336 Politični pregled. Položaj. — Badenijevi poskusi, doseči spravo mej Čehi in Nemci, so se torej izjalovili. Nemci niso prišli na konferenco, vslcd česar je ves notranjepolitični položaj še danes prav tako nejasen, kakor je bil ob zaključenju drž. zbora. Vprašanje je: Kaj stori Badeni ? Nemci upajo, da odstopi, a to bi pomenilo kapitulacijo pred obstrukcijo, kapitulacijo pred manjšino ter bi silno podkopalo državno avtoriteto. VeČini se sme vsako ministerstvo uklonili, radi večine sme odstopiti, ne sme pa pred manjšino, to bi bilo dokaz slabosti, dokaz, da vlada v državi nasilstvo. Badeniju pa je toliko manj treba, misliti na odstop, ker ima na razpolaganje parlamentovo večino, sestavljeno na podlagi najpravičnejših načel, na podlagi narodne ravnopravnosti in avtonomije. Ako se Badeni oklene večine, bo lahko prenašal nasprotovanje nemških strank. Državni zbor se konečno vendar snide in sicer že v mesecu septembru. Zatrjuje se, da hoče vlada, naj bi državni zbor volil samo Člane delegacije in odobril s cesarskimi na-redbami dovoljene podpore po toči, povodenji itd. oškodovanim občinam, a ko bi nemške stranke nadaljevale obstrukcijo, da misli državni zbor takoj razpustiti in razpisati nove volitve, pri katerih bi obstrukcijonisti izgubili dolgo vrsto mandatov, katere so si pri zadnjih volitvah priborili samo ker so zanje glasovali drž. uradniki. Dokler bi se ne sešel novi drž. zbor, pomagala bi si vlada s cesarskimi naredbami. Parlamentarna komisija desnice se snide dne 1. meseca septembra dopoldne ob 11. uri na Dunaji. Poroča se, da se bode posvetovala o položaju in da bo posledica tega posvetovanja, da se Badeni oklene desnice, vsled česar se zgode v ministersrvu razne premembe, ker izstopijo nemškoliberalni ministri, na njih mesta pa pridejo z večino soglašajoči možje. Izgredi na Češkem. — Nasprotstvo mej Cehi in mej Nemci je prikipelo na češkem do vrhunca. Nemška podivjanost je zlasti v Mostu slavila prave triumfe. Nemci so Čehe napadali in kar pobijali, hoteč na ta surovi način dokazati svojo kulturno superijornost. Nic boljše se ne godi Čehom v drugih krajih, koder so Nemci v večini, in kar je najžalost-nejše, koder je policija v mestnih rokah, vedno in podvsod podpira nemške izzivaČe in napadalce. Za cehe je nastala doba preganjanja in teptanja, kakršna še ni bila od grozne bitke na Beli Gori. V svoji lastni domovini se ne smejo kazati kot cehi, sicer je njih življenje v nevarnosti. Kaj čuda daje nastala mej cehi velika razburjenost in nevolja proti Nemcem in da so se primerili v Plznu precej velike demonstracije, radi katerih kriče zdai Nemci, kakor da so jih cehi kar na mehu odrii. Jako veliki izgredi primerili so v nedeljo v Asu. Napovedani veliki shod je vlada prepovedala, na kar so šli Nemci na Bavarsko demonstrovat. Vračaje se v Až, napadli so dva politična uradnika in ju ranila, na orožnike in na vojake so metali kamene in jih na nezaslišan način zasramovali Da so bili razgrajači Slovani, bi bilo vojaštvo gotovo streljalo, na Nemce pa vsled vladnega naročila ni smelo streljati. Reka proti Madjarom. — Reka je ponosna na svojo avtonomijo. Ko se je rodil dualizem, se je Reka samo zategadelj oklenila Madjarske, da ne pripade Hrvatski, da ohrani avtonomijo. Madjari, hoteč priti*do morja, so to dobro izkoristili. Širili so predpad mej Hrvatsko in mej Reko, zajedno pa na vse možne načine skušali dobiti Reko v svojo oblast. Storili so mnogo za to mesto, računajoč vedno, da pride tre-notek, ko poderejo avtonomijo Reke in se polaste mesta. Re-čani čuvajo svojo avtouomijo