig /Ija Hmezad, ki v okolici Zalca nad rezer-podtalnice, hoče zgraditi farmo za F.000 prašičev. Kljub protestom 7000 prebival-3v mu bo to verjetno uspelo, saj je kljub temu, da so Ijudje bolj enaki od prašičev v tem primeru šte-vilčna premoč prašičev tolikšna, da se tudi občina verjetno ne bi rada odpovedala mastnemu do hodku, ki bi ga imela od te dohičkonosne proi-zvodnje.
Mistifikacijo v stilu — kaj moremo, drugače pa bomo brez svinine in brez dohodka — je treba ra-zbiti. Na številnih manjših farmah bi lahko pridelali
ravno toliko svinine, gnojnico in gnoj pa koristno uporabili za izdelavo bioplina, s katerim bi lahko zadovoljevali velik del energetskih potreb teh farm, za gnojenje obdelovalnih površin in travni-kov. Velike farme to že po svoji naravi onemogo-čajo, toda zaradi svoje narave koncentrirajo ve-iike količine kapitala na enem mestu in tako v te-meljih ustrezajo »naravnim zakonom« akumula-dje kapitala v pogojih blagovne produkcije!
PRIHODNOST SVETA BO TAKO KOMUNIZEM ALI SVOBODNA PRAŠi(*EREJA!
A. Kiemenc

Nemir želje
.... LIVE THEIR PIGGY LIVES
Navkljub pozitivni zakonodaji, ki ostrQ ščiti pitne vode in najstrožje prepoveduje njihovo onesnaže-vanje (in zakon je kot tisti butalski znak—Turkom vstop najstrožje prepovedan), gnojnica s teh (in drugih) farm nemoteno teče v podtalnico in jo za-struplja skupaj z rodovitno zemljo. 25.000 praši-čev pa onesnažuje kot mesto s 320.000 prebival-ci, da o smradu, ki se ob ugodnem vetrcu širi s teh gnojišč, niti ne govorimo. Avstrijska zakonodaja zato prepoveduje koncentracijo več kot 299 pra-šičev na enem kraju, nemška pa je še strožja. Letos je bilo pri nas več pomorov rib prav zaradi spuščanja gnojnice v potoke reke, kršilci zakonov pa so bili obsojeni na simbolične kazni — za škodo, ki je znašala 200.000 din, so plačali 5.000
Zarjavelost starih resnic je dolgočasna in mimo njih zdrsnemo> z olajšujočim zdehanjem že sto-krat prežvečenega. Zehanje pa se izkaže za idoitsko ravnanje, ki pozablja, da morajo biti tudi najbolj plehke resnice zdravega razuma podvr-žene stalnemu toku samoreprodukcije, če se ho-čejo okititi s starostjo, toku, ki ne izvira iz teh re-snic samih. Dokler šarimo le po njih, nam na koncu ne ostane nič drugega, kot da trdnemu ateizmu havkljub odkrijemo njihov iracionalni, nadzemski izvor, in tega danes, ko vlada duh sa-monikle racionalnosti, ne gre obešati na veliki zvon. Biti moramo pač na zgodovinskem nivoju in zgodovino ignorirati, da lahko vzamemc stare re-snice kot take in jih skozi spekulativnost lastnih idej prodajamo kot sveže žemlje. Da bomo lahko dobro trgovali, pa moramo poznati tržišče in tre-nutno je moderno mešetarjenje s psihoanalizaci-
stičnimi spekulacijami o neki »ujetosti v željo«, spekulacijami, ki so blizu človeški duši« in ki se lahko povrh vsega hvalijo še z znanstveno utemeljenostjo.
O tebi Moj-mir je beseda, kajti mir, s katerim obravnavaš stare istine,tvoji želji ustvariti eman-cipatorski nemir med št^identi navkljub, ohranja samo mir obstoječega štanja. Da si iz arzenala starih resnic potegnil prav tisto o antagonizmu odnosa med učencem in učiteljem, gre prej poz-draviti kot očitati, da pa jo potem poštrihaš s ce-neno farbo, ki jo je moč danes kupiti v vsaki Ijub-Ijanski štacuni z modnim inteiektualizmom, pa prej spominja na kavboja, ki je svoje ostarelo kljuse na sveže poštriha! in ga poizkušal prodati za novo, še preden se je barva posušila, kot pa na prispevek k razjasnjevanju nastanka starih istin.
IIJJ
PriiMHd
Reformacija in protireformacija ustave —
Robert Krohn in Najdan Pašič
Dialektika je tudi v različnostih postvarelega (katerega izražajo formalije) v določeni dimenziji (za katero je že pravilo jemati čas). Nam draga dr-žava nam dialektičnost svojega logosa dokazuje že s prav matematično pravilnim spreminjanjern svoje normativne pravno-institucionalne (z)grad-be. 1946,1953,1963,1974... Vsaka dekada ima svojo državno farmo. Ena permanentnost naše revolucije je v permanentnem spreminjanju naše normativne institucionalno -pravne državotvorno-sti.
Druga permanentnost naše revolucije pa je v permanentni revofucionarnosti naših državotvor-
cev.
Tako kot ima Alan Ford svojega Prvaka, ki svojo vsakodnevno modrost v poveljevanju svojl organizaciji v niksonovski Ameriki črpa iz svojih izkušenj, ki si jih je pridobil v srečanjih s Cezar-jem, Napoleonom in podobnimi že dolgo rajnkimi bučami, tako imamo mi svoje Prvake; ki svojo samGupravno modrost črpajo \z svbjih izkušenj, ki so si jih pridobili v svojih kominternskih in imformbirojevskih časih, v posebnih trgovinah za funkcionarje, posebnih letoviščih za funkcionarje (in ostaie pomembne režimske posameznike) in tovrstnih revolucionarnih prostorih. Ti isti Prvaki, ki so svojo revolucionarno državotvornost že več-krat (do)kazali, so spel stopili na oder, spet so vsi reflektorji uperjeni nanje. Vedno znova se nam v vsakodnevnosti \ prikazuje Fassbinderjev image hrepenenja Veronike Voss: Stard vedo vse, kar bi mladi morali vedeti. Starci in zdravni-ki.« »Sistem je perfekten, samo Ijudje niso per-fektni.« In kaj ostane mladcem (Ijudem sedanji-
ka), Robertom Krohnom, drugega, kot pa da si najamejo taksi (če si ga morejo) in se odpeljejo v naslednje desetletje?
Oraganu Bartoloviču
Naslovljeni je, vključujoč se v »kritične razprave o delovanju političnega sistema« v Komunistu, glasilu ZK Jugoslavije in ZK Slovenije (Ljubijana, 20. januarja 1984, str. 5). Interpretirajoč »sklepni del« dolgoročnega programa gospodarke stabš-lizacije zapisal:
»Gre torej predvsem za sistemska vprašanja, popačenja pri izvajanju sistema, prakso, ki od-stopa od sprejetih določil ustave ter sistemskih in drugih zakonov. Zakaj je prišlo do tega in kako priti iz tega absurdnega položaja, katerega končna posledica je neuresničevanje z ustavo določenega položaja delavskega razreda v zdru-ženem delu in družbi, na to naj bi odgovorila kri-tična razprava, ki se je že začela.«
1. Kaj so »predvsem sistemska vprašanja«? So to vprašanja, ki postavljajo pbd vprašaj sistem? So to vprašanja, ki jih v svojem sistemskem jeziku postavlja sam sistem in nanje tudi sam odgovarja s svojimi sistemskimi odgovori? So to vprašanja, ki....?
2.  Naslovljeni sam opredeijuje, kaj so »predv-sem sistemska vprašanja«. To so tista vprašanja, na katera se odgovarja, zakaj oz. kako so »popa-čenja pri izvajanju sistema, praksa, ki odstopa od sprejetih določil ustave ter sistemskih in drugih zakonov«.
3.  Torej so »predvsem sistemska vprašanja« režimska vprašanja. Za svoj predmet nimajo poli-
tični sistem, ampak njegov normativni pravno-in-stitucionalni modei.
4. Srečen je lahko tisti delavski razred, kate-rega družbeni položaj določa državna zakono-daja!
Re-forma-cija
Mogoče naši kritični razpravljalci o političnem sistemu res ne vedo: »politični sistem« in »ustava ter sistemski in drugi zakoni« sta prav tako ra-zlična pojma kot »oče« in »mati«, katerima ustre-zata prav tako različni dimenziji dejanskosti. Dvema tako različnima prostoroma odtujene člo-veške prakse razen dveh različnih odtujujočih čutnih dejavnosti ustrezata tudi dve različni formi odtujene zavesti — politologija in pravo kot zna-nosti.
Ne pišem prvi, da sedanje razprave o pditič-nem sistemu kažejo, kako bornirana je naša poli-tologija (glej npr. Slavko čuruvija: U poplavi di-jagnoza tek jedno rješenje, Danas, 17.1.1984). Že to, da se kopja lomijo ob vprašanju spremeniti ustavo aii ne, kaže, da so v ofenzivi pravniki (in pravomani); prav zato ni nič čudnega, da je »kri-tična razprava o delovanju političnega sistema« vse drugo, samo razprava o poiitičnem sistemu ni. Kako razpravljati o političnem sistemu SFRJ, ko pa nimamo niti najosnovnejših študij o njem? Vse, iz česar lahko izhajamo, je, da ima frazeoio-gija, kateri smo priče, ustrezno čutno-praktično dejanskost v političnem sistemu.
Dejan Verčič
Zmrznjeni od cen
AL 983

# Zamrznitev cen. Cene ne naraščajo več. Kdor samovoljno dvigne ceno, je državhi sovraž-nik. Zakon je zakon, pa čeprav je samo začasni ukrep. Ukrep je treba izvajati, pa čeprav je ne-jasen (tako je bilo slišati iz uradnih krogov blizu ZIS). Samoupravljalci na malo nižjih nivojih se sprašujejo — kako??? Naivno so prepričani, da mora jasni akciji biti vodilo zelo zelo jasna misel. Že Aristotel je vedel, da mora gospodar znati uka-zati to, kar mora suženj znati narediti. Ne čudimo se torej, če se ukrep ne izvaja!
Druga točka naše diskusije pa je reakcija od spodaj. Če se namreč ukrepa ne da izvajati, je za to nekdo odgovoren. Vprašujemo: zakaj ZIS izdaja nejasne ukrepe in prijateijsko svetujemo, da se v prihodnje ravna po Aristotelovi ugotovitvi.
Druga možnosl je, da ustanovimo podZIŠ, ki bo zadolžen za izostritev jasnosti ukrepov ali v
kakšni drugi smeri okrepimo državotvorno dejav-nost ZIS.
Kaj na ukrep pravi empirija? Kaže, da bodo ne-katere tovarne končnih izdelkov, ki so bile pre-pozne z vlogo (ukrep jih je prehitel), prisiljene pro-dajati izdelke po isti ceni, kot kupujejo sestavine za taisti izdelek. Oodano deio se na trgu izkaže kot nično. Ob mesecu se to pozna v žepu. So-cialna varnost delavcev je s tem ogrožena. Torej: da bo ta država bolj delavska, mora zbrati »od-ločnost in pogum« za načrtovanje dolgoročnejših rešitev in v ta proces vključitidelavce in stro-kovnjake. Drugače povedano4 ustavtti moramo ofenzivo družbenih sil etatizma in preokreniti ra-zmerje sil v prid razvoju in nadaljnjemu poglablja-nju samoupravnih odnosov.
Zamrznitev cen. Zamrznjeni so samoupravni odnoslSTOP                         BORIAVGUŠTIN
Ker je ta antagonizem od boga dan, kot se ra-zume \z tvojega članka v prvi letošnji Tribuni, je to, da profesorji premestijo željo po znanju z željo po znaku (me hudičevo zanima zakaj in edina razlaga na tvojem nivoju je verjetno profesorska zioba, ki korenini globoko nekje v Nezavednem), prav tako lahko samo rezultat božjega razodetja, s katerim je Gospod razsvetlil tvojo glavo. Mene pa zanima izvirni greh, kajti dokler se ne vprašaš po njem, se ujameš v narcisoidno intelektualistično željo po znanju, ki reproducira samo sebe.Tako ti ni dano spregiedati, da se znanje vselej reproducira skozi totaSiteto družbenih odnosov in da se totali-teta teh odnosov na svojevrsten način reprodu-cira skozi znanje, toda, kar je najslabše, ideja o »čistem znanju«, ki je bojda »želja« študentov, vzpostavi napačno »polje« konflikta, saj družbena razmerja, ki se zrcalijo v odnosu učitelj: učenec, polarizira v poenostavljeni obliki čisto medseboj-nih odnosov. Dokier pa se bije bitka na tej ravni, torej med študenti in profesorji, je učencu poraz zagotovljen že vnaprej.
0BJEKTIVNOST OCENJEVANJA
Železna kletka izpitnega režima je tisti okvir ra-zrednega gospodarstva, v katerem to dobi privid medsebojnega razmerja med študenti in profe-sorji. V izpiti situaciji kot kroni izpitnega režima se phvid razgali v svoji najčistejši oblikl — kot osebno gospodarstvo učitelja nad učencem. Orožje, s katerim razpolaga prvi, odloča o eksi-stenci drugega.
Ugovor učenca je, da je učiteljevo ocenjevanje
neobjektivno. čeprav se tega zavedata oba pa
, skozi izpitni ritual potrdita prav objektivnost oce-
j njevanja, ne glede na to, kaj si o njem mislita.
f Nekaj, kar je zavesti individua dano skozi osebno
izkušnjo, je skozi postvareiost družbenih odnosov
negirano in v taisti zavesti potlačeno — izpit je del
družbenega vzgojno-izobraževalnega sistema in
kot tak mora biti izvecjen, njegova izvedba pa je
hkrati priznanje njegove objektivnosti, v odnosu
do katere so tako učiteljeva kot učenčeva sumni-
čenja v objektivnost ocenjevanja le subjektivne
'(aprice.
Znanosti gre zasluga, da so te kaprice preko psihoioških, pedagoških in andragoških analiz iz-pitne situacije dobile tudi svojo znanstveno ute-meljitev — nekaj, kar ima družbeno težo objektiv-nega. študije so dokazale, da negodovanja štu-dentov niso le psihološka racionalizacija neuspe-ha, postedica lenobe in nepripravljenosti, ampak da v izpitni situaciji o objektivnosti ne more biti go-vora, saj že sarn psihološki pritisk, kateremu je iz-nostavljen, študentu onemogoča, da pokaže vse
^dentskj Časopls
svoje znanje. Prav tako ocena ni odvisna samo od znanja, saj nanjo vplivajo številni »dejavniki«(spol, videz, socialni izvor študenta itd.), ki podzavestno vplivajo na ocenjevalca. Govorice, ki krožšjo po hodnikih in bifejih fakultet, tako dobijo svojjo znan-stveno podlago, vendar ne mislim ponavljati ti-stega, kar je odlično posredovano v knjigi Stei-narja Kvaleja: IZPITI IN RAZREDNO GOSPO-STVO—gre bolj zato, da poskušamo zajeti Kvale jev »manjkajoči zorni kot«. »Poznanstvenje kon-flikta samo zase prav nič ne prispevak k njegovi odpravi, v nereflektirani poziciji do totalitete druž-benih odnosov vodi lahko samo do psevdoradika-lizacije, (ki proizvede fantazmo o rabljih in žrtvah) s strani študentov, oziroma s strani znanosti dg psevdoracionalizacije — iskanje objektivnega merila, ki ni zavezano nobenim subjektivnim ka-pricam, ki je torej neodvisno od kakršnekoli druž-bene posredovanosti svoje lastne možnosti. Tu pa se skriva obenem z negacijo osebnega indivi-dualiziranega konflikta med študentom in profe-sorjem tudi negacija emancipatomega potenci-jala tega konflikta — individualno izkustvo nela-godja izpitnega rituala skozi nedosebni odnos, ki je, svoji odtujeni formi navkljub, ena od možnih osnov refleksije iastne pozicije.
Znanost, ki je dala študentom v roke orožje v njihovem boju za reformo univerze, obrača to orožje proti študentom samim, njen cilj je prav v vzpostavitvi tistega, kar je predhodno spodbudila — vzpostavitev objektivnosti ocenjevanja logična posiedica postulata, na katerern je znanost druž-beno utemeljena, samoprevare o objektivnosti ne glede na družbena razmerja, skozi katera je po-sredovana. Zatehnokrata, ki v izpitnem režimu ne vidi mehanizma rekrutacije inteligence, ki je vse-lej inteiigenca vladajočega razreda, mehanizma, skozi katerega se ponotranji (internalizirajo) vrednote in vcepi sama miselna forma tega ra-zreda, je »rešitev«problema objektivnega oce-njevanja lahko zgolj tehnična. Vse sile znanosti se uperijo v izdelavo svojega fetiša — objektiv-nega merila. Ker pa je na obeh polih razmerja učenec učitelj neki osebek, katerega objektivnost je toliko objektivna, kolikor je subjektivna, se ta gordijski voze! iahko razreši le na ta način, da se na eni strani osebek spodseka. In to je lahko samo učiteljeva stran, kajti učenec je individuum le toliko, kolikor je učenec, kajti ta je individuum (egoistični sam svoj jaz) v nastajanju in torej indi-viduum le v odnosu do učitelja, ker je le preko uči-telja v odnosu do vseh drugih učencev kot indivi-duum individuuov. Zahteva po individualnem štu-diju je nerazumevanje bistva šole — razmerja učenec: učitelj, ker individualni študij prizna učenca kot takega za individuum. samega učite--*
Ija pa se ne da odstraniti, lahko se ga samo za-menja in zamenja se ga tako, da se ga odstrani kot dejansko osebo v izpitnem ritualu, s čimer pa učitelj ni dejansko odstranjen, ie v neposredno razmerje med dvema individuuma, od katerih eden to še ni, se vcepi posredniška vez.
