Ptuj, petek, 4. avgusta 2006 letnik LIX • št. 60 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
AKTUALNO
Ptuj • Kdo vse je na debelo kradel v Perutnini?
Stran 3
Poletne akcije
Ptuj • Nočno življenje mladih je zelo pestro
Stran 10
9770040197060
Leskovec • Slovesno ob položitvi temeljnega kamna
Začeli gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta
O projektu izgradnje večnamenske stavbe v samem centru Leskovca, kjer naj bi svoje prostore dobilo domače turistično društvo in nova pošta, v njem pa naj bi bilo urejenih še nekaj stanovanj, se je govorilo že dalj časa. Prejšnji teden pa je zadeva končno dobila konkretno obliko, saj so v četrtek položili temeljni kamen - a ne zgolj simbolično: že naslednji dan je namreč investitor začel opravljati gradbena dela.
Vzrok za nekaj let čakanja na izvedbo je bil, jasno, denar. Ne občina, ne KS, ne TD namreč niso »zmogli« več-desetmilijonskega projekta, za katerega je bila vsa dokumentacija sicer že pripravljena. Pred dobrim letom je bilo tudi že podpisano pismo o nameri s Pošto Slovenije, ki je s tem izkazala pripravljenost odkupiti svoj del prostorov. Tako je bil potreben samo še »glavni« investitor in tega so Leskovčani skupaj z občinsko upravo našli v podjetniku Alojzu Bezjaku iz Gorišnice.
»Tako smo se odločili za izgradnjo objekta na osnovi t. i.
Uvodnik
podelitve stavbne pravice, pri čemer bo naše Turistično društvo svoje prostore dobilo v zamenjavo za vrednost parcele,« je dogovor pojasnila predsednica KS Ida Vindiš Belšak, v nagovoru ob slovesnosti položitve temeljnega pa je še povedala: »Končno smo priča težko pričakovanemu trenutku, ko se ideja, nastala že leta 2001, spreminja v realnost. Res smo najprej računali na sofinanciranje občine, vendar, žal, to ni bilo izvedljivo, zato smo lani aktivno začeli iskati drugačno pot in izvajalca. Vsekakor pa se ob tej priložnosti zahvaljujem
En trsek
Saj poznate tisto »En hribček bom kupil, bom trsek sadil Optimistična pesmica, ki pa ima z realnostjo še čisto malo, če sploh kaj skupnega.
Stara, izčrpana Evropa, na katero smo se Slovenci prilepili kot klopi, se lahko v kratkem močno strese še enkrat, tokrat prav na področju vinogradništva. In bolj kot poslušam, čeprav slišim zelo malo, me obhaja občutek, da gre za tiste predsmrtne krče, ki že čisto oslabelo telo starke spravljajo na pare.
Vinogradniški krč, ki bo najverjetneje sledil zdaj že znanemu sladkornemu, se imenuje podobno: vinogradniška reforma in tudi vzorec le-te je popolnoma enak t. i. sladkorni reformi. Zalita s prevelikimi količinami »evropskega« vina namreč zdaj EU ugotavlja, da bo treba zmanjšati proizvodnjo, trik, kako to doseči, pa je enak kot pri sladkorju: plačati lepe denarce tistim, ki bodo opustili vinogradništvo
Nič posebnega pravzaprav; na hitro si človek pač izračuna, koliko »odškodnine« lahko dobi v nekem obdobju, in če je ta vsota višja, kot mu jo daje en hribček s trsi, je jasno, da bo raje pokasiral odškodnino. V Sloveniji je lahko to še posebej boleče, zlasti v Halozah (pa tudi v Slovenskih goricah), kjer se je na peklensko strmih hribih treba hudičevo mučiti, da se pride do kaplje že tako premalo cenjenega vina. Za nameček je v teh predelih ogromno vinogradniških leg, katerih lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč, da ne govorimo o zgrešeni denacionalizaciji, ki je že doslej pripeljala do tega, da »novopečeni« lastniki ne vedo, kaj bi z nazaj pridobljenimi vinogradi, in jih puščajo neobdelane. Po tej reformi bi za uradno opustitev še zelo lepo zaslužili. In če se v Slovenskih goricah še lahko preusmerijo, recimo v sadjarstvo, je v haloških bregačah, ki veljajo za absolutne vinogradniške lege, kjer drugo ne more uspevati, to nemogoče. Tako bo pač tam začelo rasti grmovje, sčasoma neprehodno.
Vizija razvoja in prihodnosti? V tem kontekstu nobena. Čez kakšnih 100 let pa bo to območje že lahko razglašeno za divji rezervat. Mogoče, s turističnega vidika, primerno za safari, na katerem bo več kot zanimivo videti še kakšnega čudaškega domorodca s haloškim vinskim trskom pred butano bajtico, ki si bo pel: »En hribček sem kupil, en trsek vsadil, kaj več tak ne rabim, ker sam ga bom pil!«
In turisti mu bodo pomahali ter nazdravili s poceni novozelandskim ali kalifornijskim vinčkom .
Simona Meznarič
Temeljni kamen so položili: župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, predsednica KS Leskovec Ida Vindiš - Belšak ter izvajalec Alojz Bezjak.
Občini Videm za pomoč pri pridobivanju potrebne dokumentacije, upam in verjamem pa, da se gradnja ne bo vlekla tako dolgo, kot se je vlekel čas do njenega začetka.«
Otvoritev že oktobra letos
Glede na to, da gre za zasebno podjetje, ki nastopa kot investitor, zavlačevanja gotovo ni več pričakovati, kar je dal jasno vedeti tudi Alojz Bezjak: »Za to naložbo smo se v našem podjetju odločili po temeljitem premisleku in na osnovi več kot 15 let izkušenj. Povem lahko, da bo objekt imel 750 m2 uporabnih površin, za gradnjo, ki se začne takoj, pa imamo zelo malo časa. Po načrtih bo potekala v dveh fazah, in sicer bomo objekt z ureditvijo okolice dokončali do oktobra letos, ko je predviden tehnični pregled. Stanovanja v njem, gre za šest stanovanj, pa bodo dokončana do konca letošnjega leta!«
Po oceni izvajalca, gradbeništva Bezjak s.p., je celotna naložba vredna okrog 120 milijonov tolarjev. Za 100 m2, kjer bo imela svoje prostore nova pošta, naj bi iztržili med 40 in 50 milijonov tolarjev, približno 70 m2 prostorov, ki bodo lastništvo TD, pa naj bi bilo vrednih 11 milijonov, kolikor je ocenjena parcela in vsa pridobljena dokumentacija.
Navzoče ob položitvi temeljnega kamna je pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki je poudaril, da je nadvse vesel nove pridobitve kraja in izrazil željo, da bi stavba polno služila svojemu namenu: »V Leskovcu se zdaj ureja tudi preplastitev ceste ter pločniki, z izgradnjo večnamenske stavbe pa bo ta kraj dobil podobo, ki si jo tudi zasluži!«
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Arbitri
Pravzaprav je bil v teh vročih dneh najbolj žalostna figura Joško Joras, borec za slo-vensl<o mejo in (navidezni) zaveznik različnih slovenskih politik. Resignirano je ugotavljal, da ga je vlada pustila na cedilu in grozil s »posebnimi ukrepi« Slovenske ljudske stranke, ki pa je - mimogrede povedano - tudi sestavni del vlade _
Pri Jorasovi hiši (na še vedno ne dokončno določeni meji med Slovenijo in Hrvaško) se po nekakšnem nepisanem pravilu (naključno ali načrtno?) vsakih nekaj mesecev zgodi, kaj takšnega, da pritegne pozornost javnosti. V tem smislu je Joras enako priročna postavka za slovensko kot za hrvaško politiko, seveda, če se jim zahoče takšna ali drugačna nenormalnost ali celo napetost na meji. V petnajstih letih so se vsekakor na eni in na drugi strani meje
že dobro organizirali za sprejemanje Jorasovih »uslug«, Joras to ve in v takšnih razmerah se je doslej vselej pojavljal v veličastni podobi »bojevnika« ali pa »žrtve«. Politiki, eni in drugi, so mu bili očitno za to hvaležni in se zato niso niti enkrat posebej potrudili, da bi »problem Joras« nekako uredili ali pa vsaj začasno ohladili na stopnjo znosnosti in nekonfliktnosti.
To poletje se je Joras znašel na prvih medijskih straneh po zaslugi nekakšnih cvetličnih korit, s katerimi naj bi mu Hrvati blokirali pot. To naj bi bil, vsaj tako izjavlja Joras, nov »dokaz hrvaške okupacije Slovenije, ene izmed članic Evropske unije«. Očitno pa letošnje poletje, s prepolnimi cestami turistov (predvsem tudi slovenskih), ki se valijo proti Jadranu, ni pravi čas za nove prepire in nove »vojne« med sosedi. Joško Joras je dobil iz Ljubljane dovolj neotipljiva pojasnila, vsekakor pa nič takšnega, kar bi dišalo na takojšen boj za vsako ped slovenske
zemlje. Joras je očitno spravil v še posebno zadrego vlado in njenega predsednika, ki je brž pohitel z razlagami o nekakšnih dogovorih s Hrvati, da bodo sporna in odprta vprašanja reševali brez dramatizacij in konfliktov - po normalni poti. Jorasa sta pravzaprav zares podprla zgolj piransko sodišče, ki je v zvezi s spornimi cvetličnimi koriti razsodilo v korist Joarasa, in piranska upravna enota. Premier Janša se je ob tem celo zapletel v prav neprijetno in nenormalno polemiko z obema piranskima inštitucijama, češ, kako je mogoče, da sta v reševanju »primera Joras« tako pohiteli, ko pa je sicer znano, da sta pri reševanju podobnih zadev bolj počasni _ Z drugimi besedami je Janez Janša namignil, da bi morali na sodišču in na upravni enoti malo počakati, da bi zadevo rešili diplomati (in politiki) obeh držav _ Vsekakor pa je čudno, če predsednik vlade nekoga kritizira zato, ker deluje učinkovito.
Sicer pa najnovejše zapletanje afere Joras ponovno dokazuje, da je zatekanje k različnim populističnim dejanjem in igranje na karto različnih samovoljnih arbitrov zagotovo tvegano
početje, ki se prej ko slej maščuje vsaki politiki. To seveda še posebej velja, ko gre za urejanje nerešenih mejnih vprašanj. Joras, ki ima po naključju svojo hišo na posebej »problematičnem« prostoru, ki je že vseskozi predmet uradnih stikov med Slovenijo in Hrvaško, ima seveda kot slovenski državljan vso pravico do zaščite svojih pravic. To pa seveda še ne pomeni, da je s tem Jorasu dano kakšno posebno pooblastilo, da lahko s svojimi samovoljnimi ali od Hrvatov izzvanimi akcijami presoja, kaj je v interesu Slovenije in kaj ne. Skratka - v tem ne more zamenjati niti zunanjega ministra niti vlade. In ker mu doslej očitno tega še ni nihče povedal tako, da bi v celoti razumel, je njegovo tokratno razočaranje »nad slovensko vlado« še toliko večje. Joras bi moral vedeti, da se on, četudi po sovjih najboljših občutkih in najboljših željah, preprosto ne more kar tako bojevati za »slovenske interese«.
Seveda bi mu morali to povedati predvsem tisti, ki so ga doslej na veliko zlorabljali za različne svoje politične računice _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Na sledi večmesečni organizirani kraji
Kdo vse je na debelo kradel v ptujski Perutnini?
Najprej se je, že dober mesec nazaj, začelo šušljati, kot je na Ptujskem pač navada. Potem so se pojavile že čisto resne govorice, ki jih ni bilo več možno ustaviti: v Perutnini se je kradlo na veliko in ne na drobno in to menda že zelo lep čas, od lanskega leta.
Informacije, ki so začele curljati v javnost, smo poskušali najprej preveriti na ptujski policijski postaji, vendar smo dobili odgovor, da o tem primeru ne morejo povedati ničesar. Zakaj in po čigavem nalogu, je ostalo neodgovorjeno, nezani-kano pa je ostalo dejstvo, da je policija posredovala pri akciji, v kateri so prijeli nekaj oseb »in flagranti« - se pravi pri samem dejanju.
Pri velikih kontinuiranih krajah je seveda jasno, da je v takšen »sistem odtujevanja« vključenih več ljudi, tatinske verige praviloma segajo od najvišjih do najnižjih položajev v podjetju, vključeni pa so tudi ljudje »od zunaj«. Tako je bilo očitno tudi v PP, in ker policija pač ni smela posredovati niti najmanjših podatkov, smo se za pojasnilo obrnili na predsednika uprave ter generalnega direktorja dr. Romana Glaserja.
»To se je na žalost zgodilo v naši Mesni industriji
Na naša številna vprašanja, ki so se nanašala tako na število vključenih v tatinsko verigo kot na ocenjeno finančno vrednost celotnega ukradenega blaga v vseh preteklih mesecih ( po neuradnih informacijah naj bi se kradli celi kamioni kvalitetnih izdelkov PP) ter na postopke, ki sledijo zaposlenim in ostalim, ki jim je bila kraja dokazana, ter do katerega položaja v podjetju je segala tatinska veriga, je vodilni mož PP odgovoril precej splošno in strnjeno: »Res je, da smo že nekaj časa spremljali indice odtujevanja posameznih artiklov iz naše proizvodnje v Mesni industriji, ki predstavlja osrednji obrat za obdelavo perutninskega mesa, na tej lokaciji pa pripravljamo tudi nekatere živilske izdelke. Informa-
cijski sistem in nekateri drugi navzkrižno primerjalni podatki so namreč izkazovali občasna neskladja, zaradi česar smo povečali pozornost spremljanja tako tehničnega varovanja blaga kot nadzorstvenih funkcij, ki jih opravljajo naši sodelavci. V celotni Skupini Perutnina Ptuj imamo namreč vzpostavljene sisteme varovanja in nadzora v skladu s sodobnimi standardi. Te sisteme, ki so kompleksni in večfunkcijski, tudi permanentno nadgrajujemo, vendar pa hkrati tudi vemo, da če nekdo sistematično išče luknje v sistemih, jih tudi najde, pa naj gre za
Perutninin objekt Mesna industrija na Bregu, od koder so vozili (polne) tovornjake ukradenih izdelkov
Dr. Roman Glaser: »Res je, da smo že nekaj časa spremljali indice odtujevanja posameznih artiklov iz naše proizvodnje v Mesni industriji. Delo policije se še nadaljuje in ni zaključeno; ko pa bo, pa bo nadaljevalo še sodišče. Bomo pa vztrajali, da do epiloga pride v čim krajšem času!«
varnostne sklope tehničnega in fizičnega varovanja ali kakršnekoli druge, še bolj sofisticirane in unikatne. To se je na žalost zgodilo tudi v naši Mesni industriji, zaradi česar sem seveda razočaran, ker so posamezniki škodili tako podjetju kot svojim sodelavcem. Vendar pa sem hkrati tudi zadovoljen, da smo v zgodnji fazi odkrili nastajajočo razliko in tako preprečili nadaljevanje tega kriminalnega dejanja in novih kriminalnih dejanj večjih razsežnosti.«
Iz odgovora dr. Romana Glaserja je razbrati, da se je kraja res dogajala dalj časa in
da naj bi jo zaznali najprej »na papirju«, nato pa s poostrenim nadzorom začeli slediti »spre-tnežem«, ki so po ljudskih govoricah manipulirali, recimo, pri teži tovornih vozil s praznjenjem (in polnjenjem) prikritih vodnih rezervoarjev ali pa palete dražjih Perutnininih proizvodov »prekrili« z veliko manj cenjeno drobovino itd. Vseh »fint«, ki so se jih posluževali tatovi, seveda ne smemo zapisati, reči pa je treba, da je bila njihova domišljija res neverjetna, kar priznava tudi Roman Glaser. Še tako unikatne ideje pa ne morejo doživeti realizacije (vsaj ne tako dolgo časa), če nimajo podpore (tudi) pri »vrhu« oz. na višjih položajih.
Preiskava znotraj podjetja še teče
Vendar o tem, kdo vse in kako je bil vpleten v kriminalno dejavnost, Glaser ne želi govoriti, saj preiskava očitno še ni povsem zaključena: »Ker smo že prve ugotovitve posredovali policiji, ki je edina kompetentna in usposobljena za ukrepanje v vseh primerih povzročanja škode, smo ob njihovem sodelovanju v kratkem ugotovili vir in oblike odtujevanja posameznih artiklov. Njihovo delo se še nadaljuje in ni zaključeno; ko pa bo, bo delo nadaljevalo še sodišče. Tudi pri tem odkritju smo namreč dolžni spoštovati vse zakonite postopke, vključno z dokaznimi postopki,
varovanje splošnih človekovih pravic in drugih postopkov, ki so predpisani in uzakonjeni. Lahko pa zatrdim, da bomo tudi ta primer najprej raziskali do konca, detektirali vpletene posameznike in zagotovili tudi sodno varstvo premoženja, ki ga upravljamo. Glede na potek preiskave sem prepričan, da nam bo to tudi uspelo, saj imamo v Perutnini Ptuj, kljub temu da smo med preiskavo zaznali tudi posamezne izraze navidezne solidarnosti s kriminalnimi dejanji, veliko poštenih in pridnih sodelavcev. Mnogi so se namreč že vključili tudi v delovne skupine, ki skupaj z zunanjimi sodelavci še dodatno izražajo skrb za premoženje in poslovanje v celotni Skupini Perutnina Ptuj. S svojim delom bodo tudi pomembno pripomogli k dokončanju preiskave, ki še teče, ter s pripravo osnov, ki bodo z dejstvi in podatki lahko bistveno pripomogli tudi pri delu sodišča, pred katerim bo primer dobil svoj epilog. Zato bodo materialne posledice tudi že odkritega kriminalnega dejanja le neznatne. Bomo pa kljub temu vztrajali, da do epiloga pride v čim krajšem času. Do takrat pa zaradi interesa preiskave in v želji, da nikakor ne vplivamo na delo strokovnjakov z več področij, ki delajo na primeru, več ni mogoče razkriti!«
Ne glede na to se v javnosti že pojavljajo različna imena zaposlenih na odgovornejših položajih, špekulacije pa tečejo
Do kam sežejo vrhovi tatinske združbe, ki je mesece dolgo na veliko kradla, je zaenkrat še skrivnost.
v smeri vprašanj, ali bodo določeni posamezniki dobili odpoved iz krivdnih razlogov ali pa se bodo, pač glede na svoj vpliv in moč, uspeli dogovoriti za t. i. sporazumno odpoved ^Vsekakor so »odhodi« iz PP pričakovani že v naslednjih tednih in tja do novega leta, v Perutnini pa zaradi »izgube« nekaterih sodelavcev ne pričakujejo nobenih težav v nadaljnjem nemotenem poslovanju: »»Posamezni primeri kriminalnega dejanja, ki se pač kot izjeme pojavljajo na vseh ravneh in pred katerimi ni imun noben urejen sistem, ne morejo vplivati na dobre namene ter poštenost velike večine sodelavcev Perutnine Ptuj in Skupine Perutnina Ptuj niti na uresničevanje poslovnih načrtov ter našo korporacijsko kulturo.«
Kdo in zakaj pripravlja stavko?!
Zadnja vroča, sicer neuradna novica, ki se širi s »Perutninskih logov«, pa je menda napoved stavke zaposlenih v Mesni industriji z zahtevo po (nekaj) višjem mesečnem dohodku. Ta se zaposlenim izplačuje v skladu s kolektivno pogodbo. Kdo in zakaj bi prav v času, ko so se odkrila dejstva o velikanski kraji, podpihoval sicer že dolgo znano in trajajoče nezadovoljstvo zaposlenih, je možno le ugibati. Po logičnem razmišljanju bi to bil lahko nekdo ali več tistih, ki se morda v času preiskave čutijo ogrožene ali pa bi - po stari slovenski navadi - želeli spraviti ob službo še koga, ki s krajami ni imel nič skupnega razen tega, da jih je odkril in opozoril nanje ^ Saj ne, da bi zagovarjali položaj in dohodke delavcev za tekočim trakom in ostalih v nižjih plačilnih razredih, tudi klima in me-dosebni odnosi - kot je slišati med zaposlenimi - so »na psu«, toda če stavka že mora biti, potem naj jo delavci pripravijo potem, ko se bodo razčistile zadeve v zvezi s krajo pod vrhom Perutninine piramide, sicer bi lahko bilo to le dejanje, ki bo odvrnilo pozornost drugam ^ SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Zaprtje Tovarne sladkorja Ormož negativno tudi za Kmetijsko zadrugo
Proizvodnja bioetanola v Tovarni
sladkorja Ormož se hudo vprašljiva
Kakorkoli že se bo končal spor oz. arbitraža med Tovarno sladkorja Ormož in pridelovalci sladkorne pese, je neizpodbitno dejstvo, da pridelave sladkorja od naslednjega leta v Sloveniji ne bo več. Ukinitev ene najdonosnejših oblik pridelave kmetijske kulture bo hudo udarila po žepih specializirane kmetije, posledice pa bodo čutili tudi v naši največji Kmetijski zadrugi.
"TSO se definitivno zapira, to pa za ptujsko KZ pomeni zelo hud udarec; prvič zaradi opustitve pridelave pri naših članih, drugič pa tudi z vidika lastništva, saj je naša KZ danes še vedno 5-od-stotna lastnica te tovarne. V primerjavi s preostalimi slovenskimi solastniki imamo tako največji delež, saj skupni slovenski delež znaša 13 odstotkov. Po knjigovodski vrednosti je to sicer za nas strahovit denar, po borzni vrednosti danes pa katastrofa, saj je vrednost delnice le okoli 2000 SIT in težko, da bo kdaj višja. V TSO imamo torej velik del premoženja, ne vemo pa v tem trenutku, kako ga bomo in če ga sploh bomo rešili," je na vprašanje o posledicah zaprtja TSO oz. pridelave sladkorja za ptujsko KZ najprej povedal direktor Marjan Janžekovič.
"Kot predstavnik lastnikov sem bil v zadnjem obdobju večkrat vabljen na skupne posvete z nizozemskimi
in italijanskimi večinskimi lastniki, bil sem tudi na skupščini. Žal se nič ne da narediti. Ti večinski lastniki so nam dali jasno vedeti, kar je marsikdo, tudi mi, že dolgo vedel; njih zanima samo denar in čisto nič drugega. V TSO so pač vložili določena sredstva in zdaj bodo naredili vse, karkoli je potrebno, da si svoj vložek povrnejo. Zato so se tudi odločili, da poberejo efekte, ki jih daje sladkorna reforma v EU in nič drugega. V Sloveniji, žal, ni kaj racionalizirati ali zmanjšati te proizvodnje, saj je ena sama tovarna. Če bi bili dve ali tri, bi morda zmanjševali na eno. V našem primeru pa to pomeni le ukinitev, alternative nimamo, žal pa tudi vpliva ne
Kot pravi Janžekovič, v KZ aktivno iščejo alternative za opustitev sladkorne pese: "Že lani smo tako kupili Oljarno Fram, ki je znana po najbolj kvalitetnem bučnem olju pri nas, vendar z oljari-
Marjan Janžekovič: "Proizvodnja bioetanola kot dodatka bencinu, ki ga bo Slovenija morala zagotavljati 8 odstotkov do leta 2015, sama po sebi ni slaba ideja, toda težava je drugje: večinski lastniki TSO, Nizozemci in Italijani, nimajo nobenega zagotovila, če bi se že odločili za tovrstno proizvodnjo, da bodo ta bioetanol tudi lahko prodali v Sloveniji!"
cami v celoti ne moremo nadomestiti izpada sladkorne pese, saj ima tudi oljarna omejene proizvodne in prodajne kapacitete. Zato zdaj izvajamo program intenzivne obnove oljarne ter povečanje proizvodnih kapacitet. Vendar, po drugi strani, z opustitvijo vzgoje sladkorne pese izgubljamo precej tudi pri prodaji repromateriala, saj je pesa zahtevna kultura. Problem je torej večplasten, posledice pa si sledijo v verižni reakciji."
Ni zagotovila za prodajo "domačega" bioetanola
Glede možnosti preusmeritve TSO v predelavo bioetanola, o kateri se je v zadnjem obdobju veliko govorilo kot o najboljši možni varianti ohranitve tovarne in s tem vsaj dela zaposlenih, pa je veliko kritike slišati s strani kmetov, ki se jim po njihovih izračunih pri-
delava pšenice za tovrstne namene naj ne bi izplačala. Precej skeptično pa na to možnost gleda tudi Janžeko-vič: "Proizvodnja bioetanola kot dodatka bencinu, ki ga bo Slovenija morala zagotavljati 8 odstotkov do leta 2015, sama po sebi ni slaba ideja, toda težava je drugje: večinski lastniki TSO, Nizozemci in Italijani, nimajo nobenega zagotovila, če bi se že odločili za tovrstno proizvodnjo, da bodo ta bio-etanol tudi lahko prodali v Sloveniji. Čeprav v naši državi še nimamo bioetanola, se lastniki TSO bojijo, da bo trgovec z naftnimi derivati ta bioetanol iskal na trgih, kjer bo cenejši. Morda v Braziliji, kjer so velikanske žitnice. Poleg tega v Sloveniji nimajo ravno zagotovljenega trga. Po mojem mnenju bi na tem področju in v tej fazi naša država lahko vstopila v igro, saj je navsezadnje večinski lastnik naftnih trgovcev."
SM
Ptuj • Pisarna Turističnega društva Ptuj
Vsak dela zase
V Krempljevi 10 na Ptuju, na dvorišču, ima od nedavnega svoje nove prostore TD Ptuj, ki letos praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. V tem letu je društvu uspelo tudi s projektom javnih del za potrebe turizma za 24 ljudi. V pisarni sta zaposleni Petra Hameršak, ki je uspešno končala šolanje na visoki šoli za turizem - Turistica - v Portorožu, in Sanja Kostić, ki je končala šolanje na srednji stopnji.
Na zavodu za zaposlovanje je bila Petra prijavljena eno leto, dokler ni dobila začasne zaposlitve v okviru projekta javnih del, ki se ji izteče 2. novembra letos. Zaposlitev je iskala v agencijah, prav tako v ptujskih hotelih oziroma Termah Ptuj. Povsod raje zaposlujejo srednje turistično izobraženi kader kot nekoga z visoko oziroma univerzitetno smeri'o izobrazbe, da ni neke
sile za napredovanje, takšne so vsaj njene dosedanje izkušnje pri iskanju zaposlitve. V jubilejnem letu delovanja TD Ptuj je delo zelo razgibano, Petra pa je tudi prepričana, da bi društvena pisarni morala imeti vsaj enega zaposlenega glede na vse aktivnosti, ki se bodo v mestu zgodile še do konca leta in v katerih aktivno sodeluje TD Ptuj. Pričakuje pa tudi, da se bodo v pisarni
Foto: Črtomir Goznik
Petra Hameršak, diplomantka Turistice, je še ena od mladih Ptuj-čank s končano turistično šolo, ki se zaman ozira za zaposlitvijo v ptujskem turizmu. Do 2. novembra letos bo v okviru javnih del zaposlena v pisarni TD Ptuj. Sicer pa TD Ptuj v jubilejnem letu »skrbi« za 24 javnih delavcev, med njimi je tudi Petra.
pogosteje oglašali Ptujčani, da bi se včlanili v društvo, ob tem pa tudi sodelovali s predlogi za društveno delo, ki naj bi še dodatno obogatilo skrb za lepo in urejeno okolje ter prijazen odnos do gostov in drugih obiskovalcev najstarejšega slovenskega mesta.
Ker je Petra zelo komunikativna in rada dela z ljudmi, je bila odločitev za študij turizma nekaj povsem logičnega. Turizem je sam po sebi zanimiv, prav tako študij na Obali. Čeprav je še zelo zelena, kar zadeva izkušnje, ugotavlja, da se v ptujskem turizmu dela zelo nepovezano. Vsi govorijo o nujnosti skupnega delovanja, nihče pa ne dela v tej smeri. Ptuj ima v turizmu Slovenije velike potenciale, ker gre tudi za drugačen turistični kraj, ki se ponaša z ogromno zgodovinsko in kulturno dediščino, ki pa bi ga morali v večji meri prodajati v povezavi z okoljem.
V bodoče se Petra vidi v zdraviliškem turizmu. Če ne, si želi, da bi ob podpori zavoda za zaposlovanje odprla agencijo, ki bo turiste vodila v Ptuj ne pa iz Ptuja. Na tem se v Ptuju ne dela skoraj nič ali pa premalo.
Izpraznite svoje hranilnike
€ dan -1. januar 2007 se vse bolj približuje. Povsem jasno je, da bo potrebno bistveno spremeniti naš odnos do kovancev: evrski bodo vredni bistveno več kot tolarski. Pustiti en sam evro napitnine, ne bo več »drobiž«. Z »drobižem« bomo imeli tudi v NLB veliko dela, saj bomo morali do konec leta - torej še pred začetkom uvedbe evra, zbrati predvidoma kar 500 ton tolarskih kovancev.
Zbiranje kovancev
V NLB smo že konec junija pričeli s posebno akcijo zbiranja tolarskih kovancev, ki je usmerjena predvsem na otroke, njihove starše in stare starše. Na različne načinejih želimo spodbuditi, da zberejo čim več kovancev in jih s pomočjo NLB Tolimatov ali samostoječih števnih strojev položijo na NLB Toli račune, NLB Prve račune ali druge osebne račune. Vsem tistim nadobudnežem, ki svojega računa še nimajo.
bomo, seveda ob soglasju njihovih staršev, odprli račun in položili nanj znesek prinesenih in preštetih kovancev.
Prav vse otroke, ki bodo prinesli kovance v vrednosti nad 2.000 tolarjev bomo nagradili s praktičnimi darilci.
Kovanci tudi v humanitarne namene
Zbiranju kovancev in bankovcev za akcijo Za drobiž sveta pa so namenjeni tudi UNICEF-ovi zbiralniki v poslovalnicah NLB. Vsodelovanju s humanitarno organizacijo bomo do konca leta organizirali nekaj privlačnih prireditev za otroke in mlade, kjer bomo zbirali tolarske kovance v humanitarne namene.
Dodatne informacije
Podrobnejše informacije o uvedbi evra so na voljo vvseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evrov mesečnih izpiskih prometa na osebnem računu, na spletni strani www.nlb.si/evro terv € - informativnem centru na številki 01/477 20 00.
nlbO
www.nlb.si
Foto: SM
Cirkulane • Akademija Halonga
Stanislav Golc prejel mednarodni certifikat za projektni menedžment
»Akademijo Halonga sklicujemo ob posebnih priložnostih, ko se posameznikom ali institucijam podeljujejo znanstveni ali strokovni naslovi za njihov izjemen prispevek k razvoju Haloz,« je uvodoma namen slavnostnega srečanja na gradu Borl pojasnila Sonja Golc s podjetja Halo.
Prejemniki posebnih zahval za strokovno pomoč, ki so se udeležili Akademije Halonga: Marija Pulko, Danica Ranfl, Uroš Gunčar, Ivan Meier in Milan Reberc.
Stanislavu Golcu je mednarodni certifikat za projektni menedžment izročil Ivan Majer iz OZ OE Maribor
Razlog za sklic Akademije Halonga minulo soboto je bil v podelitvi mednarodnega certifikata za projektni menedžment, ki ga je na osnovi pravil SloCert in IPMA prejel član skupine Halo, Stanislav Golc. »Magister Stanislav Golc je eden izmed osmih Slovencev, ki mu je za svoje delo in dosežke na področju projektnega menedžmenta uspelo pridobiti ta certifikat,« je še poudarila Golčeva.
V nadaljevanju krajše slovesnosti je nato sam prejemnik predstavil način dela in pomen projektnega vodenja ter namen Združenja za projektni
menedžment, Jernej Golc pa 15-letno poslovanje in uspehe skupine Halo ter življenje in delo nagrajenca, sicer njegovega očeta.
Visoko priznanje je Stanislavu Golcu izročil predstavnik Obrtne zbornice OE Maribor Ivan Majer. Seveda pa izvedba vsakega projekta poleg dobrega in izkušenega vodje zahteva tudi veliko aktivnosti in požrtvovalnega dela vseh vključenih članov. »Do velikih dosežkov nikoli ne pride en sam, pač pa je to zasluga celotnega tima. Zato ob tej priložnosti podeljujemo tudi posebne zahvale vsem v naši ekspertni skupini za strokovno pomoč v smeri razvoja Haloz,« je ob koncu akademije povedala Sonja Golc, pri čemer je poudarila, da si zahvalo zaslužijo vsi, ki so kakorkoli prispevali k kakovostnejšemu življenju v Halozah. Priznanja za večletno strokovno pomoč pri razvoju Haloz in aktivno delovanje v ekspertnem timu Halo pa so dobili: Danica Ranfl, Marija Pulko,Cvetka Peršak, Petar Po-tkonjak, Uroš Gunčar, Romana Vajde Horvat, Miha Švent, Andrej Trebar, Ivan Drevenšek, Ivan Meier, Vlado Toplak, Marija Toplak, Milan Reberc, Zdenko Rajher in Anton Jurgetz.
SM
Videm • Izbran izvajalec za gradnjo vodovoda
Najcenejše je bilo podjetje Nizke gradnje Ptuj
V prostorih občinske zgradbe v Vidmu se je minuli teden zgodilo eno od finalnih dejanj za težko in dolgo pričakovan začetek gradnje vodovodnega omrežja v treh haloških občinah, znano pod razvpitim imenom Vodovodna oskrba Zahodnih Haloz.
Kaj vse se je dogajalo s tem projektom, je nesmiselno »pogrevati«, sicer pa smo o tem podrobno poročali. In na vso srečo, čeprav je kazalo že čisto drugače, se je zadeva (zaenkrat) zaključila v dobro Halo-žanov, saj so vlada oz. pristojna ministrstva navsezadnje dali zeleno luč in potreben sklep za sofinanciranje, kar je bilo osnova za razpis za izvajalca del, ki ga je izpeljala nosilka projekta, občina Videm.
Prejšnjo sredo je potekel rok
za pošiljanje ponudb in v Vidmu se je zbrala komisija, ki je odprla in pregledala prispele ponudbe.
»Prispeli sta dve ponudbi, in sicer s podjetja Nizke gradnje Ptuj ter s Cestnega podjetja Maribor. Nizke gradnje Ptuj v ponudbi nastopa kot vodilni partner v projektu skupaj s Komunalo Ptuj in VGP Ptuj. Njihova skupna ponudba je bila najugodnejša oz. najcenejša, saj investicijska vrednost te ponudbe znaša 680 milijo-
nov tolarjev za izvedbo prve faze vodovodnega omrežja v vseh treh občinah. Ponudba Cestnega podjetja Maribor pa znaša 714 milijonov,« je po uradnem odprtju ponudb povedala direktorica videmske občinske uprave Darinka Ra-tajc, ki je tudi sama sodelovala v komisiji. Poleg nje so komisijo sestavljali še Marjan Gorčen-ko iz Majšperka, Jože Krivec iz Žetal in strokovna sodelavka Marjetka Šibila.
V celoti se bo v okviru pro-
jekta priključilo 183 individualnih priključkov (1800 prebivalcev), hkrati pa se bosta gradila tako primarni kot sekundarni vod, začetek gradnje pa je predviden letošnjo jesen, če seveda ne bo kakšnih zapletov oz. pritožb. Teh sicer po mnenju Ratajčeve naj ne bi bilo: »Gre za to, da je bil edini kriterij izbire cena, obe prejeti ponudbi pa sta izpolnjevali vse zahtevane pogoje. Izvajalec se izbira na ključ in ne po dejanskih izmerah. Tako pravzaprav ni nobenega opravičljivega oz. utemeljenega razloga za morebitno pritožbo.«
Sklep o izbiri izvajalca je v teh dneh že izdan, zdaj teče pritožbeni rok 15 dni. Če v tem roku ne bo nobene pritožbe s strani ponudnikov, se bo z izbranim izvajalcem podpisala pogodba in dela se lahko septembra začnejo v vseh treh občinah hkrati, kot je predvideno po invest programu. V Vidmu so v prvi fazi zajeta naselja Sko-rišnjak in Gradišče,v drugi pa Trdobojci in Varnica.
SM
Markovci • Folkloristi na gostovanju v Bolgariji
Ko kazni plačuješ s pivom ...
Člani FD Markovci smo od 22. 6. do 1. 7. 2006 preživeli v kraju Primorsko ob Črnem morju v Bolgariji. Nastopali smo na folklornem fëstivalu, ki ga že nekaj let organizira bolgarsko folklorno združenje in lokalna skupnost občine Primorsko, ki ima približno 25000 prebivalcev.
Na festivalu je sodelovalo 26 skupin iz trinajstih držav. Največ je bilo seveda Bolgarov in Rusov, zraven teh pa še Srbi, Hrvati, Gruzijci, Kazahstanci, Grki, Ukrajinci, Poljaki, Finci, Latvijci, Estonci in mi, Slovenci. Na poti v Bolgarijo smo se ustavili tudi v Beogradu, na znamenitem Kalemegdanu, in nastopili za našega konzula Miroslava Lucija, ki je 22. junija v večernih urah gostil druge konzule in
državnike ob dnevu državnosti. Ogledali smo si tudi Niš v Srbiji in glavno mesto Bolgarije, Sofijo. V času festivala smo se odpravili tudi v 330 km oddaljen Carigrad v Turčiji, kjer smo se vsi čudili velikosti 16- do 20-mihjonske-ga mesta, v prostem času pa opravili tudi precej nakupov, saj so cene v Turčiji še vedno nekajkrat nižje od naših.
Vsi udeleženci gostovanja (bilo nas je 27) smo bili
presenečeni nad nekako-vostjo bolgarskih cest, ki so res v katastrofalnem stanju, čeprav na vhodu v njihovo državo plačaš vinjeto zanje. Zanimivo je tudi, da imajo še vedno dezinfekcijo, ki je prva na vrsti pred ostalimi precej dolgimi mejnimi kontrolami, za katero odšteješ spet nekaj evrov. Zanimive so bile tudi policijske kontrole na poti, saj so nas policisti vedno prepričevali, da smo bili prehitri
ali pa da smo storili kakšen drugi prekršek, samo da bi iztržili kakšen evro. Naš voznika Gregor in Stane sta se izkazala za dobra pogajalca (še posebej Gregor) in smo jo vedno odnesli samo z enim ali dvema pivoma.
V FD Markovci smo izredno zadovoljni, saj smo s tem gostovanjem dodali dodatni člen k bogatemu programu, ki ga izvajamo že 68 let.
Milan Gabrovec
Foto: SM
PT u J s K	ET
Jj^ VINARSTVO
J
www.ptujska-klet.si
članica skupine Perutnina Ptuj
Ptujska klet vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku nazdravlja z 2. šampionom v svoji zbirki vin.
Na ocenjevanju v Gornji Radgoni so namreč prejeli med suhimi vini novega šampiona TRAMINEC letnik 2005.
Ptuj • Enajsti praznik mestne občine Ptuj
Vsi skupaj za boljši
V MO Ptuj že od 20. julija potekajo praznične prireditve ob 11. občinskem prazniku. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj bo nocoj ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana. Z nekaterimi velikimi investicijami se uvrščamo ob bok velikim, pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, s katerim smo tudi opravili praznični inventuro nekaterih dogodkov in dogajanj.
T
HOTEL	CASINO -
POETOVIO IGRALNISALON
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku. Svojim strankam se zahvaljujemo za obisk.
Program prireditev: petek, 4.8., ob 21.00: Boštjan Konečnik (pred hotelom) sobota, 5.S., ob 21.00: Vlado Kalember (pred hotelom)
Št. tednik: Za vami so štirje občinski prazniki in štiri leta županovanja MO Ptuj. Kaj lahko poveste ob izteku mandata, se Ptuj razvija v želeni smeri, vam je v teh štirih letih uspelo Ptujčane in Ptujčanke "motivirati" za drugačen razvoj Ptuja z okolico?
Dr. Š. Čelan: "Priznati moram, da so mi ta štiri leta v življenju najhitreje minila. Veliko truda je bilo vloženega v razvojni zagon občine. Na začetku mandata sem napovedoval, da bo v zadnjih dveh letih mojega mandata nad mestom stalo veliko več žerjavov, kot jih je v preteklih letih. Vsakemu posamezniku pa puščam presojo, ali je res tako. Mnogi ljudje me zaustavljajo na cesti, mi iskreno stisnejo roko in rečejo: »Dragi župan, toliko, kot se gradi v tvojem mandatu, se na Ptuju ni gradilo zadnjih
dvajset let.« Če ljudje tako govorijo, je verjetno nekaj resnice tudi na tem. Veseli me tudi vse več izjav ključnih ljudi na Ptuju, ki mi priznajo, da v prvih dveh letih mojega dela niso verjeli v mene. Sedaj pa priznajo, da sem uspel vnesti nek razvojni in predvsem tekmovalni duh. Upam in verjamem, da se bomo v prihodnje še bolj povezovali in si vsi skupaj prizadevali predvsem za boljši jutri vsake občanke in vsakega občana."
Št. tednik: V zadnjem letu se je na Ptuju odprlo nekaj izjemno velikih delo-višč, eno je zagotovo Puhov most, mesto bo v letu 2007 dobilo svoj četrti most. Zgodila pa se je še vrsta drugih investicij. Na katero ste kot župan najbolj ponosni?
Dr. Š. Čelan: "Pri investicijah me veseli predvsem to, da smo uspeli tuje investitorje
prepričati, da je Ptuj mesto, v katerega je vredno zaupati in v njega vlagati. Zato sem v glavnem ponosen predvsem na tovrstne investicije. Spisek vseh investicij, ki smo jih v teh štirih letih izvedli, je res obsežen. Občankam in občanom ga bomo predstavili v kratkem. Ponosen pa sem predvsem na to, da smo uspeli uveljaviti uravnotežen način izvajanja investicij. Na ta način smo namreč preprečili razvoj zgolj enega področja. Enakomerno investiranje v socialo, šolstvo, zdravstvo, kulturo, gospodarstvo, infrastrukturo in okolje-varstvo nam omogoča skladen razvoj, ki ga občanke in občani najbolj potrebujemo."
Št. tednik: Kaj pa skozi vse te velike projekte, ki se že dogajajo, nekateri pa se bodo začeli dogajati v kratkem, pridobiva najstarejše in za vas tudi najlepše slo-
vensko mesto?
Dr. Š. Čelan: "Mnogo let smo potrebovali, da so podjetja izven naše občine pričela vlagati v naše razvojne potenciale. S ponosom lahko povemo, da je vstop poslovne skupine Sava v naš turizem pomemben razvojni mejnik, ki bo odločilno vplival na razvoj našega turizma. Na področju investiranja v trgovsko dejavnost smo bili skoraj trideset let odvisni od ene blagovne znamke. Veseli me, da smo uspeli v naš prostor tudi na tem področju pripeljati domačo in tujo konkurenco. S projektom sanacije podtalnice Dravskega in Ptujskega polja smo se vpisali na zemljevid velikih investicij, ki so v glavnem sofinancirane iz evropskih sredstev. S tem smo se pojavili na zemljevidu evropsko zanimivih mest za investiranje. Z enim stavkom bi lahko odgovorili: »Če te ni na
ASFALTI PTUJ
CLoa.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE PTUJ ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ.
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Foto: Črtomir Goznik
Ob 11. prazniku MO se bo praznovalo tudi na ptujskem "morju". Ob tradicionalni Rancariji, ki bo jutri, so vabilo za današnji obisk Rance napisale članice Društva gospodinj, ki so pripravile 3. razstavo dobrot, ročnih del in dišavnic. Za zabavo bo igral ansambel Katrca.

Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku!
DCDominko center d.o.o. ObStudenčnici4, Ptuj, tel: 02-788-11-10 www. dominko.si
Ob občinskem prazniku
Čestitamo
vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23 tel.: 02 749 35 12, www.petovia-avto.si
Pričakujemo vas v naših poslovalnicah.
Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim stranicam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
nlbO
vwvw.nlb.si
Ptuj • Enajsti praznik mestne občine Ptuj
jutri za vsakega občana
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Stefan Celan, župan MO Ptuj: "Napovedi o žerjavih nad mestom se uresničujejo."
Ob občinskem prazniku občankam in občanom iskreno čestitamo!
zemljevidu investitorjev izven tvojega okolja, te preprosto nihče ne opazi in ne jemije za resnega razvojnega partnerja." Vse te večje investicije nas torej uvrščajo ob bok velikih. Pri velikih in bogatih pa se celo siromak lahko nahrani zgolj iz drobtin, ki bogatim padejo z mize."
Tudi pri svetnikih tako kot pri županih
Št. tednik: V tem času je že čutiti, da se lokalne volitve približujejo, v mestu poteka vroča debata o tem, da je ena volilna enota tista, ki prinaša razvoj. Kakšno pa je vaše mnenje o tem?
Dr. Š. Čelan: "Za pretekla štiri leta lahko iskreno povem, da se politiziranje v mestnem svetu nikoli ni čutilo. Vse svetnice in svetniki so pri vseh ključnih odločitvah za našo občino znali najti dovolj mod-
rosti za preseganje takšnih ali drugačnih političnih interesov, ki bi lahko občankam in občanom škodovali. Pri iskanju rešitve za eno volilno enoto pa se je prvič zapletlo, kar me kot župana žalosti. Po moji oceni so se svetnice in svetniki po nepotrebnem razšli pri zadevi, ki ne bo imela pomembnega vpliva na razvoj naše občine. Korenito in pošteno spremembo bi namreč predstavljale le neposredne volitve mestnih svetnic in svetnikov, tako kot to velja za župane. Takšno ali drugačno oblikovanje volilnih list, kjer se težko izvoli človeka, ki mu ljudje najbolj zaupajo, po moji oceni ni dovolj tehten razlog za prepiranje na mestnem svetu."
Št. tednik: Ptuj je eno od štirih mest v Sloveniji, ki je že najavilo kandidaturo za evropsko prestolnico
leta 2012. V Uradnem listu, ki je izšel 14. julija letos, je bil objavljen razpis za izbor mesta za nominacijo za naslov Evropska kulturna prestolnica za leto 2012. Ptuj naj bi kandidiral skupaj z okoljem, torq z vsemi občinami na Ptujskem.
Dr. Š. Čelan: "V tem trenutku že teče rok za uradno pri-
javo, s katero želimo, da Ptuj postane slovenska kulturna prestolnica Evrope. V Sloveniji se razmišlja o dveh modelih za kandidaturo. Prvi je t. i. centralistični, kjer naj bi kulturno prestolnico predstavljalo zgolj naše glavno mesto Ljubljana. Mi pa na veliko stavimo na t. i. policentrični model, kjer naj bi skupina slovenskih mest
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter se zahvaljujemo za zaupanje.
Metalka Trgovina d.d. ^^ PRODAJNI CENTER PTUJ ^
Roqoznišks 7
METALKA' TRGOVINA
Ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj čestitamo vsem občankam In občanom.
Lastniki Toyot dobro vedo:
enkrat Toyota, za vedno Toyota!
TOYOTA
AH Furman Rogaška c. 13, Ptuj, (02) 78 85477
n
IÊ
KOVINOSTRUGARSTVO
izdelava zobnikov in reduiđorjev
IVAN GOMILŠEK (st.), s.p.
Maistrova 50,2250 Ptuj
tel. 021771-11-71, 771-40-61, 779-02-81, fax: 021776-14-11 e-mail: lnfo@gomiisel<-sp.si, internet: www.gomllsek-sp.si
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku občine Ptuj ter se priporočamo z izdelavo zobnikov in reduktorjev.
^mcenter
^^^^ d.0.0.
TRGOVINA-STORITVE (izvoz-uvoz) i AVTOPRALNICA
Maistrova 50, 2250 Ptuj
tel. 02/771-11-71, fax: 02/776-14-11
TUningovi aduti: kakovost, zanesljivost in poštenost
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ z.0.0.
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ, ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE!
_^ ZADRUŽNA OSKRBA d.0.0.
zadružna oskrba	2250 PTUJ, Rogozniška cesta 27
Tuning, d. o. o., z dejavnostmi veleprodaje in maloprodaje pijač, vulkanizerstva in gostinstva, s sedežem v Lenartu, po sedmih letih delovanja zaposluje 18 delavcev, uspešno tržno pozicijo pa si pomaga trasirati tudi s pomočjo študentskega dela. Njihovi aduti so kakovost, zanesljivost in poštenost, pa tudi izredna cenovna konkurenčnost. V letih 2001 in 2002 se je podjetje kot eno redkih vpisalo v zlato knjigo najuspešnejših podjetnikov v Sloveniji.
V Lenartu imajo pisarno in računovodstvo, dejavnosti veleprodaje in maloprodaje pijač, vulkanizerstva in gostinstva pa so razpršili na območje občin na Ptujskem. V Slovenji vasi 27 a (občina Hajdina) ima sedež diskontna prodaja pijač, veleprodaja in maloprodaja vseh vrst brezalkoholnih in alkoholnih pijač, ki oskrbuje gostince, društva oziroma organizatorje prireditev. Na njihovo željo jim tudi postavijo šanke na prostem. Tudi
dostava pijač in odvoz neprodanih količin je njihova redna storitev. Eksluzivni uvoz pa imajo za energijsko pijačo Mad Bat, ki se uspešno prodaja.
V	Zamusanih 2 (občina Gori-šnica) in na Ormoški cesti 19 na Ptuju, ki je začasna lokacija, saj v teh dneh pričenjajo izgradnjo sodobnega objekta na Natašini poti, na zemljišču med Petrolo-vim bencinskim servisom in ptujskim Gasilskim domom, pa imajo vulkanizersko-servisni delavnici. Kot dodatno ponudbo so v Zamušanih uredili privlačen gostinski lokal - Guma Bar, ki je postal priljubljeno mesto srečevanja mladih od blizu in daleč.
V	Tuningovih vulkanizersko-servisnih delavnicah so do potankosti razvili ponudbo, ki zadovoljuje tudi najzahtevnejše stranke. Na enem mestu ponujajo prestižne znamke pnevmatik za osebna vozila (michelin, bridgestone, dunlop, good year, uniroyal, firstone, continental, kumho, sava, barum), prav tako
pnevmatike za poltovorna in tovorna vozila ter traktorje izbranih izvajalcev. Pnevmatike za gradbene stroje in viličarje so znamke mitas, marangoni, good year. Za vse vrste pnevmatik izvajajo tudi montažo, poskrbijo pa tudi za brezplačno shrambo poletnih in zimskih gum. Pri oljih stavijo na castrol, valvoline, texaco, mapetrol, comma in ina, pri aluminijastih platiščih na bbs, valbrem, gez, rial, alessio, wsl in exclusive line ats. Izredno konkurenčni so z BHS hitrim servisom, ki ga zagotavljajo že od šest tisoč tolarjev za menjavo olja, filtra in pregled vozila. Izvajajo menjavo vetrobranskih stekel, kot edini na ptujskem pa vetrobranska stekla tudi popravljajo, sta povedala direktorica podjetja Irena Krajnc in vodja nabave Drago Planer. V njihovi ponudbi je tudi avtooptika za osebna in kombi vozila ter pestra ponudba športne opreme za osebna vozila. Trudijo se, da bi strankam ponudili vse, kar ponujajo tudi na svetovnih trgih na področju vulkanizersko-servisnih storitev, s tem pa so tudi konkurenčnejši v primerjavi z drugimi podobnimi ponudniki. Za gume in platišča ponujajo tudi ugodne kredite na 24 mesecev. Na zalogi že imajo zimske gume po ugodnih cenah.
Ptuj • Enajsti praznik mestne občine Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Grajska restavracija še vedno sameva, tudi MO Ptuj ima dolg na tem projektu, morala bo izgraditi infrastrukturo na grajskem hribu. Kot kaže, pa bo na njeno odprtje še potrebno počakati.
skupno kandidirala za kulturno prestolnico. V vsakem od partnerskih mest bi pripravili del kulturne ponudbe. Ptuj, kot najstarejše in najlepše slovensko mesto, pa bi bil vodilni partner v tem projektu. Upam, da bo enkrat pri odgovornih v tej državi končno že prevladalo prepričanje, da se Slovenija ne prične in konča v Ljubljani."
Št. tednik: Imate ob enajstem prazniku MO Ptuj kakšno posebno sporočilo za občanke in občane MO Ptuj?
Dr. Š. Čelan: "Predvsem se iskreno zahvaljujem vsem občankam in občanom za vso dosedanjo podporo pri mojem delu. V prihodnje pa si želim, da bi s toliko dobre volje in smelosti s skupnimi močmi še naprej sodelovali pri pospeševanju razvoja naše občine."
MG
NAČRTOVANJE, ■ IZVAJANJE
Glej zeleno, VZDRŽEVANJE
KOMUNALNE
f^P HIDROTEHNIKE.
delaj modro !
OBJEKTOV VARSTVA OKOUA.
Poslovnim pitrtnerlem, cenlenim strankam ter občanom^stltamo za praz^k občine Ptuj.
^DRAVA '
' VODNOGOSPODARSKO PODJETJ£ řTÚj;d.d.,
Ob prazniku občine Ptuj ČESTITAMO vsem občanom.
Komitentom Nove KBM, Podružnice Ptuj, se zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje.
Nova KBM
CISIO

čisto mesto Ptuj, d.o.o., Popelje za gospodaijeivje z odpadki
Domavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02/780-90-30
Vsem občankam in občanom občine Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj.
LOČUJEMO, DA BI OHRANILI!
ZBISALMCA LOČENIH FRAKCU-EKOLOŠKI OTOK (188 lokacij m področju občine Ptuj) -papir -PET plastika - steklo - kovine, pločevinke ZBIRNI CENTER ZA INDIVIDUALNI DOVOZ ODPADKOV na lokaciji CERO Gajke - Domavska cesta 26, PTUJ
-	papir - plastika	- steklo	- zeleni odpad
-	les	- stiropor - kovine	- bela tehnika
- gradbeni odpad - nevarni odpadki - ostalo Brezplačno za gospodinjstva vključena v odvoz odpadkov!!!
Obnitovabá čas: - letni 8.-20. un, - zimski 8.-17.iire, ■ sobota S.-14.iin!
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
Iskrene čestitke za praznik občine Ptig želimo vsem občankam in občanom!
upravljanje s stanovanji
M
upravljanje z večstanovanjskimi hišami
stanovanjsko oskrbo z neprofitnimi nojemnlmi stonovonji
OTA 5.8.2006 od 13.00 ure dalje pri čolnarni BD RANCA PTUJ
m
Prijave za tekmovanje zl^riïami sprejemamo v RANCA BARU do 12.00 ure v soboto 5. 8. 2006. Po podelitvi nagrad bo družabno srečanje z živo glasbo.
TKENINGI SO M02NI OD 22. 7. DALIE V POPOLDANSKEM ČASU CiSID SB ^^ „V, Njip-ajene bodo luMiie 3 ekipe v mDikibieiuki konkurenci ter naMMivImi ekipa ^.jfiS^	^^
fM

Čestitamo ob občinskem prazniku in želimo občankam in občanom Ptuja, da bodo srečni, zadovoljni in ponosni na mesto, v katerem živijo.
Miran Meška Predsednik SD Ptuj
Jože Glazer
Kandidat za novega ptujskega župana
Žiga Simonič Predsednik Mladega foruma SD Ptuj

LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Spoštovane občanke in občani!
Svetniška skupina LDS vam iskreno čestita ob občinskem prazniku občine Ptuj.
Naši uspeiii so tudi vaši uspelii, zato vas vabimo na vse prireditve, ki jili organizira iVIsstna občina Ptuj.
Praznujmo skupaj!
Vodja svetniške skupine Emil Mesarič
Predsednica MG LDS Ruj Lidija Majnik
Predsednik MLD Gregor Šmigoc
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj predsednik IG Rajko Fajt, univ. dipl. inž.
Podlehnik • Zakulisna motelska zgodba
Kdo bo upravljal motel Podlehnik?
Navzven, za mimoidoče in predvsem mimovozeče, se v Motelu Podlehnik, ki se sicer (še) kiti s tremi zvezdicami, ne dogaja nič posebnega. Na cesti proti MMP Gruškovje, ki bo še vsaj nekaj let čakala na avtocestno podobo, se v teh dneh že tradicionalno cvrejo bolj ali manj stoječe kolone morja željnih turistov, zadnje (motelsko) parkirišče in počivališče pa je polno tovornjakov ^
Vlada je sicer že potrdila lokacijski načrt za nekaj sto metrov avtoceste v okviru samega mejnega prehoda, do njega pa, kot že rečeno, bo treba še postajati v kilometrskih kolonah. Tovornjakarji, ki zlasti ob nedeljah, praznikih in dnevih, ko ne smejo voziti, popolnoma zasedejo parkirišče pred Motelom in ga praktično skrijejo še pred očmi tistih, ki bi se morda ustavili, seveda ne pripomorejo k boljšemu poslovanju tega objekta, ki ga ima že sedem let v upravljanju samostojni podjetnik Bojan Vojsk. Situacija tako nikakor ni rožnata, in ker nič ne kaže, da se bo -vsaj do izgradnje avtocestnega odseka - kaj izboljšala, je uradni lastnik Motela Podlehnik, podjetje Petrol, tudi »dvignilo roke« od investicijskih del oz. vzdrževanja.
Že nekaj časa pa se sliši, da naj bi se zadeva premaknila z mrtve točke - ne tako hitro, kar zadeva izgradnjo avtoceste, ampak naj bi se še prej zamenjal upravljavec, torej Bojan Vojsk.
Petrol je, kot je znano, vse gostinske objekte ob ostalih slovenskih avtocestah, že predal v upravljanje svojemu strateškemu partnerju, francoskemu podjetju Marche, ki naj bi se začelo aktivno zanimati tudi za prevzem podlehniškega motela. V igri je bilo nekaj mesecev nazaj še nekaj bolj ali manj resnih interesentov, med njimi tudi Hit Gorica, ki je pred kratkim kupil razvpit mariborski hotel Slavija v likvidaciji.
Kot kaže, pa so se interesi Hita, bolj usmerjenega v igral-niške posle, v Mariboru ustavili, zato pa tečejo toliko bolj resni pogovori med Petrolom in Marchejem. V igri naj bi bil
Podlehniški Motel, nekoč sinonim za odlične kremne rezine in zabave, se sicer še ponaša s tremi zvezdicami, a so te bolj lovorika preteklosti kot odraz sedanjega stanja.
postopen prevzem Motela; najprej njegovih gostinskih kapacitet in storitev, kasneje pa tudi nočitvenih in drugih. Vzrokov za takšno potezo prevzema oz. izbire drugega upravljavca za Motel je več, med drugim naj bi eden temeljnih ležal v nerednih plačilih in neporavnani najemnini, ki jo Vojsk dolguje Petrolu.
Zanimive (in nikakor ne neznane) informacije je potrdil
tudi poslanec Branko Mari-nič: »Da, te informacije so popolnoma točne. Tudi sam sem vključen v to zgodbo, saj se dogaja na 'mojem' območju. Vsekakor želim, da zaposleni v Motelu obdržijo svojo zaposlitev in da občani Podlehnika od objekta, kot je Motel, nekaj tudi imajo, zato ne bi rad, da bi prišlo do morebitnega zaprtja, sploh ne v višku turistične sezone. Upam, da bodo
pogajanja uspešna in da ne bo nepotrebnih zapletov. Kdaj se bo zgodil prevzem, pa zdaj ne morem reči!«
Vojsk ne želi (predčasno) oditi iz Motela
Zakaj je možno razmišljati o zapletih, se lahko razbere z druge strani. Bojanu Vojsku,
Trenutno ima po pogodbi Motel še v upravljanju podjetnik Bojan Vojsk, toda lastnik (Petrol, d. d.) želi objekt predati francoskemu partnerju, podjetju Marche, ki že upravlja podobne objekte ob vseh slovenskih avtocestah.
ki mu najemna pogodba izteče 31. 8. drugo leto, namreč ni najbolj pri srcu kar tako predati Motela v roke drugemu upravljavcu; v prvi vrsti že zato ne, ker si še ni v celoti uredil druge lokacije za svoje poslovanje in bi takorekoč lahko bil na hitro brezposeln. Da ima res nekaj težav s plačilom mesečne najemnine in da res obstaja dolg iz tega naslova do lastnika, Vojsk ni zanikal, vendar se po njegovih besedah cifra dolga zmanjšuje in sploh ne gre za tako zelo velik oz. omembe vreden znesek: »Odkar imam v najemu Motel, je v navadi, da se leto pred iztekom pogodbe srečamo in podpišemo aneks. Letos smo se srečali junija in takrat so mi lastniki dali vedeti, da bi že-
Prejeli smo
Od višine se zvrti ^
Politični ali pa nestrankarski poslanec in župan Ormoža Vili Trofenik, ki je enkrat kandidat SLS, pa spet nestrankarski, pa spet LDS, očitno ne ve, kaj je kdaj povedal^
Ne želim se kregati, ali gre za isti par štorkelj ali ne, o tem lahko povedo Ormoža-ni!
Kar se pa tiče vsaj delnega lastništva zgradbe na Kerenči-čevem trgu v Ormožu, pa le to: tisti, ki redno spremljajo posnetke sej OS Ormož, mi lahko potrdijo, da je sam župan povedal, da je lastnica dela zgradbe na Kerenčičevem trgu v Ormožu njegova žena!
leli imeti drugega partnerja. Osebno bi rad, da se držimo podpisane pogodbe, to se pravi, da ostanem upravljavec jaz do konca avgusta naslednje leto. S predstavniki Marcheja pa se osebno še nisem srečal ali pogovarjal.«
Vojsk nadalje priznava, da je s takšno najemnino, kot je zahtevana sedaj, zelo težko ali skoraj nemogoče uspešno poslovati pri skupno 22 zaposlenih in dejstvu, da Petrol že veliko let ni vložil niti tolarja v investicijsko vzdrževanje objekta: »Stanje bi bilo boljše, če bi se lahko dogovorili za nekaj nižjo najemnino, sicer bi pa tudi ob sedanjem znesku še poslovali do zaključka pogodbe.«
Težava, ki lahko nastane, če dogovori v smeri prevzema ne bodo tekli tako, kot so si jih zamislili v Petrolu, je v tem, da Vojsku v primeru »trmoglavosti« najemnino za to zadnje leto lahko še povečajo: »Seveda sem potem prisiljen zapreti Motel, saj z višjo najemnino ni možnosti za pozitivno poslovanje. Takšnega aneksa ne bi podpisal. V Petrolu pa tudi vedo, da sem lastnik celotnega gostinskega inventarja.«
Zaprtja Motela si verjetno ne želi nihče, ne lastniki, ne najemnik, pat pozicija pa lahko nastane prav na točki medsebojnega »izsiljevanja« vsak s svojimi »aduti«. To bi bila še najmanj pametna poteza, ki bi se najbolj boleče odrazila na zaposlenih - slednji bi namreč v tem primeru ostali brez služb, kakršnekoli pač že so.
Kako se bodo vsi vpleteni uspeli dogovoriti, bo bolj znano septembra. Da bo Motel Podlehnik slejkoprej gotovo v rokah Marcheja, saj gre za precej močnega partnerja Petrola, ki mu Bojan Vojsk ni kos, pa ni dvoma. Tega se očitno zaveda tudi sam, zato svojo poslovno pot že usmerja na drugo lokacijo v Podlehniku.
SM
Lahko pa si skupaj pogledamo posnetek tiste seje!
Torej, če sem lagal, kar trdi župan - to je seveda njegova najpogostejša beseda - nisem lagal namerno. Povzel sem samo njegove besede o lastništvu, ki jih je on sam izrekel na eni od sej OS Ormož!
O razvoju pa le to: viden je, še najbolj pa ta razvoj občutimo občani! Kot sem napisal, so štorklje ptice, ki visoko letajo in posledično temu daleč vidijo. Nekateri politiki pa pač visoko letajo in se jim posledično megli pred očmi. Mislim, da je enkrat v tem mediju pisalo o zamegljenem razumu in pogledih. To je spoznal tudi župan Ptuja, ki je na nek način, po strankarski liniji, blizu našemu Viliju ^
Bogomir Luci
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Kaj in kje se na Ptuju dogaja ob vikendih
Nočno življenje mladih je zelo pestro
Pred nekaj leti so bile kritike mladih, da je dogajanja na Ptuju premalo, zelo pogoste. Potem pa so se v mestu začeli odpirati novi lokali in diskoteke, ki so nočno dogajanje bistveno spremenili. Kljub veliki konkurenci je kar nekaj lokalov na Ptuju ob petkih in sobotah nabito polnih. Tako glasba kot tudi ponudba je zelo raznolika, še za tako zahtevnega gosta se najde pravi kraj za zabavo.
Nekoč je bil petek dan za nočne izhode, zadnjih nekaj let pa je ob sobotah v diskotekah veliko večja gneča. Spreminjajo se tudi kraji, kamor mladi najraje zahajajo. Park, ki je nekoč bil največje zbirališče mladine, je danes več ali manj prazen. Zato pa so polni lokali. Na Ptuju se trenutno največ dogajanja odvija v štirih velikih lokalih: Super Liju, Feluki, Alibiju in Evropi. Na vrh lestvice po številu obiskovalcev nedvomno sodi Super Li, ki je ob sobotah tako poln, da se lahko zgodi, da niti ne boste prišli noter. Najbrž je razlog za tako gnečo po ptujskih diskotekah tudi ta, da se vedno več mladih Mariborčanov odloča za preživljanje nočnega življenja ravno na Ptuju. Kljub kopici lokalov, ki jih premore Maribor, ogromno mladih zahaja ob vikendih v ptujske lokale. Mladi Ptujčani se torej očitno vedo zabavati. Kljub kritikam nekaterih, da mladi le pijan-čujejo, je dejstvo, da vseh ne moremo metati v isti koš. Velika večina mladih gre ven zaradi zabave. Za tiste druge, ki pridejo delati probleme, pa na srečo poskrbijo varnostniki, ki jih imajo vsi večji lokali. O tem, ali je Ptuj mesto, kjer mladi lahko tudi ob petkih in sobotah najdejo kraj za zabavo, smo se pogovarja-
li z mladimi Ptujčani ter z lastniki nekaterih lokalov. Preverili smo tudi, kako raznovrstna je ponudba glasbe in pijač ter kako v lokalih skrbijo za varnost obiskovalcev.
Evropa -spet postaja zbirališče mladih
Pred približno letom dni je Evropa bila najbolj obiskan lokal na Ptuju. Gneča je bila nepopisna. Potem pa se je situacija naenkrat spremenila. Odprli so se Feluka, Alibi in Super Li in mladi so začeli hoditi po novo odprtih lokalih. Boris Ciglar, barman in natakar v Evropi, pravi, da se stvari ponovno spreminjajo in da je v Evropi spet ogromno obiskovalcev. »Pri nas ob vikendih nekaj časa ni bilo pretirane gneče. Ljudje so začeli hoditi v druge lokale, ker so bili novi, iz čiste radovednosti. Evropa vseeno posluje že tri leta in želeli so videti še kaj novega. A odkar se je začelo poletje, je Evropa spet postala zbirališče mladih,« pravi Ciglar. V Evropi enkrat na mesec pripravljajo tudi posebne zabave, pred 14 dnevi so pripravili Noč gladiatorjev, vsi natakarji in natakarice so se oblekli v tem stilu. Zelo zanimivo zadevo pa prirejajo tudi za avgust.
Foto: Dženana Bečirovič
Sandra in Boris ob vikendih pripravljata slastne coctaile.
Super Li - ob sobotah najbolj polna diskoteka na Ptuju
Lokal, ki trenutno ob vikendih premore največ obiskovalcev, je nedvo-
mno Super Li. Vsak petek in soboto dela v lokalu kar 15 natakarjev. Razpon obiskovalcev po starosti je zelo velik, v lokalu pa skrbijo tudi za to, da po 22. uri ni mladoletnih obiskovalcev. V lokal zahajajo tudi tisti malo starejši, ki si želijo dobre za-
bave. Glasba v Super Liju je zelo raznolika, od polke do housea in turbo folka. Za vsakega obiskovalca se najde kaj. Lastnik Super Lija Martin Lisjak pravi, da se niso želeli fokusirati na eno skupino ljudi in da ravno zato ponujajo široko paleto različne glasbe, kar se pozna tudi v raznoliki strukturi obiskovalcev. Posebnost Super Lija so koncerti, ki jih pripravljajo vsak petek. Doslej so gostili veliko znanih imen, med drugim tudi Jasmina Stavrosa, Dražena Zečiča in Atomic Harmonic. Lisjak pravi, da se takšni koncerti sicer finančno ne splačajo, a da jih vseeno prirejajo, ker s tem skrbijo za popestritev dogajanja,
hkrati pa gre za promocijo lokala. V avgustu prirejajo tudi različne partyje, 1. septembra bodo gostili eno trenutno najbolj popularnih pevk v Sloveniji, Neisho. Tako kot v vseh večjih lokalih je tudi v Super Liju poskrbljeno za varnost obiskovalcev. Na noč lokal varuje kar pet varnostnikov, ki skrbijo, da ne pride do pretepov. Zraven varnosti so po mnenju Lisjaka pomembni še nekateri dejavniki, ki morajo biti izpolnjeni, da lokal lahko posluje dobro in kvalitetno. »Ključ uspeha je celota. Lokal mora biti urejen, prostoren, ponudba mora biti kvalitetna, cene dostopne, osebje ustrežljivo in tudi
superCQ
Ob vikendih goste v Super Liju streže kar 15 natakarjev.
HIŠA ZABAVE
petek, 4.8., ob ^I.ODl	g g Boštjan Konečník
[predhatelam]	pizzerija
.	_ _ . _ ^ __	casino
sabote, 5.8., Ob BI.□□:	kavama
Vlado Kalember	nocm kiub
Vabljeni!
petek • 4. avgusta 2006
Tednikova poletna akcija
ŠtajenkiTEDUlK H
glasba mora biti dobra. Če karkoli od naštetega ne funkcionira, to prej ko slej začne motiti obiskovalce. Mi se bomo trudili še naprej delati tako kot doslej. Naslednje poletje nameravamo narediti nad sedanjo diskoteko novo teraso,« pravi Lisjak in dodaja, da so z obiskom zelo zadovoljni.
Feluka - posebnost so petkovi house partyji
Od 11. novembra lani, ko so odprli Feluko, je lokal zbirališče kopice mladih. Gre za enega izmed lokalov, ki so na Ptuju nedvomno najbolj priljubljeni. V lokal zahajajo mladi od 20. do 35. leta. Za varnost je dobro poskrbljeno, saj imajo ob petkih in sobotah redarje, ki spremljajo dogajanje in skrbijo, da ne prihaja do pretepov. Almir Zahovič, vodja strežbe v Feluki, pravi, da odkar so lokal odprli, ni bilo v njem niti enega pretepa. »Trudimo se ugoditi različnim okusom. Tudi v prihodnje nameravamo popestriti dogajanje, trenutno se dogovarjamo, da bi poskusili tudi čez teden narediti kaj zanimivega,« pravi Zahovič. Poudarek je predvsem na house glasbi, saj imajo ob petkih večkrat tudi house partyje. Zaho-vič dodaja, da obiskovalci
PRDIZVOQNJA SLAODLEdA
Feluke radi poslušajo tudi komercialno glasbo.
Cheers - na prvem mestu sta red in varnost v lokalu
Kljub temu, da Cheers spada med, po obsegu, precej manjše lokale, kot so zgoraj našteti, je dogajanje v lokalu zelo pestro. Med posebnosti lokala vsekakor lahko štejemo zelo veliko izbiro pijač, sladoleda, peciva in ostalih prigrizkov, ki jih nudijo. Kako je z večernim življenjem v Cheersu ob vikendih, smo se pogovarjali z lastnikom lokala Danijelom Lebrom. »V naš lokal zahajajo različni gostje, tudi starejši. Ob vikendih pa se tu zbira večinoma mladina. Kar se mi zdi zelo pomembno, je to, da v našem lokalu po polnoči ni mlajših od 16 let,« pravi Leber. Zelo pomembna prednost, ki jo imajo v lokalu, še dodaja, je red. Lokal je odprt že pet let in nikoli ni prišlo do pretepa. Razlog je verjetno tudi ta, da je lastnik lokala prej delal kot varnostnik in iz izkušenj ve, kako je stvari treba urediti. Zaradi tega, ker so vzoren lokal, so jim delovni čas sedaj tudi podaljšali, in sicer ob vikendih do 4. ure zjutraj. »Najpomembnejše je, da je v lokalu red, da se gostje lahko zabavajo in da se obenem po-
Foto: Dženana Bećirović
Tudi med tednom je terasa Cheersa zmeraj polna.
čutijo varno. To je osnova, da lahko lokal obstaja,« še dodaja lastnik Cheersa. Za glasbo v lokalu skrbijo sami obiskovalci, saj imajo na voljo jukebox, na katerem si lahko sami izberejo glasbo, ki jo želijo poslušati. Največkrat gre za slovensko ter hrvaško glasbo, zelo pogosto pa se posluša tudi srbska turbo folk glasba, ki je med mladimi vse bolj priljubljena. Leber pravi, da skrbi za to, da imajo gostje na voljo tudi novejšo glasbo. O dogajanju v lokalu smo se pogovarjali tudi s strankami, ki so zadovoljne tako z osebjem kot tudi s ponudbo. Najbrž pa bodo zadovoljni tudi s spremembami, ki jih načrtuje lastnik,
jeseni namreč namerava ponudbo hrane v lokalu še povečati.
Alibi - eden najlepše urejenih lokalov na Ptuju
Po urejenosti in raznolikosti ponudbe je Alibi eden najlepših lokalov na Ptuju. Zraven klasične ponudbe, ki jo imajo ostali lokali, imajo v Alibiju tudi velike mize za biljard, ukvarjajo pa se tudi s športnimi stavami. Ob vikendih je v lokalu največ gostov starih od 25 do 35 let. Mladoletni v lokal nimajo vstopa. Po besedah lastnikov Darjana in Violete Rotvajn so izkušnje iz prejšnjih let poka-
zale, da je načeloma bolje imeti starejše obiskovalce. Glasba, ki jo poslušajo ob petkih in sobotah, je disko glasba, ki jo predvajajo preko radijske postaje Center. Vrhunec dogajanje v lokalu doseže med 21. in 1. uro zjutraj. »Takrat je največja gneča. Ob 1.30 zapremo lokal in takrat gredo gostje v druge lokale in diskoteke,« pravi Dar-jan Rotvajn. Alibi, ki pod takim imenom obstaja že 14 let, ima svoje redne stranke, ki v lokal zahajajo že vrsto let. Kljub temu da so na kupu trije lokali, Salsa, Feluka in Alibi, Rotvajn pravi, da direktne konkurence ni, saj vsak lokal ponuja kaj drugačnega.
Kino caffe - pomembna je domačnost
Kino cafee je eden izmed tistih majhnih lokalov, kjer se kljub temu, da ni veliko prostora, veliko dogaja. Za razliko od ostalih doslej naštetih lokalov je v Kino caffeju struktura obiskovalcev nekoliko drugačna. Zelo malo je mladih pod 23 let. Dobri-la Šmigoc, lastnica lokala, pravi: »Mislim, da se na Ptuju dogaja veliko stvari. Problem je v tem, ker nekateri mislijo, da bodo šli ven in da bodo drugi poskrbeli, da jim bo zabavno. Vsak si mora sam naredit večer zabaven in pester.«
Kar se tiče glasbe, so v lokalu zelo fleksibilni, vrtijo različne zvrsti glasbe in se trudijo ugoditi glasbenim željam gostov. Velika prednost, ki jo ima po mnenju obiskovalcev Kino caffe, je domačnost.
Kaj mladi najraje pijejo?
Dejstvo je, da se zelo veliko ljudi lažje sprosti in bolje zabava ob kozarčku kakšne alkoholne pijače. Seveda ima vsak posameznik svoj okus in se pijače, ki jih pijejo, zelo razlikujejo. Nekaj pijač pa je vseeno takih, ki so ob večernih urah najbolje prodajane. V Cheersu ob vikendih prodajo največ pijač, ki jih imajo v akciji ter piva, breezerjev in ostalih alkoholnih pijač. Posebnost Feluke so odlični coctaili, saj v lokalu delajo nekateri znani ptujski barmani. Ti so zraven piva in vodke pijača, ki jo obiskovalci največ pijejo. V Super Liju in Kino caffeju je slika nekoliko drugačna. Največ se pije pivo in žgane pijače nasploh, poudarek pa je tudi na red bull-vodki. Tudi v Evropi in Alibiju največ mladih ob vikendih pije red bull-vodko, na drugem mestu po priljubljenosti pa so coctaili. Zelo veliko mladih pije tudi piva z različnimi okusi, kot so ban-didos ice in smile.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Prenovljen Alibi ima tudi velik prostor z mizami za biljard.