Kolokviji, pismeni izpiti, so prvi v procesu de-subjektivizacije, njena še nepopolna odprava v pogojih množične proizvodnje blaga »akademska delovna siia«, kajti dejanski učitefj še naprej opravlja svoje dejansko delo — ocenjevanje, če-prav tu nič več v neposredni, vselej moteči prisot-nosti svojega učenca. Ker je ta dejansko odstra-njen iz razmerja do učitel')a, kot je učitelj odstra-njen iz razmerja do dejanskega učenca, pa je kljub temu v tem razmerju še zmeraj prisoten, če-prav skozi hieroglife na papir prenese govorice in ne več v svoji moteči pojavnosti. Učiteij se na vse kriplje proizkuša rešiti svojega prekletstva — ocenjevanja dejanskega učenca. Do nedavnega je bila to nemogoča naloga ih slaba rešitev je bila v tem, da je de! ocenjevanja učitelj prepustil tiste-mu, ki ne ocenjuje — asistentu. Toda svojega prekletstva se s tem ni rešil, nasprotno, postal je ocenjevalec par excellence — ocenjevalec ocen svojega asistenta. In spet enkrat gre zasluga znanosti, . da je odpravila možnost sleherne subjektivne kaprice dejanskega učitelja, tako da je objektivizirala vse dejanske kaprice vseh učite-Ijev. Rezultat so standizirani vprašalniki, ki jih ob-dela nekdo, v čigar objektivnost ne gre dvomiti — računainik. Tako je odpravljena še ena učenčeva svoboda, svoboda, ki je prisotna le negativno — svoboda formulacije odgovora. Tu so odgovori dani že v naprej. Freedom of choice, if s all you get.
Boj   prot  sformaliziranem   študijskem   režimu
Nekaj, sicer v temelju naivna zahteva študenta, je tako spodbita. Zahteva po vrednotenju njego-vega dejanskega dela in interesov in ne njego-vega vsakokratnega kameleonstva do zahtev profesorjev, njegovega opičjega posnemanja nji-hovih žargonov, njihovega »teoretičnega vede-nja« in vse ostale kreme, ki spada k mistiki uni-verzitetne vzvišenosti. Ta zahteva v svoji naivno-sti proizvede svoje naspro^e — do skrajnosti sformaliziran študijski režim, v katerem je edino aktivno opravilo obkroževanje v naprej danih od-govorov. če konvencionalni ocenjevalni režim učenca nauči, če že nič drugega, vsaj zvijačnosti izigravanja nasprotij med svojimi učitelji in s tem prepoznavanja različnih družbenih pozicij, katerih personif ikacije so, potem je standardiziran izpit, ki ga izdela kakšen državni komite za izobraževa-
i#//<^š
nje, triumf tehnokratskega tctalitarizma in udeja-njenje represivne vioge šo1e v njeni »najvišji, do-vršni zgodovinski obliki«.
Naivnost študentske zahteve je, da zahteva nemogoče — objektivno ocenjevanje, namesto da bi spodbudila že samo možnost objektivnosti katerekoli ocene. Zahtevati objektivno ocenjeva-nje znanja je nesmiselno, saj ocenjevanje samo v temelju spodbija znanje, kajti študent je prisiljen zamenjati svoje znanje za oceno, nekaj čisto kva-litativnega za nekaj čisto kvantitativnega, vred-nost njegovega znanja se izraža le v ekvivalend z oceno, ki mu jo da učitelj, in ker ta lahko primerja študentovo znanje samo s svojim, zato učitelj ne sprašuje učenca tistega, kar ta ve, ampak tisto, česar ne ve, učenčevo znanje je družbeno priz-nano samo toliko, kolikor se ga da zmeriti skozi učiteljevo. Dejansko znanje pa je daleč od aka-demskega »čistega znanja«, ampak je znanje, ki nastaja skozi probleme, nastale v procesu proti-slovnega gibanja neke dejanske družbe, s tem pa vselej zapopadeno subjektivno in možno samo kot tako, kot tako pa vselej v nasprotju z obstoječo družbo, ki poskuša znanje zapopasti kot tako, t.j. kot objektivno.
Objektivnost ocenjevanja se ob uvajanju stan-dardiziranih izpitov v sedanjosti izkaže za naivno vero preteklosti, vendar bi bila v sedanjosti za-hteva po odpravi ocenjevanja zahteva uiopične prihodnosti, utopične v svoji slepoti za objektiv-nost družbenih odnosov.
Ena od dimenzij študentskega boja pa je boj proti formalizmu ocene in birokratski prisili zago-tavljanja prisotnosti na predavanjih s pomočjo re-presivnih sredstev. V zadnjem času takšno »zao-strovanje odgovornosti« jasno kaže, da so mož-nosti individualnega, zasebnegaštudijakotobiike (pozitivnega) eskapizma od izobraževalnega mlina ure štete. študent kot posameznik vedno težje izigrava »mlin« in skupna študentska akcija se bo prej ali slej pokazala kot nujna. Toda akcija, ki ne bo refiektirala lastne pozicijev sistemu izo-braževanja ter mesta in vfoge le-tega v družbi, bo kmalu zapisana hudiču. Na točki samorefleksije, ko je potrebno obračunati z »buržujem v sebi«, pa se enotnost študentskih zahtev zlomi in študenti kot homogena kateregorija so na tej točki samo ideološka mistifikacija.
Res je, na potezi so študenti, vendar na osnovi preprostega dejstva, da akcija pripada njim, ker so pač (zaenkrat) manj vklenjeni v hierarhično pi-ramido izobraževaine norišnice, zaostrovati spo-pad kot spopad med študenti in profesorji (v smislu Razrednega sovražnika) — pris — prispeva samo k ohranitvi statusa quo.
A. Klemenc
'itffr
• All nam lahko po izkušnjah na Tribuni poveš, kakšne so težave pri formiranju ali bolje reformiranju nekega mladinskega glasi-la, s čim se je potrebno soočiti in na kaj raču-nati?
Tribune nisem jaz ustanavljal, zato tega ne vem. Ko sem pristopil k Tribuni. je bila vsa admi-nistrativna mašinerija pripravljena, čakala je le, da jo nekdo požene v pravi zagon. Ves birokratski stroj nam je bil na razpolago, potrebno je bilo samo odpihati prah z njega. S »finančno maso« nismo imeli neposrednega stika, mi smo se prak-tično ukvarjali zgolj z ideološko-političnimi in or-ganizacijakimi vprašanji delovanja Tribune.
Mislila sem na težave, ki nastopijo v trenut-ku, ko skupina entuziastov poskuša obliko-vati revijo, ki ni primer vsakdanjega revial-nega tiska, ki je odraz nepisanih življenjskih realnosti. Tribuna do vašega nastopa ni bi-stveno izstopala. Kaj ste kot novo uredništvo storili, da bi »prodrli« v »nemo« množico štu-dentov?
Že od vsega začetka je bila jasna tendenca, da je potrebno potegniti rez, rezimirati delo starega uredništva, ga zavrniti kot neustreznega, insufi-cientnega. Predvsem pa je bila naša avtonomna kritična namera razviti elemente politične disku-sije znotraj samoupravnega demokratizma, izha-jajoč iz stališča tega družbenega roba, na kate-remsejeTribunavselej —žeznašla, če drugače ne, že per definicionem.
To je bil naš temeljni poseg v tiste nevralgične točke, ki jih navrže v svojem krčevitem boju za obstanek samoupravni demokratizem. Tukaj je bilo treba poseči z brezkompromisno kritiko, ki pa bi je ne smeli zamenjevaii s tisto famozno »kri-tiko vsega obstoječega«, ampak bi morali vedeti, da nosi ta »kritična kritika« s sabo tudi refleksijo svojih ideoloških temeljev. Mi smo vedno vedeli, da govorimo kot študentje, da naša pozicija ni zunaj mreže določenih družbenih odnosov, ampak da je vedno temeljno znotraj nje, da ji vednopripada.da tudi mi nismo zavarovani pred iluzijo objektivnosti....
Povsem jasno je da naša pozicija ne more biti drugačna od drugih, da ne more biti pozicija ob-jektivnega posestnika, konzumenta resnice tiste-ga, ki ima resnico oblasti, tistega, ki enostavno razpolaga z njo. No, in tukaj je prišlo do kratkega stika. Danes je namreč oblast tista (sicer so to žfe stari štosi), ki nastopa z mesta? na katerem lahko reče:
»Pri nas ni političnih sovražnikov. Včeraj smo v čistki odpravili zadnjega.« Skratka, obiast je tista, ki ima nevtralno zunanjo pozicijo glede na vse ostale. Mi seveda nismo hoteli pristati na to deli-
tev, tako kot tudi mnogi drugi »misleči subjekti« v tej družbi nočejo, in tukaj je potem vozlišče na-šega spopada z disfunkcijami našega samou-pravnega sistema.
Pa vendar: Tribuna je glasilo slovenske mladine, glasilo Univerzitetne konference ZSMS.
To ni čisto res! Izdajatelj Tribune je UK ZSMS, sicer pa je Tribuna glasilo Ijubljanskih študentov.
Kje potem iskati kakršnokoli povezavo in skupna izhodišča UK ZSMS in Tribune?
Že od vsega začetka smo hoteli pobegniti od nevarnosti, ki se vsiljuje vsakemu uredništvu, ki štarta z mesta: računati mora na to, da je glasnik neke določene skupine, populacije študentov. Temu smo se poskušali izogniti tako, da smo si izborililegitimnopraviconastopanja NE v imenu neke populacije, NE v imenu kake grupe, ki nujno prinaša parcialen uvid v situacijo. Poskušali smo enostavno zaobrniti polje, v katerem lahko štu-dent govori samo kot študent, s tem, da smo mi-slili na mrežo vseh simbolnih odnosov, ki tvorijo patologijo vsakdanjega samoupravljanja, torej, da študent bistveno pripada tej mreži, ne pa re-cimo mreži relacij univerza — UK ZSMS.
Ves čas smo bili mnenja, da nas kot študente bistveno prizadevajo odločitve v Beogradu ali v slovenskih državnih in partijskih organih, čeprav nas po definiciji kot študente to vendarle ne bi smelo prizadevati, ko je naša stvar problematika in »vprašanje univerze«. Ali z metaforo poveda-no: mislili smo, da ni naša naloga spremljati samo problematikorazdeljevanja brezplačnih kosil štu-dentom in vprašanje prostega časa, ampak smo bili prepričani, da je za pozicijo študenta odločilna ravno razdelava tistih ideoloških mehanizmov, ki , lahko sproducirajo reklamno geslo; »študentom študentska vprašanja«.
Torej, potrebno je narediti tak inverzen poseg v celo prizorišče in preiti v analizo (npr. eseietično-teoretsko analizo, politično, če se že hoče...) in razdelavo tistih mehanizmov in tistih ključnih točk politične mašinerije, ki sploh lahko prinese na danr stališče »študentom študentska vprašanja«, »kmetu kmečka vprašanja«, seveda »partijcu partijska vprašanja« in v zadnji konsekvenci »oblasti oblastna vprašanja«.
Obrat, ki smo ga mi uvedli, pa rezultira v tem, da (ko gradacijo stopnjuješ oz. se ti razgrne) vidiš, kako je največja nevarnost v tem, da bi se dalo stališče »študentu študentska vprašanja« zame-njati z »oblasti oblastna vprašanja,« kakor »v po-stopke oblasti naj se ne vmešava nlhče«. Prav tu je bila Tribuna najbolj nevarna, a to so že druga področja najinega pogovora....
Kako pa ste vse te svoje zamisli in kritične poglede na današnjo družbeno stanje posku-šali posredovati širšemu krogu bralcev? Vaš »novi« koncept Tribune je vsekakor zahteval precejšnjo animacijo širšega kroga somiš-Ijenikov in s tem tudi sodelavcev.
Mislim, da bi bila delitev — grosso modo — vseh študentov naslednja: pišoči in NEPIŠOČI. In logično je, da imaš minimum pišočih, ki delajo za maksimum beročih. Nesmiselno in iluzomo bi namreč bilo igrati na karte velike ekipe piscev, ker te inhibirajo od tvoje izobrazbe, od lastnega inte-resa dozmožnosti, do bolj tehničnih problemov, ki se z njimi soočiš. Zato smo delali več ali manj vse sami in najprej ne glede na to, koliko piscev bomo imeli za sabo. Prepričani smo bili, da je karta, ki jo izigravamo, adut v tej družbi in v tej situaciji, in da mi vedno dobimo s tem adutom. To se je tudi po-kazalo navsezadnje v dveh zaplembah: Tribuno smo takoj razprodali, prvič po več letih se je za-1 čelo o Tribuni govoriti v javnih medijih. Skratka,f Tribuna je postala dejavni moment na medijskem prizorišču, kar še nikoli ni bila, to pa istočasno govori o tem, da je odpiranje tistih vprašanj, ki jih je Tribuna pač tako odpirala, lahko za ta čas plodna in produktivna. To pa pomeni, da so tudl
bralci »začutili« odpiranje in razdelavo, anaiizo in kritiko vseh tistih problemov za svoja, začutili kot tisto »pristno«potrebo tega časa. Zato so se lahko prepoznavali v tem pisanju in ga zato tudi brali in torej stopali prav s tem pisanjem v »pioden dia-log«. Prav zato mislirn, da ni potrebno imeti na ti-soče piscev, če delajo slab časopis. Važno je, da se lotiš tistih vprašanj, ki jih zavest množic še ni pripeljala do pojma in tvoja osnovna naloga je tedaj artikulirati tisto problematiko, ki jo večina tvojega potencialnega bralstva čuti kot perečo,
kot aktualno, ki bi se jo bilo potrebno sedaj snično lotiti, ampak je bralec ne more artikulii ker spada v skupino beročih in ne pišočih. To pi tudi vzrok, da Tribuna v obdobju »svojega izgi Ijanja« v neki »teoreticistično-proletarski devii ji« ni takorekoč zanimala nikogar več.
In vendar je bila Tribuna razgrabljena množico in ne zgolj med študenti! Prav ta prti mali krog pisočih v Tribuni pa je istoča; sprožll v javnotti val očitkov o eJltnemu zmu Tribun«.
No, to seveda ni res! To je breme, ki ga Tribi naloga zgodovina — to je fantazma nedosi sti in eiitnosti. Očitek o litističnem pisanju je ovira v piscih samih, ki je fantazmatsko pogoji z mestom in vlogo Tribune; kajti v trenutku, k< nekdo pomisli, da je zanj previsok nivo pisanj; enostavno izključen \z igre, v kateri ne more vi nastopati, ker sam sebe zavaja s tem, da poštane žrtev lastnega mita, ker ga pač sproducrra tak< da je Tribma zdaj mitsko »visok« časopis, do terega smrtniki nimajo dostopa. To pa sevedj res, to je le dvorezen meč tudi za redakcijo
Ali ni to ena oblika ma
Nikakor! Če čiovek sa elitni časopis, ne da bi mu ima s tem aprioristični pn sam prestopil tistih deset
z Ijudmi?
je Tribuna idaiatovedeti, lek, Še preden je ic, ki ga ločijo od
redakcije. In v trenutku tega predsodka nima pra-
vice govoriti o njeni m^feulatiji, ker ni sklenjenega risa svoje utvaTt
prebil
Aleš, zakaj
¦
nočini,     C[ Kovredno                . _
zapustil Tribuno?
Rada bi napisala groteskno
zgodbo o ping-pong igri, v
kateri bi vsak igralec rad
obdržal zase papiraato žogo,
jmenovano TRIBUNA.
A igralcev je preveč in v moji moči ni,     OI
da b\ jih lahko vse enakovredno
vključila v to zgodbo,
zato ostane mi le
vprašanje
preteklosti:
(^861- ejgiuajdes op f86l efjenuef po eunguj. ^iupejn iuabjO — >jef|aqaQ §9|v)
Torej
e. Into, dajeTribunc elitna, ni nič drugega kot utvara!
Kako pa opravičiti paradoks: vedno razumljiva Tribuna, ki pa io »neosv množica istočasno
Ravnoobratno! Mislim, da]e IMjna postala bolj dostopna, da smo v eneraja prešli tri f pisanja: najprej — cum gj^^^alis, seveda popolni hermetizem (npr. teOTetistični izpad), žurnaiizem in na koncu^^ dostopen populizem.
nedostopno ali zaprto pisanje! iObrazložitvam pa veliko Ijudi [Tribuni zaprtost in eliti
/ost.
i, to se govori! Že samo dejstvo, da so to Ijud-ske govorice, je dokaz za reliktno, pol zaprto , družbo in seveda neartikuiirano bralstvo. Ni slu-čaj, da pisma brafcev v Teleksu in Deiu izpričujejo osupljivo nizek nivo pismenosti. To je pač (med drugim) tudi zasluga usmerjenega izobraževanja. Ljudje ne znajo več izražati svojih misii v pregled-ni. koncizni obliki. Namesto tega jih iahko poda-jajo samo na način ropotarnic različnih vtisov in impresij ter jih kot take posredujejo naprej. To pa ustvarja ustno izročilo, ki kroži tako okrog. Za Slo-
• Eksperimentalno gledališče Glej je po krat-kem obdobju stagnacije, ki je bila povezana tudi s preselitvijo iz prostorov na Poljanah v nove pro-store na Gregorčičevi, letos zopet začelo delovati s polno paro. Predstave Ela, Rožnati trikotnik in zadnja, Herdcore, potrjujejo staro alternativnost in kvaliteto Gleja. Predvsem o sedanjem trenutku v Gleju smo se pogovarjali z Matjažem Zupanči-čem, umetniškim vodjo gledaKšča Glej in režiser-jem predstave Hardcore.
— Kdo pravzaprav sestavlja Glej?
»Lahko bi rekel, da smo skupinica zanesenja-kov. Z Darjo Dominkuš sestavljava umetniško vodstvo Gleja, honorarno pa zaposlutemo teh-nično ekipo mladinskega gledališča. Za vsako
predstavo se zbere posebna igralsko—izved-bena skupina. Z Darjo sva volonterja, zaradi veli-kih stranskih stroškov pa nam malo sredstev
ostaja za izvedbo programa«.
— Kakšna je finančna situacija Gleja?
»Finančne težave so akutne. Lani smo od ob-činske kulturne skupnosti Ljubljana—Center pre-jeli 1,2   milijona dinarjev, kar se sliši veliko.
Vendar imamo sedaj zaradi stalnih prosto-rov na Gregorčičevi 3 poleg najemnine še do-datne stroške za elektriko, vodo, amortizacijo dvorane in še za kup drobnarij. Poseben strošek je tudi oglaševanje predstav v množičnih medijih. Vsi ti stroški pa krčijo programska sredstva, s ka-terimi moramo po pogodbi letno pripraviti tri pred-stave.«
— Kako bi opredelil Glej? »Eksperimentalno gledališčle Glej je nastalo
konec 60. !et in se je vključilo v gibanje evropske gledališke avantgarde, ki je vtisnila močan pečat gledališču 20. stoletja. Danes stari   eksperimenti
Glej, glej — GLEJ!
ne vplivajo več na sodobno avantgardo, čeprav jo še vednot)predeljujejo. V zadnjem času pa Glej zopet postaja teater, ki z radikalizacijo gledali-škega izraza in z obravnavanjem marginalnih družbenih tem vzburja slovensko gledališko jav-nost. Vse predstave, ki so nastale v Gleju, pa druži dejstvo, da so lahko nastale le v Gleju in nik-jer drugje.Gledališča 80. let ni mogoče ustvarjati brez poznavanja eksperimentalnih dosežkov 70. in. 80. let, brez poznavanja Grotovvskega, Shu-manna, Sailnerja, Becka, Strehlerja, Brooka in drugih«.
— Kakšno je zanimanje občinstva za Glej? ,,Zanimanje občinstva za Glejeve predstave se
je neverjetno povečalo. Vse predstave igramo pred razprodanim avditorijem.vstopnice pa obi-čajno rekordno hitro prodamo. Glejevo publiko v glavnem sestavljajo študentje, intelektualci in vo-jaki. Seveda pa odličen obisk ne vpliva na izbolj-šanje materialne situacije«.
— Kako dojemaš gledališče? »Gledališče je zame v prvi vrsti dogodek na ni-
voju ekstaze, petične energije in emocionalnega šoka. Ta šok potem animira še drugo ravnino, ki pa je izrazito miselna, problemska in apolinična. Zame je vsebina gledališča v njegovi formi, saj me vsebina kot samostalna kategorija ne zanima. Vitalna inspiracija za gledališče je svet, v katerem živimo, ki pa se zadnje čase vedno bolj spreminja pod vplivom razvoja tehnologije. Živimo v indu-strijski drubži, v planetarnem kaosu, kjer se pod krinko vsakdana sproščajo divje obsedenosti. Gledališče, po mojem, razkriva ta stanja in jih opredeljuje.
Pomemben pa je tudi drugi vidik. če je družba vpeta v ideološki horizont, potem jeteater, ki gata družba pogojuje, izrazito ekscesen in anarhisti-
Cen pojav. V vseh totalitarnih družbah je teater pod strogo cenzuro, saj je eden njegovih najpo-membnejših elementov — dogodek. Kot tak nosi elemente spontanosti, improvizacijer in seved nepredvidljivosti. Teater je vedno ekstrakt dol čene preteklosti, obenem pa vedno znova živ do-godek in kot tak minljiv. To je njegova največja pomanjkljivost in obenem prednost, pa tudi nje-gova najradikalnejša specifika«.
—  Kako bi ocenil značilnosti Ijubljanske gledališke scene?
»Ljubljana ima glede na velikost populacije zelo veliko število profesionalnih gledaliških ansam-blov, ki pa jih še posebej zanimivo dopolnjujejo neformalne gledališke skupine (Gledališči Ane Monro in diska FV). V Gleju nismo kot v nekaterih drugih etabliranih gledališčih obremenjeni z na-daljevanjem nacionalne gledališke kulture. Ljub-Ijanska gledaiiška scena, takšna kot je sedaj, pa potrjuje tezo, da je vsako gledališče odraz do-ločenega segmenta družbe. Značilnost vsakega posameznega gledališča se oblikuje v soodnosu z drugimi gledališči in seveda tudi z drugimi me-dijskimi zvrstmi«.
— Kaj pripravljate novega v Gleju? »Prva naslednja premiera v Gleju bo predstava
Moskva—petuški, ki jo bo dramatiziral in režiral Igor Likar. Nov gledališčni projekt v Gleju priprav-Ija tudi Vito Taufer, vendar mi podrobnosti še niso znane. Jeseni pa bom sam režiral predstavo z naslovom Zbor po besedilu Errola Braya v pre-vodu Branka Gradišnika. Tudi v teh predstavah bodo kot doslej v glavnem sodelovali Ijubljanski igralci in študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Seveda pa je Glej odprt za gostovanje vsem neinstitucionalnim gledališkim skupinam.«                                 MARJAN LACIČ
*fffftl
trllMMa
fenijo je to zelo slabo in za take Ijudi obstajajo v iasopisih rubrike. V Tribuni smo poskušali to uva-
di, a ni bilo nikakršnega odziva. Zato mislim, da lihče, ki govori, da je Tribuna elitna, nima te pra-nce, dokler ni sam poskusil priti vanjo! Drastično, impak tako je!
Velikobolje bi bilo, če bi za stopnjo pismenosti bpopulacije poskušali kaj narediti. Vse bolj na-mreč postaja očitna zgovornost dejstva, da je vse manj Ijudi, ki znajo pisati. Na to plastično kažejo lesame diplomske naloge, ki sicer pripadajo Iju-lem, ki nosijotitule intelektualcev. Z diplomo pre-stopiš prag univerze in s tem že funkcioniraš kot intelektualec—ne glede na to ali znaš ali ne znaš pisati. Veliko »zaslugo« za tako »nepismenost« ma prav gotovo vsakodnevna informatika, ki lovzroča, da bralec ne ve, kaj se z njim dogaja. !ato bi bila velika napaka, če bi se Tribuna spre-menila v prostor populističnega pisanja (na pri-ner) o koncertih, ker bi tisti trenutek izgubila vsak dejni koncept in tako postala samo poštni nabiral-nik za Ijudi, ki imajo minimum volje, da napišejo dve tipkani strani. Res je sicer, da se pri nas zelo reliko »pisari«, a zelo malo je zares prepričljivega
kritičnega.
V Tribuni ste vsekakor odpirali kritična ra-zmišljanja. Sama kritika pa je zelo daleč od novih poti in poskusov spremeniti dano sta-
e.
Mislim, da ni tako. Mi smo odpirali vprašanja izobraževanja, umetnostnega diskurza, usmer-jenega šolstva v tej družbi, vprašanje filmske kriti-ke, pa tudi vprašanja delitve političnega odloča-ija, mehanizme delegatskega sistema, stopnje oz. nivoja študija na univerzi.... Vse to smo odpirali in to ne samo s povzetki citatov in s statistiko, ampak smo vedno vpisali tudi svojo lastno inter-pretacijo. !n to je že dovolj, saj s tem odpiraš pro-itor, v katerem se lahko bralec odloča za ali proti.
tem, ko interpretiraš in se kritično opredeliš od Sstih faktov, ko »factum brutum« ni več »factum brutum«, ampak postane toerija, ko so dejstva šele v luči teorije in je ta posredovana z interpre-tacijo, se lahko opredeliš do njega za ali proti — in tega je vse manj v našem revialnem in dnevnem tisku. Pisec se opredeli in s tem »povabi« tudi )ralca, da se opredeli. Če pa ostajaš v okvirih Drakticiranja našega »rumenega« tedenskega tiska, vsaj kar se političnih vprašanj tiče, pa lahko samo navajaš povzetke, ki le zarišejo situacijo.
ako se samo navrže osnovne konstante, ele» mente poija, ki ga odpira, s tem pa ga ne interpre-tira, ne"prebere ključnih točk in tako ne more strukturirati niti svojega mnenja — avtorskega — niti mnenja bralcev. Tako je.
Ali ni to stvar delitve časopisov in revij? Ne-kateri časopisi imajo namen zgolj informirati o določenih dogodkih, drugi jlh oceniti, tretji opisati...
No, jaz ne bom delal analiz posameznih publi-kacij, vendar poglejmo že Teleks, ki bi moral biti zaostren, polemično usmerjen tednik. VČasih se je hvalil s sloganom »gremo do konca«, danes pa je le bleda slika tistega prvega Teleksa, ki pa je spet bil le bleda slika nekaterih drugih, južnih, srbskih, hrvaških polemičnih revij, ki uživajo ugled tudi v tujini. In danes je kot bleda slika blede slike Teleks popolnoma zvodenel. In to ravno tisti ča-sopis, v katerem naj bi prihajala do izraza sama polemika—samokritika, kjer naj bi bil privilegiran prostor soočanja mnenj. Seveda ne moreš zahte-vati od Dela, da izključno avtorsko komentira vse stvari, ima pa tudi Delo svoje komentatorske stra-ni, ki pa jih milo rečeno, ne izkoristi v okviru tistih možnosti, ki so že vzpostavljene.
Tribuna je bila v letu 1983, v času vaše re-dakcije dvakrat zaplenjena. Čemu se mora izogibati publikacija, da ne pade v tokove pre-povedi razširjanja?
Menim, da se sploh ne sme zgolj instrumen-talno »izogibati«! Gre za visoko etično odgovor-nost, tudi profesionalno in politično, človeka, ki je odgovoren za vse tiste, ki so objavljali, torej za prakso neke čvrste uredniške poiitike.
•   Zakaj pa je do zaplembe prišlo?
Še vedno stojim za tistim, kar sem napisal v Tribuni po zaplembah in mislim, da sem se opre-delil točno! V okviru »globalne« politične strategije, ki bi seveda upoštevala vse razmere, vsa nak-Ijučja in vozlišča vseh aktualnih dogodkov, bi bilo nemara pametno umakniti sporne tekste. Po isti vesti pa bi s tem vrgel samega sebe in časopisno redakcijo v čudno luč, če bi seveda odstopili od svojih konceptov in projektov. Človek se ne sme »istrčavati«, kot se temu reče v političnem žargo-nu, ne smeš delati neumnosti. Če znotraj redak-cije presodiš, po dogovoru in anaiizi, da je tekst objavljiv, nimaš več kaj čakati — članek moraš objaviti. To je minimum novinarske etike, ki ga mora človek imeti! Od tega minimuma navzdol pa je samo še sterilnost malih, drobnih hlapčičev — to pa je poteza, ki najbrž ni več novinarska ali pa, paradoksalno, šele od tu naprej. As you like it. Za-plenili so Tribuno, ker smo objavili dokumente. Očitali so nam, da se to še nikoli doslej ni zgodilo (namreč, da bi kakšna publikacija objavljala do-kumente o lastni zaplembi). Nas pa tradicija v taf luči ni obvezovala in smo dokumente še napr^j objavljali. Končno pa so iztaknili neke povzetke \z prvega inkriminiranega teksta in to je bil tud)
povod za drugo zaplembo. Seveda smo po tej za-plembi obširno utemeljevali pravno zgrešenost in pravno nezakonitost tega postopka, a kaj bi to! Včasih prav taki postopki mečejo senco na avto-nomijo pravnega kolesja tudi pri nas....
Kdo je pravzaprav opravil to cenzuro?
Kakšno cenzuro? Saj pri nas ni cenzure! Saj je povsem jasno. Tako kot vse publikacije mora tudi Tribuna na mizo k javnemu tožilcu. Pred tem pa prav gotovo »zaide« tudi na nekatere druge miz6 partijskih organov, npr. mestnega komiteja. Le-ti mislijo oz. se bojijo, da morajo »totalizirati« poli-tično sceno v tem smislu, da morajo vsi poten-cialno ogrožujoči teksti iti skozi njihov filter. Menim pa, da je to politično kratkovina in gotovo tudi nerentabilna investicija, ker s takim postop-kom Ijudi vsaj odbija, če že ne napravlja apatične.
Dvezaplembi Tribune sta sprožili val nego-dovanja in dvoma v svobodo tiska pri nas. In najbrž tudi izven slovenskega prostora.
No, saj ravno to sem povedal. Taki filtracijski postopki, ki se jih očitno poslužuje partija, so bolj »škodljivi« za pozicijo partije same v tem družbe-nem sistemu kot še tako »škodljiv« tekst, ki je bil objavljen in za katerega verjamem, da ga tako rekoč še videl ne bi. Tako pa smo priča, da so naj-več reklame dali in najbolj popularizirali Tribuno prav ti sodni postopki in partijske intervencije. Ne zdi se mi potrebno, da bi moral dati odobrenje za vsako številko partijski organ, ker je že profil same redakcije družbeno določen. Sredstva družbe-nega nadzora so osredinjena in zgoščenav izdaja-teljskem svetu, v izdajatelju — to so stvari, ki so tudi v samoupravnih in pravnih aktih določene. Postopek, ki se je pripetil Tribuni, je samo indeks neke popolne dezorganizacije, nekega razpada-nja mreže, v katero smo zapleteni. Vse to pa člo veka determinira in tudi zrevoltira, kar pa je para-doksalno. Menim, da so taki cenzurni postopki in taka filtracija pač medvedja usluga partiji in je zmaga nad Tribuno pač pirova zmaga, kajtl šele po teh zaplembah smo mi lahko organizirali okro-gle mize na fakultetah, ki so imele presenetljiv odmev in ga še danes imajo, in šele po teh za-plembah smo prodali vso naklado Tribune v dveh urah in šele po zaplembah smo postali zanimivi za vso javnost.... Dovolj naivno je, da »fantje« tega ne vidijo in da partijska mašinerija še vedno tako funkcionira.
Kolikšno svobodo imajo pisci za objavljanje člankov?
Seveda, to naj bi pomenilo, da vsakdo napiše, kar pač hoče. Vendar pa to ne pomeni, da je re-dakcija časopisa nastavljena zato, da bo le sorti-rala bolj ali manj artikulirana mnenja. Redakcija
ima selekcijski značaj, glavni in odgovorni urednik morata vedeti kakšen koncept zastopata in kak-šen koncept prakticira časopis, ki mu načelujeta. Če v redakdjo pride tekst, ki ne ustreza slogovnim zahtevam in s t em, ne nivoju objavljivosti, govori pa o nekem drastičnem primeru, ga je potrebno popraviti in popravtjenega objaviti. Izogibati pa se je treba člankon oz. infarmacijam, ki so razumljivi in namenjeni samo določenemu, ozkemu krogu bralcev.
Mnogi študentje niso pošiljali svojih član-kov v Tribuno, ker Je bil zanje nivo pisanja pre-zahteven in previsok, sama tematika pa pre-malo študentska.
Objavljali smo stvari, za katere smo rnislili, da so bolj mobilizacijske kot pa zgolj zanimive zaradi novice. In gotovo smo bili instruktivni, saj so se mnogi naučili pisati prav pri Tribuni. »Mi gradimo ceste in cesta gradi nas« ali: mi delamo časopis in časopis dela nas. Nismo pa nikoli dobivali takih pisem, ki bi jih zavračali.
Ali Je mogoče govoriti o kakšnih vplivih na Tribuno v času vašega uredništva? Na primer vplivi Nove revije?
Zakaj misliš, da bi morala Lmeti nekevplive? Mi smo bili samostojni in nikakršna podružnica Nove. Če so bile podobnosti, te niso bile namen-ske sistemske, konceptualne. Če so bile podob-nosti v kritični ahalizi in opredeljevanju družbenih deformacij, pa to govori samo o naravi deformacij samih bolj kot pa o nekih skupnih izhodiščih Nove in Tribune. Ne gre za nobeno sistemsko zvezo!
Ali Je mogoče, da bi Tribuna vendar postala vseštudentski časopis, da bi lahko v njej ob-javljali tudi tisti študentje, ki hiso tipični pred-stavniki »pišočega« sloja?
Najbrž sploh ni potrebno, da bi tak časopis ob-stajal. To bi bil le pele—mele, poštni nabiralnikza vsakogar.
Zakaj si zapustil uredništvo Thbune?
Mislim, da sem storil največ, kar se je s Tribuno dalo narediti. Vrnil sem ji njeno izgubljeno ime, privedel do nekega nivoja, da je dobila v družbi zopet svoj odmev. Sedaj naj pa drugi prevzamejo moje mesto, ker bi se jaz sicer samo ponovil v na-daljnem kohceptu Tribune.
Tatjana Gregorič
šernovih nagrajencev »celo« pop ustvarjalec! Se-veda pa je priznavanje in vrednotenje dela v »neustaličeni« kulturi dokaj počasen proces, ki se največkrat zaključi še!e v tistem trenutku, ko je vrednota že prerasla svojo primarnost in usmerila kultume ustvarjalce v drugi kanal.
Priznamo danes pop, rock, punk glasbi status kulture? (in če ji, kakšen je le-ta?)
V Sioveniji se je od leta 1978 pa do danes poja-vilo nešteto skupin, ki naj bi predstavijale takbi-menovana progresivna gibanja v rock glasbi. Takšen epitef pa soglasbeni pisci in spremljevalci »natikali« predvsem Ijubljanskim skupinam in jih označiliu za punk bende. Leta 1983 pa so se za-čele stvari nekoliko spreminjati. Pozornost so vzbujale tudi skupine izven Ljubijane in glasbena forma teh skupjn ni bila več punk.
Kultura je.... kultura je.... kulturaje....
(To je kotiček za kulturo.^
^
ar
^
?*
&
&
s>v
»Družba ima tako kulturo kot si jo želi.« Ali pa ima tudi tako (zaželjeno) zabavo?