turnirji v biijordu
Iff
Ptuj • Poletno prizorišče hotela Mitra
Gostili Veliki pariški ansambel saksofonov
Društvo Ptujski postpesimisti je julija na poletnem prizorišču hotela Mitra pripravilo odličen koncert Velikega pariškega ansambla saksofonov.
Conservatoire National Supérieur de Musique sestavlja 12 študentov in razreda Clauda Delangla. Zasedbo ansambla sestavljajo trije sopran saksofoni, trije alt saksofoni, trije tenor saksofoni, dva bariton saksofona in en bas saksofon. Zvočni spekter ansambla ima obseg od male komorne zasedbe do neverjetne dinamike velikega simfoničnega orkestra. Ansambel nastopa na svetovnih kon-
gresih saksofonistov v Pesa-ru, Valenciji in Monteraelu. V zadnjem času ga gosti predvsem Pariz, prav tako pa tudi Mulhouse, Strasbourg, Limoges, Montpellier, Troyes, Poitiers _ Uspeh ansambla gre pripisati zlasti njegovi originalnosti, širokemu spektru zvočne palete in natančni ter izjemni japonski dirigentki.
Ansamblu so lahko v prijetnem ambientu na poletnem prizorišču hotela Mitra prisluhnili tudi Ptuj-čani. Kot solista sta nastopila Ptujčan Miha Rogina in Claude Delangle, ki je tudi umetniški direktor ansambla.
Organizatorji so bili z obiskom prireditve več kot zadovoljni, Helena Meško pa se je zahvalila Rogini in celotni družini, kajti prav oni so v veliki meri zaslužni za ta edinstven kulturni dogodek, ki ga je Ptuj gostil minuli mesec.
MZ
Ljubljana • Razpis za republiške in Zoisove štipendije
Čimprej oddajte vloge!
Šolske počitnice se za osnovnošolce in dijake prevešajo v drugo polovico, za popravljavce letnikov oziroma mature pa so počitniški dnevi deloma tudi učni dnevi. Pa tudi študentje, ki so z izpiti počakali na jesenski rok, nimajo brezskrbnih počitnic. Novopečeni študentje se v teh dneh vpisujejo na želene fakultete, brusijo pa tudi pete za sobami, saj so zmogljivosti dijaških in študentskih domov v Sloveniji minimalne glede na študirajočo se mladino. Počitnice pa so tudi čas za oddajo vlog za štipendije.
V Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije so tudi letos pohiteli, vajence in dijake ter študente so že sredi julija opozorili na razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2006/2007. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št. 67-68. Vloge sprejemajo na Uradih za delo po naslovu stalnega bivališča, za Upravno enoto Ptuj na Uradu za delo Ptuj, na Osojnikovi 1, za Upravno enoto Ormož pa na Uradu za delo Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure imajo vsak delovni dan, razen četrtka, od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek na družinske-
ga člana v njihovih družinah v letu 2005 ne presega 857.948 tolarjev. Štipendisti, ki pa so že lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 odstotkov (943.743 tolarjev). Zadnji rok za oddajo vlog za štipendije za vajence in dijake je 6. september, za študente 4. oktober. V Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije posebej opozarjajo, da morajo biti vloge oddane do roka, četudi niso popolne, saj lahko manjkajoče priloge vlagatelji priložijo po dogovoru z referentom tudi po roku. Študentje morajo na vpogled predložiti tudi indekse. Možno pa je vlogo za štipendijo oddati tudi po preteku omenjenih rokov, če gre za opravičljive razloge, ki so
tudi navedeni v razpisu, ki si ga lahko zainteresirani ogledajo na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje. Izjemoma pa je mogoče vlogo za štipendijo oddati med letom, če pride v družini vlagatelja do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so prav tako navedeni v razpisu. Že omenjene roke pa morajo spoštovati tudi izobraževalni zavodi, ki predlagajo kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Za učence, dijake in vajence, kandidate za Zoisove štipendije, je pogoj tudi najmanj prav dober uspeh, štu-
dentje pa se morajo izkazati z najmanj povprečno oceno 8. Prav tako je pogoj tudi javno priznan oziroma izjemen dosežek v zadnjih dveh šolskih letih, tudi o tem, kaj je to izjemen dosežek, je več zapisanega v razpisu. Kot je povedala direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije na Ptuju Vlasta Stojak, priporočajo, da kandidati vloge oddajo čim prej, četudi so nepopolne. Manjkajoče priloge je mogoče poslati tudi po pošti ali oddati v nabiralnik Urada za delo na Ptuju. Na vsako naknadno poslano prilogo pa je potrebno napisati ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.
MG
Ljutomer • Rezultati spomladanskega dela mature
Odlični rezultati dijakov
Na spomladanskem roku splošne mature so se dijaki in dijakinje ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča izvrstno odrezali.
"Tudi 40. generacija ljutomerskih gimnazijcev je dosegla izjemen rezultat. K splošni maturi na spomladanskem roku je pristopilo 143 kandidatk in kandidatov, uspešnih pa je bilo 141 dijakov oziroma 98,6 odstotka. Neuspešna sta bila dva dijaka in bosta poskušala v jeseni ponovno," je povedal ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Kustec.
Šest ljutomerskih maturantk in maturantov, ki so opravljali splošno maturo, je preseglo
prag 30 točk in si tako zagotovilo naziv zlati maturant. Vseh 34 možnih točk je zbral Miha Tibaut, zlati maturanti ljutomerske Gimnazije pa so postali še Sašo Kovačič, Ivana Novak, Katarina Katja Primožič, Jernej Virag in Anja Sraka.
Ljutomerska Gimnazija je minulo šolsko leto izvajala tudi maturitetni tečaj. K maturi je pristopilo 16 kandidatov, opravila pa jih je natanko polovica.
Odlično so se odrezale tudi
dijakinje, ki so opravljale spomladanski del poklicne mature. "K opravljanju poklicne mature je iz pete generacije maturantk programa Predšolske vzgoje na ljutomerski Gimnaziji pristopilo 28 kandidatk in vse so bile uspešne. Sedem maturantk je doseglo prag 22 točk, kar pomeni, da so postale zlate maturantke," je dodal Kustec. Naziv zlate maturantke so si pridobile Anja Balažic, Nina Črešnjevec, Urška Erdelji, Martina Halas,
Sonja Hanžekovič, Nina Miho-lič in Sandra Pal, od tega sta vseh 23 točk na maturi dosegli Urška Erdelji in Sonja Hanže-kovič. V prostorih ljutomerske Gimnazije so v šolskem letu, ki se izteka, izvajali tudi program Predšolska vzgoja za odrasle. K opravljanju poklicne mature je tako pristopilo 65 kandidatk in kandidatov. Uspešnih je bilo 58 dijakov, trije bodo morali na popravni izpit, štirje pa so se odločili za opravljanje mature v dveh delih.
Miha Šoštarič
Tednikova knjigarnica
Nada Gaborovič (1924-2006)
Malahoma
Nada Gaborovič
Pisateljica, ki je minuli teden sklenila življenjsko pot, sicer ni ozaveščena kot avtorica za mlado bralstvo, vendar je bila zavezana mladim rodovom po službeni, a tudi ustvarjalni poti. Kot profesorica slovenskega jezika s književnostjo je začrtovala leposlovne poti gimnazijcev, opravljala je svetovalno službo za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru. Bila je recenzentka in avtorica številnih spremnih besed v kanonski literaturi domačih avtorjev (npr. Cerkvenikov Ovčar Runo, Ingoličev Nemir mladostnika, Vandotov Kekec nad samotnim breznom...) za otroke in mladino. Kakor je zapisala avtorica sama v intervjuju z Berto Golob (Literatura je ali ni v Do zvezd in nazaj: Srečanja z mladinskimi pisatelji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. str. 42 do 46.), je vrsto let opravljala tudi lektorsko delo pri nekaterih glasilih delovnih organizacij v upanju, da bodo bralci razvijali odnos do knjige in seveda do slovenskega jezika. Pri pedagoškem delu jo je vodilo hotenje, ki se ji je bogato obrestovalo, saj so njeni dijaki postali ljubitelji knjige in samostojno presojajoči bralci. Literarno aktivno je sooblikovala^ bralna in literarna gibanja ter pisateljska srečanja (npr. Štatenberg, odbor za knjigo pri Zvezi kulturnih organizacij, Življenje s knjigo za srednješolce, Slavistično društvo Maribor, Festival Kurirček...) Gaborovičeva je od leta 1960 objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časnikih (npr. Sodobnost, Dialogi, kjer je bila urednica od leta 1970 do 1980), sodelovala je z revijo Otrok in knjiga. Malokje se omenja, da je Gaborovičeva vodila Mariborsko knjižnico leto dni konec sedemdesetih.
Navajam naslove daljših objavljenih proznih del Nade Gaborovič: Jesen brez poletja (1961), Kali prihodnosti (1962), Seženj do neba (1965), Ne samo jaz (1967), Kariatide (1969), Vsaka noč mine (1969), Seme (1970), Zvezdni prah (1974), Objokuj jutro (1975), Dober večer, veselje (1975), Kukavičji sneg (1977), Razdalje (1980), Odvzemanja (1986), Zamolkli val (1990) in isto leto 2+-1=4, Dva svetova (2001), Jutri (2005), ob osemdesetletnici pisateljice je izšel avtobiografski roman iz dnevnikov Dnevi, leta. Gaborovičeva se je ukvarjala (po Leksikonu slovenske književnosti, 1996) predvsem z razsežnimi epskimi upodobitvami sodobnega življenja, stilno je nadaljevala realistično smer.
Nada Gaborovič je bila dobitnica številnih nagrad in priznanj (mesta Maribor, Glazerjeve in Kajuhove nagrade...). Avtorici v poklon in kot bralno vabilo pa sem izbrala odlomek iz njej najljubšega in po mnenju kritikov najboljšega dela Malahorna (Maribor: Obzorja, 1989. 260. str.):
... Abi je spal na nekakšni klopi na očetovi strani, sestra pa na ležišču pri oknu., kar se je zamenjalo, če smo dobili obisk, ker smo tedaj vse ženske spale v veliki postelji, moški del pa na posameznih ležiščih. To mi je bilo od vsega najbolj zoprno, kajti pomenilo je, da bom morala spati s katero od tet ali celo z babico, čeprav je morala biti to zgolj zla sreča ali grdo naključje. Toda vseeno se je nekajkrat zgodilo tudi to. da meje izključila iz svoje najtesnejše bližine, sem mami zamerila, a ne do onemoglega besa, kot nekaterim drugim ljudem kakšno reč, pač pa do onemogle žalosti. Ležati ob mami je bilo toplo. Varno in prijetno. Mama je imela čvrsto, bujno telo, ki je izžarevalo mir, zanesljivost in brezskrbnost. Njene roke so se znale oviti okoli moje glave, tako da mi je počivala na njenih prsih. Nisem si upala niti premakniti, da bi ne bila oropana niti za delček te toplote. Če me je zeblo v noge, in to me je rado, kar sem pomnila, sem zarila svoja stopala med mamina, tako da sem bila varno vkleščena in sem neutegoma lahko zaspala.
Seveda so mogoče bile vse to le otroške sanje ali domišljija, ta navezanost in odpor in ljubosumnost, ker so bili sploh še drugi ljudje, ki bi radi kar čimveč toplote naše mame ...
Liljana Klemenčič
Ptuj • Razstava 100 izbranih fotografij National Geographica
Enkraten fotografski dogodek
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so 25. julija odprli razstavo 100 izbranih fotografij National Geographica, ki bo na ogled do 11. avgusta. Med njimi je tudi enajst fotografij iz Slovenije, ki so bile objavljene v reviji. Razstava bo v letošnjem letu obiskala večja slovenska mesta.
Odprtja razstave na Ptuju, ki je že na začetku vzbudila veliko zanimanje Ptujčanov, sta se udeležila tudi odgovorni urednik izdaje National Geographica v slovenskem jeziku dr. Miha Kovač in mednarodno uveljavljeni fotograf, tudi sodelavec National Geographica, Arne Hodalič. Kot je na Ptuju povedal dr. Miha Kovač, so fotografije že od samega začetka pomemben del revije National Geographic, ki je ena največjih svetovnih revij. Fotografski arhiv Društva National Geographic danes šteje že več kot 10,5 milijona posnetkov, ki pripovedujejo zgodbe iz vseh
delov sveta. Ustanovljeno je bilo leta 1888 v Washingtonu, da bi širilo znanje in podpiralo ključne znanstvene raziskave ter financiralo pomembne odprave in odkritja ter za ohranjanje in zaščito okolja. Danes deluje kot eno največjih neprofitnih znanstvenih in izobraževalnih organizacij v svetu. Od konca aprila letos revija National Geographic izhaja tudi v slovenskem jeziku, ki je sicer najmanjša na svetu, po številu izvodov na prebivalca pa se lahko kosa s Švedsko in Norveško. Generalni pokrovitelj slovenske razstave je Telekom Slovenije, ki vabi k nakupu raz-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Miha Kovač (levo) in mednarodno uveljavljeni fotograf (desno) Arne Hodalič, tudi sodelavec revije National Geographic, z nagrajencema fotografskega natečaja Nikona, ki je potekal za osnovnošolce sedmih, osmih in devetih razredov ter srednješolce na Ptujskem. Prva nagrada je pripadla srednješolcu Mateju Palu, druga pa Andreju Lamutu iz OS Olge Meglič.
Foto: Črtomir Goznik
Razstava 100 izbranih fotografij National Geographica je vzbudila veliko zanimanje med Ptujčani.
stavljenih fotografij, izkupiček bo šel za ureditev in ohranjanje parka Škocjanske jame, ki je vpisan v Unescov seznam svetovne naravne dediščine.
Poseben gost na otvoritveni slovesnosti razstave National Geographic, na kateri so govorili tudi še ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor Knjižnice Ivana Potrča mag. Matjaž Neudauer in fotograf Arne Hodalič, ki je skupaj z odgovornim urednik slovenske izdaje revije National
Geographic dr. Mihom Kovačem tudi podelil nagradi najboljšima na Nikonovem fotografskem natečaju, je bil mednarodni mojster fotografije Stojan Kerbler. Povedal je, da je pričakoval več občutka za razstavljene fotografije v tem smislu, da bi jim namenili več prostora, da bi si jih ljudje lahko v miru ogledali in doživeli ter spoznali njihova sporočila. Zdaj so za ta užitek, ker je prostor premajhen, prikrajšani.
MG
Turnišče • Ljudski pevci Društva upokojencev Turnišče
Izdali kaseto in zgoščenko
Z ustanovitvijo skupine ljudskih pevcev v Društvu upokojencev Turnišče se je uresničila želja predsedniku Jožetu Milošiču, ki je člane društva kar nekaj časa spodbujal k petju. Zbralo se je 12 domačinov, sedem pevk ter pet pevcev. Marljivo so prepevali enkrat tedensko ter s svojim petjem popestrili prireditve v domačem kraju.
Želeli so si napredka v petju, zato so k sodelovanju povabili go. Silvo Kajtezovič. Njihovo petje je postajalo vse boljše in vedno večkrat so zapeli tudi izven domačega kraja. Letos so bili izbrani za nastop na medobčinski reviji pevcev ljudskih pesmi, ki jo
organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Po dveh letih vaj so želeli svojemu rednemu pevskemu delu dati pečat. Odločili so se za velik projekt - izdajo kasete in zgoščenke. Ob velikem trudu vseh pevcev in zagreto-sti njihove vodje Ivanke Merc
jim je uspelo premagati vse prepreke. Tako so ob drugi obletnici praznovanja svojega delovanja že lahko predstavili pesmi s svoje prve kasete in zgoščenke. V domu krajanov na Turnišču so pripravili odlično prireditev, na katero so povabili več skupin ljudskih
pevcev. Lanskoletni program ljudskega petja je z recitacijo svoje pesmi o življenju na Turniščah popestrila domačinka Rozina Selinšek. Letos pa so ob ljudskih pevcih nastopili še mlada citrarka Petra Gabrovec in pevski par Alex Ferlič in Tadej Premožič.
Prireditev so začeli domačini s pesmijo, ki jo je sestavil njihov član Slavko Vaupotič, ki je s svojo zabavno razlago o nastanku pesmi sprostil vse čakajoče na nastop. Svoj delež pri ustvarjanju dobrega vzdušja na prireditvi, ki je ne moreš hitro pozabiti, so prispevali ljudski pevci iz Po-brežja, Zavrča, pevke in pevci s Hajdine, Dolene, Gmajnari-ce iz Hajdoš ter ljudske pevke iz Budine in Podgorcev. Da pa ljudski pevci niso od muh, so pokazali po pogostitvi, saj so veselo prepevali ob spremljavi harmonike in ljudskih glasbil še pozno v noč.
Za zaključek pa kitica iz pesmi o Turniščah:
»Na Turnišču živeti res je lepo,
se s sosedi razumeti je več kot zlato!«
Irena Prelog
Dr. Ljubica Suligoj
Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele
Jurtelova zadnja leta
Nenehna Jurtelova skrb za povzdig izobrazbene ravni kmečke mladine se zrcali tudi v omenjenem pismu Francu Toplaku. Med drugim piše, naj kuratorij štipendira slovenske dijake vseh srednjih in visokih šol, »izvzemši teologije«, bodisi doma ali na tujem. In spet poudarja, naj bodo sredstva namenjena »praktičnemu izobraževanju« kmečkih sinov in hčera za »vzorna gospodarstva«, tudi ogledom takih gospodarstev in gospodarskih razstav in za podpore pisateljem poučnih knjig o kmetijstvu.
Kako uresničene so bile želje dr. Franca Jurtele, vemo malo. Po njegovi smrti je Finančna prokuratura v Ljubljani sporočila Okrajnemu sodišču na Ptuju, da se »ima ustanoviti« iz zapuščine dr. Franca Jurtele »Ustanova dr. Franca in Alojzije Jurtela v Hvaletin-cih«. 17. julija 1926je sodišče ugotovilo, da vrednost premičnin in nepremičnin oz. celotnega Jurtelovega premoženja znaša 284.240, 65 din. Na sodišču so se 24. novembra 1926 zglasili tudi člani bodočega kuratorija, imenovani v Jurtelovi oporoki. Ker Franc Čuček ni sprejel članstva, je bil za nadomestnega člana predviden ravnatelj gimnazije dr. Josip Komljanec
Finančna prokuratura je 17. marca 1927 poročala velikemu županu Mariborske oblasti, da je bil dr. Franc Jurtela dolgoletni član in ustanovitelj Hranilnega in posojilnega društva, ki je bilo »vzorno vodeno«. Zato naj se pri omenjenem društvu, na željo ku-ratorija, pusti ustanovna glavnica. Na tej osnovi je Okrajno sodišče na Ptuju 5. julija 1927 preneslo zapuščino na Jurtelovo vdovo z omejitvijo (v korist »Ustanove dr. Franca in AlojzijeJurtela v Hvale-tincih«). Sodišče je tudi določilo, da o nadaljnjem vplačilu glavnice in prevzetih obveznosti odloča uprava ustanove.
O delovanju in poslanstvu Jurtelove ustanove v Hvaletincih ne moremo veliko zapisati. Med okupatorjevimi dokumenti o zaplenjenih slovenskih posestvih in danih v upravljanje pooblaščencu državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem najdemo tudi popis posestva »Jurtela dr. Franza v Wittmanns-bergu, St. Andrá i. d. W. B.« (Vitomarci, Sveti Andraž v Slovenskih goricah) z dne 14. julija 1941, ki se nahaja na območju Hvaletincev (nad 34 ha, od tega 18 ha travnikov, 10 ha njiv, 5 ha gozda, hektar pašnikov, nekaj vinogradov), Dragoviča, Levanjcev, Zagorcev in Dolene (nad 44 ha zemlje v lasti Alojzije Jurtela, od tega nad 16 ha gozda, nad 16 ha travnikov, nad 7 ha njiv, dober hektar pašnikov, manj kot hektar vinogradov in toliko vrtov), kar pomeni, da je celotno posestvo obsegalo 78 ha 64 arov in 56 m2 zemljišč. Oskrbnik posestva je 16. julija poročal oblastem, daje posestvo dobro vodeno in v zelo dobrem stanju. Iz razglasa ukinitvenega komisarja za društva, organizacije in združenja je tudi razvidno, daje okupator 20. februarja 1942 zasegel premoženje Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitomarcih, katere delež je imela Kmečka nadaljevalna šola v Vitomarcih. Ali je bil to tisti delež Jurtelove ustanove, namenjen izobraževanju kmečke mladine, ostaja nepojasnjeno.
Vsekakor pa Jurtelova zamisel o razvijanju izobrazbene ravni mladih na podeželju po drugi svetovni vojni ni oživela. Po zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Ptuju lahko le spremljamo spreminjanje lastništva na nekdanji Jurtelovi posesti. Od februarja 1946 do marca 1948, koje Okrajna komisija za agrarno reformo na Ptuju izvajala agrarni postopek, je Jurtelova posest postala »splošno ljudsko premoženje« Ministrstva za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije pod upravo ptujske občine. Medtem ko so posamezna zemljišča na območju Dolene, Levanjcev in Dragoviča od petdesetih let minulega stoletja prehajala v roke agrarnih interesentov, je ptujski Kmetijski kombinat pridobil leta 1976posest v Hvaletincih in 1982. leta še nekaj zemljišč v Levanjcih. Po Zakonu o lastniškem preoblikovanju podjetij in Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so ta leta 1994prešla v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
(Op. Sestavek temelji na virih Zgodovinskega arhiva Ptuj, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča Ptuj in ustrezni literaturi.)
Naj sklenem članek z osebnim razmišljanjem.
Pisati o velikih ljudeh je vselej zahtevna naloga. Tega sem se ves čas zavedala ob predstavljanju dr. Franca Jurtele, velikega Slovenca na Ptuju, na katerega smo kar pozabili. Veliko mi zaradi pomanjkanja virov ni uspelo razkriti. Z upoštevanjem mnogih dejavnikov sem skušala objektivno predstaviti človeka v času, tako neugodnem za slovenstvo in v nerazvitem ptujskem okolju.
Ko Jurtelova hotenja prenašam v naš čas, se ne morem znebiti vtisa, kako malo vemo o bojevnikih slovenstva na Ptujskem in kako premalo vrednotimo njihovo poslanstvo. Na obhodu nekdanjega mestnega nekropolisa, ko od vandalizma poškodovane spomenike velikih Ptujčanov še najdem, ne odkrijem Jurtelovega groba na parc. št. 628! S tega večnega počivališča mnogih zaslužnih ljudi odhajam z grenkobo. Mar je posurovelost presegla vse človeške vrednote? Mar pieteta do umrlih, narodna zavednost in spoštovanje pomnikov naroda niso več moralne vrednote v današnjem, tako opevanem civiliziranem, demokratičnem svetu?
Ko stopam s pokopališča, se spomnim besed slovenskega visoko-šolca, kije leta 1918 zapisal, da življenjskega dela dr. Franca Jurtele »naši ljudje ne bodo pozabili«. Tedaj z grenkobo v srcu ugotovim, da danes, 80 let po njegovi smrti, skorajda ne vemo zanj! Tudi nobene ulice ali vsaj poti nismo poimenovali po svojem narodnjaku, dr. Francu Jurteli!Zato nam čas in dogajanja okoli nas narekujejo tehten razmislek!
POSOJILNICA V PTUJU
registrovala zadruga £
Nsjatsrejši slovenski denarni 7avod v Ptuju, ustanovljen ieta 1SS3. — Posluje v Ptuju na Slovenskem trgu 5tev, 5
Vir: Spominski list septembrskih dogodkov, Ptuj, 8., 9., 10., IX. 1933.
Reklamni oglas »Posojilnice v Ptuju«, nastale iz Jurtelovega Hranilnega in posojilnega društva.
Rogoznica • Tretji praznik primestne četrti Rogoznica
V pričakovanju prazničnih prireditev
Pred tremi leti so tudi v PČ Rogoznica pričeli praznovati krajevni praznik kot obliko druženja med krajani sedmih vasi, v katerih živi okrog 3700 prebivalcev. Za praznični dan so izbrali 4. september. S prazničnimi prireditvami se »selijo« iz naselja v naselje, prav tako tudi s priznanji.
Prejeli smo
Osrednja slovesnost bo letos 3. septembra v Kicar-ju, kjer bodo tudi asfaltirali krajši odsek ceste (Tili-Ga-silski dom). Milijon in pol tolarjev bodo letos vložili tudi za ureditev parkirišča pred Domom krajanov v Rogozni-ci, v katerem poteka veliko aktivnosti, nima pa nobenega parkirišča. Pri ureditvi parkirišča bodo vztrajali, čeprav naj bi na prostoru za parkirišče nekateri mimo sveta PČ Rogoznica načrtovali ureditev avtobusnega postajališča. Krajane v Kicar-ju tudi zanima, kaj se dogaja z javno razsvetljavo na cesti Žabjak-Kicar.
Na 33. seji sveta PČ Rogoznica, ki je bila 31. julija, navzoči so bili Drago Zorko, Janko Čeh, Franc Slatič, Dušan Vojsk, Marjan Kolarič, Mirko Ciglar, Maks Menoni in Ignac Vrhovšek, so sklenili, da bodo ob letošnjem prazniku s priznanji za razvoj nagradili tri zaslužne krajane: Janeza Terbuca iz Spodnjega Velovleka, Maksa Menonija iz Žabjaka in Fran-čiško Petrovič iz Pacinja. Praznične prireditve bodo pričeli 19. avgusta, ko bo na delu letošnja že četrta likovna kolonija Rogoznica 2006, na kateri po besedah organizatorja Maksa Menonija pričakujejo oziroma so povabili umetnike iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Na koloniji bodo sodelovali tudi udeleženci likovnih delavnic likovne sekcije KD Rogoznica. Umetniki bodo ustvarjali na temo življenja in dela ljudi v Kicarju. Pokroviteljica kolonije je PČ Rogoznica. Vsakemu umetniku bodo podarili osnovni material, platno in komplet barvic, poskrbeli pa bodo tudi za prehrano.
V	trajno last KD Rogoznica bo vsak umetnik podaril po eno delo.
Tradicionalno kolesarjenje po vaseh PČ Rogoznica bodo izvedli 26. avgusta, start bo ob 9. uri pred gasilskim domom v Kicarju. Vsakemu udeležencu kolesarjenja bodo na startu podarili majico. Tekmovanja v namiznem tenisu in šahu bodo v dvorani PGD Kicar potekala od 28. do 31. avgusta. Prvega septembra bodo izvedli turnir v malem nogometu med vasmi, potekal bo na igrišču ŠD Rogoznica. Sodelovale bodo ekipe vseh vasi, osmo ekipo bodo sestavljali člani sveta PČ Rogoznica.
V	program 3. krajevnega praznika PČ Rogoznica so
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik mestnega sveta iz PC Rogoznica Marjan Kolarič dobro ve, da so v četrtih bolj kot politika doma problemi, takšni in drugačni, in da majhni projekti v nobenem primeru ne ogrožajo velikih. Bo ptujski župan dr. Štefan Čelan dovolj moder in zadržal objavo odloka o eni volilni enoti za mestni svet, je vprašanje, ki si ga najpogosteje zastavljajo na obrobju Ptuja. Prvo priložnost je že izpustil.
letos vključili tudi že tradicionalni koncert skupine Stari prijatelji s Kicarja. Letošnji bo že peti po vrsti. Osrednja prireditev ob tretjem krajevnem prazniku pa bo v nedeljo, 3. septembra. Pričeli jo bodo ob 14. uri, ko bodo v prostorih PGD Kicar odprli razstavo likovnih del 4. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2006. Pred gasilskim domom bodo v počastitev 3. krajevnega praznika zasadili lipo. Družabno srečanje bodo pričeli ob 15.30 s svečanimi nagovori in podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom za razvoj kraja. V kulturnem programu bodo nastopili Moški pevski zbor Rogoznica, Kvintet DUR in Stari prijatelji s Kicarja. Za dobro razpoloženje bodo igrali člani ansambla Prijatelji iz Ptuja. Slovesnost bodo s svojim prihodom počastili tudi rogozniški konjeniki. Po številnih športnih preizkusih med vasmi bodo na nedeljski osrednji prireditvi krajani merili moči tudi z vlečenjem vrvi.
Na 33. seji so člani sveta PČ Rogoznica govorili tudi o dokončanju obnove Ar-nogove kapele, tokrat so se seznanili s predračunom za obnovo psevdogotskega oltarja in likov, ki naj bi po strokovni oceni akademskega kiparja, konzerva-torskega-restavratorskega svetnika Viktorja Gojkoviča, stala 878 tisoč tolarjev. Če je kapela last MO Ptuj, potem naj tudi zagotovi denar za obnovo, pravijo, saj ga v PČ Rogoznica nimajo. Če je ka-
pela njihova last, naj kipe le očistijo in vrnejo v kapelo, saj je že od obnove prazna, kar je po mnenju krajanov sramota.
Ena volilna enota še naprej buri duhove
V	krajevni pisarni so ob torkih in sredah od 9. do 14. ure in ob petkih od 10. ure na ogled projekti za odvodnjavanje meteornih voda, fekalne kanalizacije in izgradnje pločnikov ob Slovenjegoriški cesti in izgradnje krožišča na križišču Juršinci-Ptuj-Lenart. Gre za izredno pomembne projekte, z njimi naj bi se seznanilo čim več krajanov. Člani sveta PČ Rogoznica so bili v ponedeljek zelo nezadovoljni, ker jim v oddelku za splošne zadeve MO Ptuj niso zagotovili nekoga za vodenje zapisnika, saj je njihova tajnica na dopustu. V takih razmerah je resnično težko delati, poudarjajo.
V	PČ Rogoznica so že na 32. seji nasprotovali eni volilni enoti za volitve v mestni svet, ki pa je bila, kot je znano, z minimalno večino izglasovana na 43. seji sveta MO Ptuj, ki je bila 24. julija. Svetnika mestnega sveta iz območja PČ Rogoznica Ignac Vrhovšek in Marjan Ko-larič sta spoštovala voljo četrti, iz katere izhajata, ne pa tudi tretji svetnik iz te četrti Milan Čuček, tudi predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo in okolje pri mestnem svetu, ki pa se razen dveh sej v tem mandatu
ni udeleževal četrtnih sej. S tem, ko je podprl eno volilno enoto, je deloval proti volji krajanov tega območja, kar ni pošteno, so na 33. seji v ponedeljek poudarili člani sveta PČ Rogoznica. Zaradi majhnih projektov in vrtičkov, ki naj bi bili posledica volilnih enot, za mestni svet so bile do sedaj v veljavi štiri volilne enote, so prepričani člani sveta, posebej pa še Ignac Vrhovšek, ni bil ogrožen noben veliki projekt. Marjan Kolarič je ponovil razpravo z mestnega sveta, da odločitev za eno volilno enoto ni poštena in pravilna. Na lokalni ravni so v ospredju konkretni problemi ljudi, ne pa strankarska politika.Vsi govorimo o problemih in jih prenašamo na mestni svet v pričakovanju, da bodo rešeni. Ena volilna enota je razdelila mestni svet, posredno pa tudi člane svetov v primestnih in mestnih četrtih, v PČ Grajena so prav tako razočarani, saj je njihov svetnik Janez Vertič podlegel strankarski disciplini LDS-a in na seji mestnega sveta glasoval za eno volilno enoto, čeprav ji je svet PČ nasprotoval. Če bi bil ptujski župan dr. Štefan Čelan moder, kot pravijo v strankah, katerih svetniki so glasovanje o eni volilni enoti za mestni svet obstruirali, odloka o tem ne bi objavil v Uradnem vestni-ku MO Ptuj. Prvo možnost, da bi bil odlok objavljen v glasilu Ptujčan, ki je izšel 27. julija, je že obšel.
MG
Neprepričljivi argumenti Vilija Trofenika
V	58. številki Štajerskega tednika je ormoški župan Vili Trofenik pod zdi se udarnim naslovom »Alojz Sok zavaja Ormožane« nanizal 11 neargumentiranih obtožb nekakšnih točk, katerih edini cilj je diskreditacija eventualnega protikandidata na bližajočih se lokalnih volitvah. Ker gre za popolnoma neargumentirana, izmišljena in plehka podtikanja v stilu "Alojz Sok je kriv tega in tega", sem se odločil odgovoriti.
Pa pojdimo po vrsti. V prvih treh in 10. točki g. Trofenik obvešča javnost o sestavi Občinske volilne komisije občine Ormož. Ker poleg imen ne navaja, kdo so bili predlagatelji, je potrebno zaradi objektivne obveščenosti povedati, da so bili kot potencialni predstavniki strank SDS in N.Si v volilno komisijo občine Ormož, brez da bi podali soglasja, kot nadomestni člani imenovani Ni-kolina Gregurec, Franc Sandor in Alojz Vozlič. Po imenovanju so tudi vsi podali pisne odstopne izjave. Gospod Šandor pa je že pred imenovanjem Občino obvestil, da v volilni komisiji ne želi sodelovati. Za javno vedenje pa je potrebno tudi povedati, da nadomestni člani ne odločajo o ničemer, temveč le nadomeščajo člane v primeru njihove odsotnosti. Skratka, dober trik g. Trofenika in njegove koalicije v OS. Po številu svetnikov je N.Si druga največja stranka v občini Ormož in je dobila, kot že rečeno, mesto nadomestnega člana, ki pa je podal odstopno izjavo.
V	4. točki g. Trofenik govori o nagajanju in izigravanju Koalicije Slovenija na 14. izredni seji. Vsekakor to, da nismo glasovali za dnevni red, ker se z njim nismo strinjali, ni nič v primerjavi s tistim, kar počne njegova stranka LDS v DZ RS. Toliko obstrukcij in zahtev po izrednih sejah ter proceduralnih zapletov, kot jih je v tem mandatu, ko je LDS v opoziciji, ni bilo v DZ v celotni zgodovini samostojne Slovenije. Pri nabavi operacijski miz in posledični spremembi zakona so na primer tako močno nagajali, da smo morali celo spremeniti sestavo komisije, ki jo vodi g. Cvikl, član LDS. Ali pa obstrukcija pri Zakonu o verski svobodi, ko je tudi g. Trofenik jadrno odkorakal iz parlamentarne dvorane. Početje opozicije v Ormoškem OS je kapljica v morje v primerjavi s tem, kar počne stranka g. Trofenika v DZ.
V	točki 5 in 6 g. Trofenik, kot že večkrat doslej, ponovno diskreditira delo moje žene. Ne morem storiti drugega, kot da ga še enkrat prosim, naj pusti mojo družino pri miru, saj tudi jaz ne napadam njegove družine. Moja žena ni niti vam, spoštovani g. Trofenik, niti občini Ormož povzročila nobene škode, sicer dokažite drugače.
V	točki 7 in 11 pa g. Trofenik povsem odkrito razkriva način svojega razmišljanja. Člane OS deli na dobro misleče predstavnike občanov, torej dobre svetnike in na ostale, ki po njegovem niso dobri, torej slabi. Pri tem je seveda neizpodbitno dejstvo, da so dobro misleči samo tisti, ki brezpogojno prikimavajo g. Trofe-niku. Tisti, ki se pa ne strinjamo in ne kimamo napačnemu vodenju občine, pa smo po njegovih merilih slabomisleči škodljivci. A vendar g. Trofenik, kako naj se strinjam s prodajo Komunalnega podjetja; z uvedbo previsokega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč; s katastrofalno cestno infrastrukturo; neaktivnostjo pri ustvarjanju možnosti za gospodarstvo; neracionalno geoter-malno vrtino; propadanjem in praznjenjem mesta Ormož; odhajanjem mladih; enormnim zadolževanjem itd. Nekateri občani so to spoznali in so raje odšli iz občine Ormož na svoje. Drugi ne moremo oditi, zato nam dopustite, da vam povemo, kaj je narobe in kaj je dobro. Ormoška opozicija je številčno res šibka, to moram priznati. Ni pa šibka v svojih argumentiranih nastopih in to vas moti. Zato se v zadnjem času tudi toliko ukvarjate z njo in še posebej z mano osebno in celo z mojo družino.
S točko 8 se strinjam, le da gre za to, da smo spregledali strankina pravila. Zaradi nepozornosti dva kandidata v 3. volilni enoti nista smela pred 4 leti kandidirati, ker ju je občinska volilna komisija zavrnila. Ni pa bila Občinska volilna komisija tako dosledna pri neodvisni listi (NEL), ta je lahko še dva dni po roku za oddajo kandidatur popravljala zapisnik o kandidacijskem postopku.
K vašim ugotovitvam v točki 9 vam pa še enkrat povem, da je volilni material na vsakih volitvah izročen v varstvo volilnemu odboru, ki ga je dolžen pregledati. Nikoli nisem bil kot predsednik KS Ormož odgovoren za hrambo volilnega materiala in tudi ne član volilnega odbora, kar mi poskušate vi podtakniti. Vsekakor pa so vaša namigovanja zanimiva. Vi imate namreč ključe od celotne občine, na kar v preteklosti nisem niti pomislil. Mogoče je to razlog, da v občinski volilni komisiji ne želite predstavnika N.Si. O tem bomo v stranki še močno razmislili in se primerno pripravili.
In še za konec. Očitate mi javno blatenje tistih, ki delajo za občino Ormož. Predlagam, da pometete pred svojim pragom in morda še enkrat preberete sestavek v 58. številki, pod katerega ste se podpisali. Če ta sestavek ni javno blatenje, potem sploh ne vem, kaj javno blatenje v resnici je. Obstaja seveda tudi možnost, da sestavkov, ki vam jih pripravljajo v družbi Dialog Company, ki jo plačujete iz občinskega proračuna, sploh ne berete.
In še lastni in družinski karierizem. Moja družina ni lastnik premoženja, ki bi bilo nekoč občinsko. Ali velja to tudi za vas? V skrbi za lastno kariero pa ste menjavali stranke kot spodnje perilo. Ironija je, da sva bila nek kratki čas v letu 2000 celo v isti stranki, ki se je imenovala SLS + SKD. Kot poslanec te stranke ste v DZ pomagali spremeniti Ustavo in tako zaobiti voljo ljudi, izraženo na referendumu v zvezi z večinskim volilnim sistemom. Za mene je bil to zadnji znak, da moram združbo, ki sem jo tudi sam pomagal soustvariti, takoj zapustiti. Slovenski krščanski demokrati smo tako ustvarili novo stranko N.Si in se znebili karie-ristov, ki so vedno tam, kjer bolje kaže. Me prav zanima, če boste oktobra spet neodvisno odvisen.
S tem zaključujem polemiko z vami in se ne bom več odzival na vaše obtožbe in provokacije.
Alojz Sok, svetnik OS Ormož
Nogomet
V Mariboru podpisane pogodbe
Stran 16
Mali nogomet
Še tretjič Nova Slovenija
Stran 16
Rokomet
Sanja Potočnjak in Marko Bezjak v tujino
Stran 17
Rokomet
Ptujčanke pričele priprave
Stran 17
Boks
Juriš na naslov svetovnega prvaka
Stran 18
Plezanje
Mina osma v Franciji
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Drava usahnila v Mariboru
Po prvem kolu našega najelitnejšega nogometnega tekmovanja je še prezgodaj, da bi koga postavljali v vlogo absolutnega favorita ali pa da bi katero od ekip selili v drugo ligo. Vsekakor pa je že prvo kolo pokazalo ali pa vsaj nakazalo, kako bi se lahko odvijalo prvenstvo v nadaljevanju.
V	Celju so gledalci spremljali dinamično tekmo, ki pa se je na njihovo žalost končala brez zadetkov. Po tekmi je bil manj zadovoljen domači trener Žilnik, kije žaloval za zamujenimi priložnostmi.
Primorje je pod taktirko prekaljenega Bojana Prašnikarja v končnici tekme strlo odpor žilavih Prekmurcev, ki so v Ajdovščino prišli po točko. Mlada ekipa v rdeče-črni opremi je navdušila in ob takem nadaljevanju bodo zagotovo prekrižali načrte marsikateremu favoritu.
Domžalčani kljub zmagi niso upravičili vloge morda celo prvih favoritov prvenstva. Trener Stojanovič se je odločil za zanimivo postavitev, saj je tekmo začel s kar štirimi izredno ofenzivno postavljenimi nogometaši. Kljub temu so imeli težave, kako razbiti »bunker« Črnomaljcev, ki so se izkazali za zelo čvrsto ekipo.
Okrepitvi iz zagrebškega Dinama Zahora in Junior sta bila junaka domače zmage Kopra nad novincem Factorjem. Dokazala sta, da sta mojstra okroglega usnja in z njuno pomočjo bo Koper prav gotovo med glavnimi kandidati za sam vrh.
Drava je v Mariboru poskušala iztržiti kaj več kot le minimalen poraz, toda zadnje nejasnosti okoli trenerja so očitno pustile posledice. Maribor bil je tokrat pač premočan nasprotnik, kljub temu pa se nismo mogli znebiti občutka da bi Ptujčani ob bolj agresivni in hitrejši igri lahko dosegli kaj več. Toda prvenstvo se je še komaj začelo in časa za popravne izpite bo še več kot dovolj. Prva priložnost bo že v soboto, ko na Ptuj prihaja samozavestni Koper.
Najbolj zanimivo na Ptuju in v Celju
Drugi krog lige Telekom prinaša dve zelo zanimivi tekmi. Za nas je vsekakor najbolj zanimiva tista, ko bo v soboto odigrana na Mestnem stadionu na Ptuju, ko se bosta srečala domača Drava in Koper. Gostje prihajajo na Ptuj opogumljeni s suvereno zmago nad Factorjem v prvem kolu. Novinca Zahora in Junior, ki sta bila najboljša posameznika ponedeljkove tekme, obljubljata še več takšnih ali še boljših predstav, prav nič pa za njima ne zaostajajo ostali nogometaši Kopra, ki napovedujejo zmago. Toda svoje načrte ima tudi ptujska ekipa. Igra v prvem krogu niti ni bila tako slaba, in ko se bo v napadu odprlo še Ziliću, bo to vsega spoštovanja vredna ekipa. Vsekakor se v soboto splača priti na stadion, saj obe ekipi igrata napadalen nogomet.
V	Celju se bosta že v petek zvečer (nastop Domžal v Evropi) pomerili ekipi iz knežjega mesta in Domžal. Mlada domača ekipa bo skušala ponoviti dobro igro v prvem krogu in jo oplemenititi s kakšnim zadetkom, medtem ko bo gostujoči trener Stojanovič upal, da se bo odprlo njegovemu »sanjskemu dvojcu« Cimerotič-Rakovič. Rahli favoriti so kljub neprepričljivi predstavi v prvem krogu gostje.
Novinec v ligi Factor, ki ga pretresajo nejasnosti okoli vodenja kluba, bo na domačem terenu gostil Primorje. Ljubljančani bodo morali pokazati več kot v Kopru, če se bodo želeli zoperstaviti Ajdovcem, ki so v prvem krogu navdušili s kombi-natorno igro, polno teka in kratkih pasov.
Belo krajino, ki jo je med tednom okrepil nekdanji reprezentant Mitrakovič, bo skušal ustaviti Maribor. To pa bo vse prej kot lahka naloga, saj Pušnikovi varovanci dobesedno »letijo« po igrišču. Vendar se lahko prav tu pojavi težava. Zanimivo bi namreč bilo videti, kako bi se obnesla mlada mariborska ekipa, če bi jo po vseh velikih uspehih v Evropi doma premagala v tem primeru Bela krajina.
V	Novo Gorico prihaja Nafta, ki je »kockarjem« že znala zagreniti življenje. Domači, ki so predvsem v napadu letos zelo oslabljeni, bodo poskušali osvojiti prve tri točke. Toda, kot že rečeno, za točke je potrebno zadeti, realizacija je pa vsaj za zdaj velika težava v taboru aktualnih državnih prvakov. Svoja pričakovanja na tem srečanju imajo tudi Lendavčani, ki bodo nevarni predvsem iz prekinitev, kjer blesti Zoran Pavlovič.
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Dravaši pričakujejo zmago
V belem dresu branilec NK Drave Mitja Emeršič
Foto: Črtomir Goznik
Mariborski Ljudski vrt tudi po sobotnem srečanju ostaja za nogometaše Drave neosvojena trdnjava. Ptujčanom tudi tokrat ni uspelo. Na začetku je bilo vse lepo, saj je Viktor Tre-nevski pred srečanjem dobil priznanje s strani Večera kot najboljši igralec v 1. slovenski nogometni ligi v minuli sezoni. Sam potek srečanja pa je pokazal, da so nekoliko boljši domačini, ki so na koncu slavili minimalno zmago. Z malo več sreče bi Drava lahko izvlekla vsaj točko, vendar ji to ni uspelo. Za nameček pa so Ptujčani ostali še brez kapetana Emila Šter-bala, ki je v zadnjih trenutkih te tekme prejel drugi rumeni karton in moral z igrišča. To pa pomeni, da v soboto, na prvi domači tekmi v tej sezoni ne bo mogel nastopiti.
Proti »kanarčkom« iz koprske Bonifike pa na Ptuju
pričakujejo seveda celoten izkupiček. Tega ne govorijo na glas, ampak si to bolj želijo, saj vedo, da jim v goste prihaja močna ekipa, ki je v minuli sezoni nastopila v predkolu evropskega tekmovanja. Pred pričetkom te sezone pa so se še močno okrepili. Res pa je, da za njih ne igra bivši reprezentant Amir Karič. Na Ptuju so po zamenjavi trenerja marljivo vadili, vendar pa ekipa rabi nekaj časa, da ponovno krene v zmagovito serijo. Trener Drave Dražen Besek ob Šterbalu ne bo mogel računati na poškodovana Horvata in Bosilja. Ekipa naj ne bi doživela velikih sprememb, le na mestu Šterbala se bo v ekipi pojavil Aljaž Zajc. Torej bo samo zadnja vrsta nastopila v sestavi Berko, Lunder in Zajc. Verjetno je strateg Drave tudi dobro videl, kdo je v Mariboru preveč grešil in bodo do
sobote poizkušali odpraviti pomanjkljivosti in morali bodo biti pazljivi, saj bo Koper izkoristil vsako priložnost za dosego zadetka.
Po letu dni se je v ptujskem napadu pojavil Sead Zlič, ki je pokazal, da bo kaj hitro v pravi formi. »V Mariboru nismo igrali tako, kot smo si sami želeli, imeli pa smo tudi nekaj smole, tako da so na koncu zmagali domačini. Čim
prej moramo pozabiti na to in vse misli usmeriti na našo prvo domačo tekmo. Moram povedati, da dobro treniramo in se pripravljamo na Koper. Dali bomo vse od sebe, da bi tri točke ostale na Ptuju ter bi se po končanem srečanju skupaj veselili z našimi zvestimi navijači,« je pred srečanjem s Koprom dejal ptujski napadalec Sead Zilič.
Danilo Klajnšek
NOGOMET - 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Maribor - Drava 1:0 (0:0), CMC Publikum - HIT Gorica 0:0, Primorje - Nafta 1:0 (0:0), Domžale - Bela krajina 1:0 (0:0). Srečanje Koper - Factor je bilo odigrano včeraj pozno popoldne.
1.	DOMŽALE
2.	MARIBOR
3.	PRIMORJE
4.	CMC PUBLIKUM
5.	HIT GORICA
6.	DRAVA
7.	BELA KRAJINA
8.	NAFTA
9.	FACTOR
10.	KOPER
1:0 1:0 1:0 0:0 0:0 0:1 0:1 0:1
Nogomet • Podpisane pogodbe
V Mariboru start za nogometni stadion
S podpisom pogodbe z gradbenimi izvajalci so v Mariboru tudi praktično začeli aktivnosti izgradnje in posodobitve osrednjega nogometnega stadiona v Ljudskem vrtu. Gradnjo so zaupali mariborskemu gradbenemu podjetju Konstruktor VGR s podizvajalcema Granit in Meteorit. Na razpis za oddajo del, vrednih nekaj več kot 2,3 milijarde tolarjev, je bilo pet pravilno vloženih ponudb.
V Mariboru bodo že v tem tednu izvajalci gradbenih del, nosilec je mariborski Konstruktor VGR, začeli odstranjevati sedeže na severnem delu tribune. Tako se bodo začela dela izgradnje prve faze gradnje športno-turi-stičnega centra Ljudski vrt. Pro-
jekt, ki so ga v Mariboru pripravili v rekordnem času in se delno financira tudi iz evropskega sklada za regionalni razvoj, je rezultat sodelovanja Zveze mariborskih športnih društev Branik, Mestne občine Maribor in Ministrstva za šolstvo in šport.
Na včerajšnjem podpisu pogodbe na županstvu mestne občine Maribor so bili vidno zadovoljni župan Boris Sovič, predsednik ZMŠD Branik dr. Alojz Križman in predstavniki izvajalcev. V prvi fazi je predvidena gradnja betonskega obroča nad obstoječim okvirjem sedanjega stadiona. Ko bodo dela končana, bo imel stadion skupaj 13 tisoč pokritih sedišč. Rok za dokončanje prve faze izgradnje je 1. oktober 2007. V drugi fazi,
katere vrednost je ocenjena na 2,7 milijarde tolarjev, naj bi
pričeli po dokončanju prve in zajema izgradnjo dveh telovadnic na vzhodni strani pod tribuno, servisnih prostorov in komercialnih prostorov ter tudi sanacijo sedanje tribune, je povedal župan Maribora Boris Sovič.
Obiskovalci tekem NK Maribor bodo v času izgradnje imeli na voljo sedanjo pokrito tribuno, za prihajajočo tekmo drugega predkroga UEFA s Partizanom pa bodo odstranili le okoli 1800 sedežev, saj zaradi napetih rokov izgradnje in financiranja ne morejo čakati do konca avgusta, ko bo povratna tekma v Ljudskem vrtu, je pojasnil dr. Alojz Križ-man.
RT
Foto: Simeon Gone
Od leve: Alojz Križman, Boris Sovič In Marjan PIntar
Mali nogomet • PLMN Miklavž pri Ormožu
Se tretjič Nova Slovenija
Rezultati 9. kroga:	1. N. SLOVENIJA 9	8-1-0 46:6	25
Svetinje - Bar Texas Pušenci	2. KOG	9	7-0-2 45:15	21
3:8, Invest Ormož - KOŠ Ormož	3. MURALES	9	6-2-1 30:13	20
5:0, Šalovci - Murales Železne	4. MLADOST	9	6-1-2 35:19	19
Dveri 1:9, Nova Slovenija - Joker	5. INVEST	9	5-0-4 37:24	13
Ivanjkovci 3:0, Kog - Mladost Mi-	6. BAR TEXAS	9	4-1-4 40:35	13
klavž 3:4	7. ŠALOVCI	9	2-0-7 21:79	6
Lestvica:	8. JOKER	9	1-2-6 17:31	4
9.	KOŠ	9 1-1-7 22:37 4
10.	SVETINJE 9 1-0-8 17:51 3 Naj igralec: Aleš Vrbnjak (Murales Železne Dveri), naj vratar: Vlado Ripak (Nova Slovenija), naj strelec: Borut Zidarič (Bar Texas Pušenci).
Uroš Krstič
Foto: Uroš Krstič
Zmagovalci - Nova Slovenija
Nogomet • NK Aluminij
Vsekakor bo težje kot v minuli sezoni
Foto: Danilo Klajnšek
Bojan Spehonja - trener mladincev Aluminija
Športne novičke
V finalu Aluminij premagal domačine
Stojnci - Drava 4:0 (1:0)
Zadetke so dosegli: 1:0 Murat 3, 2:0 Žnidarič 50, 3:0 Mi-lošič 55, 4:0 Žnidarič 74 min.
Stojnci: Veselič, Janežkovič, A. Vilčnik, Davidovski, D. Vilčnik, Bezjak, Topolovec, Fanedl, Rižnar, Murat, Žnidarič - nastopili so že Žuran, Klinc, Milošič, trener G. Šket.
Drava: Štalcer, Nežmah, Antolič, Osaj, Toplak, Štiberc, Krušica, Klajderič, Belšak, Železnik, Zagoršek, Vesenjak, Čeh, Novak, Druzovič, Požegar, Muršič, trener M. Emer-šič.
Zavrč - Aluminij 4:3 (3:0)
Zadetke so dosegli: 0:1 Dugolin 30, 0:2 Veselič, 0:3 Firer 40, 0:4 Firer 50, 1:4 Lenart, 2:4 Letonja 69, 3:4 Letonja 80.
Zavrč: D. Golob, Dukarič, Kokot, Poštrak, B. Kupčič, S. Kupčič, M. Golob, Lenart, Gaiser, Korez, Rampre, nastopili so še Murko, Meznarič, Zdelar, Letonja, Železnik, trener M. Klajderič.
Aluminij: Rozman, Golob, Topolovec, Tišma, Mlinarič, Dončec, Medved, Duglin, Firer, Džakovič, Veselič, nastopili so še: S. Sagadin, Kajcer, Jus, Breg, Toplak, M. Marinič, R. Marinič, Fruk, Kokot, Čeh, R. Sagadin, trener E. Osma-novič.
Stojnci - Gorišnica 3:4 (3:1)
Med obema tekmama so se srečali veterani, ki so z dopadljivo igro prikazali svoje znanje in strelske sposobnosti. Ob številnih priložnosti so imeli več sreče gostje in ob koncu so slavili. Sodila sta Notesberg in Meznarič. Zadetke so dosegli Klajderič (2) in Foršnerič za Stojnce ter Horvat 2, Bohl in Jaušovec za Gorišnico.
V tekmi za tretje mesto med Zavrčem in Dravo so s 4:1 slavili Ptujčani, v finalni tekmi pa je bil Aluminij z 2:1 tesno boljši od domačinov.
Aluminij - Kovinar Štore 3:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Veselič (15), 2:0 Đakovič (21. z 11 m), 2:1 Filovič (22), 3.1 Veselič (40), 3:2 Štancar (50. z 11 m)
ALUMINIJ: Rozman, Čeh, Topolovec, Golob, Mlinarič, R. Marinič, Medved, Dugolin, Firer, Đakovič, Veselič. Igrali so še: Toplak, Tišma, M. Marinič, Breg. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so v prijateljskem nogometnem srečanju gostili tretjeligaša iz Štor ter po pričakovanju slavili zmago, vendar so se za njo morali krepko potruditi. Domačini so bili boljši v prvem polčasu, kjer so si priigrali prednost dveh zadetkov. Drugače pa je bilo v drugem polčasu, ko so nogometaši Kovinarja večkrat resneje ogrozili domačega vratarja Rozmana, ki je zelo dobro branil in veliko pripomogel k zmagi.
Danilo Klajnšek
Mladinci Aluminija iz Kidričevega so v minuli tekmovalni sezoni dosegli izjemen uspeh, saj so v sredini meseca junija v Novi Gorici, na igrišču mladinskih državnih prvakov, osvojili naslov pokalnega prvaka, kar je vsekakor izjemen uspeh za to generacijo, ki je dve leti zapored igrala v finalu pokala ter v prejšnji sezoni v ligaškem prvenstvu osvojila šesto mesto. Kaj pričakujejo v tej sezoni, nam je Bojan Špehonja, nekdaj odlični igralec, sedaj prav tako dober strokovnjak in kovač teh uspehov, dejal: »V zadnji sezoni smo res dokazali, da je to bila ena zelo dobra in talentirana generacija, ki je z naslovom pokalnega prvaka potrdila svojo vrednost. V naslednji sezoni bomo nastopili s pomlajeno ekipo, saj je kar deset fantov zapustilo mladince in bo potrebno graditi znova. Upamo, da bomo uspešni ter si priigrali obstanek, želimo pa si uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice, kar bo zelo težko. Obljubiti ni moč ničesar, razen borbenosti.«
Danilo Klajnšek
Zanimivosti
Kolesarstvo
Rekreatur 2006
Od 24. do 27. avgusta bo na trasi Lendava-Ptuj-Velenje-Kranj potekalo ekipno kolesarjenje po Sloveniji - Rekreatur. Promocijska ekipa te rekreacijske akcije bo že do danes pre-kolesarila celotno traso, včeraj pa so v Termah Ptuj predstavili celoten projekt Rekreatur in ww kolesarsko pot.
MF
Planinstvo
Na najvišji vrh mestne občine
Planinsko društvo Ptuj pripravlja v okviru prireditev ob prazniku mestne občine pohod na najvišji vrh v ptujski občini. Pohodniki se bodo zbrali pred Mestno hišo v soboto, 5. avgusta, ob 9. uri. Vodil jih bo J. Vertič.
UR
Atletika
Laura - državna prvakinja
16-letna atletinja Laura Pajtler iz Godenincev, članica Atletskega kluba Keor Ptuj, je minuli vikend nastopila na državnem prvenstvu v atletiki v Mariboru ter v teku na 800 metrov s časom 2:14:61 postala državna prvakinja med starejšimi mladinkami, v teku na 400 metrov pa je zasedla drugo mesto.
NS
íPoiLíC^k Mi
na mlounm úL
B
RADIOPTUJ
iMá^Uet»
www.radio-ptuj.si
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Ptujčanke pričele priprave
V ponedeljek popoldne so priprave na novo sezono pričele tudi rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Trenerju Mišo Toplaku se je javilo štirinajst igralk. Po kratkem sestanku s predsednikom kluba gospodom Miranom Senčarjem in športno direktorico Ines Cerne so rokometašice krenile na
trening. Atletska steza na ptujskem mestnem stadionu je bila tista, na kateri se je pričelo delati. Dekleta dobro vedo, da se morajo dobro pripraviti za naslednjo tekmovalno sezono v 1. ženski rokometni ligi, kjer želijo igrati veliko bolj pomembno vlogo. Ob vsem tem pa jih čaka še nastop v evropskem
pokalu EHF, kjer so v prvem krogu proste. Na prvi trening so prišle vse igralke, na katere trener Mišo Toplak računa v naslednji sezoni, med njimi pa so bile vse tri okrepitve, in sicer Miša Ma-rinček, Danijela Volarevič in Kristina Mihič. Manjkala je edino kadetska reprezentantka Sanja Potočnjak, ki se
nahaja s slovensko kadetsko reprezentanco na pripravah v Laškem, in pa Meta Sijanec, ki je zaključila svojo športno rokometno kariero. Ta teden bodo dekleta vadila enkrat tedensko, naslednji pa že dvakrat. Od 20. do 25. avgusta pa bodo opravile skupne priprave v okolici Ptuja.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 2. KROGA
PETEK ob 20.00: CMC Publikum - Domžale; SOBOTA ob 17.30: Drava - Koper, Factor - Primorje; NEDELJA ob 17.30: Bela krajina - Maribor; NEDELJA ob 20.00: HIT Gorica - Nafta.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
1. KROG: Aluminij - Triglav (Kidričevo, 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
1. KROG: Aluminij - Triglav (Kidričevo, 16.00)
TURNIR V PODVINCIH - 14. MEMORIAL JANEZA PETROVIČA
SOBOTA, 5. 8.: 14.30 Zavrč - Dornava; 15.30 Bukovci - Gorišnica; 16.30 Zavrč - Podvinci; 17.30 Bukovci - Mar-kovci; 18.30 Dornava - Podvinci; 19.30 Gorišnica - Mar-kovci.
NEDELJA, 6. 8.: 16.00 tekma za 3. mesto; 18.15 tekma za 1. mesto
ROKOMET - PRIJATELJSKA TEKMA
reprezentanca Slovenije Danilo Klajnšek
LAŠKO, 18.30: Kadetska - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Ekipa na prvem treningu
Rokomet
Foto: Danilo Klajnšek
Drava ob 75.000 tolarjev
Disciplinski sodnik Združenja 1. SNL Simon Jeglič je po tekmah prvega kroga PrveLige Telekom Slovenije, odigranih 29., 30. in 31. julija, določil dve prepovedi igranja in dve denarni kazni. Nogometaš Drave Emil Ster-bal in igralec Nafte Kristjan Kulčar bosta zaradi dveh rumenih kartonov počivala eno tekmo. NK Maribor bo zaradi prejetih šestih rumenih kartonov na tekmi proti ptujski Dravi plačal 90.000 tolarjev, NK Drava pa zaradi prejetih petih rumenih kartonov na isti tekmi 75.000 tolarjev.
V drugem krogu zaradi rdečih kartonov ne bosta smela igrati Koprčan Oskar Drobne in Domžalčan Siniša Janko-vič.
STA
Sanja s kadetinjami v Kanado, Marko z mladinci v Innsbruck
Kadetsko žensko reprezentanco Slovenije (letnik 1988 in mlajše) od 11. do 20. avgusta čaka SP v Kanadi v mestu Sherbrook. Med reprezentantkami je tudi Ormožanka Sanja Potočnjak, sicer članica ptujske ekipe Mercator Tenzor Ptuj. Potočnjakova je z reprezentanco na minulem EP 2005 v Avstriji po porazu s Francijo osvojila četrto mesto (prvakinje Danke, podpr-vakinje Romunke). Na odprtem evropskem prvenstvu v Švedskem Goteborgu meseca julija pa so mlade Slovenke osvojile sedmo mesto. Na SP v Kanadi bo nastopilo 12 ekip, razdeljenih v dve skupini. Slovenija bo v skupini A skupaj z Romunijo, Francijo, Japonsko, Brazilijo in Tunizijo. Trener reprezentance je Izolčan Boris Čuk.
Marko Bezjak, član Jeruzalema iz Ormoža, pa se pripravlja na mladinsko EP (letnik 1986 in mlajši), ki bo od 10. do 19. avgusta v znanem smučarskem avstrijskem centru Innsbruck. Bezjak je eden izmed glavnih nosilcev ekipe, ki jo vodi trener Janez Ilc. Osnovni cilj mladih Slovencev se je prebiti iz težke skupine A, ki jo tvorijo Švedska, Francija in Češka.
Uroš Krstič
rf4
Mm
Sanja Potočnjak