• Samoupravljanje je kuftura.... Kuitura je vedno večja potreba Ijudi. »Odštekanci... goni nekam.... idi u pizdu maternu....«
In ker je zaželjeno v naSi družbi kulturno govo-riti in pisati o kulturi kulturno, povejmo naslednje: naša kultura lahko obstaja samo, če lahko dohaja oz. siedi kulturam zunaj naših meja. Ali je to naša kultura trenutno sposobna, ali lahko sploh sledi komu ali čemu? Kultura je vendar vez med prete-klostjo in sedanjostjo....»ALI JE LAHKO POP USTVARJALEC DOBITNIK PREŠERNOVE NAGRADE?« V zadnjih časih opažamo vedno večje usihanje kulturhe publicitete, naš tisk po-sveča vse manj pozornosti kulturi....? (navezano na misli P. Bibiča)
Kultura je.... lahkotudi naslednji zapis, ki odpira kanale tiste kulture, ki naj bi bila lahko celo (!) po-budnik, da bo čez nekaj (?) let vstopii v vrste Pre-
toudentek! fasopis
Veliko bolj je bil v tej glasbi (Neljubljančanov) prisoten t.i. novi funk. Nekaterim bendom pa bi zelo težko našli vzomike in izhodiščne točke nji* hovega muziciranja. Najbolj enostavna razlaga tega pojava bi bila naslednja: izrazita cen-tralizacija glasbe in ideoloških gibanj, ki jo sprem-Ijajo, je prešla v čas decentralizacije kulture (kot oblike zabave). Nedvomno je, da je v takšni splošni razlagi veliko resnice kot tudi neresnice same. Obtakem razmišljanju pajezanimivo ugo-tavljati, kakšna je danes prisotnost teh »novo na-stajajočih nepunkovskih« skupin v javnih medijih: med tem, ko je njihova prioriteta v radijskem me-diju, je v televizijskem praktično enaka kot pred leti (TV programi mladinske kulture so pač tempi-rani na točno določen čas ).
Pisanje o teh skupinah, popularnejšega znača-ja, pa se v tisku razlfkuje predvsem v tem, da mo-
rajo pisci (rock kritiki) napisati in spregovoriti več o sami glasbi kot pa o njeni ideološki plati. In to prav gotovo zmanjšuje posel oz. odmika nekatere rock kritike od njihovega posla(nstva), saj je potrebno določeno glasbeno znanje in njeno poznavanje in ne zgolj opisovanje spleta okoliščin, v katerem se določen (rock) koncert odvija!
Navedena dejstva prav gotovo narekujejo ko-mercialni potencijal vseh teh »novejših« skupin, saj se ves čas govori o njih kot o ¦ pop skupinah. To naj bi med drugim pomenilo tudi to, da te sku-pine niso tako ideološko obarvane, kot so biie skupine prejšnjih šestih let. S to ugotovitvijo se strinja večina zagovomikov kot tudi nasprotnikov le-teh skupin. Ta navidezna nebojevitost pa sku-pinam omogoča lažji dostop do državnih institucij, ki v njih več ne vidijo sovražnika. S tem je tem skupinamomogočena graditev kariere po pravilih show buissenesa. Seveda je ta neideološka obarvanost glasbe pri mnogih od teh skupin navi-dezna, kar pa — kot kaže — zadošča za čuvarje morale. Videti je vse v redu. Ob te na novo nastale skupine se veliko manj spotikajo razsoditelji naše kulture, skoraj nobena vrata jim apriori niso zapr-ta, lahko veselo snemajo in celo do plošč prihaja-
Ali po tem lahko pričakujemo, da bodo sloven-ske glasbene skupine doživele takšno ekspanzi-jo, kot se je to pred leti zgodilo v Zagrebu? Verjet-no, da ne. Kajti tradicija predhodnih let tudi na nove skupine meče senco abskurnosti. Gramo-fonske hiše namreč še vedno ne verjamejo v to, da so te skupine »kaj boljše« in temu primema je tudi reklama za navedene skupine. Torej so te skupine onemogočene prav na tisti točki, kjer naj bi začele prosperirati.
Slovenska skupina, ki ima svojo ploščo, je poj-movana za uspešno, če proda osnovno naklado cca 5000 izvodov in če so kritike v tisku ugodne. Kaj več pa ne bi nihče hotel tvegati. Založbe na-mreč ne verjamejo v komercijalnost teh skupin. Po drugi strani pa imajo skupine takšne založbe kot si jih zaslužijo. Večina njih se ne more izkopati iz predstave, da mora biti angažirana tudi v tej t.i komercialnosti. Duh punka še vedno ni izginil iz teh skupin in videti je, da skupine na nek način nočejo biti popularne, ker s tem izgubijo avreolc progresivnosti.
Sicer pa: »Družba ima tako zabavo kot si jo želi.«
Ali pa ima tudi tako (zaželjeno) kulturo?
TA-MAR
*mn
9 Kadar se danes soočamo z razburijivimi pri-kazi ogroženosti slovenstva, pa naj gre za pra-strah pred priseljevanjem tujerodcev, skrb za ne-pokvarjeni jezik in čiFto slovenščino v javni rabi, odpor jugosiovanskim nametanim jedrskim vse-binam ali še rernu, bi bilo dobro, ko bi bili spo-sobni preseči tisti prvi trenutek, ko nas prevza-mejo čustva besa in privzgojena želja, da posta-nemo tudi sami heroji boja za obstanek sloven-stva. Nacionalistični pristopi se vzajemno pogoju-jejo, in vse nacionalistične pristope pogojuje uni-formirani centralizem — to gotovo kliče po pazlji-vejšTh reakcijah.ln kar je še važnejše, danes nas po množičnih občilih mnogi varuhi slovenstva skušajo loviti tudi na prav ta, v začetku omenjena čustva — kajti prav čustvena reakcija je tista točka, na kateh je najlažje ustvariti družbeno sledništvo množic. čigav plen bomo, če se pu-stimo speljati ogorčenju, jezi, eksplozivnosti?
Prav zato se ni odveč spomniti, kako prekra-sen spomenik slovenstva stoji v Ljubijani prav v njenem osrčju, med frančiškansko cerkvijo, ma-gistratom in živilskim trgom. Prav v tem spome-niku je začrtana vsa nemoč in žaž meščanske podobe slovenstva, nemoč in laž kulturnega poslanstva tistih, ki so navidez razvijali narod skozi desetletja v kulturno moč, ker se politično in ekonornsko te »vladajoče« sile niso bile spo-sobne dovolj razviti. Slika nemoči podrejene bur-žoazije se imenuje spomenik Francetu Prešemu, s polisanim podstavkom iluzoričnega prikaza ideolcško dojete poezije, na katerem stoji v nekaj zaverovani siadkobni možak, njegovo trdnost pa omogoča dolga roka božanskega navdiha. To je podoba tega kulturnega slovenstva, katerega ideal je bilo mesto Ljubljana kot siovenske Atene ali Florenca, center duhovnosti malega naroda, ki razen duha druge sposobosobnosti in prednosti v svetu nima in ne more imeti. Tej sliki slovenstva, sliki narodovega blagra, je Ivan Cankar ob otvori-tvi in proslavi namenil trpke besede, ki skrivajo tudi tragiko naroda, ki je ustvaril niti ekonomije niti države na način revolucionarnih buržoazij. Ta-kole pravi:
V L) ubljani so postavljali Prešernu spomenik in so napravili veliko slavje. Kdo je bil slavljen; ali Prešern, ali njegov spomenik, ati oče Janez Blei-weis, ali župan Hribar, še ni natanko dognano: dognano je le toliko, da je bilo tako veliko in ime-nitno slavje, kakršnega riarod narod še doživel; vse je bilo brez mere navdušeno, posebno zate-gadelj, ker ni vedelo zakaj. O Prešernu je vedel tisti narod le toliko, da je rad vino pil, da je žive! v divjem zakonu in da je zaljubljene pesmi pel; o spomeniku je vedel toliko, das je neizrečeno neo-
Lev Kreft: NacionaHzem
in Slovenci
(ponatis iz Valja)
kusen—ampak slavje je bilo lepo in iep je bii dsfn. Lep je bil dan, še lepši je bil večer. Toliko cvička se še nikoli ni stočilo v Ljubljani, toliko slovesnih go-vorov se še nikoli ni govorilo, celi potoki najgfa-snejših fraz so curljali po ulicah in se stekali v Ljubljanico. Narod je bil navdušen in je na veliča-sten način dokazal svoje neomajno rodoljubje — in praznik je bil semenj motoviiastnega slavokri-čanja in bobnastega vseslovenstva. Zakaj na semnju je bil Prešernov spomenik. Prešernovega duha ni bifo; na semnju je bil narod, Ijudstva ni bilo!
Takrat se je jasno pokazaia silna razdalja med Ijudstvom in narodom. Morda sta čutila to silno razdaljo obadva, Ijudstvo in narod — morda sta videla obadva tisti brezmejno široki, brezdanje gioboki prepad, ki ju ioči od nekdaj, in ki je dovrha napolnjen s smrdljivo vodo smradljivih fraz...«
Kadar neka elita ni več sposobna voditi narod, in kadar mora braniti svojo vodiino pozicijo, nujno sega po demagogiji narodovega blagra. To so obdobja razcvetanja nacionalizmov na Balkanu.
Ena od danes najbolj siovečih tez o sloven-škem nacionalizmu se glasi: Slovenci smo majh-ni, pa še skozi vso zgodovino ogroženi in teptani narod, ki ni nikdar niti hotel niti ne more razviti ofenzivnega nacionaiizrna. Slovenski nacionali-zem, če ga sploh kaj je, ima prejkone obrambni karakter. Tu kadar nekateri malce preostro bijejo plat zvona, to še ni pravi nacionalizem, to ]e le previdnost majhnega naroda, ki za kako ofenziv-nost vsekakor nima moči. Toda zdi se mi, da je tako tezo treba takoj na začetku zavrniti, zaradi več razlogov:
1. mali narodi niso niti malo imuni pred ofenziv-
nim nacionalizmom, ali, če hpčete, nccionalistič-nim imperializmom. To skozi zgodovino prav go-tovo najboij potrjujejo apetiti malih imperializmov na balkanskih tleh. Bistvo nacicnalizrna ni v šte-vilu članov nekega naroda.
2. Mali narodi niso majhni zaradi malega števila pripadnikov, ampak so majhni postali v zgodovini, in so majhni še danes, zaradi svetovne deiitve kapitalske moči. Vsi narodi Latinske Amerike so maii narodi, drobiž velesil, tako kot so Kubanci v svoji avtentični revoluciji postali velik narod in to svojo veličino spet izgubili v krempljih blokovskih merjenj. Delovanje kapitala v svetovnih razmerjih ustvarja metropole, tudi kot nacionalne metropo-le, in njihova predmestja in barbarska brezpotja, ne glede na prebivalstvo po številu.
3.  Bojevitost različnih nacionalizmov je seveda, različna, menja se tudi s časom. Tudi slovenski nacionalizem, ki sanja o slovenskih Atenah.je vse kaj drugega kot tisti, ki sanja o Sloveniji kot Švici ali kot Japonski. Toda bistvo vsakega nacionaii-zma je maiigno in ofenzivno, in to ne le v tem, da nacionalisti prezirajo vse druge narode ali si jih vsaj žele podjarmiti, ampak zlasti po tem da si žele podjarmštf lastnega.
4.  Obrambni nacionalizem ne more ničesar ubraniti, ampak ie zapleta situacije in ogroža prav tjsto, kar na videz brani. Njegova ideološka funk-cija je, da obdrži ceiotno ijudstvo v taki defenzivi, ki ornogoča, da se kljub nesposobnosti vladajoče elite naroda obdrže v sedlu, češ da so edina-obramba pred drugimi nacionalizrni. Defenzivni nacionalizem brani nesposobnost vladajočih, ne pa naroda.
5. V današnjih jugoslovanskih pogojih vsak na-cionalizem napada. Pri tem ne gre, da bi prece-njevali pomen npr., siovenskega nacionaHzma, kajti ta kljub vsemu ne predstavlja (še?) domi-nante sedanjega idejnega in političnega stanja. Toda zaradi tega še ne gre pozabiti, da je težko govoriti o defenzivnem nacionalizmu tam, kjer ima narod svojo suvereno državo in svoje zajam-čene narodnostne pravice. Nacionalistični pristop tu ravno meri na to, da bi bilo dobro in potrebno to zgodovinsko ustvarjeno suverenost uporabiti za kaj bolj dobičkanosnega kot so pravice Ijudskih množic.
Nekatere od posebnih vsebin v izražanju slo-venskega nacionalizma dovolj jasno kažejo na njegovo napadalnost: pritisk na zmanjševanje sredstev solidarnosti za razvoj manj razvitih delov Jugoslavije, ki ni usmerjen v nastanek novega družbeno ekonomskega modela te solidarnosti, ampak v njeno ukinjanje z nastankom partnerstva nacionalnih predstavništev; ščuvanje zoper pri-
padnike drugih narotiov, ziasti deiavcev izdi republik, ki delajo v Sioveniji; insistiranje na sebnemn civilizirajočem poslanstvu »najkultui jšega« med jugoslovanskimi narodi, ki boij manj nespretno prikriva profitarske apetite; idea«J liziranje tujih vzorov tistega tipa odnosov Sever—Jug v svetu. ki omogočajo ohranjanje iz-koriščanja narodov in Ijudstev, pri čemer se Slo-* venija predstavlja kot bodoče gojišče pameti (in' pamet je predvsem pamet zbiralca preseži vrednosti) in Jugoslavija kot energetska, surovirvi ska in polpredelovalna baza te »pameti«, krepiti
i reševanja nactonalnega vprasanja: graai-^socialističnih razmerij v mednacionalnih od-zahteva hegemonijo delavskega razreda [ivladajoče sile naroda, in proces odmiranja dr-kot način ustvarjanja socialistične suvere-i naroda.
|Krepitev povezovanja združenega dela na ovi skupnih, družbeno ekonomsko izmerljivih tipljjvih interesov, preko vseh umetnih meja in jrek etatistične suverenosti, je tudi za sloven-) združeno delo edina razvojna pot, ki ga ne liv razvojni provincializem, zaostajanje in hi-e. V teh razmerjih prav gotovo ni prostora za
Ji se res ne da iic            o
ipremeni
apetitov, ki zahtevajo »nacionalizacijo dohodka« v republiških mejah in prikrivajo željeni proces *tonomsko sentimentalnost - toda še manj »nacionalizacije« družbene lastnine; in seveda inrara biti za ustvarjanje bojevitega partnerstva stalnopodčrtovanješkode.kijoSlovenijatrpiza- »nalRih etatizmov, ki jih lahko brzda samo raditega.kersevsiostalipravbedastoobnašajo.1 tediktatura. Diktatura proletanata, ali?
Kar pri vsem tem vsaj od daleč spreminja ^ljana, 21. 11. 1983. obrambni nacionalizem, so danes predvsem la-mentacije o ogroženosti kulture. Toda, naj je tako res, da se krepi integralno jugoslovanstvo vsemi svojimi težnjami pouniformiraniJugosla je treba spopad z integralizmom iočit od razpiho-vanja nacionalističnih strasti. Kadar se namesto analizo srečamo s čustvenim in intelektualno pli tvim jamranjem o južni nevarnosti, ki se oben sklicuje še na morje bošnjakov in drugih grdo go-vorečih prišiekov, verjetno ne moremo v tem vi-deti posebne zaskrbljenosti za slovenstvo.
Toda slovenski nacionalizem danes predstav-ija samo enega od nacionalizmov v Jugoslaviji. Kar je posebej zaskrbljujoče, ni sam pojav nacio nalizma, ampak to, da se skuša z nacionaiistič-nimi argumenti »premoščati« vsak še tako maj-hen nesporazum, da se strelja z lažno municijo, izsiljuje in preklinja celo ob povsem nepomemb-nih vprašanjih in tudi ob kaki povsem neopazni tekmici kake !ige. V tem je problem: nacionali-
stični argumenti pridejo še kako prav v trenutku, • Usmerjeno korakamo po poti usmerjanja ko je bojevitim republiškim, pokrajinskim in zvez- iverze. Do konca januarja naj bi sveti fakulteti nim etatističnim silam zmanjkalo racionalnih ar- rejeli osnutke programov, po katerih bodo gumentovv medsebojnem spopadu za upravlja- meriali študente od leta 1985 naprej. Dobro
nje z delom in kapitalom.
Da bi presegli ofenzivne nacionalistične mo-deie v tem trenutku, ko so v ekspanziji vsepovsod po Jugoslaviji in na vseh področjih od znanosti do
kulture, ekonomije in športa, da o izobraževanju   wprogrami) vrtijo prav v času počitnic. Tedaj je
sploh ne govorimo, je potrebna destrukcija eko-nornskih In političnih monopolov na vseh tistih ravneh upravljanja, ki so se že prav nesramno osamosvojile od skupnostne moči združenih de-lavcev. Samo po tej poti je lahko boj z nacionali-zmi progresiven, in ne voda na mlin unitarističnim
mo, da je aktivnost neposredno pred spreje-m zelo živahna. Šele tedaj je razprava sploh »selna, kajti tedaj se je nujno odločiti. V krat-mčasu stečejo posvetovanja, posredovanja. Ti imi dnevi se na temo VIP (vzgojno-izobraže-
ibimir pred morebitnimi študentskimi posredo-i, ki bi ob pravi provokaciji znali povedati e. Nekateri profesorji bi študente želeli upo-, bitiza svoje interese, drugim mnenje študentov isprotuje.   Študentje   so  zelo   manipulabilni,
..   edvsem po-zaslugi tistih, ki iih filajo z delnimi apetrtom, .n samo na tej pot. je mogoče ohran.tr mm a1j jjh    ^h ne obveščajo 0 dogajanjih
osnovno karaktenstko speafčno jugoslovan-   ^ntskega mnenja in pristajanje na pasi (k, ni po
naravi dana) vodi organe fakultet&tudentje imajo svoje delegate in ti so dolžni obveščati svojo neob-veščeno bazo. Tu se fakultetni sveti ustavljajo ali so celo tako dobri, da apelirajo na ZSMS, naj or-ganizira razpravo. Izkaže se, da za takšne raz-prave niso zagreti niti študentje niti učitelji. Za razpravo je treba ustvariti klimo, sprovocirati di-skusijo, odpreti vprašanja, izbrati ustrezen čas itd. Pri nas pa se razprav lotevamo s predpostav-ko, da so ijudje po naravi diskusijska bitja in da kar bruhajo svoja pretehtana mnenja in stališča, kadar se bo kdo spomnil zbobnati jih skupaj. Takšno početje se končuje (v veselje tiste peščice obiskovalcev razprave) s hitrim zaključkom o ne-zainteresiranosti ostalih.