Foto: Gregor Zafošnik
NAJ VAS ZAPELJE KOLO!
Visoki, majhni, vitki, močni, mlajši, starejši? Ni pomembno! Vsi lahko kolesarimo. Namestite pravo višino sedeža, mahnite jo v naravo in pustite naj vas prevzame pozitivna energija!
Nikoli ni prepozno
Niso le otroci tisti, ki se radi podijo s kolesi. Taksno veselje ni omejeno z leti. Le ozrimo se okoli sebe in kmalu bo jasno, kako veliki in kako majhni so lahko jekleni jezdeci. Kolesarjenje je primerno za vse starostne skupine. Ne pozna omejitev - premlad ali prestar. Pomembno je le, da to počnemo za lastno veselje in zadovoljstvo.
»Zrno na zrno poga~a, kamen na kamen pala~a«
Redna telesna aktivnost je pomemben steber nasega zdravja. Kolesarjenje je ena od oblik vadbe, ob kateri je mogoče tudi uživati in se zabavati. Priporočljivo je, da kolesa vrtimo vsaj 30 minut
na dan. Nemalokrat se zgodi, da razmišljamo o tem, kako dobro bi bilo, če bi bili bolj športno dejavni. A pri misli na to tudi ostane. Velikokrat zato, ker nas mine volja ob misli na napor ter da temu ne bomo kos. Kolesarjenje pa je užitek. Začnemo lahko na primer z vožnjo do trgovine, ali pa obiščemo prijatelje, ki stanujejo nekaj ulic stran. Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača -prav tako je tudi z našo kon-dicijsko pripravljenostjo.
Odkrivajte lepoto narave na kolesu
Ljudje smo del narave in z njo neločljivo povezani. Tja se vedno radi vračamo, morda po tolažbo ali novo energijo, morda po navdih ali novo vzpodbudo. Telesna aktivnost v naravi pomeni čustveni in estetski užitek ob zvočnih in slikovnih umetninah. Energijski in čustveni napoj gibanja v naravi je zato popolnejši in zadovoljstvo še večje. Nič ni bolj ubranega in harmoničnega kot človek z naravo v srcu. Zakaj tega ne bi zaužili na kolesu. Skupaj, vsa družina!
Kolesarjenje nas osebnostno krepi
Z vztraj nim vrte njem koles premagujemo svoje šibkosti in slabosti. Spoznavamo samega sebe. Naučimo se biti potrpežljivi, trdni in neomajni v boju za doseganje zastavljenih ciljev. To v nas prebudi sproščenost in dobro voljo, navdaja nas zadovoljstvo in dosežemo duševno ravnovesje. Tako lažje živimo v harmoniji drug z drugim, z naravo in bolje razumemo svet okoli sebe.
4. Poli maraton - užitek vseh generacij
Vabimo vas, da skrivnosti kolesarjenja in lastnega zdravja začnete odkrivati tudi vi. Devetega septembra se nam pridružite na 4. Poli maratonu s startom in ciljem na letališču v Moškanjcih pri Ptuju. Več o največjem kolesarskem rekreativnem dogodku v Sloveniji si lahko preberete tudi na spletni strani www.polimaraton.si.
Tanja Subotič in Nataša Lončar Di@log company
Boks • Dejan Zavec
Juriš na naslov svetovnega prvaka
Sedaj je vse jasno! Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, sicer medcelinski prvak v velterski kategoriji po verzijah WBO in IBF, odhaja v Ameriko. Enaindvajset zmag v njegovi profesionalni karieri je bila dovolj velika popotnica in vstopnica
za povabilo iz ZDA, natančneje rečeno velikega slovitega promo-torja boksa Don Kinga. Pogovori so potekali kar nekaj časa, prejšnji teden pa je Dejan odpotoval v Miami na Florido. Ko pa si že enkrat tam, potem veš, da si na dobri poti uresničitve svojih že-
lja. Dejan je želel podpisati enoletno pogodbo, o tem, kako pa je prišlo do triletne pogodbe, je dejal: »Odšel sem z namenom, da podpišemo enoletno pogodbo, vendar so moji novi delodajalci po prvem treningu želeli podpisati petletno pogodbo. Na koncu
pa smo se dogovorili za triletno sodelovanje. Dogovor je bil hitro sklenjen.«
Kaj je pretehtalo za podpis pogodbe?
»To je bila vsekakor možnost, da mi kar hitro lahko zagotovijo borbo za naslov svetovnega pr-
vaka v velterski kategoriji. Ta izziv sem seveda takoj sprejel. To je ena točka iz našega dogovora, ki pravi, da bi se to moralo zgoditi že naslednje leto. Ne morem točno reči kdaj, vendar se bo to zgodilo. Moj cilj je, da bi se boril za naslov svetovnega prvaka po verzijah WBO ali WBC. Na lestvici združenja WBO se nahajam na četrtem mestu, kar je zelo dobro izhodišče za napad na titulo svetovnega prvaka.«
Kako in kje se boste pripravljali za dvoboje?
»Večji del priprav bom opravljal v Sloveniji, kjer bosta z mano delala Tomaž Barada, ki bo skrbel za boksarsko tehniko, in Tomi Ja-garinec, ki bo srbel za mojo telesno pripravljenost. V času končnih priprav pred dvoboji bom odšel na Florido, kjer bom delal v odličnih pogojih s trenerskim
timom v ZDA.«
O Don Kingu se vsaj v Evropi ne govori vse najboljše?
»Res je, da ima na Stari celini ta eden največjih promotorjev boksa nekakšen negativni prizvok. V kratkem času, ko sem bil v Ameriki, sem spoznal, da je pravi mojster svojega posla. Verjetno so mu nevoščljivi zato, ker je sposoben narediti več kot ostali.«
Kdaj in kje naj bi bil prvi dvoboj?
»Počitek in kratki dopust je za mano. Prvi dvoboj je predviden za 29. oktober in naj bi potekal v Dubrovniku, vendar še ni potrjen. Če pa tega ne bo, potem bom boksal novembra v New Yorku. Ob morebitnih zmagah pa bi potem v drugi polovici leta 2007 imel borbo za naslov svetovnega prvaka.«
Danilo Klajnšek
Dejan in njegova dva Tomaža - levo Barada, desno Jagarinec
Foto: Črtomir Goznik
Leta 2009 svetovno prvenstvo
V okviru svetovnega prvenstva v streljanju s puško šibre-nico v Zagrebu, ki poteka od 21. 7. do 6. 8., je potekala tudi generalna skupščina. Strelska zveza Slovenije in Strelski center Gaj sta uspešno pridobila kandidaturo za izvedbo svetovnega prvenstva v streljanju s puško šibrenico 2009. Kandidatura je potekala s predstavitvijo Slovenije, Strelske zveze Slovenije in Strelskega centra Gaj v konkurenci z Italijo, Srbijo in ZDA. Po zelo kvalitetni predstavitvi je potekalo glasovanje 240 delegatov, v katerem sta Slovenija in Strelski center Gaj dobila 109 glasov, Srbija 64 glasov, Italija 40 glasov in ZDA 27 glasov. Izvedba organizacije takšnega tekmovanja je za Slovenijo, Strelsko zvezo Slovenije in Strelski center Gaj velikega pomena, saj se tekmovanja udeleži okrog 1700 strelcev, spremljevalcev in novinarjev iz celega sveta v obdobju desetih dni.
Ur
Plezanje • Svetovni pokal Francije
Mina osma v Franciji
Plezalka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar) je v mesecu juliju nastopila na dveh tekmah svetovnega pokala v športnem plezanju v Franciji. Na drugi in hkrati največji tekmi svetovnega pokala v Serre Chevalieru je dosegla zelo dobro osmo mesto. Tekmovanje poteka kot Master,
kar pomeni, da za razliko od tekmovanj svetovnega pokala tu organizator sam povabi 20 najboljših svetovnih plezalcev in plezalk, ki so se v petkovem pol-finalu poskusili kvalificirati v finale. Slovenska reprezentanca je tokrat nastopila odlično, saj so se kar štiri slovenske repre-
Mina na plezalni steni
Foto: Zasebni arhiv
zentantke in en reprezentant uvrstili v soboti finale. Finale je bil organiziran v dveh delih. Vsi udeleženci finala so se lahko dopoldan seznanili s plezalno smerjo, jo preizkusili in pripravili najboljše rešitve, zvečer pa nastopili in poskušali doseči vrhunski rezultat. Kot se za vrhunsko tekmovanje spodobi, je bilo odlično obiskano z okoli 5000 gledalci ter prikazano kot velika predstava. Zmagala je Američanka Emili Harrington, slovenske reprezentantke pa so bile nekoliko pod pričakovanji: Natalija Gros 4., Maja Vidmar 5., Mina Markovič 8. in Lučka Franko 10. Klemen Bečan kot edini slovenski finalist je zaključil na 6. mestu in ponovno potrdil svoj letošnji izjemni tekmovalni napredek. Sedaj se tekmovanje svetovnega pokala v športnem plezanju seli v Azijo, kamor je ta teden že odpotovala tudi slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na tekmovanju v Pekingu in Singapurju, nakar se večina vrača domov, medtem ko najboljše tri posameznice Natalija Gros, Maja Vidmar in Mina Markovič ostajajo v Aziji in bodo odšle še na tekmo v Kuala Lumpur.
David Breznik
Namizni tenis • 49. evropsko prvenstvo
Vesna Rojko peta na EP v igri dvojic
Foto: Zasebni arhiv
Vesna Rojko vihti svoj lopar.
Od 21. do 30. 7. je v Sarajevu potekalo 49. evropsko prvenstvo v mladinski in kadetski konkurenci, ki se ga je udeležilo 43 evropskih reprezentanc. V konkurenci kadetinj je Slovenijo zastopala tudi Ptujčanka Vesna Rojko. V ekipi sta ob njej nastopali še Kristina Fatorič in Anja Garmut. V ekipnem delu tekmovanja so dekleta osvojila skupno trinajsto mesto. Potem ko so bile v skupini druge za Švedsko ter pred Švico in Srbi-
jo, so izgubile z Rusijo 1:3 in s Francijo 2:3. V razigravanju za uvrstitev od 13. do 16. mesta so mlade Slovenke gladko premagale Portugalsko 3:1 in Češko 3:0. Ekipa mladink je dosegla 16. mesto, kadeti so bili 25. in mladinci 28. V konkurenci posameznikov Slovenci niso bili tako uspešni, saj se je najdalje prebila Kristin Fatorič, in sicer v četrti krog. Vesna Rojko je morala v tretjem krogu priznati premoč drugi nosilki in drugo-
uvrščeni na evropsko lestvici Slovakinji Barbori Balzacovi.
Največji uspeh v zgodovini samostojne Slovenije na evropskih prvenstvih je dosegla dvojica Jan Žibrat in Matic Slodej z drugim mestom. Za njima pa nista dosti zaostajali Vesna Rojko in Kristin Fatorič z osvojenim petim mestom.
Po tekmovanju nam je Vesna povedala, da ji ni žal truda, ki ga je vložila, da se je uvrstila v reprezentanco Slovenije. Priprave na evropsko prvenstvo so se pričele takoj po končanem pouku na Ptuju s trenerjem Damijanom Samojlenkom do 6. julija, nato pa je nadaljevala v Kranjski Gori z reprezentančnimi pripravami do odhoda na evropsko prvenstvo. S svojo igro je zadovoljna, razočarana je le nad žrebom v posamični konkurenci, kjer je tako hitro prišla na drugo nosilko, kar pa je posledica tega, da se slovenski reprezentanti ne udeležujejo mednarodnih tekmovanj, na katerih bi lahko dobili točke in tako tudi ugodnejša mesta v žrebu.
Zdaj pa Vesno čakajo kratke počitnice do 12. 8., ko se pričnejo priprave na naslednjo sezono.
Danilo Klajnšek
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
Nova vas • Gradnja gasHsko-vaškega doma skoraj pri koncu
Največji žulj so bile sanitarije
V Novi vasi pri Markovcih so že od ustanovitve samostojne občine Markovci razmišljali, kako razširiti ali obnoviti gasilski dom. Ta je bil pred desetletji zgrajen s prostovoljnim delom domačinov. V domu je bila manjša dvorana, garaža za gasilsko vozilo in manjši kletni prostor, ni pa bilo sanitarij, centralne kurjave, kuhinje ...
Več let se je pojavljala dilema, ali obstoječi gasilski dom razširiti, tako da bi uredili mansarde (dozidava namreč ni bila mogoča, ker je parcela okrog doma v zasebni lasti), ali pa pričeti graditi novega. Leta 2003 je na občinskem svetu obveljala odločitev, da se v Novi vasi prične gradnja gasilskega doma z vaško dvorano. Investitor celotnega objekta je PGD Nova vas. Pri pripravi dokumentacije se je veliko angažiral Janez Veršič, gradbeni odbor pa je v prvi fazi gradnje vodil predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar, vodenje gradbenega odbora v drugi fazi - gradnja dvorane - je za kratek čas prevzel Bojan Rizman, nato pa ga je nasledil Konrad Janžekovič. Vseskozi so v gradbenem odboru sodelovali tudi Konrad Šmigoc, Anton Kekec in Marjan Poljanec.
V skladu s projektantskimi izračuni je bila gradnja gasilskega doma ovrednotena na 52, gradnja večnamenske dvorane pa na 46 milijonov tolarjev. Občina Markovci je za nakup parcele leta 2003 namenila okrog štiri milijone tolarjev, leto kasneje skoraj 39 milijonov tolarjev, leta 2005 dobrih 29 milijonov, okrog tri milijone pa so zbrali vaščani s svojimi prispevki. Letos, ko naj bi bila investicija zaključena, bo občina iz proračuna namenila še 27 milijonov.
"Gasilski dom ima dve eta-
ži. Spodnja meri 162, zgornja pa l50 kvadratov. V spodnjem delu imamo garažo za dva gasilska avtomobila, poveljniško sobo ter sanitarije z dvema tušema, v zgornjem delu pa so čajna kuhinja, sejna in arhivska soba ter štiri pisarne, ki jih uporabljamo gasilci, Konjeniški klub Nova vas, Čebelarsko društvo občine Markovci, Vaški odbor Nova vas in Društvo podeželskih žena občine Markov-ci. Prostore v gasilskem domu smo začeli uporabljati lansko leto. V začetku leta 2005 smo pričeli gradnjo večnamenske dvorane v izmeri 220 kvadratnih metrov. Ob njej so sanitarije in kuhinja v skupni velikosti 50 m2. Gradnja dvorane je v zaključni fazi. V veliki meri smo že uredili okolico. Parkirišče velikosti 1260 kvadratnih metrov je asfaltirano, posajena so drevesa, delno so urejene tudi že zelenice. V sklopu parkirišča oziroma platoja pred gasilsko-vaškim domom je ob lokalni cesti na novo urejeno postajališče za šolski avtobus. Ureditev okolice, ki se je izkazala za velik finančni zalogaj, v začetni projektantski oceni ni bila predvidena kakor tudi ne nekaj drugih dodatnih del, tako da je realna vrednost investicije zaradi tega nekoliko višja, kot je bilo predvideno ob začetku gradnje," pojasnjuje predsednik gradbenega odbora, sicer tudi občinski svetnik
Predsednik gradbenega odbora Konrad Janžekovič
Konrad Janžekovič.
"Pri gradnji so ogromno pomagali naši vaščani. Prostovoljno delo je okvirno ocenjeno na slabih 27 milijonov tolarjev. Posebej pa moram pohvaliti aktiv podeželskih žena, ki nam je ob vsaki prostovoljni akciji pripravil kosilo. Sicer pa moram še enkrat poudariti, da smo v akcijah prostovoljno sodelovali vsi: vaščani, gasilci, konjeniki, podeželske žene in pa tudi člani čebelarskega društva. In čeprav smo pri gradnji zelo varčni, nam bo na koncu nekaj denarja zmanjkalo za nakup notranje opreme za večnamensko dvorano," še dodaja Janžekovič.
Gasilsko-vaški dom v Novi
Kmalu bo na gasilsko-vaškem domu urejena tudi fasada.
Ljutomer • Vaja civilne zaščite
Požar in evakuacija v VDC
vasi naj bi bil končan v prvi polovici avgusta. Glede na znane zaplete pri upravljanju večnamenske dvorane Bukovci nas je zanimalo, kako bodo vprašanje upravljanja in vzdrževanja reševali v Novi vasi. "Menim, da glede vzdrževanja ne bi smelo biti težav. Gradbeni odbor in gasilci zelo dobro sodelujemo, delamo z roko v roki, tako da mislim, da nekih večjih zapletov glede upravljanja in vzdrževanja ne bi smelo biti. Je pa res, da smo si ta objekt v Novi vasi želeli, saj je bil stari gasilski dom, ki ga je za potrebe režijskega obrata od gasilcev že odkupila Občina Markovci za 4,3 milijone tolarjev, dotrajan, premajhen, brez sanitarij in kuhinje, možnosti za širitev ni bilo. Predvidevamo, da se bo lastništvo novega doma razdelilo glede na vložena sredstva pri gradnji. Ko bo objekt končan, ga bomo uradno ocenili, tako da bo točno znan tudi del, ki so ga s prostovoljnim delom prispevali naši krajani.
Moram reči, da je dom že zaživel, da so se v njem že odvijale nekatere prireditve, v bodoče pa naj bi nova dvorana služila tako za potrebe našega in mogoče tudi okoliških krajev, pa naj bodo to kulturne, gasilske, športne ali zasebne prireditve. Celoten kompleks - gasilski dom z dvorano - pa se lokacijsko navezuje tudi na športni park ob Dravi," še zaključuje Janžekovič.
Mojca Zemljarič
varovance in zaposlene, pri izvedbi pa so sodelovali tudi predstavniki Rdečega križa Ljutomer, Izpostave uprave za zaščito in reševanje Murska Sobota, Regijski center za
obveščanje Murska Sobota, Zdravstveni dom Ljutomer, Policijska postaja Ljutomer in štab Civilne zaščite občine Ljutomer.
NŠ
V Ljutomeru so izvedli kombinirano terensko praktično vajo pod naslovom Požar in evakuacija v Varstveno delovnem centru. Namen vaje je bil varovancem pokazati postopek evakuacije, zaposlenim pa postopke, ki jih morajo opraviti pri varni
evakuaciji varovancev v primeru požara ali druge nesreče v prostorih Varstveno-de-lovnega centra Ljutomer. V vaji je sodelovalo 15 gasilcev ljutomerskega prostovoljnega gasilskega društva pod vodstvom poveljnika Mira Hunjadija, ki so evakuirali vse
Od tod in tam
Ljutomer • Praznovanje petdesetega občinskega praznika
V	mesecu avgustu se bodo odvijale številne prireditve ob 50. prazniku občine Ljutomer. Jutri, v soboto, bosta v Ljutomeru 14. prleško srečanje oldtimerjev Prlekija 2006 in 2. memorialni nogometni turnir "Jože Lebar Juš", v nedeljo, 6. avgusta, pa bodo na hipodromu v Ljutomeru kasaške dirke in na Stari cesti sodobne rimske igre. Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. avgusta, bo potekal drugi Grossmannov festival filma in vina, v četrtek, 10. avgusta, pa bo otvoritev razstave "Krapje skozi čas" v Galeriji Ante Trstenjak Ljutomer.
Osrednje prireditve ob jubilejnem prazniku občine Ljutomer bodo od petka, 11., do nedelje, 13. avgusta. V petek bo ob 14. uri otvoritev prireditve Dnevi obrti in podjetništva v organizaciji Območne obrtne zbornice Ljutomer, ob 17. uri bo 11. sejemski tek, ob 20. uri pa bo v Domu kulture Ljutomer slavnostna seja občinskega sveta občine Ljutomer s podelitvijo priznanj in nagrad ter nagrad Grossmannovega festivala. Prav tako bo v petek na Starem trgu v Ljutomeru na ogled razstava, ki jo pripravljajo ljutomerski obrtniki, ob 18. uri se bo na Starem trgu pričela zabava s skupino Skok, ob 21. uri pa bo na Glavnem trgu v Ljutomeru Grossmannov večer elektronske glasbe.
V	soboto, 12. avgusta, se bo ob 8.30 pričel tradicionalni, 22. "Prleški sejen po celen Lotmerki", cel dan bo na Starem trgu na ogled razstava izdelkov ljutomerskih obrtnikov, ob 11. uri bo otvoritev obnovljene ceste v ulici Rada Pu-šenjaka v Ljutomeru, ob 16. uri pa bo še otvoritev novozgrajenih pločnikov in javne razsvetljave v Noršincih. V popoldanskih in večernih sobotnih urah bosta še zabavi z ansambloma Štrk na Glavnem trgu in Vesele Štajerke na Starem trgu. V nedeljo, 13. avgusta, bo do 12. ure še na ogled razstava, ki jo bodo pripravili ljutomerski obrtniki. V torek, 15. tega meseca, bo še Krst klopotca na Šiškovi domačiji v Rinčetovigrabi, v četrtek, 17. avgusta, pa bo v atriju ljutomerske Mestne hiše ob 20. uri pričetek gledališke predstave Šoferji v politiki.
Miha Šoštarič
Ptuj • Za mir na Bližnjem vzhodu
Ko v zadnjih dneh nemočni opazujemo vojno dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer so vsak dan nedolžne žrtve civilisti, med njimi številni otroci, ne smemo ostati neprizadeti in križem rok. Vsakdo naj bi na svoj način prispeval za končanje spopadov in vzpostavitev miru. Jutrišnja, sobotna slovesnost (5. avgusta) za mir na Bližnjem vzhodu, ki bo v obnovljeni minoritski cerkvi, želi prispevati svoj del. Ob 18. uri bo skupna molitev s sodelovanjem znanih solistov in drugih nastopajočih. Peli bodo sopranistka Nilda Luketič in basist Emil Baronik iz mariborske opere, tenorist Jože Grobler, zakonca Barbara in Damijan Kolarič, pater Janez Ferlež, Vanja in Maja Kampl, citrarka Marija Kolarič in baritonist Pavle Križovnik, ki je pred 41 leti sodeloval kot predstavnik takratne JLA v sestavu mirovnih enot OZN na Bližnjem vzhodu. Somaševali bodo duhovniki ptujske in završke dekanije, sv. mašo, pri kateri bodo tudi nadeli krono kipu medžugorske Kraljice miru in jo prestavili v stransko kapelo obnovljene minoritske cerkve, kjer bo odtlej imela stalno mesto, pa bo vodilprovincialni minister slovenskih minoritovp. Milan Kos. S slovesnostjo bodo izpolnili željo papeža Benedikta XVI., ki je pred dnevi vse vernike Katoliške cerkve in vse ljudi dobre volje po svetu pozval, naj molijo za mir na Bližnjem vzhodu oz. naj na svoj način pomagajo nedolžnim žrtvam in pripomorejo k miru. V sodelovanju z župnijo sv. Petra in Pavla slovesnost pripravljajo romarji v Medžugorje.
FM
Ljutomer • Vrtec dobiva novo podobo
V teh dneh potekajo obnovitvena dela na centralni stavbi ljutomerskega vrtca na Fulneški ulici 5. Sanacija zajema zamenjavo strešne kritine in obnovo fasade, dela pa opravlja pGp projektiranje, gradbeništvo in posredovanje Ljutomer, ki je bil izbran kot izvajalec v postopku izvedbe javnega naročila. Pogodbena vrednost za izvedbo navedenih del znaša 16,7 milijona tolarjev, vse pa bo pokrila iz svojega proračuna občina Ljutomer. Terminski plan izvedbe del je usklajen s poletnimi počitnicami, zato se bodo dela izvajala do konca prve polovice meseca avgusta. Vrtec Ljutomer bo zaradi varnosti otrok in zaposlenih v času izvajanja del obratoval v prostorih enote vrtca na Ormoški cesti v Ljutomeru.
NŠ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: NS
Poletje • Kam na dopust?
Najlepša mesta hrvaške obale
Medtem ko poleti nekateri uživajo ob preživljanju dopusta doma, se večina ljudi odloči za odhod v primorske kraje. Izbira letovišč je zelo pestra in raznolika.
Vedno več Slovencev se odloča za obisk kakšnih oddaljenih držav, med najbolj atraktivne sodita nedvomno Tunizija in Turčija. Vse bolj priljubljena pa je tudi Črna gora, ki s svojo ponudbo vabi tudi vedno več turistov. Kljub vsemu pa se največ Slovencev še vedno odloči za preživljanje dopusta v naši južni sosedi Hrvaški. Preverili smo, kateri kraji so na Hrvaškem najbolj obiskani in urejeni, ter poiskali nekaj najlepših letovišč.
Britanski tisk, ki zelo pozitivno piše o hrvaški obali, ni osamljen primer. Pohvale dobivajo tudi iz bolj oddaljenih držav sveta. Ameriški časopisi so namreč Hrvaško razglasili za hit tega leta,
tamkajšnje otoke pa tuji tisk uvršča med najlepše na svetu. Po letošnjih podatkih slovenskega statističnega urada je tudi cenovno Hrvaška najbolj ugodna država za preživljanje dopusta. V prvih šestih mesecih jo je obiskalo 81.000 gostov iz Slovenije, kar je osem odstotkov več kot leta 2005. Največ beležijo turistov iz Italije in Avstrije, tretji so Slovenci, četrti pa Nemci. Kljub temu, da je očiten padec obiska turistov iz Češke, je tudi teh še vedno veliko. Hrvaški minister za turizem Božidar Kalmeta je izjavil, da pričakuje deset odstotkov več dobička kot lani, ko je Hrvaška od turizma zaslužila približno šest milijard evrov. Veliko bogastvo
Foto: Dzenana Becirovic
Utrinek iz Novalje, tipičnega primorskega mesta
Hrvaške, ki prispeva znaten delež v državno blagajno, so tudi njeni otoki. Eden najbolj obiskanih je nedvomno Pag.
Zrće so ena najbolj obiskanih plaž na Hrvaškem.
Ptuj • Mladi ptujski podjetnici
»
Denar ni omejitev«
Pred dobrim letom sta dobili idejo, kako združiti prijetno s koristnim, obe namreč radi izdelujeta umetniški nakit in tako je nastala trgovinica z imenom NewLife.
»Ja, bilo je kar težko, saj so nama na občini povedali, da nimajo primernega prostora, kjer bi lahko odprli najin atelje in kasneje tudi trgovino. Medve pa sva se že zaljubili v majhen prostorček nasproti bivše policijske postaje in hoteli sva ga dobiti - pa sva tudi ga,« pravi Nuša.
Pred srečnim koncem sta seveda romali od enega birokratskega okenca do drugega in spraševali, kakšne so možnosti, da dobesedno iz nič ustvarita nekaj.
Kot že rečeno, prostor sta dobili kot podnajemnici v
bivši fotokopirnici. Potrebno je bilo le še priglasiti osebno dopolnilno dejavnost. »To lahko stori vsak, ki bi rad svoje izdelke tudi prodajal, saj potrdilo stane le dobrih tisoč tolarjev,« sta povedali punci.
In uspešna zgodba se je lahko nadaljevala. Seveda je bilo potrebno v zapuščenem prostoru marsikaj postoriti. Pleskanje, vrtanje, opremljanje, vse sta postorili sami. Lea se je med drugim poskusila tudi kot električarka. »Se spomniš, ko si montirala električna stikala; ne veš, kako me je bilo strah,« pravi Nuša. Lea se pri tem le smeji.
Punci sta res pogumni in podjetni. O tem priča tudi dejstvo, da sta s svojim nakitom prepričali ne le Ptujčan-ke vseh generacij. Zaupajo
Imenujejo ga hrvaška Ibiza in je eden najlepših otokov, na katerem mrgoli predvsem mladih obiskovalcev, željnih dobre zabave. Predvsem popularna je plaža Zrće, ki je sinonim za dobro zabavo, kamor se morate, če želite priti v vrhunec dogajanja, odpraviti šele po drugi polovici
julija. Tudi Rab, ki je v neposredni bližini Paga, uvrščajo med najlepše hrvaške otoke. Večernji list, eden hrvaških časopisov, se je letos odločil, da bralcem da možnost, da izberejo 10 najlepših morskih mest in ravno Rab je doslej prejel največ glasov. Glede na potek glasovanja bo najverjetneje na prvem mestu tudi ostal. Sledita mu Hvar in Crikvenica, ki postaja vedno bolj priljubljena tudi med Ptujčani.
Ponudba v večini mest hrvaškega primorja je zelo raznolika. Nedvomno lahko trdimo, da je turizem pri naših južnih sosedih na visokem nivoju. Ker premorejo kar 500 kampov, od tega približno 130 velikih, in ker je ogromno turistov, ki radi dopust preživijo prav v šotorih ali počitniških prikolicah, so se tudi lani odločili za ocenjevanje najlepših kampov na obali. Pri tem so upošte-
vali tudi kritike, ki večinoma letijo na cene in neprimerne storitve, ki jih ti ponujajo. Izpostavili so čistočo, red in kakovost kot najpomembnejše kriterije za ocenjevanje. Med najlepše kampe so uvrstili istrske. Najboljšo oceno je dobil avto kamp Bi-village v Fažani, na drugem mestu je avto kamp Bijela uvala v Poreču. Tudi tretje mesto si je prislužil kamp iz Poreča, in sicer Lanternacamp. Na področju Zadra je na prvem mestu kamp Straško na otoku Pagu. Avto kamp Adriatic iz Primoštena pa je dobil najvišjo oceno med vsemi kampi na območju Šibenika. Srednji in južni del obale dohitevata kvaliteto istrskih kampov. Na otokih po kvaliteti napreduje severni del otokov, medtem ko južni in srednji del hrvaškega morja po kvaliteti bistveno zaostajata.
Dženana Bećirović
Foto: DZenana BeCIrovIC
Foto: DZenana BeCIrovIC
Mesto Pag
^ pravita Nuša in Lea, mladi uspešni podjetnici, ki imata svojo trgovino oz. bolje rečeno atelje z umetniškim nakitom, odprt v starem delu Ptuja.
jim tudi zvezde, kot so Nina Vodopivec, dobro znana »od-štekana« pevka skupine Tabu. Njun nakit lahko opazite tudi na modelih, zbranih pod vodstvom Bernarde Marovt. Sodelujeta pa tudi s priznanimi frizerskimi mojstri Sašem Fenosom, Smiljanom Škar-jico in Kristjanom Petkom, njihovi modeli so še bolj trendovski z nakitom, ki ga oblikujeta Nuša in Lea. Med večjimi strankami, ki sta jih punci uspeli pridobiti, pa je tudi trgovska znamka Polzela, ki svoje manekenke prav tako olepša z njunim nakitom.
Da njuni dosežki niso kar tako, pa dokazuje dejstvo, da sta eni izmed vidnejših animatork pri organizaciji za žensko podjetništvo Equal Vesna. Letos pa bosta tudi
udeleženki svetovnega kongresa žensk podjetnic, ki bo potekal v Ljubljani.
Na vprašanje, kako biti mlad in postati uspešen, pa odgovarjata:
»Moraš imeti ideje. Upati si moraš. Ne smeš obupati ob vsakem padcu, saj pridejo krize, ampak moraš vztrajati in iti naprej.«
Obe priznavata, da so jima bili v veliko pomoč pri
uspehu njuni najbližji, pa ne finančno, ampak predvsem moralno, verjeli so vanju in zdaj so ponosni, tako kot sta sami, in to brez težav tudi povesta, da jima je uspelo.
»Načrtov za prihodnost je ogromno, vendar bo podjetništvo za nekaj časa moralo počakati. Za nekaj časa se bova predvsem posvetili študiju, ki naju čaka v jeseni,« pravita punci. Nuša se tako iz
prava podaja v menedžment, medtem ko Lea še ni povsem odločena. »Kemija, ki sem jo študirala zdaj, pa zagotovo ne,« pravi Lea.
Če boste kdaj šli po Krem-pljevi ulici mimo trgovinice z imenom NewLife, naj vas nikar ne preseneti, če boste na pragu zagledali dve simpatični punci, ki sestavljata ogrlice, uhane, zapestnice in kar je še podobnega nakita. Pri tem pa uporabljata izključno naravne materiale, kot sta les in steklo. »Pa še kaj bi se našlo. Uporabiti se da vse, da le ni plastika. To pa sovraživa,« se smeji Lea, ki ima v ušesih zataknjene uhane, narejene iz polžjih hišic.
Torej, če vas mika malo drugačen nakit, kot ga lahko dobite v ostalih trgovinah, če vam ni mar za žlahtne kovine in drage kamne ali pa se vam je samo strgala lepa verižica iz lesenih kroglic, ki vam jo je podarila vaša babica, potem sta Nuša in Lea pravi naslov za vas. Popravili vam bosta, kar se je zdelo že uničeno, ali pa vam naredili nakit po vaši želji.
Polona Šemnički
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (6.)
Caracas
Končno sva svobodno zadihala in začela uživati v potovanju in odkrivanju novih dežel, čeprav so bile še vedno nejasnosti glede najinega nadaljnjega potovanja. Obstajali sta dve opciji, ali se s prvim letalom vrneva nazaj v Evropo in zaključiva najino potovanje zelo klavrno, a varno in predvsem brez hujših posledic, ali tvegava in nadaljujeva pot čez Amazonski pragozd do Ria de Janeira, od koder sva imela odhod letala. Po dolgem posvetu sva se dogovorila, da ostaneva v Južni Ameriki in se prepustiva usodi. Začela sva se svobodno sprehajati po Caracasu in spoznavati to prečudovito mesto z izredno lepimi dekleti , ki pa so ponovno bistveno bolj občudovala mojega sopotnika. Tako sem se jaz bolj omejil na kulturne in naravne zanimivosti, Danijel pa bolj na ^ Skratka, če nameravate obiskati Venezuelo, si nujno prebarvajte lase v blond, po možnosti imejte še modre oči in uspeh ne more izostati. Najin hotel se je dejansko nahajal v historičnem delu Caracasa, imenovanem tudi Libertador District, kjer je vse namenjeno čaščenju Simona Bolivarja. Tako imamo lepo urejen in neverj'etno zaščiten trg Simona Bolivarja, vsaka druga ulica je izpeljanka iz imena Simon Bolivar, njegova rojstna hiše je okupirana s strani policistov, ki so izredno občutljivi na vsakršno fotografiranje ali snemanje. Koliko jim pomeni Simon Bolivar, pove dejstvo, da je policija aretirala nekega tujca zgolj zato, ker je sedel na kip Simona Boli-varja in tako izkazal nespoštovanje do njihovega junaka. In nenazadnje, njihova denarna enota se imenuje bolivar. Simon Bolivar je narodni heroj, ki je v
Prečudovit mestni park s kipom Simona Bolivarja
Foto: Uroš Zajdela
19. st uspel premagati špansko vojsko in osvobodil severni del Južne Amerike ter Srednjo Ameriko. Ustanovil je veliko Kolumbijo, ki je zavzemala tudi današnjo Venezuelo.
V naslednji petih dneh sva mesto zelo dobro spoznala, vedela sva, kaj in predvsem kdaj lahko kaj počneva, da ne bi ponovno prišlo do težav. Tako sva vsak dan s podzemno železnico, na katero so Venezuelci izredno ponosni, saj je narejena po zadnjih evropskih standardih, obiskala drug del mesta.
Vendar sva vedela, da se morava v hotel vrniti še podnevi, saj bi se v nasprotnem primeru lahko pojavile težave. Čeprav sva bila oddaljena od strogega centra mesta le dobrih deset minut hoje, pa je bila najina ulica, predvsem
ponoči, izredno nevarna, na kar naju je prijazno opozorila tudi receptorka v hotelu. Vsaj avtentičen venezuelski bar se je nahajal v bližini najinega hotela, kjer so domačini vsak večer igrali domino in stavili na konjske dirke, ob čemer je pogosto prihajalo do velikih prepirov. Ta bar se je nahajal dobrih deset metrov od hotela, tako da sva ga lahko obiskala tudi v večernih urah in se varno vrnila. Prav tako sva v neposredni bližini našla restavracijo z izredno okusno hrano, pri čemer je bila cena kosila dobrih 250 SIT, skupaj z velikim pivom, seveda. Ob prvem obisku restavracije so naju vsi gledali postrani, češ, ja kaj pa turisti počnejo tukaj, a morda samomor? Kasneje so se naju že navadili in postali smo zelo dobri pri-
Pogled na lokalno tržnico
iep fíyzémf
4^.900
SONČEK ^^^««Si
08019 69
www.sonchek.com.
ÎÏ
Sončkov klub
na Murterju 3* 13.8.-20.8./1xPOL
9.200
gratis do 12 let
Rabac
hotel 2*
5.8.-12.8./1xPOL 8.200
gratis do 7 let
Moravske toplice 4*
2.8.-31.8./1xPOL
9.100
gratis do 12 let
Kos
Blue Sea B kat. 16.8./7D/AI
123.800
Rodos
Omiros C kat. 13.8./7D/NZ
97.920
iTV	.
i: SONČEK TUI potovalni center
jj	Slomškova5
ifj,	02 749 3282
PTUJ
Wbrid of TUI
Pogled na sodobni del Caracasa
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
jatelji, celo tako dobri prijatelji, da naju je vsak dan čakala miza in ledeno hladno pivo. Podobna zgodba se je zgodila tudi v baru, kjer sva preživela večino noči v Caracasu. Seveda, ko sva prvič vstopila v bar, sva se kot miški skrila v najbolj temačen kot v baru in srkala pivo za pivom, nato pa hitro odpeketa-la nazaj v hotel, da slučajno ne bi bilo težav. Ob drugem obisku sva že spoznala natakarja in šefa bara, ki je sam pristopil in naju nagovoril. Tretji dan sva poznala že ves bar, vsi so naju hoteli spoznati in se pogovarjati z nama, celo miza naju je čakala, na njej pa "runda" na račun hiše. Ponovno so se pojavile težave, vendar tokrat povsem drugačne narave, saj preprosto tem ljudem nisva mogla dopovedati, da ne moreva zaužit toliko pijače, kot nama poskušajo plačat. Zgodilo se je, da sva dejansko morala prav na hitro zapustit bar, saj bi v nasprotnem primeru najverjetneje končala v sosednjem jarku, verjetno tudi objeta. V tem baru sva spoznala neizmerno prijaznost teh ljudi, ki se je kazala v vsakem koraku, hkrati pa sva se počutila bolj varno kot v Sloveniji. Po pogovorih z vsemi temi ljudmi sva prišla do zaključka, da sva ena izmed redkih turistov, ki obiščejo ta del mesta, saj se vsem zdi izredno neprijeten in nevaren okoliš. Končno sva brezpogojno uživala in pozabila na vse težave, ki so naju spremljale že od prvega trenutka. Ob slovesu smo bili vsi vidno prizadeti, tako midva kot celotno osebje bara in tudi nekateri gosti. Vsi so se želeli poslovit od naju in nama zaželeti mirno nadaljevanje poti.
Seveda pa v Caracasu nisva ves čas preživela le v baru, ampak sva to prečudovito mesto tudi spoznavala, pri čemer so me prevzele predvsem ne-
izmerne lepote naravnih in kulturnih znamenitosti, prepredene z izredno simpatičnimi domačini, ki poskušajo v vojaškem totalitarizmu Huga Chave-za preživeti iz dneva v dan na tak ali drugačen način. No, Daniju so po glavi rojile povsem druge zadeve, saj se preprosto ni mogel otresti pogledov brhkih deklet, ki so ga na vsak način poskušale sleči z očmi. No, vsak je dobil tisto, kar je želel, čeprav se tudi sam ne bi branil kakega vročega pogleda, ampak vsega pač ne moreš dobiti.
Mesto Caracas sicer leži v ozki dolini in ga od Karibskega morja loči le nekaj sto metrov visok hrib, imenovan Cerro Avila. Mesto leži na nadmorski višini 760 m, pri čemer najvišja točka mesta doseže višino 910 m. Samo v historičnem delu mesta živi 1,9 milijona ljudi, sicer pa ima Caracas 5,1 milijona prebivalcev. Mesto je sicer leta 1567 ustanovil španski raziskovalec Diego de Losada. Danes se Caracas srečuje z velikimi gospodarskimi težavami, saj je kar 25 % brezposelnost, kar ima za posledico tudi večanje kriminala. Po nekaterih ocenah je, glede na število umorov in ugrabitev, tretje najnevarnejšo mesto na svetu. Caracas je tudi izredno umazano mesto, posebej v revnejših predelih ter v samem mestu (tržnica, ulice ...). Sicer pa ima Caracas dušo in srce, ki te res posrka vase in se zadnji dan resnično težko posloviš od njega ^
V reportaži iz Južne Amerike sta bili prejšnji teden objavljeni dve fotografiji z napačnimi podnapisi. Napako danespopravlja-mo in se opravičujemo.
Domačin čaka na vlečno službo.
Foto: Uroš Zajdela
Kuharski nasveti
Sadno pecivo
Biskvitno pecivo z grozdjem
Sestavine: 30 dag margarine 30 dag sladkorja 5 jajc
1 vaniljev sladkor Vï pecilnega praška 30 dag moke
2-3 pesti poljubnega grozdja Potek priprave: Margarino mešamo tako dolgo, da penasto naraste. Nato dodamo polovico sladkorja, vani-ljev sladkor in mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Dodamo še rumenjake in mešamo tako dolgo, da dobimo gladko testo. Nato po žlicah dodamo moki s pecilnim praškom. Iz beljakovin ostale polovice sladkor|'a stolče-mo trd sneg in ga s kuhalnico vmešamo v testo. Pekač dobro premažemo z margarino in posipamo z ostro moko. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Pripravljeno testo sipamo v pripravljen pekač. Po vrhu potresemo očiščeno, oprano in osušeno grozdje. Pečemo 30
do 45 minut. Biskvit ohladimo, narežemo, po želji sladkamo s sladkorjem v prahu in potrese-mo s svežim grozdjem.
Kvašena pogača iz sliv
Sestavine: Testo:
25 dag moke V žličke soli
10 dag masla ali margarine
2	dag kvasa
1 dl mlačnega mleka Obloga:
1	kg sliv
3	žlice slivove marmelade Obliv:
3 jajca
2	žlici sladkorja
1 žlica jedilnega škroba cimet, mleti klinčki, muškat Ostalo:
Maščoba za pekač sladkor v prahu za posip Potek priprave: Moki dodamo sol, razdrobljen kvas in mleko in zgnetemo grobo testo, ki mu prilijemo stopljeno margarino ali maslo. Zgnete-
Mokri smrček
Odgovor: Večinoma živali poleti ne pojedo celotnega obroka ali pojedo bistveno manj kot običajno. Razlog je preprost. Poleti živali ne po-
Dietna hrana za psa
Vprašanje bralke Magde iz Ptuja: Kuža je star 11 let, nekoliko predebel in ima težave s srcem. Ker ne mara dietnih briketov, me zanima, kaj mu lahko skuhamo, saj v vročih dnevih skoraj čisto nič ne poje. Hvala za odgovor.
trebujejo toliko energije iz obroka za ogrevanje telesa kot običajno. Pri oslabelem srcu je dietna hrana še kako pomembna. Zaradi padca
mo gladko testo, ki ga damo na hladno počivat 15 minut. Testo zvaljamo v velikosti pekača in položimo na pomaščen pekač. Premažemo ga z marmelado, na marmelado položimo izkoš-čičene polovice sliv in damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 stopinj Celzija. Pečemo 10 minut. Nato pogačo prelijemo s pripravljenim prelivom, ki ga pripravimo tako, da vse sestavine med sabo dobro pomešamo in začinimo. Pogačo pečemo še 25 minut. Rahlo ohlajeno potre-semo s sladkorjem v prahu.
Biskvitna češnjeva pita
Sestavine: 6 jajc
3 žlice sladkorja 3 žlice moke 1 pecilni prašek češnje
Potek priprave: Rumenjakom dodamo sladkor in jih penasto umešamo. Nato dodamo moko s pecilnim praškom in na koncu s kuhalni-co primešamo trd sneg beljakov. Pekač namažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Vanj sipamo pripravljeno biskvitno testo in po vrhu potresemo češnje, iz katerih smo odstranili koščice. Pečemo pri 180 stopinj Celzija trideset minut. Ohlajeno biskvitno pito po želji potrese-mo s sladkorjem v prahu in po-
krvnega pritiska v ledvicah pride do zastoja natrija, ki v tkivih veže vodo. Nasledek tega so edemi pljuč, oteženo dihanje, trebušna vodenica, otekanje okončin, utrujenost _ Živalim z dekompenzira-nim srcem, ki ne marajo komercialno pripravljenih diet - konzerv in briketov - je pač potrebno kuhati dietno hrano. Ta ne sme vsebovati več kot 4-5 mg soli na kg teže živali. Debelim psom se pripravlja nizkokalorična hrana (zelenjava, sadje, skuta, jogurti, belo perutninsko meso,
nudimo.
Jabolčni zavitek
Sestavine: Testo:
50 dag moke
1	jajce
2	žlici olja V žličke soli limonin sok
2-3 dl mlačne vode Nadev: 1 kg jabolk sladkor po okusu 20 dag mletih orehov vaniljev sladkor olje ali maslo za pekač Potek priprave: Moki dodamo sol, jajce, olje, limonin sok ter tri četrtine mlačne vode in zgnetemo grobo testo. Prilijemo še ostalo vodo, da dobimo gladko, mehko testo. Testo damo na pomokan krožnik, premažemo z oljem, pokrijemo in pustimo počivati pol ure. Nato testo na tanko razvlečemo, po njem naribamo neolupljena jabolka, potresemo z mletimi orehi, sladkorjem in vaniljevim sladkorj'em, zavijemo in damo v pomaščen pekač. Pečemo pri 180 do 200 stopinj Celzija 30 do 45 minut. Po vrhu po želji premažemo s stopljenim maslom ali margarino. Preden ponudimo, po želji potresemo s sladkorjem v prahu in mletimi orehi.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
ribe, ovčetina), ostalim pa je smiselno pripravljati obroke predvsem iz lahko prebavljivih ogljikovih hidratov in beljakovin z dodajanjem mi-neralno-vitaminskih preparatov. Dnevni obrok razdelimo v nekaj manjših.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/771 00 82
V vrtu
Vrtna narava pojenjuje z rastjo
Pričel se je poslednji poletni mesec avgust, ki ni prijeten le dopustovanju in nabiranju novih delovnih moči, marveč prija tudi vrtni naravi, ko ob nagibu poletja proti jeseni vrtno rastje pojenjuje z rastjo in prične krepiti dozorevanje njenih plodov za pričakovano jesensko žetev, trajnic pa na zimsko mirovanje.
V	SADNEM VRTU se pri drevninah tvori v mesecu avgustu rodno brstje za rodovitnost sadnega drevja in jagodiča-stega grmičevja v naslednjem letu. Kolikšno bo formiranje cvetnega brstja, je odvisno predvsem od stanja sadnega drevesa, njegove starosti, nege, prehranjenosti in zdravstvenega stanja. Nadaljujemo z varstvenimi ukrepi pred sadnim škrlupom, plesnijo in drugimi boleznimi sadnega drevja, ki imajo za posledico predčasno odpadanje listja. Prenehamo dohranjevati drevje, ker bi se s tem zavlekla vegetacij a pozno v jesen, razen v primeru, če se na zelenih delih rastline dogodijo poškodbe po vihranju ali toči, ko jim je potrebno dohranjevanje s foliarnimi gnojili. Letna rez in upogibanje mladik z namenom večje tvorbe cvetnega nastavka je v mesecu avgustu že zapoznela, ker se je v tem času že pričela tvorba cvetnega nastavka, vsekakor pa rez nadaljujemo v krošnjah, ki so pregoste.
Breskova drevesa v avgustu še bujno vegetirajo. za boljšo osvetljenost dozorevajočih plodov jim izrezujemo bo-hotivke, navpično rastoče in v notranjosti krošnje usmerjene veje, takoj po obiranju plodov pa izrežemo iz krošnje še ostale veje, ki preveč zgoščujejo drevesno krošnjo.
V	OKRASnEM vrtu okrasne drevnine in grmovnice, enako kot sadno drevje, meseca avgusta tvorijo cvetni nastavek za naslednje leto. Pri večini vrst okrasnih trajnic je v tem času potrebno izrezati mladike, ki zaradi zgoščenosti, zaostalosti v rasti in razvoju ter obolelosti po rastlinskih boleznih ali poškodbah od rastlinskih škodljivcev ne bodo sposobne tvoriti cvetnih brstov.
Na podlago divjega šipka, ki ima glavni poganjek razvit v debelini svinčnika, lahko že vcepimo speče oko žlahtne vrtnice. Grmičasto vrtnico cepimo tik nad koreninskim vratom, na način okulacije, oko pa tesno zavežemo s trakom cepilne gume. V podlago visoke vrtnice pa vcepimo cepiče s tremi očesi na način kopulacije ali dolago v višini 50 do 120 cm.
Avgusta prenehajo brsteti iglavci in zimzeleni listavci, ko jih že lahko pričnemo presajati. Odcveteli rododendroni so prav tako zaključili vegetacijo in jih že lahko presajamo, vendar moramo pred presajanjem korenine dobro zamo-čiti, po presajanju pa dobro zalivati, da listje ne oveni.
V	ZeLeNJAvNEM vrtu imamo v avgustu več opravil pri pobiranju zelenjadnic kot v pridelavi. Jesenske setve in posaditve kot ozimine se prično šele koncem meseca avgusta in v septembru, dotlej pa nasade vrtnin redno oskrbujemo in negujemo, da bodo dobro dorasli in dozoreli. Zalivanje vrtnin je po prestani suši in poletni vročini v minulem mesecu redkejše, toda tedaj obilnejše. Po vsakem zalivanju in obilnejšem dežju nasade plitvo okopljemo, da pred izhlapevanjem zadržimo v tleh čimveč vlage. Pletev in uničevanje vrtnih plevelov je neprestano vrtno opravilo, pri čemer smo še posebej pozorni na plevele, ki v tem času semenijo. Poškodovane dele rastlin in listje, ki zaradi napada rastlinskih bolezni izgubljajo zelenilo, odmirajo in se sušijo, ne glede na vrsto vrtnin, sproti obiramo in odstranjujemo z gredic, s čimer rastlinam podaljšujemo vegetacijo in zdravo doraščanje ter zorenje.
V	začetku avgusta že sejemo motovilec za jesensko rabo in čebulo srebrnjak, ki bo uporaben še pred začetkom zime.
Miran Glušič, ing. agr.
EkMAr. i m^mM - avpLsta
4-petek	5-sobota	6-nedelja #	7-ponedeljek è
8-torek	9-sreda	10-četrtek	
Logično razmišljanje
Ko boste pričeli delovati v glavnem trikotniku, boste morali postati premeteni. Morali se boste znajti v čisto vseh položajih, ki vas bodo doleteli. Razmišljati boste morali logično. Vaša logika bo v večini primerov drugačna od logike ljudi iz levega trikotnika. In za vas bo postalo velecenjeno ime podjetje, le list papirja! Če čakaš na zeleno luč, ne prideš nikamor! Še preden posveti zelena luč, moraš že delovati - se reklamirati, dogovarjati, iskati denar in investitorje, kupovati, prodajati ... Nikoli ne čakajte na zeleno luč! Namreč tisti, ki čakajo, da se prižge zelena, tudi potonejo.
Imam znanca, ki že celo življenje čaka na zeleno luč. Svoje podjetje vodi že 15 let. Poslovanje pa se ne premakne nikamor. Še danes ima probleme z neplačniki, dobavo, izdelavo, nakupom materiala, banko, davčno upravo, stroški, krediti, poslovnimi prostori, zaposlenimi (sam s sabo in svojo ženo) ... Lahko celo rečemo, da ima probleme z vsem. Nič ni na pravem mestu. Ta človek poskuša delovati v glavnem trikotniku, pa mu ne uspe. Vrti se v krogu. Že smo omenili, da je veliko ljudi, ki ne uspejo v glavnem trikotniku, če se ne držijo njegovih načel. In eno izmed načel je: če čakaš na zeleno luč, ne prideš nikamor!
Podal bom primer, kako sta moj drugi znanec in njegov prijatelj delovala v določenem trenutku. Zaradi davčnega dolga so obema blokirali račune. Tako sta imela onemogočen dostop do svojega denarja. Ves denar, ki pa je prišel na račun, je banka enostavno preusmerila na račun davčne uprave. Na razpolago nista imela nič denarja. Težko je bilo plačati račune, zaposlene. Takrat se je bilo potrebno odločiti. Nekaj časa sta pustila situacijo tako, kot je bila. Račun je bil blokiran, obveznosti nista mogla plačevati, nastajala je še večja luknja v njunem poslovanju. Potem pa se je njegov prijatelj odločil in sam odšel do druge banke (takrat je to še bilo mogoče), kjer še nista imela odprtega računa. Odprl je popolnoma nov račun, kamor sta pričela dobivati denar svojih strank. Davčna uprava je kar nekaj časa potrebovala, da je ugotovila nov račun in tudi tega blokirala. Med tem časom pa sta oba brez problemov poslovala normalno. Plačane sta dobila vse račune, prav tako pa sta lahko poravnavala obveznosti. To jima je pomenilo več kot kazen, ki jo predpiše država za neposlušne državljane. S to potezo sta bila seveda v prednosti. Enostavno sta izkoristila luknjo, ki jo je država kar sam ponujala. Čeprav sta delovala deloma v neskladju z zakonom, sta kasneje ugotovila, da nista naredila nikomur nikakršne škode; niti sebi, niti zaposlenim, niti državi, ki je na koncu prejela svoj denar s kar visokimi obrestmi - mogoče pa je to bila njuna kazen - obresti!
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti!
Mitia Petrič
Astrolog svetuje
Moški in zodiakalna znamenja -Tehtnica (od 24. avgusta do 23. oktobra)
Diplomatski baletnik
Moški rojen v znamenju Tehtnice spada med šarmantne moške, točno ve, kako je potrebno žensko očarati. Že od malih nog, pa da veliko na svoj videz in uglajenosti. Zaradi izrazitega znanja o ženskah jih hitro osvoji in začara njihovo srce. Lahko pa bi se reklo, da je globoko v svojem bistvu tudi neodločen in mnogokrat tehta, da se potem pravilno odloči. Moški Tehtnice so znani po tem, da so izredno poučeni, no, tudi če niso - vam bodo improvizirali odgovor. Toda skoraj ni stvari, o kateri ne bi vedeli ali slišali. Če ne dobi tistega, kar si je zadal, je lahko trenutno tudi užaljen in vendarle se njegova jeza pomiri zelo hitro. Diplomacija je nekaj, kar je njihov adut in ravno to tudi prakticira na poti skozi življenje. Mnogokrat daje občutek, da je precej odvisen od nekih čustvenih vzgibov in razpet med tem, da je ljubezniv in kmalu potrt. Element zraka jim daje občutek pripadnosti, radi govorijo in so intelektualno nadarjeni. Res pa je, da jih od nekdaj privlači glasba in ples. Imajo smisel tudi za ritem in so na vsaki zabavi glavni - ali pa vsaj poizkušajo biti. Blizu so jim tudi umetniške dejavnosti, kot so slikanje in balet. Po svoje pa so tudi avanturisti,
ki v vsem vidijo priložnosti. Ženska, ki bo osvojila njihovo srce, se bo morala potruditi, da jih bo znala motivirati in tako bo sreča popolna. Njegova privlačnost je logična in svoje lepote se tudi zaveda. Dejstvo pa je, da je v življenju tako, da je prava lepo minljiva in notranja ostane celo življenje. Varovanec boginje Venere svoje življenje dojema kot sladkor v kavi, torej da je treba uživati, preizkusiti vse in potem pride umiritev. Bistra in inteligentna narava pa jim je v korist in ponos. Naredijo lahko veliko, več, kakor jih cenite, ampak včasih se jim preprosto ne da - in radi tudi uživajo. Seveda so čutni in bodo za ljubljeno žensko naredili vse, seveda, potrebujejo tudi spodbudo.
Življenje na veliki nogi
Venerin varovanec ni oseba, ki bi bila odkrito tekmovalna, vsaj opaziti tega ni. Ampak to se odvija v njegovi notranjosti. Življe-
Maser svetuje
Priprava masaže
Priprava na masažo zajema pripravo terapevta, bolnika in pripravo okolja. Vsak, ki masira mora skrbeti za kondicijo svojega telesa, ohraniti mora njegovo gibljivost z razteznimi vajami, pridobivati moč in vzdržljivost trebušnih, hrbtnih in stegenskih mišic, posebno pozornost mora posvetiti rokam, ki so ves čas masaže v neposrednem stiku z bolnikom. Roke redno negujemo, da ohranimo njihovo senzibilnost in voljo, pri masaži ne nosimo nakita in nohti so kratko pristriženi. Redno izvajamo raztezne vaje za vse sklepe na rokah. Moč in vzdržljivost si pridobivamo z masiranjem, sicer izvajamo v ta namen posebne vaje. Masaža je lahko fizično naporna, še posebno za začetnike, zaradi neenakomerne porabe energije, kar je pogojeno s slabo koordinacijo in slabo držo. Višina in širina mize ne smeta škodljivo vplivati na maserja, saj mu mora položaj pri masaži zagoto-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nje je za njih tudi užitek in veliko si privoščijo, gredo tudi dvakrat na dopust, poleti na morje in pozimi na smučanje. Zdi se, da radi živijo na veliki nogi in da jim je adrenalin kot neka strast. V kuhinji so pravi umetniki in improvizatorji, poizkusijo pa vse okuse od kitajske do indijanske hrane. Tudi sami radi kuhajo, čeprav so jim recepti po kuharskih knjigah tuji, ampak delajo po notranjem vzgibu. Ljubijo pa red in eleganco in so zelo nemirni, če se stvari ne odvijajo tako, kot si želijo ali pričakujejo. Impulzi pa so zanje sestavni del življenja in tako dobijo tudi notranji kompas, po katerem napredujejo. Seveda pa po principu korak za korakom. Ljubezen je zanje močno prepojena s pojmom romantike, nežnosti in harmonije. Ko se enkrat odprejo, ljubijo in dajejo občutek tudi brezpo-gojnosti. Zanimivo pa je, da je umetnost zanje ljubezen in ljubezen umetnost.
Duševno zdravje
Lastni otroci ali posvojitev?
Nasvet potrebuje mladi par, ki se je po desetih letih zakona odločil imeti otroke. Mojca in Rudi sta akademsko izobražena, v poklicih sta v tem času dosegla veliko, zdaj je napočil čas za otroke, sta odločena. Njuno srečo pa kali dejstvo, da so se tako v njenem kot v njegovem sorodstvu rodili mongoloidni otroci. Zdaj sta v hudi dilemi, ali se odločiti za otroka, ali se izogniti negotovosti in se odločiti za posvojitev.
Vsekakor bi bili nujni partnerski odnosi potrjeni z otrokom, ki bi ga skupaj spočela, toda ta strah, ki ga imata, morda res ni neosnovan. Menim, da je najbolje, da stopita v genetsko posvetovalnico v Ljubljani, še prej pa se posvetujeta z njenim ginekologom, kaj storiti. Vseeno pa mislim, da če se imata resnično rada in če si resnično želita otrok, ki bi kronali njuno partnersko zvezo, da se odločita, če tveganje res ne bo preveliko, za svojega otroka in mu posvečata vso pozornost, skrb ter ljubezen, četudi bodo določeni problemi ali težave. Odločitev za posvojitev še jima vedno lahko ostane kot možnost imeti otroka, če bo tveganje resnično tako veliko.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Vstop v džunglo
Prepričani so tudi v to, da je človek lahko zelo aktiven in da ima od nekdaj možnost, da se ustvarjalno loti svojih nalog in zamisli. S svojim šarmantnim nastopom pa znajo prepričati ljudi in čeprav so tudi sami vodljivi, voditi naprej. Življenje zanj pa je kot vstop v džunglo, vznemirljiva narava in nevarnost preži - toda to je dejstvo, da je človek sposoben preživeti. Izredno pa so občutljivi na krivico in za resnico so se pripravljeni tud boriti. Smisel denarja pa ni v tem, da ga imaš na banki, prav nasprotno, prepričani so, da je za med ljudi in da je tako kot voda, pride in mine. Velikokrat dajejo občutek ne-
obremenjenosti, čeprav pa imajo radi ob sebi nekoga, s katerim gredo naprej po poti življenja in v primeru, da bo ženska znala uporabiti prave prijeme, bo sreča popolna. Skupaj odkrivata zabave, romantične izzive in tudi osvajanja. Pri njem je razpon daril različen, od majhnih pozornosti do dragih večerij. Nakupovanje pa je njegova strast in tako bo vedno. Kakšen prepir bo aroma za dušo in človek lahko dobi tudi občutek, da bo življenje z njim med in mleko. Če pa bo res tako, pa presodite sami in vedite, da je zanj vedno bilo in vedno bo - življenje užitek strasti.
Tadej Šink,
horarni astrolog
viti svobodno gibanje rok, ramen, telesa in nog.
Uspeh masaže je odvisen tudi od sodelovanja bolnika, zato moramo zanj poskrbeti z veliko mero odgovornosti. Najprej ga seznanimo z namenom masaže, nato mu razložimo postopek, poudarimo, kako pomembno je, da je pri masaži sproščen, in o kakšni simptomih naj nam sporoča. Udoben in sproščen položaj bolnika med masažo zagotovimo z uporabo svitkov, blazin, odej odstranitvijo tesnih oblačil ter primerno temperaturo okolja in higieno.
Slaba higiena bolnika, maserja ali okolja je lahko vzrok za neuspešno masažo, zato priporočamo nenehno srb higieni, ki zajema:
-	redno menjavo rjuh oziroma predlog,
-	svežo delovno obleko terapevta,
-	čist, prezračen in topel, miren prostor,
-	neoporečna masažna sredstva,
- dezinfekcija masažnih pripomočkov
Med masažo tudi čim manj govorimo in preprečimo, da bi nas drugi motili! Učinki klasične masaže Človeški organizem je zelo zapleten, kompleksen in včasih nepredvidljiv sistem, zato je potrebno posamezno masažo izvajati daljši čas, dokumentirati njeno učinkovitost s pomočjo sodobnih merilnih postopkov, jo znanstvenoraziskovalno proučiti in jo nato evalvirati po načelih sodobne medicinske znanosti.
Ne glede na to, da se je masaža tisočletja uporabljala in obdržala kot terapevtska metoda, jo mora tudi sodobna medicinska znanost preizkusiti in ji dodeliti mesto, ki ji pripada v zdravstveni dejavnosti.
Masaža ni panacea, kar pomeni univerzalno zdravilo. Masaža je terapevtska in učinkovita, če jo izvajamo smiselno, ob upoštevanju vseh njenih terapevtskih danosti in njenih omejitev.
Beseda masaža (mas je grški in arabski koren, ki pomeni gladiti, gnesti, stiskati) označuje ročno obdelavo kože in mehkih tkiv telesa.
Učinki masaže so:
-	izboljšanje krvnega obtoka,
-	izboljšanje limfnega obtoka,
-	boljša in hitrejša regeneracija tkiv,
-	hitrejše odplavljanje me-tabolnih produktov,
-	koža se ogreje, je bolj elastična, vitalna in mehansko odporna,
-	zmanjševanje oteklin,
-	zmehčanje otrdlin in zlepljenih tkiv,
-	boljša sklepna gibljivost,
-	sprostitev in raztegnitev skrajšanih kit in mišic,
-	poživitev centralnega in perifernega živčevja,
-	zvišan prag za bolečino,
-	izboljšanje respiratorne funkcije,
-	izboljšanje psihičnega počutja.
Pri prebiranju literature zasledimo različne delitve masažnih učinkov.
Najpogosteje avtorji navajajo delitev na mehanične, fiziološke in psihološke učinke. Drugi obravnavajo le mehanične in fiziološki učinek. Slednji obsega delovanje na kožo, živce, na krvni in limfni obtok. Tudi delitev na lokalne in splošne učinke ni redka. Vse splošne učinke razlagajo z refleksnim delovanjem masaže na človeški organizem.
Janko Puc, maser
www.radio-ptuj.si
Info - Glasbene novice
Pogled v zgodovino glasbe je zmeraj zanimiv, prav tako pa naj bi bila zmeraj znova zanimiva glasbena prihodnost. Ta zadnja leta prinaša preveč industrijskih hitov in premalo pesmi, ki bodo imele težo čez leta.
Britanski as ROBBIE WILLIAMS je trenutno na svoji razprodani koncertni turneji. V teh dneh je kot blisk izbruhnila novica, da pevec dokončuje že svoj novi, popolnoma drugačen album Rudebox. Pri njem imajo produkcijsko prste vmes Soul Mehanik, Pet Shop Boys, William Orbit, Mark Ronson ... Novi zvok bo predvsem všeč mladim in ljubiteljem glasbe 80., saj Robert Peter Williams povzema iz tega obdobja glavno moč v komadu RUDEBOX (***), ki zveni umazano in v njem prevladuje surova bas linija povzeta preko elektro pop in funk glasbenih smernic komada Boops dueta Sly & Robbie.
Britanski mladenič CHICO je postal lani zvezda televizijske glasbene oddaje The X Factor (zmagovalec je postal Shayne Ward).Vzkliki najstnic so prepričali založbo Sony, da mlademu izvajalcu da priložnost in to se jim je že izplačalo, saj pevec že beleži No. 1 hit v domovini z naslovom It's Chico Time. Malo za šalo in malo za res je sedaj CHICO na energičen način priredil plesno klasiko iz leta 1980z naslovom D.I.S.C.O. (****) skupine Ottawan.
KARMAH je studijski projekt, kije na zanimiv in svež način predelal pesem Just Be Good To Me (original je v začetku 90. pripadal skupini Baets International in v njej lahko slišite tudi sample hita Every Breathe You Take skupine The Police). Duet je, zgleda, odraščal ob hitih 90., saj sta tudi novega TOM'S DINNER (***) povzela iz tega obdobja. Malo novega beata je premalo za ponovno glasbeno zmago, saj original pevke Suzanne Vega in skupine DNA zveni veliko bolje in pestrejše.
Ameriška pevka PINK je letos že bila sila popularna s hitoma Stupid Girls in Who Knew. Brez dvoma bo mala diva kmalu spet „in", saj je njena nova pesem U + UR HAND (***) spoj atraktivnega popa in rocka ter stilsko zveni podobno kot glasba Kelly Clarkson.
Vse rock generacije so vzele za svojo pesem My Generation legendarnega banda THE WHO, ki se, verjeli ali ne, po 24-letni pavzi vračajo s koncertnimi ploščami in v mesecu oktobru tudi studijskim albumom Who 2. Ponovno sta se spoprijateljila Pete Townshend in Roger Daltery. Skupaj z bandom sta najprej ponudila koncertno skladbo MIRROR DOOR (***), medtem ko njihov novi studijski album najavlja rock mojstrovina WIRE & GLASS (****).
New age princesa ENYA vztraja pri svoji razpoloženjski glasbi že na šestem studijskem albumu Amarantine. Irska multi-instrumentalistka je na projektu ponovno vse instrumente odigrala sama in njenim osnovnim idejam je s svojim produkcijskim znanjem sledil ugledni Nicky Ryan. Napeta in valujoča SOMEONE SAID GOODBYE (*****) izstopa iz čarobnega baladnega povprečja, prav tako pa je v njej strupeno večpomensko besedilo.
Vas kdaj kakšna pesem zastrupi tako, da si jo prepevate ves dan ali celo dalj časa? Mene vsekakor in takšen primer se mi je zgodil, ko sem prvič slišal štiričlansko islandsko skupino NYLON, ki bo jeseni nastopala, kot predskupina, na koncertih skupine Westlife. Ženski kvartet me je omrežil s svojo enostavno in harmonično pop/rock harmonijo LOSING A FRIEND (****), ki jo je produciral Einar Bardarson.
David Breznik
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavni igralec y filmu K i Pirati s Karibov - Mrtvečeva skrinja?
Odgovor;_
NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE
^ n o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Mlakar, Stanošina 8 b, 2286 Podlehnik Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu po 17. ai^tu.
Odgovore poSljUe do torka, 8. avgusta, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Injo).
Glasbeni kotiček
I'm Gonna Tell You A Secret - Madonna
(2006 - Warner - Nika)
Vsak od nas ima kdaj kakšno skrivnost, ki jo s časom razkrije ali pa tudi ne. Madonna je razkrila nekaj skrivnosti na koncertni zadevi I'm Gonna Tell You A Secret. Mutlime-dijsko podprt projekt prinaša koncertno audio CD izvedbo in vizualno DVD varianto z nekaj spremembami gleden na glasbeno ponazoritev. Ameriška pevka je nedvomno kraljica popa, ki še zmeraj polni stadione po vsem svetu in njena glasba je življenska inspiracija mnogih generacij. Še več njena glasba z odmikom časa postaja vedno bolj cenjena in nekaj skrivnosti ali magičnih koncertnih občutkov prinaša ta nestandardni album.
Orientalska skrivalnica The Beast Within bolj umirjeno odpre ploščo, vendar karma same pesmi dosega na trenutke spiritualne vrhunce, ki se navezujejo na mnoge življenjske resnice, ki jih je Madonna brez milosti in pravega zakrivanja resnice razkrila v tej žalostni življenski pesmi. Koncertne skrivnosti ali vrhunce predstavljajo klasike, kot so Vogue, Music ali Like A Prayer. Helikoptersko strelski strah boste doživeli na