Fakultetni sveti naj bi vsaj do prihoda študentov sprejeli osnutke VIP. Izobraževalna skupnost je v želji, da bi bila razprava čim širša in čim bogatejša ter dobro pripravljena za konec usmerjene raz-prave oklicala 1. marec. Študentje bomo za raz-pravo imeli časa na pretek — celih Štirinajst dni oziroma nekaj sto ur. Izgovor, da smo do sedaj imeli možnost sodelovati v razpravi in vplivati preko svojih delegatov pri sprejemanju osnutka pa da smo se izpeli, je kaj beden. Do dločitve osnutkov VIP, je bila na mnogih fakultetah še vrsta odprtih vprašanj, ki so se zapirala na drugih nivojih. Tako osnutki VIP vsebujejo dokaj celovito informacijo; so neki f azni zaključni akt, ki ga je po-novno potrebno pretresti tudi s študentske per-spektive.
Za takšno diskusijo pa študentje potrebujemo čas, dovolj časa in vsaj tehnično pomoč fakultet. Časovna giljotina izobraževanja skupnosti nam reže prostor za razvoj naše iniciative. V štiri-najstih dneh izpeljati razpravo je popoln ne-smisel (s stališča studentov in tistih, ki mislijo, da študentje zmorejo razviti kake pripombe, priporo-čila, posredovati izkušnje, ki.bodo upoštevanja vredne). Tudi takšnile rokovniki pripomorejo k vzgoji mirnih in pokomih študentov. Izobraže-valka ravna, kot da se dobro zaveda, da se mora šolajoča se inteligenca že v času svojega študija skozi lastno dejavnost navaditi, kako se spopa-dati z družbenimi problemi. S takšnimi omejitvami obglavlja proces samoorganizacije študentov, ga dela za nepotrebnega in nesmiselnega. Saj se ne da nič spremenitik
BENO HUDOKLIN
Antična In galileovska znanost
• Že v svojih predhodnih tekstih sem dokazo-val: če bi bila naša zmožnost matematičnega sklepanja ali določeni aksiomatični principi so-dobne znanosti lahko utemeljeni s pravilno deri-vacijo iz elementov družbene baze, bi od nje odrezali temelje idealizma. Kajti, če je družbena baza podvržena korenitim spremembam, ki vpli-vajo na relacijo dela do družbenega neksusa, potem bi kazali pomembne spremembe tudi forme in aksiomatični principiznanosti.Spre-membe takšne vrste bi vplivale tudi na dejansko ali potencialno zvezo med umskim in telesnim delom. Očitnosti so vidne v dvajsetem stoletju, ko primerjamo razvoj relativne teorije in kvantne mehanike z galilejevsko—nevvtonovsko fiziko. Vprašanje združitve matematike in naravoslovnih znanosti z odtujeno zavestjo bi bilo verjetno na ta način prispevek h graditvi socializma s pomočjo demistificiranja znanosti. Obenem pa nas to sili v vključevanje prave zgodovinske povezave druž-benih odnosov z našim razumevanjem narave.
Ni redkost dvomiti v znanost in znanstvenike kot nosilce in vodnike v svetlejšo prihodnost člo-veštva. Moj namen je več kot le izražanje nezau-panja do znanosti. Pretehtal bom naravo znanosti in jo predstavil kot znanje združeno z odtujitvijo. Takšen pristop nasprotuje tradidonalni interpre^ taciji odnosa med znanostjo in družbenimi vred-notami. Pozitivistično vedenje ortodoksne znano-sti sebi značilno obravnava posamezna dejstva in teorije kot neodvisne splete vrednostnih povezav, v katera so vstavljeni. Podobno vedenje pristopa k znanosti kot celoti, neoclvisno od družbenih vrednot. Celo pozitivistični znanstvenik sam ne bi zanikal pomembnosti zgodovinskih okvirov, v ka-terih so nastale klasična grška filozofija in mate-matika ter znanstvena revolucija šestnajstega in sedemnajstega stoletja. Priznaval bi, da je ome-njene intelekutaine izbfuhe pospešii tak zgodo vinski čas. Če pa bi vedel kaj o zgodovini idej, bi priznaval tudi osrednji vpliv grških matematičnih idej na odločilno potezo za nastanek sodobne znanosti — galilejevsko filozofijo narave. Opore-kal pa bi marksistom v pripisovanju pomena zve-zam med ekonomskimi sistemi teh epoh in po-sebnimi formami abstraktnega, pojmovnega sklepanja, ki jih karakterizira.
Za marksizem sta odločilnega pomena dve zgodovinski obdobji. V času prvega se povsem razvije blagovna produkcija, kar indicira invencijo in rapidno širjenje kovanega denarja v sedmem in šestem stoletju p.n.š. V drugem pa je razvoj so-dobne znanosti vtisnjen v vzpon kapitalizma. Obe etapi razvoja družbe sta največjega pomena za
¦mm
zgodovino človeštva. Če bi bilo možno dognati neposredno vez med osnovnimi konceptualnimi tvorbami grške in galilejevske znanosti ter zgodo-vinskimi razdobji in načini produkcije, ki jih zade-vajo, bi videli družbeno naravo znanosti navkljub zanikanju pozitivističnih eksponentov in zgodovi-narjev.
Objektivnost znanosti zahteva nevtralnost do družbene situacije. Sprejemanje nevtralnosti je del vzgoje, ki ji je podvržen vsak znanstvenik. Znanstvene resnice veljajo za nesporne ne glede na čas in pogoje njihove geneze in aplikacije. V svojem profesionainem življenju si znanstvenik zakriva oči pred ostalo eksistenco. Toda ali je ta nepristranost zares imanentna znanosti in pogo-jena z njeno objektivnostjo? Ali ni morda zgolj va-ranje, vloga, ki jo znanstveniki in znanost igrajo v interesu kapitala. V tem iprimeru bi bila objektiv-nost znanosti izraz njene odtujitve, zavestno znanstvenikovo zanikanje razmerja med umskim in telesnim delom. Kritika znanosti kot kritika od-tujene forme zavesti bi zahtevala preiskavo so rodnosti znanosti s telesnim delom skozi etape razvoja znanosti. Izberimo drugo pot, kritiko loči-tve znanosti od družbenih paralel, kritiko ločitve umskega od telesnega dela.
Znanost je odtujena zavest v smislu, na kate-rega lahko odgovorimo le tako, da si prizade-vamo ogledati si izvore znanosti ali natančneje, s tem, da se lotimo razlage znanosti kot produkta družbene zgodovine blagovne produkcije. S tem mislim na izpeljavo konceptualnega temelja ali logike znanstvene misli iz družbenih odnosov blagovne produkcije. Moj namen je storiti tisto, kar imajo pozitivistični znanstveniki za absolutno nemogoče. Skupna tendenca vsega idealistič-nega mišljenja (razen Hegla) je neodvisno obrav-navanje logičnih in zgodovinskih aspektov um-skih form.
Nedialektičnostr ki ga karakterizira, je v neu-spešnem obravnavanju medsebojnih in preže-majočih aspektov v zveznosti odnosov. V tradi-cionalni in in pozitivistični mislii vsebina in pro-blem delujeta vzajemno, ne pa tudi v dialektiki, kjer se prežemata. Pomeni zadevane vsebine pa obstajajo le v čistosti zvez. Pomen je zvezen. Konsekvenca nedialektičnega: mišljenja pri tem je ohranjanje ločenosti med logiko in zgodovino, med umskim in telesnim delom. Zgodovinska analiza bo ločena od logične, kar bo pripomoglo k spregledu razredne družbe kot neizogibne in na-ravne.
Tako je torej problem ali znanost kot nujno nez-godovinska ali kot rezultat družbene zgodovine v epohi blagovne produkcije še vedno pomemben ih odprt. Želel bi pojasniti neki poseben pojem, ki
je igral kardinalno viogo pri osnovanju galilejev-ske znanosti: pojem inertnega gibanja. Gre za neempiričen, popoln koncept matematične obravnave in slgži kot ogelni kamen matematične in eksperimentalnemetode v sodobni znanosti. Na temelju te znanstvene metode se je obetala mož-nost izpeljave hipotetičnih zakonov narave v skladu s prepričanjem, da je matematika jezik na-rava. Obenem je tudi eksaktno spoznanje narave \z virov umskega dela, totaino neodvisnega od te-lesnega, vendar v siužbi potreb kapitala. V poj-movnem temelju takšne znanosti so dckončno pretrgane vse vezi z zgodovinsko stvarnostjo. Moj namen je pokazati zgodovinske temelje pojma inertnega gibanja in pojasniti, da skliceva-nje nanj — njegova atraktivnost kot abstraktno,
m
črtnem gibanju in pri dani hitrosti tako dolgo, do-kler mu to ne bo preprečeno.
Princip inertnega gibanja se nam kaže dovr-šeno jasno, verjetno in celo samo-evidentno... Galilejevski koncept gibanja se nam zdi tako »na-raven«, da nas celo prepriča, da smo ga izpeljali iz izkušnje in opazovanja. Čeprav je očitno, da n ni še nihče naletel iz preprostega razloga, ker je popolnoma nemogoče. Tako zelo smo navajeni na matematični pristop h naravi, da se ne zave-damo drznosti Galilejevega stavka, da »je knjiga narave napisana v geometriji« in paradoksalne smelosti njegovega sklepa obravnavati mehaniko kot matematiko, Zamenjati jo z »resničnostjo«. šele svet geometrije napravi izkustveni svet re-sničen. Resničnost samo razloži z nemogočim. V sodobni znanosti je gibanječista geometrična translacija od ene točke k drugi. Gibanje potem-
tel Evklidove geometrije. Pravzaprav je odprl sla, skozi katera se je matematika lahko uteme-
kot instrument analize danega fenomena gi-.V tem, kar sledi, bom poskusil razložiti kon-
inertnega gibanja zunaj znanstvene misli.
žbe produkcije in družbe prisvajanja
|l(loja razlaga je marksistična v tem, da forme sljenja niso vzete ločeno kot svoja lastna izpe-i/a. Forme zavesti so integralni del družbene sistence, ki jo determinira materialni milje in lomske potrebe določenega obdobja. Tudi m znanstvene zavesti. niso izjema. Svoje pdovinsko polje lahko razjasnimo z izdelavo ši-kedistrikcije,ki nam bo pomagala oceniti pro-', ki ga je znanost okupirala v zgodovini. Di-
Alf red -
- Sohn Retheh
Znanost kot odtujena zavest1
takem nikakor ne prizad8ne telesa. Razlike meč *cija leži med ^ružbam produkcij in družbami
gibanjem in mirovanjem ni. Telo kottakšno je indi-ferentno do obojega. Konsekventno temu smo nezmožni pripisati gibanje determiniranemu te-lesu za sebe. V gibanju je samo glede na kako drugo teio, za katero domnevamo, da miruje. Zato lahko gibanje pripišemo enemu ali daigemu ali
'ajanja. Razložuje družbe glede na funkcio-sintezo, po kateri se združujejo in tvorijo za
nje sposobno celoto. Zatekel se bom k tej družbene sinteze kot družbenega neksusa. žbah produkcije je neksus zakoreninjen v
luktivnih aktivnostih Ijudi, ki na skupen način
dvema telesoma, ad lib. Vsako gibanje je reiativ- ^Jep produkcijo. Naj Ijudje delajo kot kolek-
matematično vrsto spoznanja — leži v takšnih zgodovinskih temeljih.
Začnimo s prekanjeno idealistično izpeljavo primera inertnega gibanja. Alexandre Koyre je eden izmed najbolj znanih eksponentov zgodo-vine znanosti kot notranje zgovodine idej, kjer je družbena relacija izključena. Iz eseja »Galileo in znanstvena revolucija sedemnajstega stoletja«, ki je dober rezime njegove eksfenzivne galilejev-ske preiskave, navajam:
Sodobna fizika se je rodiia z Galileom Gali-leiem, in v njegovih delih za svoj temelj ima zakon inertnega gibanja. Princip inertnega gibanja je zelo preprost. Telo, prepuščeno samo sebi, ostaja v položaju mirovanja ali gibanja, dokler nanj ne vpliva kaka zunanja sila. Z drugimi bese-dami, telo v mirovanju bo ostalo v mirovanju večno, razen če ni potisnjeno v gibanje.
Telo v gibanju pa bo vztrajalo v svojem premo
no. Prav kakor ne zadeva telesa, kateremu je gi-banje pripisano; gibanje telesa se nikakor ne vmeša v drugo gibanje, ki se mordai vrši istoča-sno. Tako je telesu lahko dodeljeno vsako število gibanj, ki se združujejo zato, da producirajo rezul-tat glede na čisto geometrična praviia; in obratno je vsako dano gibanje lahko razdeljeno po istih pravilih na brezštevilne komponente...
Princip inertnega gibanja domneva (a) mož-nost izoliranja danega teiesa od ostaiega fizič-nega okolja, (b) koncepcijo prostora, ki ga identi-ficiraz homogenostjo, neskončnega prostora Ev-klidove geometrije in (c) koncepcijo gibanja in mirovanja, ki ju označi kot stanji in položaja na isti ontološki ravni (pomeni, da je mirovanje, le ka-kršno je bilo, le določena modainost gibanja). Zdrava pamet je dejansko in je vedno bila sred-njeveška in aristoteiovska.
Galilejev pojem inertnega gibanja za Koyrea ni bil izveden \z izkušnje. Je na popolnoma drugl ravni kot ideje njegovih prednikov, ki niso bili spo-sobni odtrgati se od Aristotela in temeljnih pred-postavk in analogij aristotelovske tradicije, ki je bazirala na rokodeiski produkciji suženjskega dela in kasneje podložniškega svobodnega dela v srednjem veku. Ideja inertnega gibanja, s katero je Galileo začel novo obdobje, je bila neempirični pojem, ki je ponujal edinstveno prednost v združi-tvi elementa gibanja z brezštevilnimi fenomeni narave in obenem imela matematični koncept, ki
ali v ločenih skupinah ali posamezno, vedo, kaj čno ostali.
Delujejo sporazumno glede na običaj, svet sta-šinali drugačne institucije, ki so bile osnovane v zmerno majhnih družbenih enotah. Tisto, kar )odkrili v osnovi takšnih 'skupnih načinov pro cije' (kot jih imenuje Marx) je njihova racio-i praksa tj. smiselna zunanjemu opazovalcu, i njihova teorija je iracionaina (drugim se zdi fia). Imajo čvrsto kontrolo nad družbenim som, ki ga običajno regulirajo do najmanjših lajlov. Vendar pa po njihovi presoji pojavi na-lurejajo vloge njihovega lastnega vedenja.
i napravimo velik skok naprej v družbenem oju, od kamene ali bronaste dobe v železno, |iijemo,da so se producenti oskrbovali s kovin-norodjsm: lopatami, srpi, motikami, lemeži v jlstvuter kladivi, žagami, kleščami, pilami |v obrtništvu. Proizvajalci se v posedovanju inih proizvodnih sredstev lahko ločijo in delu-(ineodvisno drug od drugega. Postanejo za-»proizvajaici; nastaja specializacija poklicev. idelitev deia privede do večje skupnte neod-sti. Vendar pa je ta razlika drugačna od sebojne odvisnosti kolektiva ali skupnosti, no sem omenjal zgoraj. Družbeni odnosi lejo determinirani z odnosi med produkti, item ko jih je prej determinirala produkcija. ev dela in blagovna povezanost dominirata v
odnosih med Ijudmi. Producenti in lastniki posa-meznih produktov vstopajo v mrežo zasebnih menjav. V tem medsebojnem delovanju menjave sredstva produkcije in produkti postanejo pri-vatna lastnina, ki se zamenjuje kot blago. V for-malnih pravilih menjave ni razlik, agenti menjave lahko zamenjujejo svoje ali produkte koga druge-ga. V procesu menjave veljajo produkti dela kot vrednosti, ki se razlikujejo le v kvantiteti.
Namesto družb produkcije imamo sedaj družbe prisvajanja, v katerih obstaja produkcija za trg, v katerih neksus družbe rezultira iz aktivnosti me-njave tj. medsebojnih zvez privatnega prisvaja-nja. V tej situaciji je prejšnji odnos praKse in teo-rije obrnjen. Družbena praksa je iradonalna v tem, da so Ijudje izgubili kontrolo nad sistemom, v katerem žive. V razvoju blagovne produkcije in delitve dela se utrjuje tudi iracionalna praksa, medtem ko mišljenje Ijudi prevzame koncep-tualnoformo, ki se na novo spaja z racionalnostjo. V grškem starem veku, prvič v zgodovini bla-govne produkcije, doseže stopnjo monetarne ekonomije, ki jo Engels ocenjuje kot docela ra-zvito blagovno produkcijo' in kot začetek 'obdobja civilizacije.'
V konceptualnem načinu sklepanja postane narava prvič objektivni svet, neodvisen od člove-ka.
Izvori abstraktne misli inznanosti: abstrakcija blagovne menjave
Omenjena kombinacija iracionalne družbene prakse z racionalno teorijo narave je svojskost blagovne produkcije. Obdržala se je — s po-membnimi političnimi in družbenimi modifikaci-Jami — skozi različne razvojne f aze in je še vedno prisotna. Ali ostaja kaj upanja^na združitev racio-nalne prakse z racionalno teorijo. In kaj bi v tem primeru postala znanost, kakršno poznamo danes?lzraz 'znanost' predstavlja tradicijo racio-nalno-kontrolirane misli in spoznanje objektiv-nega sveta in grške antike naprej. Predstavlja pa tudi radikalno razmejitev med umskim in telesnim delom. Takšna delitev ni bila značilnost skupnega načina produkcije kot predhodnice civilizacije in če bi lahko vzpostavili bivanje družbe, ki bi bila kombinacija racionalne družbeno-ekonomske prakse in racionalne teorije družbe, bi se nehala fundamentalna ločitev glave od rok. Vendar po glejmo v strukturalneznačilnosti in zgodovinske izvore odvratne zmešnjave, v kateri smo. Grški čudež' se imenuje odkritje sklepanja v koncep-tualnih pogojih okrog 500 p.n.š. To je tisto, k
čemur se moramo obrniti pri tem zgodovinskem in
logičnem fenomenu, da bi našli razlago zanj na
temelju arhaičnih družbenih procesov blagovne
produkcije. Toda ali lahko pokažemo, da je to od-
tujena forma zavesti? Sicer poseduje idejo resni-
ce', toda ali se ideja resnice' sama pojavlja v zgo-
dovini v posedovanju napačne zavesti in ali je ta
zavest nujno napačna?
Pomagal si bom z definicijami in povzetki ar-gumenta, ki jih je kleno zastavil G. Thomson, na katerega se bom tukaj skliceval. Koncept 'čistega uma' je bil formuliran v klasični Grčiji kot refleksija monetarne ekonomije. 'Na tak način se je človek — subjekt naučil abstrahirati sebe od zunan-jega sveta—objekta in tega prvič videl kot nara-ven proces, ki ga determinirajo njegovi lastni za-
koni, neodvisni od njegovevolje; navzlic temu je z istim aktom abstrakcije v sebi gojil iluzijo, da so njegove nove kategorije mišljenja z imanentno nespornostjo neodvisne od družbenih in zgodo-vinskih okoliščin, ki so jih dejansko ustvarile. To je »družbeno nujna napačna zavest«, ki je po eni strani zagotovila epistemološke temelje sodobne znanosti vse do današnjih dni, po drugi pa ovirala filozofe pri spoznanju svoje omejenosti, ki je inhe-rentna njihovi »avtonomiji uma« in v čistosti svo-iega izvora ideološki refleks blagovne produkcije!
Doklej
birokratsko usmerjanje?
# Univerzitetni svet je na januarski seji ostro dregnil v stihijo usmerjanja v visoke in višje šole. Pišmevritičen odnos odgovornih udov in osebkov prepušča iniciativo administraciji, ki bohotno iz-daja raznorazne usmerjevalne' ukrepe — od omejevanja vpisa do obveznih razmerij. Univerza priporoča, naj se v tej družbi že enkrat zgradi si-stem stalnega usmerjanja v študij. Sposobnih in študija žeijnih hkrati ne more biti preveč, pač pa je preveč »šodra«, ki na univerzo prihaja po drugi, finančno-statusni, logiki. Vpisno politiko je nujno treba povezati z reševanjem problemov družbe-nega položaja študentov, difericionalno in indivi-dualno.
Svet je opozoril visokošolske organizacije, naj pri vpisu ravnajo tako, da bodo bolj zaščitene pra-vice študentov; naj razvijejo nove oblike informi-ranja in svetovanja kandidatom; naj se že enkrat
tribuMa wudetfts/(/ čdsopls
lotijo načrtovanja izobraževalnih potreb (v pove-zavi zzdruženim delom). Na isti seji se je svet zgrozil nad nikakršnim mestom univerze v pro-cesu načrtovanja visokošolskega izobraževanja in s tem v zvezi sprejel plodonosne sklepe.
Iz razpisa za vpis v začetni letnik 1984/85 pov-zemamo:
— informativni dan bo 9. in 10. marca
—" izpolnjeni obrazec je treba poslati od 1. do 30. marca na naslov Center za razvoj univerze, 61001 Ljubljana, p. p. 524 z oznako »Prijava za vpis«
—  dokazila o izpolnjevanju pogojev je treba predložiti tajništvom VDO od 23. aprila do 6. julija
— vpis v začetni letnik bo od 2. julija do 31. avgusta oz. do 15. septembra.
IGOR LUKŠIČ
Sftllll
VJadlmif «jk5 — po ?astp;;piA;             :J|
prvih smov stovenske teo^ie vfm^^gJB časuzaslove^ kotprviSTAUNlST.To sfei^^B javfiamokotizzjvvsem ženaliv^gM^^M reUkom. da s kritJČr>omisli|o ^natemžii^^H -esom zadaio gnusnj pošasti komuft#^^B boliševjzma—STAUNI2MA miJostnf^^^H Morda pa Ceh\n rtU\ fe slfeAntet... ':^^HB|
• Eden od, sedaj že bivših, kandi-datov za odgovornega urednika Tribune, je svoj odstop od kandidature PUK pojas-nil v pismu, ki ga tule v celoti objavljamo kljub ,,žgečkljivim" formulacijam v njem, ker je eno izmed osnovnih načel Pred-sedstva UK SZSMS Ljubljana tudi javnost njegovega delovanja. Tako naj bo tudi v tem primeru.
Zadeva: Pojasnilo o odstopu od kan-didature za odgovorno uredništvo štu-dentskega časopisa Tribuna.
Najprej moram zapisati, dasem iskre-no zadovoljen, ko pišem to pojasnilo o odstopu.                               M
H kandidaturi sem pristopil na proš-njo Matjaža Jevniška novega predsednika UK ZSMS, ki me je za to prosil zaradi moje nekompromitirane nevtralnosti gle-de na že prijavljena kandidata za odgo-vorno uredništvo. Razmere okrog Tribu-ne sem bežno poznal, vendar sem priča-koval več razumnosti in tudi poštenosti, saj sicer v kandidaturo ne bi pristal.
Razlogov za moj odstop več tudi čis-to zasebnt, vendar je glavni v tem, da so razmere za resno delo vTribuni čista uto-pija vsaj brez sponzorjev. Zato bi tudi ne mogel uresničiti svojega koncepta (s kate-rim se sicer še vedno strinjam in se tudi upam podpisati pod njega). Ob vse ve-čjem pritisku totalirizma bi svojo močjo ne mogel ohraniti Tribune saj še ne znam biti še zadosti aktiven mladinec, da bi la-jal skupaj s psi v < rdečih ovčjih kožah.
Še vedno ostaja nekaj Ijudi, ki bi se jim posrečilo, v nasprotnem' primeru pa Tribune ne bo nihče več bral. Vendar vrednostne sodbe ne spadajo več k moje-mu pojasnilu in vas zato tovariško po-zdravljam ker želim čimveč uspeha pri ubadanju sTribuno.
S spoštovanjem
Janez KOPAČ
• V poslednjih nekaj mesecih se je, bog vedi zakaj, močno razbohotila neka vsiljiva prikazen — da je namreč Radio študent člen s povezujočo vlogo v verigi tistih nekaj ustanov, ki — pač glede na mesto, ki ga zasedajo in od tam to ali ono izja-vijo — goje in širijo pikantni kulturnopolitični zma-zek z imenom alternativna kultura ali subkultura. Nenavadno priliko še toliko bolj poudari vznemir-Ijivo dejstvo — po katerem je privilegirani kraj žužnjanja o alternativni kulturi hkrati kraj, v kate-rega žužnjanje v svojem učinku tudi meri. Ven in ven se pa pozablja, kako je v tej gesti vsebovan potujitveni efekt — seveda je ravno ta odgovoren za to, da je v vsej tej sparjeni žužnjavi najti tudi nekaj malega žmohta. Konec koncev je tisti od-večni gib, ki deluje izdajalsko in omogoča obmitev registrov. Linija ŠKUC-Forum, ki prikazan alter-nativne kulture podpira, se potej logiki ne izteče v Radio študent, temveč v »Delo«, RTV in podobne zveličavne ustanove.
Usodna zmota, ki Radio študent po krivem zbaše med nazovi »alternativne medije«, brž-kone botruje še eni nesrečni potvorbi. Kajpak ni moč odreči točnosti podmeni, po kateri sodi ma-lone k srži alternativnosti same odmik v smeri neodogmatizma in neostalinizma. Če imamo ti dve označitvi za evidenci, po katerih utegnemo prepoznati vsaj en segment alternativne scene, potlej se Radio Študent brž znajde v vlogi zao-stankarja ter vpeteža v prevladujoče mehanizme družbeno-politične stvarnosti. Programsko reče-no: še naprej bomo vztrajali na pozicijah tradicio-nalno preverjenega stalinizma in dogmatizma — po tem smo pač okoreli nasprotovalci vsemu no-vemu ter zanesljiva in točna odslikava tendenčno prevladujočih   mehanizmov  družbeno-politične
stvarnosti, v tem je vsebovano jamstvo vsaj mi-nimalne avtonomije, kar je za produkcijo pro-grama RŠ odločilnega pomena.
Kako si torej lahko razložimo, da je v intervjuju o simpoziju »Dnevi Ante Fiamenga« na Komiži, ki ga je pripravila tovarišica Vanja Brišček s tovari-šema Linom Veljakom ter Ivanom Kuvačičem, prišlo do pomote, ki je programu RŠ vsaj po-sredno pripisala neodogmatične ter neostalini-stične tendence? Kajti vemo, da je razgovor na-snovan, kolikor je to le mogoče, objektivno, kon-struktivno-kritično ter mestoma samokritično?
Pomoto si lahko razložimo le tako, da so sogd-vorniki v intervjuju vzeli, kot da je program RŠ al-ternativen radijski program. V tem je, menimo, bi-stvo te pomote.
Ima pa ta spregled tudi svojo hrbtno stran — po njej je namreč družbeno-politično občestvo pre-pričano, da je za program značilna enostranskost vpogleda in presoje. Ker RŠ nikakor ni alternati-ven medij, je moralo vsled tega v omenjenem in-tervjuju še enkrat priti do rahlega znižanja sicerš-nje ravni korektnosti, ki je v razgovoru na splošno navzoča. To pa v uvodu tovarišice Vanje Brišček -na mestu, kjer pravi, da je bilo »njegovo golčanje in žretje (namreč RŠ; opomba IS) zaslepljeno z dehtečo krvjo, pa se ni prav nič trudil biti objekti-ven ali vsaj pristojen. Ker je bila njegova informa-cija v slovenskem prostoru edina, jo poskusimo uravnovesrti z malo treznejšimi glasovi, kot so bili oni na RŠ (Tomaž Mastnak in Miha Kovač)«.
V prid popolne objektivnosti informacvije do-dajmo le še to, da je poleg tovariša Mastnaka in tovariša Kovača kot sogovornik o simpoziju na Komiži v posebni oddaji in pred omenjenima, na-stopil tudi tovariš Frane Adam; in s tem drobnim
podatkom je poročilo o Komiži v pretekli števit Tribune doseglo tisto popolnost   v objekti vnc sozvočje »treznih glasov«, za katerega se je zavzemalo že od samega začetka.
za uredništvo Rš Iztok Saksie
lUREDNIŠTVU TRIBUNE
• Ker se nikakor ne morem strinjati s tekstom V.B., ki je bil objavljen v Tribuni dne 19.1.1984 na
ani 2, sem bil prisiljen napisati odgovor.
Želim, da odgovor objavite v celoti in popol-jnoma nespremenjenega ter po možnosti na istem Imestu, kot je bil tekst V.B.
.11,1.2. 1984
I,B. RECI BOBU BOB!
Opomba uredništva Radia
ŠTUDENT
KOMIŽA, KOMIŽA — ZADNJIČ
• V prejšnji številki Tribune je pomotoma iz-padla reakcija Radia Študent na članek Vanje Brišček Komiža, Komiža.... \z prve številke Tribiij ne. Uredništvu RŠ in ostalim zainteresiranim s^ opravičujemo in prispevek objavljamo v tej števiE ki. Obenem upamo, da je z današnjimi prispevlf polemika okoli omenjenega članka končana.
Pisma bralcev
POZDRAVLJENI!
Prvič se mi je zgodilo, da se mi zdi potrebno po-seči v neko polemiko, še toliko bolj , ker gre za naš, se pravi, študentski časopis. 'Moram priznati, da Tribune nisem redno prebira-la, da pa sem jo večinoma vsaj prelistala. Vem, da je bilo dosti problemov z objavo, ker cenzura (kdorkoli že stoji za tem) ni dovolila izida. V tem odnosu so se večkrat pokazaii nerešljivi problemi, ki pa so delali Tribuni tudi določeno reklamo. Štu-dentje so afero zasledovali z veseljem povpreč-nega državljana, ki komaj čaka, da se bo lahko naslajal nad tujo nesrečo. Zakaj pravim to? Zato ker se mi zdi, da študentje tega časopisa nikoli niso imeli za svojega, ampak za izdelek peščice študentov. Ko smo se kdaj pa kdaj pogovarjali o Tribuni, smo ugotavljali, da so marsikateri članki napisani tako, da je uporaba slovarja tujk obvez-na. Sama sicer nisem mnogo poučena o tujkah, mislim pa, da bi članek v takem časopisu moral biti na nivoju povprečnega študenta, saj je teh največ.
Sedanja polemika (Tribuna, št..2,19.1.1984) o novem odgovornem uredniku pa presega vse in je odraz slabega okusa. Poznam (iz Tribune) koncept Janeza Kopača, ne pa koncepta Marka Zormana. Koncept, ki je objavljen, se mi ne zdi slab, verjetno pa bi se ga dalo še dodelati. Vendar me najbolj moti spremljajbča kritika obeh koncep-tov, napisana izpod peresa enega pisca (pa naj bo to Borut Čibej ali pa Igor Lukšič), kj ni zadovo-Ijen ne z enim ne z drugim, ne skuša pa pokazati nikakršne rešitve. Če je avtor lahko porabil toliko črnila za tako bedno kritiko, bi mogoče lahko tudi namignil v smer, ki naj bi bila pravilna. Zdaj pa se grerrip kampanjo za enega ali drugega, manjka le še to, da bi kandidati osebn® zbirali glasove, delili svoje fotografije in avtograme.
Tribuna naj bo! In predvsem naj bo aktualen časopis o naših problemih in uspehih na način, ki bo dostopen in predvsem razumljiv vsem in ne samo v zadovoljstvo tistth,,ki časopis pripravljajo.
Sem absolventka pravne fakultete in Zormana
UJJfiMUf* •rffi/rfnr
poznam samo na videz, tako da za tole pisanje ni bil povod kakršnakoli klanovska podpora, ampak čisto enostavno nesmiselnost načina izbire od-govornega urednika. Je pa tole moje čisto osebno mnenje in ne rnnenje kake širše skupine.
Pozdrav. Jasna Virtič Jeranova 22 a Ljubljana
UREDNIŠTVU TRIBUNE!
• Po moje ni težko ugotoviti vzroka za moje pi-sanje. Druga številka Tribune prinaša poleg vseh normalnih stvari tudi nekaj, za kar je nekdo mislil, da mora posredovati vesoljnemu študentovstvu. Naš predragi Borut Čibej alias Igor Lukšič je za-hteval objavo nečesa -- nekega pisanja — v
imenu svobode tiska. Ne bi hotel uporabljati izra-zov, ki si jih je privoščil naš prijatelj, saj moraš biti že zares omejen, če ne znaš svojega mnenja ob-' javiti na kulturen način, ampak pobiraš izraze, komparacije in celo latinske besede iz vseh mo-gočih virov, pač po svoji omejeni pameti.
Da ne*bo pomote. Meni ni niti za Zormana, še manj pa za Kopača. Tudi nimam pojma kčlo v tej gonji pije, kdo plača. Eno pa mi je jasno. Če je omogočeno nekomu, da spravi na svet skrpu-calo brez repa in glave, za katerega zahteva, da mora biti objavljeno, kar se res zgodi, potem smo ostali brez meril. Če ste v uredništvu hoteli z ob-javo teh bedarij komu dvigniti prltisk, ste ga meni prav gotovo. Samo toliko. V podporo dosedanji politiki uredništva Tribune in tudi v podporo no-
vemu uredništvu.
Jože Benčina
(končal s študijem leta 1979)
BOMO  KONČNO   DOBILI   NOVEGA  ODGO-VORNEGA UREDNIKA TRIBUNE?
• Ne bi se spušča! v oceno konceptov »nove« Tribune, ki jih zagovarjajo zdaj že trije kandidati (le od kod se je pa tretji vzel) za novega odgovor-nega urednika Tribune. Bolj bi se dsredotočil na pisanje »aktivnega mladinca« Igorja Lukšiča iz 2. številke Tribune, dne 19.1.1984, ki ne premore niti toliko poguma, da bi oba objavljena teksta podpisal s svojim imenom (morda se ga pa sra-muje), temveč v »drek« spravlja tov. Čibeja. Luk-šič v članku »Falsus procurator aii o svobodi tiska« proglaša za meščana tov. Zormana, ob tem pa pozablja na dejstvo, da je pravzaprav on pravi meščan in ne Zorman. Kajti Zormaha obtožuje »usmerjene paranoje« zoper oblast, s tem je se-veda napadel Zormana in njegov koncept Tribu-ne. Ne smemo pa pozabiti tudi napada na tov. Kopača, ob tem pa bi ratl poudaril, da Kopačev koncept res ne ustreza pogojem študentskega časopisa. To pa še ni vse. S trhlih temeljev je na-padel tudi Radio Študent, češ da je RŠ v eni izmed svojih oddaj, sicer ne omenja v kateri in kdaj, domnevam pa, da v oddaji v četrtek zvečer okoli novega leta, kruto obračunal z lanskoletno Tribuno, ne da bi poskušal pokazati vsaj kakšno svetlo točko, kot pravi »aktivni mladinec«, samo zato, da bi umaknili z dnevnega reda Zormanov koncept. Kdor kolikor toliko posluša RŠ in je pre-bral Zormanov koncept, ve, dato ni res. Res paje, da je RŠ po seji Predsedstva UK ZSMS, na kateri se niso mogli odločiti za novega odgovornega urednika, v osrednjih informacijah predlagal, naj poiščejo novega kandidata. Verjetno zato, da bi s§ slepe miši okoli izbire novega odgovornega urednika končale in bi Tribuna končno že redno izhajala, ne pa zato, ker bi se ne strinjaH z Zorma-novim konceptom.