začetku večne American Life (avtor te nacionalno obarvane teme je Don McLean), ki pa poslušalca skozi potek komada dobesedno „prevrže", saj se iz poznane elektronske pop priredbe spremeni v pravo od-pičeno rock izvedbo. Najbolj sem bil razočaran nad skrivno-stima oziroma izvedbama hita Die Another Day in Hollywood, ki zvenita preveč studijsko, kar pomeni, da lahko slišimo vse vesoljske efekte in sample. Vrhunec izmed evergreenov je pompozna priredba počitniške teme Holiday, saj v njej stopnjuje tempo do vrhunca in dodatno moč sami izvedbi daje pevski zbor s svojim spremljevalnim petjem. Ni kaj, zadeva zveni pompozno in ob njej, če se malo pošalim bodo uživali tudi vaši zvočniki. Tukaj pa se skrivnosti ali presenečenja ne zaključijo. Uspešnica Into The Groove traja na plošči I'm Gonna Tell You A Secret več kot sedem minut, vendar začetni dve minuti prinašata popolno presenečenje. Kakšno? Uvod je odigran z dudami, katere se nato prelijejo v ostalimi instrumenti in izvedbo pesmi Into The Groove popestrijo
DIRECTED B¥ JOMAS AKERLUNO
minimalni rap vložki. Koncertni ambient se zlije v eno, ko „Madge" zapoje nepozabno Imagine pokojnega Beatla Johna Lennona. Sporočilo te pesmi je očitno pregloboko za naš svet, vendar pevka je na svoj način podala skrivnost skozi to novo trip - hop pop različico. Preveč elektronike zajemata break beat plesni pop pesmi Nobody Knows Me in Mother And Father (v njej pevka poda resnično kruto življensko pripoved). V poplavi pravih hitov je skrita še ena skrivnost v mili popevki Lament, katero obogati ali naredi posebno brilijantna spremljava na harfi. Dodatek k audiu delu plošče je še studijska osnovna različica pesmi I Love New York, ki je
svojo elektronsko pop izvedbo našla na Madonnini zadnji studijski lanski plošči Confessions On A Dancefloor, medtem ko je tokrat v suhi neelektronski trši rock izvedbi dobila novo še boljšo dimenzijo.
Kdor zna ta zna je zna pregovor in če kdo, potem Madonna prav gotovo zna zabavat množice, ki se pridejo zabavat na njene koncerte. Delček vzdušja ponujata CD in DVD I'm Gonna Tell You A Secret, vendar moje mnenje je, da boste pravo skrivnost te plošče razkrili šele takrat, ko si boste v živo ogledali kakšen koncertni spektakel glasbene dive Madonne.
David Breznik
Filmski kotiček
Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja
Na prvi pogled se zdi, da so časi pustolovskih spektaklov že davno za nami in da so jih zamenjali kibernetični stripovski junaki. Zabavna gusarska pustolovščina Pirati s Karibov, ki je v kina prijadrala pred tremi leti, je dokazala nasprotno. Največ zaslug za to gre seveda John-nyju Deppu in njegovi nepozabni upodobitvi kapitana Jacka Sparrowa, pa čeprav ga je studio Buena Vista, ki bdi nad projektom, želel po testnih prizorih zamenjati. Razlog? Johnny naj bi bil preveč poženščen in čudaški, kar se ni skladalo s predstavami o junaškem gusarju, kot so nastale v glavah vodilnih mož v tem znanem družinskem filmskem studiu. Kakorkoli, Johnny je zmagal, prinesel ogromen dobiček in jasno je bilo, da bomo dočakali tudi nadaljevanja. Žal pa drugi del s podnaslovom Mrt-večeva skrinja precej zaostaja za
predhodnikom.
Ekscentrični kapitan Jack Sparrow se tokrat ponovno
-	nič hudega sluteč in nič kriv!
-	zaplete v mrežo^ intrig. Čeprav je prekletstvo Črnega bisera izničeno, visi nad glavami premetenega kapitana in njegove posadke še eno prekletstvo. Jack je dolžan krvni davek legendarnemu vladarju morskih globin Davyju Jonesu in če se mu ne bo uspelo ponovno izmotati iz nič kaj zavidljive situacije, ga čaka stoletno hlapčevanje. V dogajanje sta seveda ponovno vpletena Will in Elizabeth, ki se namesto na poročnem potovanju znajdeta v samem središču srhljivega dogajanja. Trojica znanih junakov se mora tokrat soočiti z morsko pošastjo, sovražnimi otočani, privlačno vedeževalko in Willovim davno izginulim očetom Billon Škorenjcem ...
Drugi del Piratov s Karibov ponuja precej manj humorja in (pre)več specialnih efektov. Še enkrat se izkaže za šibko točko hollywoodsko paradiranje s posebnimi učinki, ki film - kljub zavidljivemu dvestomilijonskem proračunu! - oropa napetosti in verodostojnosti. Johnny Depp sicer uspeva obdržati gledalca
v smehu in napetosti, kadar je sam v prvem planu, v ostalih primerih pa film potone v zdolgočasen prazen tek. Tudi dva nova junaka (nesmrtni kapitan Letečega Holandca, Davy Jones, in njemu poslušna morska pošast) sta preveč plastično umetna, da bi ne razbijala iluzije sicer dokaj realnega pustolovskega
spektakla. Med ostalimi liki sta Orlando Bloom kot junaški Will Turner in Keira Knightley kot zaljubljena Elizabeth Swan ne-moteče neopazna (krivdo za to si delita tako površnost njunih likov kot tudi njuna igra), med prijetnimi presenečenji, ki kljub stranski vlogi ustrezno popestrijo dogajanje, pa so Mackenzie Crook in Lee Arenberg kot zabavna dvojica nerodnih piratov ter Naomie Harris kot skrivnostna vedeževalka Tia Dalma.
Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja so torej nadaljevanje, ki je sicer povsem primerno za lahkotne počitniške dni, vendar so opazno slabši od predhodnika. Upajmo, da ne bo tako tudi s tretjim delom, ki je bil posnet sočasno z drugim in ki prihaja v kina pomladi prihodnje leto.
Damijan Vinter
Pirates of the Caribbean: Dead Man's Chest Igrajo: Johnny Depp, Orlando Bloom, Keira Knightley, Stellan Skarsgard, Bill Nig-hy, Jack Davenport, Kevin R. McNally, Jonathan Pryce idr. Režija: Gore Verbinski Scenarij: Jerry Rossio, Ted Elliot
Žanr: pustolovski
Dolžina: 151 min Leto: 2006 Država: ZDA
CID vabi!
Zbiramo prijave:
-	začetni tečaj španščine, od 28. 8. do 1. 9. 2006 od 16.30 do 18. ure; vodila ga bo Ana Fras, namenjen je mladim, ki si želijo spoznati osnove pogovorne španščine. Cena tečaja je 3000 SIT.
-	tečaj flamenka, od 28. 8. do 1. 9. 2006 od 18.30 do 20. ure; vodila ga bo Ana Fras, namenjen je vsem, ki bi radi usvojili osnovne korake. Cena tečaja je 3000 SIT.
Posebna priložnost: vsi, ki se bodo udeležili obeh tečajev, plačajo samo 3000 SIT.
Elektro delavnica, vsako sredo ob 10. uri - brezplačno - za starejše osnovnošolce, ki jih zanima zabavna elektronika.
Počitniške urice, mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, vsak torek in četrtek do 13. 8. 2006 ob 10. uri. potrebni so copati, udeležba je brezplačna.
Počitniški tečaj jahanja, Konjeniški klub Ptuj - od 7. do 11. 8. 2006 od 9. do 12. ure - za otroke od 7. leta dalje, tel. 02 746 1 6 71 in 041 288 513.
Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, www.cid.si, cid@cid.si.
V času od 1. do 18. 8. 2006 bo CID Ptuj odprt od 9. do 12. ure.
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
TEMELJNI ZAKON DRŽAVE
Štajerski TEDNIK
KOMOLČAR, KARIERIST
CIRKUŠKI DRESER ŽIVALI
JAPONSKI NOGOMETAŠ MIURA
FRANCE ONIČ
POKRIVALO
PRI LJUDSKI NOŠI
KOS SUKANCA
DANILO ČADEŽ
SRBSKI FILMSKI IGRALEC (PREDRAG)
VNETJE SKLEPOV
DIGITALNO ANALOGNI PRETVORNIK
BORA TOT
PREBIVALKA SRINAGARJA
DRAGO VEZJAK
ANEMIČEN ČLOVEK
SUMNIČENJE
ANTON DERMOTA
REŽISER JOVANOVIĆ
NAŠA PEVKA (MARTA)
IGO GRUDEN
ŽITNI PLODOVI
MESTO V FRANCIJI
ANGLEŠKI PEVEC PRESLEY
ELANOVE SMUČKE
NASLOV, NAZIV
SCHNITZ-LERJEVA DRAMA
BOSANSKI UBEŽNIK PRED TURKI
RIMSKA LJUBLJANA
KOS RUDE
TIPKA NA RAČUNALNIKU
DANSKA KRALJICA
NEMŠKI
TV NOVINAR (DIETER)
KRAJ PRI KOČEVJU
ČARGO IVAN
IGRALKA (VIVIEN)
RADIJ
FRANCOSKI IGRALEC (DANIEL)
LUKA OB TRŽAŠKEM ZALIVU
DOMAČA PERJAD
PREBIVALKA MOTE
EDI OKIČ
TEKMOVANJE JADRNIC
NASPROTNIK, TEKMEC
NATAŠA NAKRST
NOG. KLUB IZ MADRIDA
EDICIJA
EGIPČANSKA BOGINJA NEBA
ITALIJANSKA TEKAČICA (SABRINA)
NAŠ PESNIK (SIMON)
BOLJŠE ŽELEZO
ORANŽADA
RIBUŠKA MREŽA
NAŠA PESNICA MUSER
IZ
BESEDE RANE
VZOR
/TT-i
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3MHZ
9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PONEDELJEK, 7. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
SOBOTA, 5. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
NEDELJA, 6. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45).
TOREK, 8. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val, Murska Sobota).
SREDA, 9. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val, Murska Sobota).
ČETRTEK, 10. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
(D filmi za izposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
(D na zalogi zadostne Icoličine NAJDISKRETNEJE vseh novih hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
Ptuju v centru Mercator, Rimska ploščad 25 in v v bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na 8 ioicacijali v l«1ariboru, v Siovensici Bistrici in še na mnogih ioicacijaii po Sioveniji.
Člana Skupine Siyoo: videomat™ FILmQmÂT'
NAJNOVEJŠI HIT FILMI V FILMOMATU IN VIDEOMATU

Igrajo: stave Martin, Bonnie Hunt, Eugene Levy.
VELIKA DRUŽINA, VEUKO SMEHA:
Bakeiievi so spet udarili! Naiboli priljubil filmska druSna se viaSa v Velika diuSna, veliko smetia Tokrat si bodo skočili v lase s Se enim družinskim klanom. Vse je velika bolj širakopotezno, smeiia je več, prav tako akcije, ne manjka pa niti . . .1. V Velika dn;žina, veliko smetia Tom Baker (Steve Martin) in njegova žena Kate upata, da bosla zbrala vso dmžino, vseli 12 potomcev, na nepozabni ' ' "I počitnicah ob romantičnem jezem Winnetka v sinu njihovi dolgoletni dnižinski počitniški rezklend. Vendar se njihov počitek kaj hitro spremeni v borbo in Iskmovanje s preveč ambicioznimi člani velike dmžine, katere glava je Tomov dolgoletni tekmec Jimmy Muilaugh(Eugene Levy).
Igrajo:
Sharon Stone, David Morissey, Charlotte Rampllng.
PRVINSKI NAGON 2
Uglednega in uspešnega londonskega psihiatra dr. Michaela Classa detektiv Roy Washburn prosi, naj oceni lepo in zanimivo ameriško pisateljkx) Catherine Tramell, povezano z umorom slavnega nogometaša. In njegov svet se obme na glavo. IVled njima se iskri od privlečnosti, a ko ljudje okixig nJega umirajo, se med njima začne usodna bitka. Erotični triler razkriva, kaj se zgodi, ko se razkrije temna stran človeške narave. Je inteligentna,
in manipulativna gdč. Tramell končno našla la, ki jI je kos?