Dovolj žalostno je, da se že pred izbiro kandi-datov za novega odgovornega urednika ve, da eden od kandidatov nikakor ne bo izbran, in se zato predlaga drugega kandidata. Res, delo UK ZSMS in P UK ZSMS nas lahko samo navdušuje. Kako lahkcJ bi imela Tribuna že svoj stalen kon-cept, če bi bili člani P UK.ZSMS bolj elastični. Toda, kar je bilo, je bilo.
No, vrnimo se k našemu »aktivnemu mladincu« (verjetnp z'e nekaj let sedi na raznoraznih položa-jih v mladinski organizaciji). Naš vrli# mladinec zagotavlja, da je bilo lanskoletno uredništvo Tri-bune gtavni krivec, da je bil študentski glas one-mogočen. Kaj živi naš mladinec na Luni, ali.pa se zavestno izmika dejstvom, da so študentje one-mogočeni v izražanju svojih mnenj že vse od štu-dentskih nemirov v letih 1968 — 1972?
Gorazd Gorenc
11V prvih dveh številkah Tribune je bilo moč za-diti vrsto bolj ali manj uspešnih prevodov, s ka-ni se je ukvarjala in »ustvarjaino pot potiia« , (skrivnostnost je sicer lepa čednost, vendar jse vedno najde kdo, ki skrivnostnika mojstrsko rinka).  Sicer pa je Tribuna zadnje čase zno skrivnosten cajteng, saj resno dvomim, da ut Jebič prebira Tribuno, poleg tega pa ga ver-boii kurac za koncept časopisa študentov lljanse univerze. Kvaliteta in selekcijska izbira njih dveh Tribun pa je drugo vprašanje, o ka-
na tem mestu ne bi želei razpravljati. i svoji funkciji se čutim bolj aii manj dolžnega igovornega, da doiočenim osebkom razio-|j, naj ponepotrebnern ne tlačijo v drek tistih, ki rnjem že do vratu. V.B. verjetno ni niti najmanj ), da s svojim senzacionalističnim pisarje-i sproža določene »samoobrambne« meha-v naši presvetli skupnosti. V tem primeru bi več najebala tov. V.B., ampak tisti, ki so že aj najboij jebeni in po dva v sobi živijo — par-životarijo na 15 m2. To pa ni več moj fastni impak tudi interes    ostalih stanovalcev itoškega« Doma FSPN. i siepo nametana dejstva, ki so na koncu za-Ijena s krepko lažjo, so tisti kamen spotike, ob arega sem se, hočeš a!i nočeš, mora! obregni-
Poudarjam, da položaj študentov — stanoval-' v procesih samoupravnega odločanja in do-varjanja ni rožnat (lepše rečeno: v totalnem
i je,) vendar pa je na tem mestu vredno pou-Iriti, da je za takšno pisarjenje potrebna večja ira vedenja in poznavanje zaktilisnih iger v iu FSPN. Ta primanjkljaj tov. V.B. kompen-issvojim senzacionalizmom in pompoznostjo. i/. V.B. je verjetno vse kristalno jasno, če enkrat io prijadra v Dom FSPN »i popije kaficu Iprijateljice«, kjer tudi dobi vse adekvatne in-nacije iz prve roke. Za bolj točno in aktualno in-
acijo se je, draga moja V.B., potrebno neko-i bolj potruditi. Saj se strinjaš, kajne? Nikomur
pa šs ni škodiio poznavanje osnovnih in temeijnih pravil novinarske etike.
Dogodki na področju problematike študentskih domov Slovenije so tov. V.B. povsem tuji in nez-nani. Sistemska rešitev študentskih domov se vleče že leta in leta. življenje študentov v študent-skih domovih je mizerno in vse bolj na robu eksi-stenčnega minimuma. Širša družbena skupnost posveča študentom iz nižjih slojev vse manj po-zomosti, nikomur pa ne pade na misel, da vse to pelje v čedaije večje socialno diferenciranje štu-dentske populacije. Povsem očitno je, da postaja študij privilegij socialno močnejših.
Pozdravljam misel tov. V.B., da je : »osnovna intenca federativne ureditve vsaj okvirno (podčr-tal G.G.) izenačevanje pogojev (itd.) federativnih enot. Skrajni čas je že, da se končno vprašamo, zakaj npr. študent v Novem Sadu ali Prištini žlvi (in to zelo dobro) s tremi tisočaki, slovenski štu-dent pa samo za životarjenje potrebuje trikrat več
Tov. V.B. nadaljuje: »Izključno v tej luči je gle-dati na nekatere (že poredukcijske) stabilizacij-ske ukrepe npr. v domu FSPN:
1. dvigala pogosto (vse pogosteje) ne obratuje-
jo.....;« Dve dvigali, izdeSek zagrebškega Rade
Končarja sta resnično pokvarjeni nenormaino do-stikrat. Poleg tega, da je velik delež krivde na proizvajalcu (remont obljubljajo že nekaj iet), je potrebno pogiedati drugo plat medalje. Okvare so tudi posledica pogostih preobremenjenosti, saj se mnogokrat prevaža fudi več Ijudi, kot pa je z nor-mativi določeno. Dvigalo je namreč prirejeno za šest osebin ne za šest slonov, ki po možnosti« ne morejo peš v drugo nadstropje. Razmišljanje o tem, da bi dvigala ne obratovala vsled (po)reduk* cijskih ukrepov, je tako popolnoma nesmiselno. V času odkiopov pa dvigaia seveda niso obrato-vala, saj še nimamo dveh zamorcev, ki bi v tistem času ročno poganjaia lift.
2.».....luči na hodnikih so izključene (jih ni moč
prižgati), ravno tako luči pod tuši itd...« Luči na hodnikih iri pod tuši niso izključene, ampak žarnic preprosto ni, oziroma skrivnostno izginjajo. Kam izginjajo, vedo najbolje stanovalci sami. Skriv-nostno izginjajo tudi varovaike. Eiektrična insta-lacija je zastarela in ne prenese tako velikih obremenitev. Če pa varovalko vrže ven, jo je treba poiskati v kakšnem drugem nadstropju. V kar najkrajšem možnem času se bo to stanje po-pravilo, tako da se bo tov. V.B. lahko mirne duše sprehajala po Domu FSPN brez bojazni, da bi se ji lahko kaj zgodilo (padci po stopnicah so precej nerodna reč). Tudi v tem primeru je traparija go-voriti o nekakšnih ukrepih.
3. ».... čiščenje (čistilk) je omejeno na mini-
mum....« Resnica je, da je čiščsnje problematična zadeva, vendar pa gre tudi tu na bolje. Študentje — stanovalci imajo pravico, da se pritožijo, če smatrajo, da delo čtstilk ni kvalitetno.
4. ».... čeprav so se v domu (spet) pojavile garje....« Komu je potrebno naprtiti krivdo? Ali stanovalcem in upravi Doma FSPN ali ustreznim službam in komisijam, ki morajo v takšnih prime-rih kar najhitreje ukrepati in razkužiti okužena mesta, še posebno če stanuje na enem mestu večja populacija Ijudi, ki imajo skupne sanitarije in tuše. Informacija o boleznj pa je prišla šele mesec dni po tem, ko so ustrezne ustanove zaznale prve simptome tega nalezljivega hudiča. Korelativno povezanost med garjami in (po)redukcijskimi ukrepi pa bo pojasnila tov. V.B.
5.».... menza obratuje le do 14. ure in je seveda ob sobotah in nedeljah zaprta....;« Dom FSPN
V.B.,
reci bobu bob!
nima z razdelilnico hrane v, ,. av nlč o *rwiti-Razdelilnica hrane je namreč sestavni det ssta-vracije študentskega centra, le-ta pa je dt .ovna enota Študentskega centra. Ekonomska logika verjetno zahteva, da je razdelilnica odprta od 7. do 14. ure. Sicer pa bo najbolje, da tov. V.B. poišče informacije iz prve roke (uprava šC je v starem Študentu nad menzo)
6. ».... Življenje v domu dobiva patološke raz-sežnosti, edino kar napreduje so cene.« (podčrtal G.G.) Kaj je v Domu FSPN patološko za tov. V.B.? Verjetno to, da fspnjevski psihopati niso demonstrirali in zaprli Titove ceste z zahtevo, naj Zvezna komisija za vremenske razmere takoj od-stopi. Mogoče pa bi se nas potem bog usmilil in poslal težko pričakovani dež. Še bolje pa bi bilo, če bi naša vlada imela še enega člana—coprnika iz črne Afrike, saj je zagotovo strokovnjak na tem področju (intelektualne razlike bi bile nekoliko prevelike). Cene stanarin v slovenskih študent-skih domovih so popolnoma nespremenjene že leto dni. In prav je tako. V študentske domove se študente sprerrilja na osnovi cenzusa. Zato je prav tu treba iskati najrevnejše oziroma tiste, ki so najbolj socialno ogroženi. Tov. V. B. verjetno ni med njimi. Kajti v tem primeru bi nekoliko drugače razmišljala. Študentsko življenje namreč postaja zelo težavno. Nekaj se mora spremeniti.
Čeprav vse okoli nas postaja vse večje in večje sranje, pa še vednoi ostajajo Ijudje, ki bodo pri-pravljeni sodelovati in tudi podati adekvatne in-formacije. Kritizerstvo verjetno ni način za spre-minjanje obstoječega. Tudi tem za pisarjenje je zadosti, pa kaj ko so prevodi bolje plačani.
Tovariški pozdrav V.B. in uredništvu
(psihopat) Gorazd Gorenc
predsednik zbora (degenerikov)
stanovalcev (patološkega) doma FSPN
POPRAVKI
• V Tribuni št. 2 je bil na šesti strani objavljen koncept za delo Tribune, vendar je pomotoma izpadla navedba, da je avtor tov. Janez Kopač, ki je bil kandidat za odgovornega urednika Tribune.
V isti številki na deseti strani so bili objavljeni predlogi za spremembo študijskega procesa žal brez pojasnila, da so bili pripravljeni za Zbor štu-dentov FSPN in da jih je pripravil študent te fakul-tete Andrej Rus. Avtorju in bralcem se za ta spo drsljaj opravičujemo.
Torej ni in ne more biti krivda za tako stanje »svetem« uredništvu Tribune (še ena izmed vi Ieumnih ugotovitev našega. mladinca). Pre krivde za takšno stanje, se pravi onemogočeno! študentov — v izražanju svojih mnenj, nosi ti UK ZSMS in P UK ZSMS (kjer je Lukšičcelo al ven) in nasploh mladinska organizacijarki vedi znova ugotavlja, da so mladinci od nje vedno bi in bolj odtujeni, sama pa pravzaprav ne postori česar, da bi se stanje izboljšalo. Lukšiču oči ustreza, da bi se Tribuna ukvarjala samo z vsi kodnevnimi problemi študentov (prehrana, stana-rina....), navezovanjem stikov z zamejskimi Sl venci, prevajanjem tekstov, ki so vplivaii na razv< deiavskega in celo študentskega gibanja, skrat-ka, z vsem srcem zagovarja koncept tov. Vihi oz. vsiljeni koncept P UK ZSMS. Zagovarja koi cept, ki bo z oblastjo na distanci in ne bo imel m benih težav pri izhajanju Tribune. Pa nič zato, bo Tribuna postala še en bulvarski časopis.
Ne zagovarjam v celoti Zormanovega konc« ta,   vendar ¦ moram   priznati,   da   mi   njegi koncept še najbolj ugaja. Ob Zormanovem kon-] ceptu bi pripomnil, da pozablja na kulturno dog: janje. Pozablja na glasbo, literaturo, gledališče ii fotografijo  ter  seveda  na  likovno  umetno; Predvsem pa se strinjam z njegovim mnenjem, ga je Tribuna zastopala že lani, čeprav za cei dveh nezako.nitih zaplemb naših varuhov, da Ti buna ne bo pristala na pokroviteljstvo politični struktur, kar se ob drugih dveh konceptih pom kar samo od sebe.
Čas je že, da se končno že imenuje novega govornega urednika. Prvi semester je že za nai X) odgovornem uredniku pa še vednb ne duha sluha. Še en dokaz več o nesposobnosti P ZSMS, pa ne samo njega. Tovariišl aktivni ml dinci, vi ste odgovorni za redno izhajanjeTribum Zakaj vi? Zato, kerstevitisti.orgSn, ki imavsvojH rokah izbiro kandidata za odgovornega urednil Tribune. Tukaj pa bi rad omenil še nepravilnost izbiri kandidatov, saj je izbira prepuščena sai mladincem iz Predsedstva, ostalih študentov pa ne tiče. Kot da bi bila Tribuna časopis Pn sedstva, ne pa vseh študentov. Predlagal bi m slednji postopek, če bi se tudj v prihodnje poja' Ijali podobni problemi, Ob koncu študijskega lei bi fahko bili na zborih letnikov predstavljeni v: prispeli koncepti in študentje bi lahko na naj samoupraven način (vsaj učijo nas tako) izbn kandidata za odgovornega urednika in nj koncept. Kaj ni Tribuna predvsem študentski sopis? Pa še bolj bi se njeno delovanje pn vilo študentom, saj je res žalostno dejstvo, da buno največ Kupujejo starejši občani (kar izvedei iz neobveznih pogovorov s prodajald
le na ulicah Ljubljane), kar pa ni od letos,
ipak se dogaja že vrsto let.
Res pa je, da je za tako akcijo Iptos že prepoz-
i Toda v kasnejših letih bi bila morda še najbolj
fcinkovita.
Za konec bi še postavil zahtevo, da se v izdaja-
Ijski svet imenujejo tudi študentje, kot to v svo-
i konceptu zahteva Zorman. Pohvalil pa bi rad Ji sedanje uredništvo, ki je sicer samo začasno, 6yse spoprijema s težkimi nalogami, da Tribuna
)h lahko izhaja, pa čeprav brez koncepta.
>.S.
Poudarjam, da ne poznam ne tov. Zormana, ne
i.Kopačc, ne tov. Viliča in tudi ne tov. Lukšiča.
lb,/car serr napisal, je samo moje osebno mne-
0e. Na vas pa je, ali boste prispevek objavili ali
7. člen Ustave SFRJ »zajamčena svoboda
a... in.....javnega izražanja.«
ŠTAMCAR MIHA (neaktivni mladinec)
\UPANJE? SPOŠTOVANJE? POŠTENOSi .
• Prebereš torej 2 članka, 2 kritiki dveh kon-iptov izpod peresa nekega Boruta Čibeja. In si ' liš, saj s tem tipom ni vredno razpravljatj, to je mojim nivojem — in tudi pod nivojem (vsa-lim) vsega, kar je bilo zadnjih nekaj let objav-ia v Tribuni.
kritiki, posebej druga, ki jemlje v precep inov koncept, sta polni podlosti,  nizkih ircev, podtikanj in neargumentiranih trditev, tega pa na celi časopisni strani drobnega povesta tako malo konkretnih ugovorov, da pravzaprav prav očarljiva ta sposobnost, nič lati in zato porabiti toliko prostora in toliko Kjojenih izrazov. (Avtorju priporočam, da si Gramscija in Kapitala čimprej ogleda tudi
Ko ugotoviš, da ne bo potrebno izgubljati časa |s »kritiko« Viličevega koncepta izpod peresa i avtorja in ko tudi ni najti novega koncepta a rut čibej, začne stvar malce smrdeti. Potem h pogled ustavi na uredniški opombi — in šok! Dkler je avtor pobesnelega pisanja neki neiden-terani B.Č., me to kot članico ZSMS ne prizade-K^ani so pač taki in drugačni^članov je mnogo, " i tega pa nimajo posebnega vpliva na po-lejše procese in cxjločitve. Vendar se izka-je verjeti uredništvu) da je avtor aktivni (bog nas obvarji take sorte aktivnosti) ičlan predsedstva UK, sedanji član nadzor-i (!) odbora UK, in po naravi stvari verjetno
tudi bodoči član republiške konference ZSMS Igor Lukšič osebno.
Taisti Lukšič, ki je spravil lansko volilno-pro gramsko konferenco UK v neslavni propad. Taisti Lukšič, ki je ok. 150 tam prisotnih delegatov iz osn. organizacij obravnaval kot tropo ovac, ki je tja po njegovem mnenju, oceni prišla samo dvi-govat roke. Taisti Lukšič, ki se je tam izkazal kot popolnoma nesposoben, saj na vprašanja, ki so padala s strani delegatov sploh ni znal odgovarja-ti. Taisti Lukšič, ki ravno tako, kot sam trdi za Zor-mana,« ni razvil elementov samoupravne poli-tične kulture«, saj je predpogoj vsakršnega pogp-vora »da sogovornika pustita drug drugemu do besede«; on pa je predstavnico bivšega uredniš-tva, ki se je argumentirano zavzemala za odprto listo pri voljenju odgovornega urednika (kot tudi večina prisotnih delegatov) na tej konferenci na-diral z »Utihni« in »Nehaj že histerizirat«. Taisti Lukšič, ki splohi ni posluša! zahtev delegatov, temveč samo svoj notranji glas, ali pa morebiti glas »višjih interesov« in v skladu z njimi vztrajno plediral za Viliča ter nas hotel kratko in malo prisi-liti, da ga izvolimo, saj je kar naprej ponavljal: »Dajmo zdaj najprej volit Viliča, 6e ga ne bomo izvolili, bomo pa naprej debatirali o odprti listi za to mesto.« Lepo po domače kajne? Taisti LukiČ, ki smo mu zaradi takega obnašanja že skoraj izgla-sovali nezaupnico!