igrajo:
Charlize Theron, Marton Csokas, Jonny Lee Mlller.
AEONFLUX
Dotijtnka Oskarja Chariize Theron je Aeon Rux, plačana tmnika, ki sodeluje s pocbemnitnl iDlpaml v uporu proti toytemi oblasti zadrjega mesta na Zemlji 25. stolelja. Aeron je najvej^l up, ki ga uporniki im^, da bi končno uričlll zatralno sterilno in -popolno- dmžt», v kateri živjo. Medtem ko se pripravlja na naročeni umor vladnega predsednika, Aeron odkrije mrežo osupIjMh skrivnosti, ki bi utegnile popolnoma spremeniti priho(*iost sveta.
znanstveno-feniastKnl triler, ki je prepleten z vzriemirljivo akdjo, temelj na inovativni IVITV.jevl animirani seriji.
Sarah Jessica Parker, Zooey Deschanel.
ČEZ 30 IN ŠE PRI TASTARIH
Tripp, očarijiv 35-letnik, se doslej nikakor ni uspel pripraviti do t^a, da bi se odselli od stariev, zapustil gnezdo, odšel na svoje. Se več, ceki ponosen je na to. Njegova starša, ki ga imata sicer neskončno rada in ste povsem zgledna rcdlieija, sta ga doslej prenašala, vendar pa sta prepričana, da morajo vsi ptički nekega dne pdelatl iz gnezda in počasi Jima je dovolj, da Imela svojega odraslega sina še vedno na grbi. In nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Zato n^amela lepo in nadarjeno dekle, skorajda sanjsko žensko, ki naj bi ga pripravila do lega, da se odselL
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: LEŠČAK, OPTIKA, TORKAR, MOLE, DP, MESENJE, SZOSTAK, TAIMA, CARTAGENA, DIV, ELORANTA, MIJA, NAGUMO, KLOŠAR, AKEN, LOLEK, RANA, ISOKRAT, ILI, AJA, SEMIČ, SAJONARA, CETI, TNALA, IRA, RAP, JASMIN, OTOČIČ, VARAZI, TRENET, SALIMA.
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 11. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www,radio-tednik,si
Lokacije filmomatov in videomatov na Štajerskem:
MARIBOR:
MERCATOR ( NOVA VAS), Ul. Staneta Severja 11 ŠTUDENTSKI SERVIS, Orožnova ul. 8 MERCATOR (Tezno), Ptujska c. 97 MODNA HIŠA, Partizanska ul. 3 SALON KERAMIKE TAU, Fochova ul. 41 BAR In TRAFIKA 3D, Osojnikova ul. 37 MERCATOR CENTER, Pmšnlkova ul. 12 MERCATOR, Medvedova ul. 1 POHORSKA TRAFIKA,Pohorska ul. 9 PTUJ:
PANDA (CENTER ),Novi trg 3 MERCATOR (Rimska peč). Rimska ploščad 25 CELJE:
MERCATOR (Nova vas), Ul. Bratov Vošnjakov 1 MERCATOR (Hudinja), UL.Frankolovskih žrtev 17 MERCATOR ( OTOK ), Ljubljanska ul. 32 a TUŠ MARKET, Nova Vas NEPREMIČNINSKI URAD, Center PLANET TUŠ ŠENTJUR: MESTNI PREHOD, Center ŽALEC:
BLAGOVNICA ŽANA, Mestni trg 2 MERCATOR ( LEVEČ ) VELENJE: TUŠ, Gorica POŠTA, samostoječ MT CENTER, Cankarjeva ul. 1 d ŠOŠTANJ: FILMOTÉKA, Center SLOVENSKA BISTRICA: MERCATOR (Soča), Partizanska ul. 4 SLOVENSKE KONJICE: MERCATOR Supermarket SI.Konjice, Slomškova ul 1/A ŠMARJE PRI JELŠAH: TUŠ, Center
In poleg tsga še na 21 lokacijah drugje po SlovenlJIl
Nimamo vsega, imamo pa največ!
Unlglobal d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje
...v svetu filma in glasbe. Nakupite si poceni filmov na:
www.enaa.com/oddelki/filmi/
www.siyoo.si
sna
www.siyoo.s
j - najceneje do filmov!
Iščete svoj stil
S Slavkom na rokometno tekmo in večerni sprehod ob morju
Naš novi moški v akciji Iščete stil je Ptujčan Slavko Ivančič, star 37 let, ponosen oče dveh hčerk, zaposlen v Perutnini Ptuj. V prostem času spremlja hčerko na rokometnih tekmah, obetavno igralko ptujskega rokometnega kluba Tenzor. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavil iz radovednosti.
Slavko je prvič obiskal kozmetični salon. Kozmetičarka Neda je pri njem ugotovila suho in občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju, pilingu, je postopek nege končala z nanosom ustrezne kreme. Po strokovnih navodilih bo kožo skušal negovati tudi doma. Svetovala mu je uporabo losjonov brez alkohola in uporabo hidratantne kreme pri negi obraza.
V Frizerskem salonu Stanka je za Slavkovo preobrazbo pri laseh poskrbel frizer Denis Horvat. Osredotočil se je predvsem na barvo in oblikovanje, ker dolžina las ni bila pretirano dolga. Izbral je temnorjavo-violet barvo. Za končni stajling je uporabil produkt Wella Bouncy Dip.
Tudi Slavko je bil deležen »majhnega« make upa. Vizažistka Minka Feguš je pri njem uporabila puder v prahu v temnejšem odtenku. Pudranje moških (prikrivanje nepravilnosti in poudarki z ličili) postaja vse bolj aktualno. Pomembno ni samo zaradi fotografiranja, z drobnimi neopaznimi popravki tudi izboljšamo obraz, velikokrat pa se s pudrom preprečijo tudi nekatere alergije, mozolji.
»Spet smo naleteli na enega korenjaka iz moških vrst. Zelo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slavko prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
ÎDOSKO m sensKo
FÏÎ12GÏÎ5CV0 z SlDiiišk{iva22 S
10 % popust v avgustu
pohvalno, saj kot sem že večkrat povedala, tudi me ženske rade vidimo lepo in drugače urejenega moškega. Kje pa piše, da samo moški komaj čakajo na poletni čas in dekleta v poletnih oblekicah. Slavka sem se odločila obleči v športnem stilu, saj ga je redno srečati na rokometnih tekmah mlajše generacije, kjer pa je najbolje biti udobno oblečen. Če je potrebno, lahko brez strahu sedeš tudi na travo, beton in tudi asfalt. Oblačila za Slavka sem izbrala v trgovini Virus. Tri-četrtinske rjave platnene hlače z mnogimi uporabnimi žepi in okrasnimi trakovi poskrbijo za sproščen korak. Majica brez rokavov, ki se rahlo odkriva pod razpeto vrhnjo srajco, je zelo dobrodošla, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija in smo primorani odvreči kakšen kos oblačila. Srajco slečemo in
že smo »preoblečeni«. Vrhnja srajca je v nepremagljivem karo vzorcu, ki je že skoraj zaščitni znak športnega sloga. Barve v srajci so v odtenkih oranžne, svetlo modre in rjave. Barve srajce se tako ujemajo s spodnjo majico v svetlo modri barvi, rj'avimi hlačami in usnjenimi natikači v kombinaciji rj'ave in oranžne barve. Natikače imajo v trgovini Tamara. V teh oblačilih je Slavko pripravljen priskočiti na pomoč mladim nadebudnim rokome-tašicam. Primerna pa so tudi za večerne sprehode ob morj'u, kjer po potrebi lahko celo odvrže natikače in bos uživa v hoji po morski plitvini. Za osnovni slog mu priporočam športno oblačenje, ki pa se seveda po potrebi lahko spremeni v športno-ele-gantni slog. To lahko dosežemo že z majhnimi spremembami, kot so primerni čevlji, hlače brez
Zanimivosti
Razveza para McCartney-Mills vse bolj neprijetna
London (STA/AFP) - Ločitveni postopek, ki sta ga sprožila zakonca McCartney-Mills, postaja vse bolj neprijeten, saj se soproga nekdanjega člana skupine Beatles zelo težko sooča s tem, da jo McCartney na sodišču opisuje kot »nerazumno« in »pikolovsko«, piše britanski tisk. 64-letni Paul McCartney in 38-letna Heather Mills sta pred dvema mesecema po štirih letih zakonskega življenja, ki je bilo pogosto tarča rumenega tiska, napovedala ločitev. Sir Paul svojo drugo soprogo sedaj opisuje kot osebo, ki »slabo ravna z osebjem v hiši«, se »nerazumno obnaša« in »rada prigovarja«. Par, ki ima dveletno hčerko Beatrice, sicer ni podpisal predporočnepogodbe, tako da biMillsova od najbogatejšega britanskega glasbenika lahko dobila od 50 do 200 milijonov funtov. Da bi zavaroval svoje interese, je McCartney poiskal pomoč odvetnice, ki je vodila ločitveni postopek princa Charlesa in princese Diane.
Albanci ob pogledu na gole Skandinavke ostali brez besed
Tirana (STA/MIA) - Prebivalci obmorskega letovišča Sarandi na jugu Albanije so ostali brez besed, ko so na plaži zagledali kakih 30 razkritih turistk iz Skandinavije. Obiskovalke s severa Evrope so se namreč odločile, da se bodo sončnim žarkom nastavljale brez zgornjega dela kopalk, nad čemer so bili domačini šokirani. Starši so otroke nemudoma poklicali domov, policija je prejela kup pritožb razburjenih prebivalcev, policisti pa so lahko samo opazovali vznemirjenje domačinov, turistk pa niso mogli niti ogovoriti, saj ne govorijo angleško, so pisali lokalni časniki. Skandinavke so plažo zapustile po dveh urah, ko se je vendarle našel nek turistični vodnik, kijih je opozoril, da je kopanje brez obleke na javnih mestih v Albaniji prepovedano.
Papige dajejo imena svojim mladičem
Hamburg (STA/dpa) - Nemški znanstveniki so odkrili, da dajejo nekatere papige svojim mladičem različna imena in s tem ponovno vzpodbudili že stare razprave o sporazumevanju med živalmi. Kot trdijo znanstveniki z univerze v Hamburgu, nekatere papige vsakega svojega mladiča kličejo drugače in nikoli se ne zgodi, da bi dva poklicale enako. »Ptice pri klicanju določene ptice dosledno uporabljajo poseben zvok, ki ga nikoli ne uporabijo pri kakšni drugi ptici,« pravi Rolf Wanker, vodja univerzitetnega inštituta za raziskovanje vedenja živali.
Pariški župan prepovedal »nespodobno oblačenje«
Pariz (STA/AFP) - Pariške mestne oblasti pod vodstvom socialističnega župana Bertranda Delanoea so na pariški plaži na obrežju Sene nedavno prepovedale »nespodobno oblačenje«. Po pisanju francoskega tiska gre pri »nespodobnem oblačenju« za »nudizem, tangi-ce in sončenje brez zgornjega dela kopalk«. Tistemu, ki bo izpostavljal pogledom svojo zadnjico ali prsi, grozi denarna kazen v višini 38 evrov. Po navedbah enega od članov pariške mestne skupščine so »nečedno ob-lačenje«prepovedali iz varnostnih razlogov, ker lahko spodbudi »nevarno obnašanje«. Letos v Parizu pričakujejo več kot štiri milijone kopalcev, medtem ko jih je bilo lani okoli 3,8 milijona, leta 2004 pa nekaj več kot tri milijone.
Scvrti golob povzročil popoln kaos
Koebenhavn (STA/AFP) - Danska železniška mreža se je znašla v pravem kaosu, ki ga je sprožil golob, ko se je spustil na električne žice in tako povzročil kratek stik, zaradi katerega je prišlo do motenj v železniškem prometu po državi, so sporočili iz danskih železnic (DSB). Ptico je najverjetneje scvrlo na glavnem električnem vodu, ki poganja vlake, zato je prišlo do izpada glavne linije, ki povezuje Koebenhavn z ostalimi deli države, je za dansko televizijsko postajo TV2 dejal tiskovni predstavnik družbe DSB.
Foto: Črtomir Go
Slavko v oblačilih iz prodajalne Virus in natikačih iz Tamare.
okrasnih žepov in srajca, ki dejansko prevzame vlogo vrhnjega oblačila in ni le »nepotreben« dodatek, ki povezuje oblačila v celoto,« je Slavkovo preobrazbo tudi za bralce Štajerskega tednika predstavila stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo Slavko brezplačno vadil mesec dni v izbranem hišnem programu Omipic, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Poudarek je na izboljšanju kondicije in mišičnega tonusa.
MG
Lujzek • Dober den vsoki den
Pa smo se ga le včakali, da se bomo lehko malo namakali. Snoči, v soboto, 29. julija, nas je tudi na našem Suhem bregi dež obiska, tak ke je so-sid Juža veselo vriska. Zaenkrat blo ga boj malo, pa upajmo, da gaje še nekaj nebeškim gasilcem v rezervi ostalo. Tudi vročina je malo popistila, tak ke nam gnes, v nedelo, neje več vročinska sila.
Hčer Jula in jeni Hanzi sta prišla za 14 dni dom,u na dopust. Vozita se v toplice, tje-den dni bosta šla na morje, drgačik pa se bota na domo-čem bregi rekreirala, da ne bi preveč shirala. Zaprovlata evre in si masirata bedre. Našemi tolari zodje vure bijejo, pokopali ga bomo kak bivše dinare, zmolili očenaš in mu v spomin spili nekaj flaš
Začeja se je mesec avgust, začela pa se je tudi predva-lilna bitka za županske kandidate, svetnike in druge kadrovske štrike. Tudi jaz sem med njimi, me je moja stranka DOP (društvo onemoglih pimpekov) evidentirala za župana, Mico pa za občin-
sko svetnico, tak ke boma obadva v borbi za oblast in slast. Seveda tudi za denar, ki je, kak provi pregovor, sveta vladar. Začele so se tudi dr-žovnozborske počitnice in si poslanci in poslanke na sunci forbajo ritnice. Naj se le malo poforbajo, ke nedo forbali samo državlonk in državlo-nov, nam neteguvali nose in glave bose. Saj vete, da je tisti, ki nema los na glovi, bos, tisti, ki ma duge in vejke lase, pa naj k frizeri gre.
Sedim pod brajdami in tuhtam, kaj vam naj še narišem in napišem. Te pa nekaj za šalo, malo zares in malo za hec: Micka se je oženla s Pe-pijom v kočo jegovih staršov. Htela je pokozati svoje gospodinjske sposobnosti in se za začetek odločla, da bo po koči pomela proh in druge smeti. Ker ni mela omela, je tasti odrezala lase in naredla malo metlico. Ker ni blo krtače, da bi zribala pod, je storemi odrezala še brodo in brke in naredla krtačo . Proti večeru je priša Pepek domu in zagleda ateka gor na stori jablani. - Oča, kaj delate, saj jabolke še niso zrele? Veš, tvoja Mica peče palačinke, pa se bojim, da nema jajc .! Te pa srečno.
Horoskop
OVEN
Zdi se, da je že čas, da se izrazite in rečete bobu bob. Dajaii boste občuteli nastrojenosti in vendarle se počasi daleč pride. Lepa beseda lepo mesto najde. Ognjena energija vas bo pripeljala do tega, da se razgibate in odkrijte čare noči. Zaljubljenci štejete zvezde na nebu.
BIK
Čari avgustovskih noči bodo prinesli spomine na vse lepe zadeve in harmonijo. Mnogi boste uživali na morju in to ne bo teden, v katerem bi poležavali, ampak boste aktivno sodelovali, komunicirali in urejali zadeve. Planeti priporočajo, da ne pozabite nase in da se imejte radi.
DVOJČKA
Finančne zadeve boste pripeljali do konca, in to uspešno. Pomislek, da bi bilo lahko bolje, pa bo kratkotrajen in dobro je, da se lotite nekih aktivnosti v povezavi z domom. Naj vam bo dom zavetje in ne beg. Partnerjeva roka bo kot blagoslov in pomoč na poti življenja.
RAK
Užitki, užitki in še enkrat užitki. Res je, da ne poznate skrajnosti, ampak lahko se predajate nežnostim in energijam užitka. Bodite pa prožni in naredite tisto, kar čutite, kajti nikoli ni prepozno. Zdi se, da želite opozorite nase, po poti uspeha pa greste korak naprej in pol nazaj!
LEV
^ Uspeh na delovnem mestu bo veliko doprinesel k samozavestni drži in tako boste poželi tudi aplavz. Na ljubezenskem obzorju si boste želeli veliko, toda naredite korak naprej. Pasivno čakanje je že prava muka. Finančno pa se potrudite in dokazali boste, da ste glavni!
DEVICA
Na nočnem nebu bodo vidne solze svetega Lovrenca, zvezdni utrinki, in če si nekaj močno zaželite, se vam bo omenjeno izpolnilo. Seveda ste realist in vendarle je pomembna tudi vera in zaupanje. Pred vami pa je teden prijateljstva, izpolnjenih želja in energičnega dela.
TEHTNICA
Poglobili se boste vase in boste v svojem svetu. Ideje se bodo vrstile in ustvarjalni boste. Na delovnem mestu vas bo zaznamovala diplomacija in tako boste lažje uspeli. Sledi čas duhovne preobrazbe in dejstvo spoznanja, da ste na pravi poti. Ljubezen; pesem o sreči.
ŠKORPIJON
Svojo intenzivno energijo usmerite v točko in vztrajali boste toliko časa, da uresničite zastavljeno. Pridobili pa boste občutek notranje veljave in se samozavestno lotili vsega. Štejejo pa že majhne pozornosti, kajti vedite, da iz majhnega raste veliko.
STRELEC
Sledi finančni preobrat, seveda pa boste imeli občutek, da ste morali globoko seči v denarnico. Potreba po varnosti se bo le še stopnjevala in tako boste dobili občutek pripadnosti. Energije bo nadvse veliko in zaradi obilice dela bi bilo bolje, da se odpravite na počitnice!
KOZOROG
Žih V tem tednu se odpravite na neko pot in se tako razvedrite. Čas je, da odložite bremena in da se veselite življenja. Družba pa vas bo osrečila, morda bolj, kot si želite ali upate priznate. Aktivnosti pa se bodo zgolj stopnjevale. Komunikacija in ljubezen pa bosta šli z roko v roki.
VODNAR
Domače ognjišče ne bo gorelo z ognjem, kajti zunaj je poletje in vendarle se bo ogrelo vaše srce. Dobili boste drugačne poglede in se lotili nekih družinskih aktivnosti. Zdi se, da bodo tudi lepi trenutki in da se zlijete v nežnosti. Energija pa bo skrita in prekrita globoko v vas.
RIBI
Pričakujte veliko dinamičnosti in akcije. Zadeve se bodo odvijale hitro in tudi sami se težko navadite na to. Seveda pa je to način, ko napredujete in uvidite, kako ste močni. Ljubezensko življenje pa bo tudi še ta teden vznemirljivo. Sprostila vas bo kolektivna pripadnost!
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Ptuj • Zaključna prireditev projekta Mladi & mesto
Mestni park je odslej
bogatejši za 12 umetniško pobarvanih košev
Mednarodna izmenjava mladih s Cipra, Nemčije, Slovaške in Slovenije, ki je potekala na Ptuju, se je prejšnji petek zaključila. Od 24. do 28. julija je 15 mladih iz tujine in 5 domačinov lepšalo ptujski park. Projekt Mladi & mesto je park obogatil z 12 popolnoma novimi, unikatno pobarvanimi koši.
Celoten projekt je bil izveden v okviru programa Mladina, ki ga izvaja nacionalna agencija Movit, spodbuja pa mladinsko mobilnost. Vsaka od treh držav partneric, ki so sodelovale pri projektu, je na mednarodno izmenjavo na Ptuj poslala pet mladih, ki so s svojimi umetninami okrasili koše. Mladi iz nemškega Burghausna in slovaške Banske Štiavnice so sodelovali že na prvi mednarodni izmenjavi, ki so jo leta 2003 organizirali na Ptuju. Mesto Ptuj neguje prijateljske odnose z obema mestoma, gre namreč za partnerski mesti. Kontakt s Ciprom so organizatorji vzpostavili na srečanju prijateljskih mest v mestecu Saint Cyr sur Loire v Franciji, kjer je direktor CID Ptuj Jurij Šar-man navezal stike s predstavnikom ciprske organizacije, ki si prizadeva za sodelovanje mladih s Cipra v mednarodnih programih. Izmenjave bi se morali udeležiti tudi mladi iz francoskega Boullena, ki pa so sodelovanje odpovedali, saj so trije od petih, ki so nameravali obiskati Ptuj, dobili službo. Udeležence izmenjave smo obiskali med njihovim delom v Mestnem parku in jih povprašali, kako so zadovoljni s potekom projekta in kakšen je odziv Ptujčanov. »Projekt se mi zdi odličen. Mislim, da imamo mladi kaj ponuditi mestu, vsak lahko prispeva svoj delček k mozaiku in potem ni težko imeti lepega in urejenega mesta. Zelo bi bila vesela, če bi nam uspelo kaj podobnega narediti tudi na
Cipru,« je povedala 24-let-na Chara Pitta, voditeljica skupine s Cipra. Tudi vodja nemške skupine Gerhard Huebner je zelo navdušen nad idejo barvanja košev. Pravi, da je zelo pogosto na Ptuju in da je tu njegov drugi dom. »To idejo bomo poskusili prenesti tudi v druga mesta, nikjer še nisem zasledil takšnega projekta. Vsekakor pa je hvalevreden,« je povedal Hueb-ner. Tudi slovaška skupina je bila z izvedbo projekta zelo zadovoljna. Po besedah njihovega vodje Mirona Brez-noščaka so zelo zadovoljni z organizacijo in potekom projekta. »Zelo si želim, da bi kaj podobnega naredili v Banski Štiavnici, a pri nas takega projekta ne bi mogli speljati na takem nivoju že zaradi denarja. Kar se tiče Ptuja, sem zelo prijetno presenečen. Mislim, da so tukaj krasni ljudje, pa tudi miselnost na Slovaškem in v Sloveniji je zelo podobna.
Foto: Dženana Bećirović
Skupina s Cipra je narisala, kakšno je bilo njihovo mesto nekoč.
Mislim, da je veliko več stvari, ki so nam skupne, kot razlik, ki nas ločujejo,« je dejal Brez-noščak. Z izvedbo projekta so bili zadovoljni tudi gostitelji. Projekt je koordiniral CID, pri izvedbi pa je sodelovalo pet mladih Ptujčanov, Nuša Topolovec, Lea Kolednik,
Foto: Dženana Bećirović
Steber so Slovaki okrasili s svojo zastavo.
Foto: Dženana Bećirović
Nemci so narisali leva, ki je na grbu Bavarske.
Dušanka Šekuljica, Dominik Rašl in Matija Puž.
»Zelo smo veseli, da nam je uspelo realizirat ta projekt. Zadovoljni smo tudi s prostorom, kjer ustvarjamo. Mimoidoči se ustavljajo in sprašujejo, kaj počnemo. Vse reakcije pa so pozitivne,« je povedala Nuša Topolovec. Organizatorji so poskrbeli tudi za kulturne, športne in družabne aktivnosti, ki so se jih mladi v času mednarodne izmenjave udeležili. Na koncu bodo izdelali tudi mini slovar, v katerem bodo v vseh štirih jezikih prevedene besede, ki so jih najpogosteje uporabljali v času bivanja na Ptuju. Svoj delček k realizaciji projekta je doprinesel tudi Sašo Fenos, ki je pod železniškim mostom narisal dva enkratna grafita, ki prikazujeta geslo, pod katerim je mednarodna izmenjava potekala: Open up, be open, stay open. V petek ob 19. uri so v mestnem parku na zaključni prireditvi svoje delo mladi ustvarjalci predstavili tudi Ptujčanom. Kot je poudarila Nevenka Gerl iz CID Ptuj, lahko s spreminjanjem majhnih stvari naredimo veliko za naše mesto. »Misli in ustvarjalnost mladih so dobile vidno podobo, ki bo ostala v našem parku,« je še dodala Gerlova. Prireditve se je udeležil tudi ptujski podžupan Miran Kerin, ki je dejal, da je ideja barvanja košev hvalevredna in edinstvena. Izrazil je upanje, da v parku ne bo več vandalizma, ki smo mu bili priča v preteklosti, ter poudaril, da si želi, da koši ostanejo takšni, kot so, na svojih mestih. Zanimive artistične primerke košev, štiri so nacionalne kreacije, ostalih osem pa so izdelali pari iz različnih držav, so od petka naprej na ogled v ptujskem Mestnem parku.
Dženana Bećirović
Prejeli smo
Ne zgolj opozicijska žalost, ampak katastrofa celotne občine Ormož
Odmev na članek Opozicijska žalost ormoške N.Si in SDS, avtorja Vilija Trofenika, objavljenega v Štajerskem tedniku let. 19, št. 58, z dne 28. julija 2006
Ko sem v petek, 28. julija 2006, prelistal Štajerski tednik št. 58, meje zbodlo v oči nadaljevanje blatenja Alojza Soka, predsednika občinskega odbora N.Si v Ormožu. Kot predsednik regijskega odbora N.Si Ptuj - Ormož in podpredsednik občinskega odbora Ormož in navsezadnje kot občan in poznavalec razmer v občini Ormož, se čutim izzvanega s kopico laži in polresnic, ki jih širi ormoški župan. Ne morem trditi, da sem bil kdaj kak velik občudovalec župana Vilija Trofenika, a sem ga vseeno spoštoval, kot človeka, ki se trudi kot župan, ki res ni pri tem ne vem kako uspešen, a se vsaj trudi. Toda v zadnji gonji, ki si jo je privoščil proti Alojzu Soku, je šel odločno predaleč. Tako je v članku »Opozicijska žalost ormoške N.Si in SDS« omalovažujoče napadel občinsko opozicijo, še hujša pa je njegova izjava o neslutenem napredku, ki ga je ormoška občina v njegovem zadnjem mandatu dosegla. Ne vem, ali sem slep ali neumen, a sam kot meščan mesta Ormož tega napredka ne vidim nikjer. Kaj naj bi bil torej uspeh, o katerem govori Vili Trofenik? Ali je to neprestano prepiranje z mestno občino Ptuj okrog muzeja, iz katerega nato izhajajo le finančne obveznosti za občino Ormož, ki si naenkrat omisli svoj muzej? Je to mogoče razpad občine Ormož, ki se je zgodil zaradi njegove ignorance in nezmožnosti prisluhniti nasprotnim argumentom? Občina Ormož je razpadla namreč zgolj zaradi premajhnega posluha potrebam in željam bivših krajanov Svetega Tomaža in Središča ob Dravi. Župan Vili Trofenik je namreč pozabil, da mora skrbeti za dobrobit svojih občank in občanov. Alije potem čudno, da so se odločili za samostojno pot, saj so se bolj bali, da bi županu uspelo ostati na tem položaju še en mandat, kot pa da začnejo na svojem.
Osebno me ne zanima, ali ima Občina Ormož dvakrat ali kar trikrat večji proračun, zanima me le, kaj s tem proračunom naredi. Če ta denar porabi za vrtine, katerih voda naj bi Ormož katapultirala med termalna zdravilišča, potem pa iz tega ni nič, jaz v tem ne vidim uspeha. Dejstvo je, da je postalo nekoč cvetoče mesto Ormož, ki se je lahko skozi zgodovino primerjalo z mestom Ptuj, pa tudi drugimi slovenskimi mesti, danes le bleda senca samega sebe. Če bi župan namenil vsaj polovico toliko časa opazovanju mesta, ki ga vodi že dvanajst let, kot ga nameni gledanju pod krila ormoškim štorkljam, da bi ugotovil, ali je v Ormožu en ali sta to dva para, potem bi ugotovil, da je mesto Ormož zvečer postalo mesto duhov, pa tudi sicer bivše trgovine v centru mesta krasijo prazne izložbe, v katerih se zrcali modra barva con, ki prepovedujejo brezplačno parkiranje.
Res je, v tem času je mesto Ormož dobilo gimnazijo, ki je dejansko velika pridobitev, a kaj ko mladi ne morejo dobiti zaposlitve, ko enkrat šolanje končajo. Župan sicer v omenjenem članku piše o »sigurnejših delovnih mestih«, vendar naj pokaže, kje so ta mesta. Naj pove za koliko odstotkov seje v dvanajstih letih njegove vladavine povečalo število delovnih mest. Naj pove, za koliko so se v tem času povečale potrebe po univerzitetno izobraženem kadru, če pri tem ne upoštevamo občinske uprave. Kolikor mije znano, se je za ohranitev delovnih mest v občini Ormož izjemno zavzemal Alojz Sok, saj je probleme ormoškega gospodarstva podrobno predstavil ministrom, ko je občino Ormož obiskala vlada, toda župana Vilija Trofenika ni bilo zraven. Kaj je torej njegov prispevek k zagotavljanju stabilnosti delovnih mest?
Župan Vili Trofenik nadalje pravi, da se je izboljšala povezanost občine Ormož s svetom, toda pri tem ne more pokazati niti metra optičnega kabla, ki bi ormoške domove povezal z informacijsko avtocesto, to je svetovnim spletom. Kolikor seje povečalo število internetnih priključkov, seje to povečalo le zaradi razmaha ponudnikov te storitve in občina Ormož nima pri tem prav nobene zasluge.
Kar se pa tiče kandidature Branke Sok, soproge Alojza Soka v občinsko volilno komisijo, pa seje s tem strinjal celotni upravni odbor OO N.Si Ormož, še več, z njeno kandidaturo smo želeli doseči ravno to, da stranke v ormoškem občinskem svetu pred lokalnimi volitvami pokažejo svojo pravo barvo in jasno pokažejo, kje stojijo. Žal pa smo pričakovali več politične kulture, a smo se očitno ušteli, saj nismo pričakovali tako nizkih udarcev, ki so leteli na njeno ime.
Kar se pa župana Vilija Trofenika tiče, ta lahko mirno na občinske stroške najame še kakšno podjetje iz Ljubljane za svetovanje na področju komuniciranja z javnostjo in še kakšne storitve, ki jih tukaj ne bi omenjal, saj ne želim priklicati na Štajerski tednik poplave zahtevkov po popravkih, toda žalostnih dejstev s tem ne more spremeniti. Mesto Ormož propada. Propadajo tako njegove stavbe v centru kot tudi njegovo gospodarstvo, ki naj bi zagotavljalo kruh njegovim meščanom in okolici. Blatenje Alojza Soka tega dejstva ne more spremeniti, pa če je ta pred leti imel ključ od krajevne skupnosti ali ne, morda pa bo pomagalo, če bo dobil tudi ključ od ormoške blagajne.
dr. Simon Kolmanič
Ptuj • Kmetija leta 2006 v mestni občini Ptuj
Priznanje kmetiji Ivana Majeriča iz Spodnjega Veiovieka
V MO Ptuj Ptuj so tudi ietos izbrali kmetijo ieta. Prireditev s podelitvijo priznanj je ena od prazničnih prireditev v okviru vsakoletnega praznovanja praznika MO Ptuj, 5. avgusta.
Na letošnji slovesnosti v Spodnjem Velovleku so podelili priznanje za kmetijo leta MO Ptuj in posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturno dediščino. Komisija za ogled in ocenjevanje kmetij, vodi jo Rajko Fajt, v njej pa sodelujo
še Slavko Brglez, Vladimir Korošec, Terezija Meško in Alenka Bezjak, je ogled na terenu opravila 6. julija. Odločila je, da bodo od letošnjega leta naprej podeljevali dve priznanji, naziv kmetije leta MO Ptuj in priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhi-
tekturne dediščine.
Kmetija leta 2006 v MO Ptuj je postala živinorejska
kmetija Ivana Majeriča iz Spodnjega Velovleka 8, katere glavni tržni produkt je mleko
z letno kvoto 320 tisoč l, ki so jo lani tudi dosegli. Kmetija je sodobno opremljena. Ob
Foto: Langerholc
Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja navasi in arhitekturno dediščino je prejela kmetija Marije Kokol iz Štukov 31.
Foto: Langerholc
Naziv kmetije leta 2006 v MO Ptuj je prejela živinorejska kmetija Ivana Majeriča iz Spodnjega Velovleka 8, katere glavni tržni produkt je mleko.
gospodarju Ivanu na kmetiji živijo in delajo še žena Marica ter rejenci Roman, Cirila in Mateja. Majeričevi skupaj obdelujejo okrog 60 ha kmetijskih zemljišč, od je 20 ha lastnih, na katerih pridelujejo osnovne voluminozne krme za 130-glavo čredo goveje živine, in 3 ha gozda.
Posebno priznanje za ohranjanje tradicije na vasi in arhitekturno dediščino ter kulturno dediščino pisatelja Ivana Potrča je prejela kmetija Marije Kokol iz Štukov 31. Na domačiji, kjer se je leta 1913 rodil pisatelj Ivan Potrč, ohranja tradicijo življenja na vasi, kot ga v svojih povestih in romanih opisuje pisatelj Ivan Potrč. Spontanost tega življenja na kmetiji je največja privlačnost za goste, ki obiskujejo to hišo, je med drugim v obrazložitvi priznanja zapisala Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež Ptuj.
MG
OBČINA PODLEHNIK objavlja na podlagi Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v Ob~ini Podlehnik
RAZPIS
za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podlehnik za leto 2006
I.	SPLO[NI POGOJI
Po 4. in 5. členu Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v Občini Podlehnik (UL RS št. 81/02) lahko za dodelitev sredstev zaprosijo tržni proizvajalci hrane, in sicer fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini Podlehnik, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta ter pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah ), zavodi, šole in društva s področja kmetijstva, ki imajo sedež in pridelovalne površine v Občini Podlehnik in bodo sredstva investirali na območju Občine Podlehnik.
Vloge s prilogami se dajejo preko Kmetijske svetovalne službe, razen če je pri katerem ukrepu to drugače določeno.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Podlehnik se zagotovijo v proračunu Občine Podlehnik za leto 2006 v višini 2,000.000,00 SIT v obliki sofinanciranja, regresov in premij.
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
1. Pospeševanje vzpodbujanja strukturnih sprememb in usmerjanje razvojne naložbene dejavnosti v kmetijstvu ter ustvarjanje ekonomsko stabilnih enot - kmetij
A)	Sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije
Namen ukrepa: pomoč pri pripravi dokumentacije za razvojne investicije na kmetijah
Sofinancira se: priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnih načrtov in projektne dokumentacije v višini največ 12 % upravičenih stroškov celotne investicije (stroški nabave gradbenega materiala, stroški gradbenih in obrtnih del ter stroški nakupa hlevske opreme) Pogoj:
-	dokazilo glede namena pridobitve sredstev, kot je dokazilo o plačilu priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije.
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT.
B)	Podpora obnove in naprave vinogradov
Namen ukrepa: preprečevanje zaraščanja, naprava novih vinogradov in obnova starih vinogradov
Sofinancira se: obnova vinograda (razen nakup sadik) v višini do največ 50 % upravičenih stroškov (po normativih kmetijske svetovalne službe - KSS) Pogoji:
-	zahtevke lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa vinograda v register pridelovalcev grozdja in vina, podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek in mapna kopija),
-	vlagatelji morajo pravočasno vložiti zahtevek »Napoved obnove vinograda« na Upravno enoto,
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,1 ha vinograda in imajo skupnih površin vinogradov najmanj 0,4 ha.
-	vlogo pripravi Kmetijska svetovalna služba. Višina predvidenih sredstev znaša 800.000,00 SIT.
C)	Podpora obnove in naprave nasadov v sadjarstvu
Namen ukrepa: obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih
Sofinancira se: obnova sadovnjaka (razen nakupa sadik) v višini do največ
50 % upravičenih stroškov (po normativih KSS)
Pogoji:
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa obnovljenega sadovnjaka pri MKGP in podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek in mapno kopijo),
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,2 ha sadovnjakov in imajo skupnih površin sadovnjakov (jablane, hruške) 0,5 ha oziroma 0,2 ha sadovnjaka z ostalimi sadnimi vrstami,
-	vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba. Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT. D) Sofinanciranje nakupa hlevske opreme Namen ukrepa: tehnološka posodobitev na kmetijah
Sofinancira se: nakup hlevske opreme v višini največ 20 % vrednosti investicije Pogoj:
-	predračun za nakup opreme (v tem primeru se sredstva nakažejo na račun dobavitelja ali dokazilo o plačilu nabave opreme)
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT.
2.	Investicijska podpora razvoju kmetij usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološko usmerjenih kmetij, kmetij na zavarovanih in težjih obdelovalnih območjih (sofinanciranje zbiranja mleka) in strniščni posevki
Namen ukrepa : vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja
A: Sofinancira se: vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja v višini do največ 50 % upravičenih stroškov B : Sofinancira se: strošek ekološke kontrole, ki jo izvaja pooblaščena institucija do višine največ 70 % Pogoji:
-	predložitev sklenjene pogodbe o kontroli izvajanja navedenih tehnologij na kmetijah s pristojno pooblaščeno organizacijo,
-	pozitivno mnenje in kalkulacija pristojne kmetijsko svetovalne službe,
-	predložitev dokazila o plačilu stroškov.
Višina predvidenih sredstev znaša 200.000,00 SIT.
3.	Uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme
Namen: regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj, kobil in drobnice v kmečki reji (regresira se samo prva osemenitev), pospeševanje preventivnega zdravljenja živali kmečke reje vključno s čebelami in sofinanciranje analize krme za pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov. Sofinancira se:
-	umetno osemenjevanje krav, telic, svinj, kobil in drobnice na kmetijah v višini do največ 50 %. Regresira se samo prva osemenitev,
-	stroški zdravstvenega varstva živali kmečke reje (vključno s čebelami) -preventiva v višini do največ 40 %,
-	stroški analize krme za namen pomoči pri izračunih krmnih obrokov za živali kmečke reje v višini največ 50 %.
Pogoj:
-	predložitev dokazila o plačilu sredstev.
Višina predvidenih sredstev znaša 400.000,00 SIT. 6. Urejanje kmetijskih zemljišč in analiza zemlje A) Agromelioracije
Namen ukrepa : manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,5 ha do 4,0 ha na lastnika, založno gnojenje in apnenje.
Sofinancira se: manjša zemeljska dela ( strojna in ročna priprava zemljišča, krčenje dreves in grmičevja, odstranjevanje kamenja, drenažiranje) in apne-nje tal na podlagi analize do višine največ 50% stroškov investicije. Pogoji:
-	investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije,
-	ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijsko svetovalna služba,
-	katastrska skica z vrisom območja,
-	zemljiško knjižni izpisek,
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko,
-	odločba o priglasitvi del oz. ustrezno dokumentacijo,
-	potrdilo o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT. C) Analiza zemlje
Namen ukrepa: zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo hranil in zmanjšanje stroškov pridelave
Sofinancira se: analiza zemlje do višine največ 50 % stroškov analize Pogoj:
0 predložitev dokazila o plačilu
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT.
7. Sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev
Namen ukrepa: testiranje traktorskih škropilnic in pršilnikov zaradi okolju prijaznejše pridelave hrane in smotrnejše rabe zaščitnih sredstev Sofinancira se: testiranje škropilnic in pršilnikov do višine največ 50 % stroškov testiranja Pogoji:
-	potrdilo ali certifikat o opravljenem preizkusu testiranja škropilnic in pršilnikov,
-	vlogo pripravi izvajalec testiranja,
-	potrdilo o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 150.000,00 SIT.
9.	Ukrepi za prenos znanja in trženja v kmetijstvu
Namen ukrepa: vzpodbujanje strokovnega izobraževanja s področja kmetijstva in hitrejšega prenosa novejših kmetijskih znanj v prakso, predstavitev za naše okolje tipične in kakovostne kmetijske proizvodnje, širitev trgov in uvajanja novih blagovnih znamk, doseganje višje kakovosti in uresničitev razvojnih programov občine Podlehnik.
Sofinancira se: izobraževanje kmetov, podeželskih žena in mladine, delo strokovnih društev s področja kmetijstva, razstave, demonstracije, posvete in tekmovanja, poskusništvo in podobne dejavnosti, razvojne in raziskovalne programe do višine največ 50 %. Do podpore so upravičena tudi strokovna društva, v katera so vključeni občani občine Podlehnik, ne glede na sedež društva. Pogoji:
0 podpora se odobri po individualno predloženih programih, iz katerih je razviden namen in cilj programa, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa, 0 potrdila o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 350.000,00 SIT.
IV.	ROK ZA VLO@ITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.
10.	2006.
V.	ODOBRITEV SREDSTEV
Obravnavane bodo le popolne in pravilno prispele vloge. Vlagatelju bo na osnovi razpisa in po obravnavi vlog izdan sklep o dodelitvi sredstev. Na osnovi sklepa pa je vlagatelj dolžan skleniti z Občino pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev, kar bo predstavljajo osnovo za dokončno izplačilo sredstev. Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
ŽUPAN OBČINE PODLEHNIK Vekoslav Fric, l. r.
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
POPRAVILO TV, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61,GSM 041 631 571.

NUDIM skupinske in individualne in{trukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
POT DO VITKOSTI IN SAMOZAVESTI vsak ~etrtek ob 18. uri. Dru{tvo Feniks - kvaliteta življenja. Mariborska c. 15, Ptuj. Tel. 051 413 354.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
NEPREMIČNINE
. . NEPREMIČNINE
sirius LUNA ^,
ID: P-743
Ptuj-Wak ll»isnapav.13Siii2,zeiiiljS{e í86iii2,tielažeKtPtM, ogmianjenaCK-olietteiiiiin saiTioslojna garaža vel. 36 m2, Hákováno dvoniie 4 bazen ceiia:49mk]Siï;204.473€
Ptuj: 02/ 77 777 77 Mb: 02/ 22 999 22
Sirius-nep.si Luna-nib.si
PRODAM objekt 150 m2 s 45 a zemlje na mirnem kraju, 5 km iz Ptuja. Tel. 041 561 893._
MANJŠA HIŠA za stanovanje ali vikend v Gradiš~u 20 b, prodam. Slike na www.fewo-slo.de. Tel. 041 390 136._
LJUBLJANA, 2 S, 53 m2, balkon, mirna lokacija, blizu Tivolija, parkirno mesto, vpisana v ZK, prodam, cena 33 mio SIT Tel. 031 641 132.
PRODAM objekt 64 x 12 m s pripa-dajo~im zemljiš~em 68 arov, lahko tudi po parcelah. Tel. 795 03 13 ali 041 396 435.
INSAl^r
PRODAM plemenskega ovna, sol~-avsko-jezerskega, in plemenske ovce ter kupim kovinski koruznik. Tel. 764 5821 ali 031 438 732.
ROTO brano, 2,5 m, Potinger, hidravli~ni zadnji nakladalnik gnoja Hu 4, 2 silosa za krmila 9 in 18 ton, prodam. Tel. 041 226 038._
PRODAM dve telici visoko breji, crno-bela in simentalka. Tel. 041 327 048.
DOM-STANOVANJE
ODDAMO apartmaje na ve~ lokacijah v Biogradu na morju. Tel. 00385 98 793 019._
ODDAM v najem garažo pri Rimski pe~i. Tel. 031 44 33 99._
GARSONJERO, opremljeno, oddam v najem na Ptuju. Tel. 777 01 21, dopoldan, in 031 317 626.
Krvodajalci M Prireditvenih •
vabimo @radio-tednik.si
DELO
ČASOPISNA HIŠA "DELO" vabi k sodelovanju zastopnike naro~-niškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pogoji: izkušnje s prodajo, smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost, poštenost. Pisne prijave v 8 dneh na Delo, d. d., naro~nina, Strossma-yerjeva 26, Maribor.
1nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47ni2, dvigalo, možen nal<up garaže, vsi priidjučid, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mlo SIT (2-sob. stan. 51,3[n2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. in sa-S i
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v Si.Goricah
KMETIJSTVO
NJIVE vzamemo v najem. Tel. 041 561 893.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAM mešana drva, hrast, bukev ter brezova za kamin. Tel. 041 723 957.
PRODAM trosilnik umetnega gnojila, transporter koruze v koruznjak in mikser ali reporeznico. Tel. 782 09 61^_
PRODAMO dve telici, breji v devetem mesecu. Tel. 757 47 41.
KUPIM traktor Tomo Vinkovi~ 727, 730 ali 732, ohranjenega. Pokli~ite na tel. 02 763 34 21._
PRODAM seme krmne ogrš~ice -"starška" in mnogocvetno ljulko. Tel. 041 809 823.
PRODAM traktor Štajer 430, letnik l969. Tel. 041 327 372_
KUPIM rezalni križ za puhalnik Olga Megli~. Tel. 041 824 577._
PRODAM bukova drva, metrska, razsekana. Tel. 041 331 997 ali 02 740 8018._
CIRKULAR enofazni, kupim. Tel. 041 920 200.
13 MESECEV starega bikca simen-talca menjam za telico tik pred porodom ali mlado kravo na za~etku mle~ne laktacije, razliko dopla~am. Tel. 719 80 13 ali 041 297 279.
Restavracija De Poncho redno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, poštenost, veselje do dela z ljudmi in nekaj izkušenj v strežbi. Nudimo: redno zaposlitev in redno pla~ilo. Tel: 02 77 10 186 ali GSM 031 331 051, Šegula Boris, s. p., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM klopotce raznih velikosti. Tel. 745 63 51._
PRODAM cisterno za kurilno olje, 3000 l. Tel. 041 788 446.
ZELO UGODNO prodam prav dobro ohranjen vgradni štedilnik, kromiran. Tel. 031 487 986.
PRODAM devet tednov stara nemška ov~arja, brez rodovnika. Tel. 783 90 15._
KUPIM ohišje za kosilnico BCS brez motorja ter prodam nov hrastov sod 420, vratno krilo, desno, še zapakirano - 50 % ceneje, elektri~ni štedilnik Gorenje, malo rabljen. Tel. 031 445 459.
2'9. junij - Mario Ploh, Dolga Lesa 2; Stanka [pindler, Velika Nedelja 2/b; Miran Gajser, Stogovci 43; Milan Prapotnik, Mali Oki~ 43; Vladimir [tumberger, Spuhlja 52/a; Bojan Verdenik, Kr~evina pri Vurbergu; Robert Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Kristina Kuhar, Strelci 14; Jože Liponik, Markovci 23/b; Franc [eruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Jože Turk, Lovrenc na Dr. polju 2; Vlado Belšak, Vareja 28/a; Sre~ko Cajnko, Flegeri~eva 3, Ptuj; Silva Ivanuši~, Tibolci 30; Robert Bezjak, Bukovci 126/a; Igor Levstik, Zlatoli~je 35; Sandi Obran, Za-mušani 41; Vili Pepelnik, Zupe~ja vas 10; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Igor Radaš, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Natalija Kokot, Ma-jšperk 32; Boštjan Plohl, Gabrnik 30; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Bojan Merc, Sovi~e 12; Boris Knez, Rimska ploš~ad 23, Ptuj; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Franc Zajc, Sela 34; Branko Kolari~, Mala vas 1/b, Gorišnica; Slavko Ivan~i~, Vošnjakova 10, Ptuj; Miran Cvi-lak, Slovenja vas 27; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Janko Moravec, Vi~anci 87/a; Darko Horvat, Tržec 11/b; Alojz Pihlar, Kicar 131; Petar Markotič, Kaju-hova 1, Ptuj; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Andrej Omulec, Galu-šak 8; Sv. Jurij ob [~avnici; Anton Bauman, Dragonja vas 27; Jože [tumberger, Volkmerjeva 24, Ptuj; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Rajko Sok, Dornava 107; Olga Fras, Gibina 18/a; Vlasta Golob, Markovci 32; Franc Mertuk, Trno-vec 20; Nataša Murko, Sela 10; Marija Haložan, Podlože 81/a; Slavko Ljubec, Nova vas pri Mar-kovcih 73/a; Aleksander Krajnc, Zg. Hajdina 7/e.
3. julij - Alenka Ratek, Kicar 115/a; Irena Mihalinec, Rimska pl. 20, Ptuj; Anja Bela, Spuhlja 92; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Klaudija Bela, Spuhlja 92.
ČERNEZEL, d. O. O.
Soboslilcarstvo, gradbeništvo in trgovina Koresova ui. 5,2251 Ptuj
izvaja vsa slikopleskarska dela, toplotnoizolacijske fasade, gradbena dela.
Dela opravljajo hitro, kvalitetno In po konkurenčnih cenah.
40 iet tradicije garancija za Iwaiiteto. Tei./fax: 02 782 08 21, GSiVI 041 254 086, 040 834 309
Ob prazniku Mestne občine Ptuj iskrene čestitke.
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
.AROCLNICAZA štajersMTEfSHÍK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	* RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Petek, 4. awB"st
8.00 do 12.00 Ptuj, Potr~eva cesta 15, razstava ro~nih del invalidov, ki so ustvarjali na delavnicah skozi leto, razstavlja Medob~insko društvo invalidov v okviru praznika mestne ob~ine Ptuj
17.00 Budina - Brstje, Dom krajanov, razstava ro~nih del, razstava bo na ogled do 5. avgusta med 9. in 18. uro
20.00 Ptuj, dvoriš~e minoritskega samostana, osrednja slovesnost ob prazniku mestne ob~ine Ptuj, v primeru dežja bo proslava v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
-	Ptuj, ~e se povzpnete na grajsko ploš~ad, lahko uživate ob pogledu na staro mesto, ki leži pod njim, v teh poletnih mesecih so vrata grajske ploš~adi odprta vse do 22. ure
-	Ptuj, CID, v mesecu avgustu ga lahko obiš~ete od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure
-	Ptuj, poteka 4. mednarodna likovna kolonija pod naslovom Lu~ prosim, kolonija poteka v Miheli~evi galeriji, galeriji Magistrat in galeriji FO.VI
-	Ormož, vzpon na Kališki greben do Koroškega sedla, proga je zelo zahtevna, vodi Friderik Meško, telefon 741 15 16
-	SuperLi, nastop Boštjana Kone~nika
Sobota, 5. avgust
9.00
11.00 13.00
14.00
20.00
Ptuj, pred Mestno hišo, pohod na najvišji vrh mestne ob~ine Ptuj, vodi J. Verti~, organizira PD Ptuj, inf. 777 15 11 Cirkulane, šolsko igriš~e, prireditev Od brega do brega Budina, na Ranci, 14. Rancarija, tekmovanje s tradicionalnimi dravskimi ~olni, organizira BD Ranca Ptuj v okviru praznika mestne ob~ine Ptuj
Destrnik, pred lovskim domom v Drstelji, praznovanje jubileja 60-letnice LD Destrnik
Borl, na gradu, sre~anje tamburaških, mandolinskih in drugih skupin
Ptuj, izlet na Vorarlberg, Švica, Liechtenstein, vodi U. Vidovi~, organizira PD Ptuj, inf. 777 15 11
Ormož, pohod tabor iz Trente na Montaž, organizira PD Ormož, inf. 041 698 741
Rogoznica, nogometno igriš~e, nogometni turnir Rogoznica 2006
Ptuj, športna dvorana Center, mednarodno prvenstvo v judu Zabava po mestnih ulicah in trgih mesta Ptuj
Nedelja, 6. avgust
Rogoznica, nogometno igriš~e, nogometni turnir Rogoznica 2006
Ptuj, športna dvorana Center, mednarodno prvenstvo v judu
Ponedeljek, 7. avgust
8.00 do 12.00 Ptuj, Potr~eva cesta 15, razstava ro~nih del invalidov, ki so ustvarjali na delavnicah skozi leto, razstavlja Medob~insko društvo invalidov v okviru praznika mestne ob~ine Ptuj 8.00 Velika Nedelja, pred trgovino Mercator, aktivne po~itnice v organizaciji Turisti~nega društva Velika Nedelja, informacije na telefon 041 965 847
9.00 do 12.00 Ptuj, konjeniški klub, po~itniški te~aj jahanja, informacije na telefon 746 16 71 15.00 Ormož, Mestna graba, trening NK posameznih sekcij, vklju~i se
lahko vsa mladina, dodatne informacije na telefon 741 53 60 -	Ptuj, po ulicah, tradicionalni ožbaltov sejem
Kino Ptuj
zaprt vse do 17. avgusta
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja: Samostojni koncert popularne srbske pevke »Cece« dober ve~er Slovenija«, posnetek iz Celja VTV Velenje.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 4. avgust, ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Sre~a pa taka. Ob
20.10 in 22.20 Zveza kebab. Ob 15.20, 16.20, 18.30, 19.30, 21.40 in 22.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Agent na begu. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Superman se vra~a. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 16.30, 18.50, 21.00 in 23.10 Poseidon. Ob 15.50 in 18.00 Divjina. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Da Vincijeva šifra.
Sobota, 5. avgust, ob 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Sre~a pa taka. Ob 20.10 in 22.20 Zveza kebab. Ob 13.10, 15.20, 16.20, 18.30, 19.30, 21.40 in 22.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 15.00, 17.20, 19.40 in 22.00 Agent na begu. Ob 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Superman se vra~a. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 16.30, 18.50, 21.00 in 23.10 Poseidon. Ob 13.40, 15.50 in 18.00 Divjina. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Da Vincijeva šifra.
Nedelja, 6. avgust, 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Sre~a pa taka. Ob 20.10 Zveza kebab. Ob 13.10, 15.20, 16.20, 18.30, 19.30 in 21.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 15.00, 17.20, 19.40 in 22.00 Agent na begu. Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Superman se vra~a. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 16.30, 18.50 in 21.00 Poseidon. Ob 13.40, 15.50 in 18.00 Divjina. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Da Vincijeva šifra.
Ponedeljek, 7. avgust, ob 16.50, 19.10 in 21.30 Sre~a pa taka. Ob 20.10 Zveza kebab. Ob 15.20, 16.20, 18.30, 19.30 in 21.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Agent na begu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Superman se vra~a. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 16.30, 18.50 in 21.00 Poseidon. Ob 15.50 in 18.00 Divjina. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Da Vincijeva šifra.
a: 5.7-11,OI/1Mkm, amlalja COi 173-19flg>km.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklav2@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAiUKA LETNIK CENA sit			€	BARVA
AUDI A61,9 TDI	1999	2.470.000	10.307,12	TEMNO MODRA
AUDI A41.9 TDI	2001	2.470.000	10.307,12	KOVINSKO ZLATA
FIAT PANDA 1,2	2004	1.698.000	7.085,64	RUMENA
RATPANDA1,3DMULTUET	2004	1.820.000	7594,72	KOVINSKO ČRNA
nATPUNT01,2	2002	1.190.000	4.965,78	KOVINSKO MODRA
FORD ESCORT 1,6 i	1997	430.000	1.794,35	BELA
hUHUMONDEO 2,0 TDCI KARAVAN	2003	2.390.000	9.973,29	SREBRNA
hUKUMONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2001	1.950.000	8.137,20	SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	2.520.000	10.515,77	SREBRNA
HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI	1996	470.000	1.961,27	BELA
NISSAN TERANO 2,7 TD	1998	2.370.000	9.889,83	KOVINSKO RDEČA
OPEL ASTUA 1,6 UMUZINA	1997	660.000	2.754,13	RDEČA
RENAULT CU01,4 NOVI MODEL	2001	1.290.000	5.383,07	KOV. SREBRNA
SEATALHAMBRA 1.9 TDI	2001	2.770.000	11.559,00	SREBRNA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1999	1.950.000	8.137,20	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.			îna v EUR je obračunana po cerrtralnem paritetnem teCaiu 239,640	
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i i
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
ALFAR0ME01561.9JTD	1999	1.490.000	6.217,66	KOV. SREBRNA
AVDI A4 AVANT 1.9 TDI	2002	3.050.000	12.727,42	TEMNO MODRA
BMW 318 D	2003	3.690.000	15.398.10	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD	2004/2004	3.490.000	14.563,50	KOV. SREBRNA
FIAT BRAV01,9 JTD	2001	1.290.000	5.383,07	ČRNA
FIAT MULT1PLA 1.6	1999	1.470.000	6.134,20	KOV. SREBRNA
HONDA ACCORD 2,01	1995	590.000	2.462,03	KOV. SREBRNA
NISSAN ALMERA 1,4	1996	490.000	2.044,73	ROEČA
RENAULT THALIA 1,4	2001	G90.00D	2.879,32	BELA
ROVER 200 2141	1999	540.000	2.253,38	ČRNA
ŠKOOA SUPERB 1.9 TDI130 KM	2002	2.760.000	11.517,28	TEMNO MODRA
VW GOLF V 1,9 TOI OCEAN	2003	2.390.000	9.973,29	KOV. SREBRNA
VW GOLF V 1.9 TBI	2004	3.190.000	13.311,63	TIMNOMOORA
VW BEETLE 1,9 TDI	1999	2.240.00D	9.347,35	ČRNA
RENAULT MEGANE BREAK 1.4	1999	950.000	3.964,28	SVETLO ZELENA
CsnavEURjeabraCunanapa centralnam paritatnam taiaju 239.64D
Orodje
iz Metalke
ročno orodje ^^ in Z UMOR'
velika izbira svedrov za beton □! AGER SDS+ in SDS max, za kovino in nerjaveče kovine
ugodne cene diamantnih plošč
za rezanje betona od 499 SIT €2,08
ugodna ponudba eleidričnega ročnega orodja
Iskra ERO,S/y/,, THÁHter potrošnega materiala za električno orodje
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
fl^'
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	rsm ^ ®		
BMW 5231	1997	1.830.000	7.638,45	KOV. M,ENA
KIASEPHIA1,51S	1999	690.000	2.879,32	KOV. MENA
BMW 3181	2002	3.170.000	13.228,18	KOV ČRNA
HYUNDAI LMOM 1,8 GIS KAR.	1997	670.000	2.795,86	KOV M,ENA
FORD FOCUS WAGON 1,6	1999	1.180.000	4.924,05	KOV MODRA
AIFA1471,6 PROGRESSION	2001	1.770.000	7.386,08	RDEČA
RËNAUII MEGANE 1,4 ËRN	1998	736.000	3.067,10	BEIA
RENAUIIMEGANE1,416VRN	1999	895.000	3.734,77	BEIA
DAEWOONDBffiAl,6l6V	2003	1.840.000	7.678,18	KOV MODRA
NISSAN AIMERA 1,5 GX	2000	1.540.000	8.426,31	KOVMODRO-m.
SEAT CORDOBA 1,4 CIX	1996	540.000	2.253,38	KOV M,ENA
VOLVO S 80 2,4	2001	2.840.000	11.851,11	KOV MODRA
RENAUHTWINGO 1,2	2002	1.090.000	4.548,49	KOV SREBRNA
RENAUIICII01,2 8N	1998	790.000	3.296,61	KOV VIOLA
HYUNDAI lANTRA 1,6	1999	790.000	3.296,61	KOV SREBRNA
SEAriBIZAl,4	2000	1.060.000	4.423,30	KOV MODRA
T0Y0IAAVENSIS1,8	1998	1.390.000	5.800,37	KOV ČRNA
ŠKODA OOAVIA 1,416V CLASSIC	2003	1.640.000	6.843,60	KOV SREBRNA
SEAriBIZAl,2	2003	1.620.000	6.760,14	KOV MODRA
RENAUIICUO 1,2 OASIS	1997	540.000	2.253,38	BELA
VOLVO S 80 2,5 D5	2000	2.480.000	10.348,86	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 HDI QUIKSttVER SW	2005	2.640.000	11.016,52	KOV SREBRNA
RENAUIIR 5 CAMPUS	1993	210.000	876,31	RDEČA
FIAI BRAVA 1,216 V SX	2001	1.060.000	4.423,30	KOV SREBRNA
		
ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605		UGODNA POSOJILA^
		C02/2280]]0 RW°>;^ribor
		
OBJAVA RAZPISA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2006
Komisija za pripravo predlogov za odlikovanja Občine Podlehnik objavlja na podlagi 29. ~lena Odloka o istovetnostnih simbolih Ob~ine Podlehnik (Uradni list RS, {t. 24/2002)
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Podlehnik za leto 2006
Priznanja Občine Podlehnik so:
-	naziv ~astni ob~an ob~ine Podlehnik
-	zahvalna listina Ob~ine Podlehnik
-	priznanje Ob~ine Podlehnik
-	zlata plaketa Ob~ine Podlehnik
I.
Naziv ČASTNI OBČAN OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek:
-	na podro~ju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, {porta, humanitarnih in drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, napredek, ugled in promocijo občine.
II.
ZAHVALNA LISTINA OBČINE PODLEHNIK se podeli
a)	posamezniku:
-	za njegovo življenjsko delo, za dosežke na področju kulture, {olstva, {porta, znanosti, umetnosti ali na drugih področjih dela,
-	za večletne uspehe in prispevke, ki so pomembni za trajnej{i razvoj in napredek občine - kot vzpodbuda za nadaljnjo delo;
b)	pravni osebi:
-	za prispevek na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine,
-	za promoviranje občine,
-	za uspe{no poslovanje pravne osebe ter prispevek, ki ima {ir{i pomen za lokalno skupnost
-	za uspehe in dosežke na drugih področjih.
PRIZNANJE OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku, podjetju, dru-{tvu, skupnosti in organizaciji, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini. ZLATA PLAKETA OBČINE PODLEHNIK se dodeli za enkratne pomembne dosežke posamezniku, podjetju, dru{tvu, skupnosti in organizaciji.
III.
Predlog za podelitev priznanj Občine Podlehnik lahko podajo:
-	fizične osebe, podjetja, zavodi, dru{tva, druge organizacije ter politične stranke.
Predlog mora vsebovati:
-	podatke o kandidatu/ki za priznanje,
-	utemeljitev, obrazložitev predloga za podelitev priznanja ter
-	podatke o predlagatelju.
Če je za dobitnika priznanja Občine Podlehnik kot kandidat predlagan posameznik, je v skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, {t. 86/04) obvezno priložiti pisno izjavo kandidata - posameznika - o osebni privolitvi v obdelovanje njegovih osebnih podatkov in seznanitvi, da bodo osebni podatki obdelovani za potrebe in v postopku kandidiranja in podelitve priznanj Občine Podlehnik, kot ga določa odlok o priznanjih Občine Podlehnik - obrazec P Obrazec je na voljo v vloži{ču Občine Podlehnik.
IV.
Predlog za podelitev priznanja bo obravnavala komisija za odlikovanje po zaključenem razpisu.
Pisne predloge z vsemi navedenimi podatki lahko po{ljete v roku 15 dni od objave na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Komisija za pripravo predlogov za odlikovanje, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, z oznako ''RAZPIS -OBČINSKA PRIZNANJA''.
Pisni predlog lahko podate na obrazcu -Prijavnica. Obrazec je na voljo v vloži{ču Občine Podlehnik.
Janez Trafela, l. r. Komisija za pripravo predlogov za odlikovanja Občina Podlehnik
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptui |ob Maribonki c»ti|, tel.: 02 7S0 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obroînêQO odploiîlo

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
• i ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE weť vrst
IvanArnuŠ8.p.
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 O
KREDITI!
Do 7 let za vse zap., ter upokojence, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let lUložnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
zaščitna poklicna in promocijska oblačila, obutev, rokavice,..

ZAŠČITA PTUJ d.0.0., Rogozniška c.13, Ptuj, tel.: 02 779 71 11 e-mail: info@zascita-ptuj.si, www.zascita-ptuj.si
HYUnoni čreťz^ s kllmo
SD 5oB
Polovica danes.
Avto Serbinek d.o.o.
Zagrebška cesta 85, Maribor
Polovica čez 1 leto
02/450-35-20
OBČINA PODLEHNIK
in Ljubljanska banka podružnica Podravje, poslovalnica Ptuj
objavljata
RAZPIS
za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospešitev gospodarstva in kmetijstva za leto 2006.
RAZPIS JE OBJAVLJEN NA PODLAGI PRAVILNIKOV O KREDITIRANJU MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA OBČINE PODLEHNIK, KI JU JE POTRDIL OBČINSKI SVET OBČINE PODLEHNIK
I. NAMEN RAZPISA
Občina Podlehnik bo subvencionirala obrestno mero občanom občine Podlehnik za kredite najete za naslednje namene:
1.	v malem gospodarstvu za:
-	nakup, graditev, adaptacijo in raz{iritev prostorov, namenjenih gospodarski dejavnosti,
-	nakup osnovnih sredstev in opreme,
-	odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje;
2.	v kmetijstvu za:
-	graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
-	raz{iritev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup zemlje in obnovo trajnih nasadov,
-	nakup osnovnih sredstev ter opreme.
ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO:
-	samostojni podjetniki,
-	podjetja v zasebni ali me{ani lasti in ostale gospodarske družbe s sedežem na območju občine,
-	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem sodi{ču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja,
-	fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
Sedež opravljanja dejavnosti in kraj investicije morata biti na območju občine Podlehnik.
II.	RAZPISANI ZNESEK: 20,000.000,00 SIT
III.	KREDITNI POGOJI:
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
-	obrestna mera: 0,9 % nominalna fiksna
-	znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti,
-	rok vračila: do 5 let,
-	moratorij na glavnico: do 1 leta,
-	ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti:
-	podjetja v zasebni ali me{ani lasti in ostale gospodarske družbe: poslovni načrt po metodologiji Ljubljanske banke, podružnica Podravje, POSLOVALNICA ZA GOSPODARSKE DRUŽBE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE - Ptuj, Pre{ernova 6, 2250 Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
-	za kmetijstvo: program Kmetijsko svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka.
Vlogo s prilogami za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 60 dni po objavi tega razpisa v zaprti kuverti v dveh izvodih s pripisom »za KREDIT - RAZPIS« na naslov Občina Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK.
Prosilci dobijo informacije na Občini Podlehnik, telefon 02 788 40 60. OBČINA PODLEHNIK:	LJUBLJANSKA BANKA
Župan občine	Vodja poslovalnice Ptuj
Vekoslav Fric, l. r.	Damjan Rajh, l. r.
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za zmeraj.
SPOMIN
4. avgusta je minilo leto žalosti, odkar ni drage mame in babice
Ljudmile Šel
IZ JUROVCEV 28 A
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, prižigate svečke in prinašate cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
Kako je prazen dom in dvorišče, oko zaman povsod te išče. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Pri nas zdaj lučke ti gorijo ob rožah, ki molče venijo, a ti si tam, kjer ni solza, ne boli več in ni gorja.
V SPOMIN Mariji Brus
IZ PODVINCEV 110 A
Boleč je spomin na slovo 3. avgusta 2005.
Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njenem prera-
nem grobu.
Tvoji najdražji
Imel si težko življenje, toda zdaj,
ljubi oče, ni več trpljenja.
Bolečine si prestal, zdaj mirno v grobu spiš,
a^v srcu svojih otrok boš najboljši oče ostal.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
3. avgusta so minila 3 leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Avguštin Murko
Z GORCE 11
Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižgete svečke in poklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
o
>o
^^	v/	vîfflvlie
Ločevalna c Ç^J mi ie sprem ^^ fivlienjel^M
<- iiiUËl na iP
fY"" HUJŠANJE IN RABIMO
OBVESTILO
Tradicionalni ožbaltov sejem bo zaradi prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj v ponedeljek, 7. avgusta 2006.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
V SLOVO
Umrl je dragi prijatelj
Peter Pondrk
IZ RAKOVCEV 44
Dragi Pero! S trpljenjem se je sklenilo tvoje življenje. Ugasnil je tvoj iskriv pogled, nagajiv nasmeh, izginila tvoja nalezljiva dobra volja. Toda prijateljstvo v nas ne bo umrlo, tudi spomin nate ne bo izginil. Svojim otrokom bomo pripovedovali o navihanem, kodrolasem fantu, ki nas je znal vedno spraviti v smeh, vsem bomo rekli, da si bil dober, iskren, da si vedel živeti in preživeti lepe ure v življenju. In ko bo najhuje, se bomo spomnili, koliko si prestal ti, da bi vsaj še kdaj preživljal srečne trenutke s svojo Jožico, s svojo drago družino, z nami igral odbojko, prepeval ob kresnem ognju, plesal na še kakšni poroki, gojil zelenjavo. Pa ti ni bilo dano. Odpočij si zdaj in počivaj v miru, dragi prijatelj! Nikoli te ne bomo pozabili.
Tvoji Tuljani
www.radio-tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan; sobota, od 8. do 12. ure Severin Stanojevi~, dr. dent. med. v ZD Ptuj
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priznanie za najboljše dosežke v gradbeništni:
ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdeiici in storitvami:

r	okna
|i''	vrata
|i''	garažna vrata
jI"	industrijska vrata
r senčila V zimski vrtovi r izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
V naših srcih naprej živita in pot nas vodi tja, kjer v tišini spita. Tam lučka hvaležnosti vedno gori in vajin nasmeh med nami živi.
SPOMIN Rudolf Mohorko
(13. 4. 1918 - 6. 11. 1986)
Marija Mohorko
(11. 2. 1922 - 5. 8. 2005)
Cas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko in cvetjem počastite spomin nanju.
Vajini najdražji
Bremena usode te niso zlomila, le bolezen iz tebe vso moč je izpila, pod njenim bremenom si omahnila. S trpljenjem razvijala srčno si dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče,sestre, tete
Marije Plohi
IZ BRATISLAVCEV 54
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, dar za cerkev in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za ganljivo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino ter govornikom za besede slovesa. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem Mercatorja SVS Ptuj, SZ Centralne delavnice - Proizvodnja Ptuj ter zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnice Ptuj za skrbno nego in lajšanje bolečin. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat HVALA.
Žalujoči: sin Lovrenci in hčerka Helena z družinama
Ko prebujalo se jutro, tiho si odšel,
v življenju mnogo delal in trpel, sedaj naš dom zavit je v sivino, žalost in neizmerno bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, strica, tasta, dedka in pradedka
Jakoba Mlakarja
S POBRE@JA 54
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Hvala osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, duhovnikoma za opravljen obred, ge. Katici Selinšek za molitev, g. Francu Kodermanu za besede slovesa, sodelavcem Perutnine DE Krmila in prometne službe. Zahvala velja tudi pevcem Feguš za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči otroci: Jakob, Anton, Franc, Jože, Frančka
in Marija z družinami
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer Te ni in to boli. Spomin na Tebe večno bo živel, nikoli Ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
Ob boleči izgubi nepogrešljivega prijatelja
V SLOVO
Timoteju Peterniku
V mislih boš vedno z nami! Pogrešamo te!
Prijatelji
Moškanjci - Ljubljana • Obiskali smo petnajsti helikopterski bataljon
Pilot je najlepši poklic
Slovenska vojska je podjetje, v katerem je zaposlenih že več kot 6500 državljank in državljanov Slovenije. V naslednjih letih se jim bo pridružilo še približno 2000 poklicnih vojakov. Do leta 2010 bodo postali ena od največjih organizacij. Pridružijo se jim lahko vsi, ki jih zanima delo v dobro organiziranih skupinah in jim je izziv delo s sodobno tehniko.
Tudi v 15. helikopterskem bataljonu potrebujejo nove kadre, zato z veseljem predstavijo zainteresiranim njihovo enoto. Skupaj z otroci iz Trnovske vasi, ki jih zanima vojaški poklic pilota ali letalca, smo obiskali 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske, ki ima sedež na vojaškem delu letališča Brnik.
Naše spoznavanje s 15. helikopterskim bataljonom SV se je pričelo na letališču v Moškanjcih, ko je po nas iz Brnika priletel helikopter SV
Bell 412. To je štirikraki, dvo-motorni transportni helikopter ameriškega proizvajalca, ki je skonstruiran za prevoz oseb in tovora. Opremljen je z dvema motorjema kanadskega proizvajalca, ki skupaj zmoreta 1800 KM. Poleg dveh pilotov lahko helikopter sprejme do 13 oseb. Helikopter je upravljala posadka pilot major Branko Rek, kopilot poročnik Aljoša Kirbiš in tehnik letalec poročnik Željko Pekolj.
Posadka helikopterja nas je najprej seznanila z osnovnimi
podatki o helikopterju, o načinu vstopanja v helikopter in izstopanja iz njega, kaj je treba upoštevati med samim letom. Nato smo stopili v helikopter, se pripeli in rotor helikopterja se je začel vrteti in naša vožnja proti Ljubljani se je pričela. Med letom smo lahko opazovali raznoliko slovensko pokrajino, skratka v vožnji smo uživali ter opazovali opravila posadke med samim letom. Po 40 minutah leta smo pristali na vojaškem delu letališča Brnik.
Na letališču nam je dobro-
15. helikoptersko brigado nam je predstavil poveljnik podpolkovnik Srečko Habjanič.
Pa še gasilski posnetek pri Gazelli SA 341, ki je bil prvi helikopter Slovenske vojske.
Napoved vremena za Slovenijo
če se avgusta po gorah kadi,
kupi si kožuh za zimske dni.
20/13

Čez Trojane brez zastojev mimo tunelov
došlico zaželel poveljnik 15. helikopterskega bataljona podpolkovnik Srečko Habjanič. Malo smo se razgledali po letališču, nato smo odšli v prostore baze, kjer nam je poveljnik predstavil zgodovino, naloge in delovanje bataljona.
15. helikopterski bataljon je
bil ustanovljen 8. novembra 2004, začetki slovenskih letalskih sil pa segajo v leto 1991. Takrat sta major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar z lahkim helikopterjem takratne Jugoslovanske armade SA 341 gazela prebegnila na stran Teritorialne obrambe Slovenije,
Tik pred pristankom na vojaškem delu letališča Brnik
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo spet krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem okoli 24 stopinj C.
Obeti
V soboto zjutraj bo dež povsod ponehal, delno se bo zjasnilo. Popoldne bodo še možne krajevne plohe. V nedeljo bo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s posameznimi plohami ali nevihtami.
Posadko helikopterja sestavljajo pilot, kopilot in tehnik letalec.
ABA
PTUJ
lloil|nAiiiiiii.p.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
ŠtUld 26a l|SmerGr^enât> Tél.: 02 787-86-70, 041 7f6-251
ki je danes razstavljen na brniškem letališču. V bataljonu je danes 12 helikopterjev, osem B 412 in štirje Eurocopterjevi večnamenski transportni helikopterji AS 532 AL cougar, ki so prispeli v Slovenijo aprila 2003 in marca 2004. Bataljon opravlja tako vojaške kot civilne naloge, saj zagotavlja zračno podporo enotam Slovenske vojske, usposablja pilote in tehnično osebje, sodeluje v iskanju in reševanju ter sodeluje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, izvaja naloge vojaškega letalstva v povezavi z enotami SV in zanje izvaja mednarodne obveznosti, gasi požare in opravlja prevoze tovorov v hribovite predele. Skratka bataljon ob zagotavljanju zračne podpore enotam Slovenske vojske opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči na težko dostopnih terenih ob naravnih in drugih nesrečah.
Po predstavitvi smo se odpravili v delavnice, kjer smo si lahko ob helikopterju Bellu 412 ogledali še helikopter B-206, vojaško letalo pilatus in letalo zlin. Največ zanimanja pa je vsekakor vzbudil večnamenski transportni helikopter AS 532 AL cougar evropskega proizvajalca Eurocopter.
Med potjo domov so se otroci v glavnem pogovarjali o doživetem ob obisku 15. helikopterskega bataljona SV. Bili pa so enotnega mnenja, najboljša je bila vožnja s helikopterjem. Skratka piloti in tehniki letalci opravljajo pomembne naloge in le upamo lahko, da se bo za dinamičen in vznemirljiv poklic vojaškega pilota čez nekaj let odločil tudi kateri od teh otrok, s katerimi smo obiskali 15. helikopterski bataljon.
Zmago Šalamun
"mi^rKOiir
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ vJl"®!"^™'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4
Foto: ZS