Vilič, za katerega se je tako netolerantno pote-goval, je kot edino opravičilo za svojo kandidaturo navajal vseobčo aktivnost in funkcije v mladinski organizaciji Filozofske fakultete. Podpisana sem študentka FF in v zadnjih treh letih nisem zasle-dila rezultatov aktivnosti mlad. org. O kakršnikoli aktivnosti sploh ni sledu in vsi vemo, da pri nas mlad. org. obstaja samo še na papirju (ali pa še tam ne več). Sprašujem se torej, kje si je nabiral izkušnje kandidat Vilič.
čibej alias Lukšič trdi, da je »zaupanje v delo družbenih in političnih delavcev predpostavka za delovanje samoupravne družbe«. In od kje naj bi črpala to zaupanje? Morda iz moje nazarenske naivnosti, ki ji Lukšič s svojo »aktivnostjo« zadaja smrtne udarce?! Po mojem skromnem mnenju mladinska organizacija s takšno kvaliteto vodilnih aktivnežev nima nobenega smisla (vsaj ne za nas mladince) saj le—ti dušijo njeno deiovanje. Takim Ijudem, kot je Igor Lukšič, kot poštena (in dobro vzgojena) Študentka ne mislim služiti za bazo, v imenu katere se bodo izživijali in si gradili kariero.
V svoji neomajni naivnosti sprašujem, ali bo v primeru Igor Lukšič odprt kakšen disciplinski po-stopek (ne glede na avtorstvo člankov, saj je že decembrska konferenca čisto dovolj) in ali bo nje-govo delovanje v ZSMS postavljeno pod vprašaj?
Liza Japelj
P.S. In bi zelo rada dobila odgovor!
KAKO BESEDA PRIDE DO NOROST!
• Na denunciantski in insinuatorski članek Igorja Lukšiča (sramežljivo skrivajočega se pod imenom Borut čibej), ki se je v drugi letošnji šte-vilki Tribune čuti! dolžnega obvestiti bralstvo o osem urni seji P UK ZSMS (o — sem — uren!), dajem tudi sam nekaj pripomb, toliko da bralstvo Tribune ne bo sklepalo na podlagi napačnih po-datkov.
1. Logika, ki je prisotna v Lukšičevem zmazku, je tako preprosta in na tako nizkem kulturnem ni-voju, da v določeni meri celo tvegamo, da pa-demo na isto pritalno raven in sicer:
— kriv si zato, ker si pravnik (in to tipični!), ker podaljšuješ absolventski staž, kerživiš na stroške staršev... zato ne moreš biti odgovorni urednik Tribune, zato je tvoj koncept za nič;
— kriv si, ker si meščan, ker živiš z vso dušo v parlamentarni državi, zato je tvoj koncept za nič, zato ne moreš biti odgovorni urednik Tribune.
Logika je sledeča: kriv si, ker si meščan, ker živiš na stroške staršev, zato je tvoj koncept zanič. Ker pa je tvoj koncept zanič, je to zaradi tega, ker si meščan, ker si tipični pravnik, zato si kriv. Tukaj se tavtološki krog zapre! Služi pač kot krparija Lukšičevi oslovski premetenosti, ki jo vsled očitne bebavosti ne moremo niti resno je-mati.
2. Trditev o finančnem bankrotu Tribune je na-vadna laž, saj je poslovanje Tribune zaključeno s pozitivnim računom navkljubtiskarskim stroškom ob dveh zaplembah. Resnica o »finančnem ban-krotu« Tribune je pa malo drugačna:
ko uredništvo pomladi ni pristalo na pokrovi-teljstvo oziroma direktive birokratsko politikant-skih instanc (Lukšič stvar komično zaplete, ko go-vori o klečeplazenju na RK ZSMS in MK ZKSi), je bilo med drugimi sredstvi pri zatolčenju dela uredništvazagroženatudi ukinitev Tribune. Kotje bilo namignjeno, bi se ukinitev izpeljala ž izgovo-rom, da primanjkuje finančnih sredstev, papirja, kar se je tudi dejansko dogajalo. Naj le omenimo, da Tribuna lani jeseni ni izhajala predvsem zaradi tega, ker je bivša predsednica P UK ZSMS zataji-la, da je Kulturna skupnost Slovenije sredstva za Tribuno že nakazala.
3.  Lukšič trdi, da dela UK ZP*^ ne pozna dobro. Nič čudno, ko pa ga kot člana P UK ZSMS ni bilo skoraj nikoli na sestankih P UK ZSMS (glej zapisnike!), razen lani jeseni, ko je uspešno rova-ril in intrigiral proti Tribuni — kar je bilo skoraj edino delo nekaterih članov P UK ZSMS.
4. Trditev, ki mi jo podtika Lukšič, da zmerjam tovariša šetinca s stalinistom in bedakom je na-vadna laž. (Bralce   naprošam, naj si preberejo moj koncept in Lykšičev zmazek in si ustvarijo
svoje mnenje.) Edino teleban Lukšič lahko v svoji pritlikavi superbrihtnosti sklepa kaj takšnega, saj je bil on edini, ki je kogarkoli zmerjal z bedakom in stalinistom.
5. Očitek o nepismenosti lahko Lukšiču naslo-vim nazaj, oziroma. še bolje na tiskarskega škrata: najbolj vpadljivi tiskarski napaki v mojem kon-ceptu sta v točki 1/c, kjer je spuščena cela vrstica in pa v sintagmi, ki jo citira Lukšič, »o občih, smešno veljavnih in podobnih stvareh!«. Name-sto »smešno« kajpak »splošno«<. Lukšič v svoji lukšičevski zlobi, čeprav je imel na voljo origina-len tekst, kjer teh napak ni, to z veseljem pograbi in začne zmerjati s polpismenostjo...
6.   Kar  se  tiče  napihnjenih  konstrukcij  in potvorbe mojih trditev glede študentske organizi-ranosti, tukaj je pač že zaradi Lukšičeve apriorne prepričanosti o mojem meščanstvu, kakršnakoli argumentirana debata odveč, saj če odmislimo vse psovke, ki žalijo moje ctobro ime in čast, ostane balast, ki ne pomeni nič drugega kot to, da imamo opraviti z utelešeno ničlo!
Marko Zorman
O
opomba urejajočih
• Odzivi bralcev nas zavezujejo, da v prihodnjih številkah Tribune obdelamo delovanje Univerzi-tetne organizacije ZSMS, njene konference, predsedstva, društev v njeni sestavi, javnih medi-jev UO. Treba bo pisati o odnosu organov UO ZSMS do njenega članstva in odnosu članstva oz. fronte študentstva do svojih problemov. S skup-nimi močmi bomo iskali nastavke za aktiviranje množice študentov in se trudili, da se študentska zavest ne bo ustavljala le ob tem, kar ji »ugaja«.
Odprli bomo tudi vprašanje karierizma mladin-skih funkcionarjev, odnosa študentskih medijev do oblasti (pojavija se teza, da je Radio Študent r>ajbolj državotvoren medij ravno zato, ker mu je dovoljeno povedati karkoli), vprašanja kulturne dejavnosti in vprašanja volilnih postopkov v naši in drugih organizacijah, v naši skupnosti v celoti. Nekaj od tega smo že načeli.
Bralce obveščamo, da bo Marksistični center Univerze marca organiziral razpravo o konceptu Tribune, kjer bomo ob udeležbi čimvečjega šte-vila braicev in sodelavcev skušali začrtati uredni-ško politiko.
"fM-Hiftl
KJo odloča namesto nas?
Str/p
# 26. decembra 1983 je zvezni zbor skupščine SFRJ brez razprave in po hitr§m postopku sprejel Zakon o spremembah zakona o vojaški obveznosti. Predhodno so po seji odbora za LO zvezne skupščine razglasili, da se je omenjeni odbor o spremembah zakona o vojaški obveznosti posve-toval z vsemi prizadetimi ustanovami in družbe-nopolitičnimi organizacijami in da so vsi subjekti predlog zakona podprli. Ta vest, ki jo je objavil Tanjug 23.12.1983 in o kateri v zvezi s predhod-nimi dogodki obširneje poroča tednik Mladina v številki 5-84 ima vse pogoje, da bi jo po Jaku Ko-privcu imenovali »Laž, ki hoče biti resnica«. še zdaleč se namreč vsi sodelujoči v razpravi o voja-ški obveznosti niso brezkompromisno odločili za podporo predlaganim spremembam. Nasprotno. Očitno je bilo, da od prvega dne razprave predla-gane spremembe absotutno podpira le predlaga-telj sam, t.j. Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo oz. ZIS. Celo organi, kbtje npr. Izvršni svet SR Slovenije, so prvotno kot najoptimal-nejšo rešitev težav, ki jih ima JLA z deljenim slu-ženjem vojaškega roka za študente (12 -3), pred-lagali skrajšanje vojaškega roka. Kljub celi vrsti stališč, ki so biia ali nasprotujoča predlaganim spremebam ali pa so zahtevala rešitev tudi s predlogom sprememb nezajetih vprašanj, je bilo pred sprejetjem zakona objavljeno, da se vsi stri-njamo z enkratnim služenjem vojaškega roka v dol-žini 15 mesecev po končani srednji šoli oz. po prvem letniku študija.
Čeprav je bilo v Tanjugovi informaciji rečeno, da se DPO strinjajo s predlaganimi sprememba-mi, imaedinadružbenopolitičnaorganizacija, ki je organizirala razpravo, nasprotujoča si stališča'. Mladinske organizacije vseh republik in pokrajih so tudi soglašali v zvezi s postopkom sprejemanja zakona o vojaški obveznosti, saj so bile vse proti hitremu postopku.
Kljub temu pa je bii ZAKON sprejet tak, kot je bil predlagan in povrhu še po hitrem postopku. Ob tem se postavlja vprašanje, čemu razprava in čemu delegatska skupščina, če se pripomb dele-gatske baze ne upošteva, niti se jih argumenti-rano ne zavrne. Enostavno se jifr ignorira. No-benš vsebinske razlike ni med tem zakonom in med aktom ki ga npr. predpiše ZVEZNI SEKRE-TAR za Ijudsko obrambo. Postopek §prejemanja. zakona, v katerem se ignorira vsa stališča, ki so nasprotna stališčem predlagatelja, je navadna farsa s katero pa se slabo prikriva želja po Suve-renem obvladovanju celotnega področja SLO in DS.
Tribuna je v številki 2-84 obšimeje pisala o vsebini predlaganega in sedaj že sprejetega za-kona o vojaški obveznosti, prav tako pa tudi o po-sledicah.kijihnovnačinsluženjavojskeprinašav družbenoekonomski položaj študentov. Za celo vito informacijo pa je pomembno poznati tudi oza-dje postopka sprejemanja zakona oz. instrumen-te, ki v družbeni praksi omogočajo ignoriranje najširših stališč »baze«.
Žev SR Sloveniji stališč posameznih organiza-cij in republiških organov ni nihče usklajeval, kljub temu da so bila med sabo deloma različna. Dele^ gati v zveznem zboru iz Slovenije tako enostavno niso zastopali nobenih stališč, zahtevo ZSMJ po normalnem postopku pa so delegati odbora za LO zvezne skupščine proglasili za »neresno in za stališče foruma, ki je odtrgan od baze«.
Zakaj v Sloveniji nismo uskladili stališč? Zakaj so naši delegati v Beogradu glasovali proti stališ-čem lastne delegatske baze?
Takoj po seji odbora za LO zvezne skupščine 1. decembra 1983 in dobre tri tedne pred sprejetjem zakona je predsedstvo RK ZSMS opozorilo na napake v postopku in zahtevalo usklajevanje. Pismo je bilo poslano vodji delegacije v zveznem zboru. dr. Antonu Vratuši, predsedniku slo-venske skupščine Vinku Haf nerju ter predsed-niku sveta za SLO in DS pri RK SZDL. Slavku Soršaku. Toda tov. Slavko Soršak tudi po tem ni sklical organa, ki bi moral uskladiti stališča, prav tako pa tudi druga dva prejemnika pisma nista napravila ničesar, čeprav je bilo časa še več kot dovolj.
ZAKAJ?
Zakaj je tov. Savin JOGAN, eden izmed dele-gatov v zveznem zboru na seji Univerzitstnega sveta (Delo, 9. jan.) dejal, da »sprejete spre-membe in dopolnitve zakona o vojaški obveznosti odražajo tudi stališče Slovenije«? Kaj je v tem primeru »Slovenija«? A!i mladi, ki so se v razpravi izjasnili proti predlaganim spremembam, niso »Slovenija«?
Usmerjeno izobraževanje -
- usmerjeno zaposlovanje
• Usmerjanje izobraževanja je oblika razpore^B janja pripadnikov določene družbe v prostc^H družbene produkcije-reprodukcije. Je torej ed^H izmed mehanizmov strukturiranja družbe sam^H Logika usmerjenega izobraževanja je logika zaH pctslovanja, logika zaposlovanja je iogika razvoj^B družbene produkcije-reprodukcije. Izobraževa^B nje torej usmerja tisti, ki usmerja družbeno pro^f dukcijo-reprodukcijo.                                          ^M
Naše usmerjanje izobraževanja • poteka ^M skiadu s splošnimi družbenimi potrebami. Na^H temeljna družbena potreba pa je — usk^adite^B naše družbene produkcije-reprodukcije s sve^| tovno. 20 milijard dolarjev zunanjih m 14<fl milijard dinarjev notranjih dolgov so para« metri našega splošnega družbeneg« interesa. In tako parametri našegiH usmerjenega izobraževanja. Govoriti o kredittl|H obrestih, zadolženosti ipd. konec 20. stoietja kot^| nečem iočenem od kapitala, je čista neumnos^H ne glede na to, v kakšni obliki in v kakšrni družbenfl funkciji se pojavlja. Logika zadolženosti je logikdfl kapitala, logika odplačevanja doigov jej logika kafl pitala.                                                                  fl
Logika mednarodnega ekonomskecga sistem^B je logika kapitalizma kot svetovnega procesa P^H excellence. In vključevanje v mednarodno deli^B tev deia je vključevanje v svetovni kapitalizem.« (Kapitalizem je že v času svojega nastajanja poe- | notil cel planet. Aii to kapitalistično enoitnost Zem- I Ije priznavamo ali ne, je povsem naSa^privatna I stvar; ta enotnost na nas deluje tudi brev našega I priznavanja njenega obstoja).                                 |
Naša družba se je (preko svojih predstavnikov)  ] odločila, da prestrukturira svoje gospodarstvo v ' skladu s svojim deležem v mednarodni delitv dela. Drugače povedano: družbeno produkcijc reprodukcijo bomo prilagodili njenemu mestu svetovni produkciji-reprodukciji. Logika našega prestrukturiranja ie torej logika svetovne produk-cije-reprodukcije.  Usmerjeno izobraževanje j tako eden izmed mehanizmov za prilagodite družbene strukture svetovni strukturi.
Usmerjenci se bodo izobraževali v skladu splošnimi družbenimi potrebami. Svoboda njihc vega usmerjenega izobraževanja je torej svo-bodasplošnih družbenih potreb. Svoboda usmer-jenega izobraževanja je tprej v svobodi odplače vanja dolgov in v svobodi logike svetovnega kap talizma. Če se torej kdo v svoji usmerjenosti n^ počuti dobro, je to pač zato, ker je njegov osebni; interes v nasprotju s splošnim družbenim ifitere-' som.                                                                      ,
Mladi, nakaterih temeljita svet in odplačevarije' dolgov, bodo v polni meri razvijali svoje osebnosti v usmerjenem izobraževanju v skladu z nadaljnim razvojem kapitalizma kot svetovnega procesai
Dejan Verčič '
Sredstva javnega obveščanja in javnost nasploh niso posvetili omembe vredne pozornosti niti sami vsebini predlaganih sprememb o vcjaški obveznosti niti postopku. To je dokaj nenavadno za družbo, ki mnogokrat postavlja demokratič-nost in podružbljenost svojega obrambnega in varnostnega sistema kot svetal vzgled drugim dr-   J žavam. • Dejstvo je, da je ureditev vojaške ob-  \ veznosti in dolžina vojaškega roka v vsakem poli-tičnem sistemu primamo politično vprašanje. Pred II. svetovno vojno so npr. v Franciji zaradi razhajanja z Ijudstvom glede vojaške obveznosti^ padale in odstopale vlade. Dolžina vojaškegsH roka in položaj oboročenih sil v družbi so že odH začetka 18. stoletja eno od temeljnih meril za defl mokratičnost političnega sistema.                       9
Iz vsega povedanega logično izhaja zahtevifl po odgovornosti vseh, ki so krivi za kršenje pofl stopka pri sprejemanju zakona. Seveda se takofl pojavi vprašanje, ali razmerje sil, ki je omogočilofl da je do kršenja sploš prišlo, lahko prepreči, d^| ne bo nikakršnih konsekvenc, ki logično izhajajcfl iz zahteve po odgovornosti in iz dokazov, ki jih jeH več kot dovolj, da nekateri odstopijo. Nekateri go-9 vorijo, da je bilo že vse naprej zmenjeno in da scfl »najvišji predstavniki Slovenije« že jeseni obljubiHH zveznemu sekretarju 2 za Ljudsko obrambo, dfl »Slovenija« ne bo odpiraia vprašanj v zvezi ^M skrajšanjem vojaškega roka. Takšne govorice bfl lahko mirno preslišali, če vsi materialni dokazi n^| bi govoriliv njihov prid. Kje je torej resnica?   ^M
ZA SKRAJŠANJE VOJAŠKEGA ROKA!!       B
Aleš Jefencfl