skrbno. Komaj je bil ogerski drž. zbor sklenil nov kazensko-pravdni red, po katerem izgubi Reka višje sodišče, kar.je protustavno, nastal je na Reki velikanski vihar. Rečani so poslali posebno deputacijo k ministerskemu predsedniku, katera je protestovala proti tej kršitvi reške avtonomije in ker deputacija ni nič opravila, začeli so se pripravljati na odločen boj proti Madjaronom. Za dan 18, t. m. nameravana velika splošna demonstracija se je opustila, ker je bil ta dan cesarjev rojstni dan, zato pa se priredi te dni, povrh pa mislijo Rečani poslati cesarju posebno deputacijo, katera naj se pritoži proti poskusu, podkopati avtonomijo Reke. Tudi z reškimi Hrvati hočejo Italijani stopiti v dogovor, da se skupno z njimi ustavijo naklepom Madjarske, kar utegne obroditi i v drugih ozirih dobrega sadu. Avstrija in Bolgarska. — Mej našo državo in Bolgarsko nastali konflikt je poravnan. Stojlov je izjavil, da tega, kar je bilo povedano v „Locatanzeigerju„ ni govoril, da jn list njegove besede spakedral, zlasti pa da ni imel namena, žaliti cesarsko rodovino. Zajedno je izjavil, da vsled svoje odsotnosti iz Sofije ni bil prej v stanu, dati to zadoščenje. Poravnava je tolikega pomena, da bode Avstrija zopet občevala z Bolgarsko, nasprotje pa ni odstranjeno, nego obstoji še dlje, ker izvira iz važnih potitiČnih nagibov. Ruski car in Poljaki. — Neki ruski list zagotavlja, da bo car povodom svojega bivanja v Varšavi, kamor dospe kmalu po odhodu predsednika francoske rupublike v domovino, izdal poseben ukaz, s katerim pomilosti vse poljske politične kaznjence in prekliče vse, zoper Poljake naperjene iz,emne naredbe in ukaze. Potovanje predsednika francoske republike v Petrograd je velicega političnega pomena, kar spoznava ves svet in kar posebno Nemce hudo peče. Rusija je sijajno vzprejela odličnega francoskega gosta. Vodilno rusko glasilo „Novoe Vremja" pravi, „da bodo čutili francoski prijatelji, kako bije srce ruskega naroda". Vse postaje, mimo katerih se je peljal predsednik republike, so skrašeno z zastavami z napisi „Vive la France". Vsi ruski, posebno petrograjski krogi, tekmujejo mej seboj, kdo pripravi lepše darilo za predsednika in njegove spemljevalce, kdo ga dostojnejše in veličastnejši sprejme. Ruski listi sami naglašajo, da Rusija ni še nikdar nikomur priredila tako sijajnega vzprejema kakor ga • je priredila predsedniku prijateljske republike. Gonja proti Armencem, — V Carigradu se gode kaj *udne reči. Te dni je v dvorni palači razpočila bomba in ob istem časn so počile bombe tudi na nekaterih drugih krajih. Škode te bombe sicer niso nič napravile, pač pa prouzročile nekaj strahu. Ti atentati so se iz prva pripisovali Mladoturkom, naenkrat pa se je raznesla govorica, da je to delo Armencev in vladni krogi so koj začeli veliko gonjo proti Armencem. Mnogo Armencev je policija že zaprla, in nekaj izmej njih tudi že usmrtila, dasi ni nobenoga dokaza za njih krivdo. Zdaj ni noben kristijan več varen pred mohamedanskimi vahuni. Onim kristijanom, katerim ne morejo dokazati nobene nepravilnosti, odpovedujejo službe, državne in zasebne Umevno je. da vlada vsled teda mej Armenci velika razburjenost in bojazen, da se prej ali slej obnovi grozno klanje, katero so lani proti njim uprizorili Turki Zunanji zastopniki svare turško vlado, naj po nepotrebnem ne razburja duhov in naj varuje vse svoje podanike. Turčija se ne zmeni za to. Mohamedance je zopet prezinila nekdanja krvoločnost in zadnji Čas je Že, da se uniči Turčija, katera ni na čast evropski kulturi in nima nobene pravice do eksistence. Grško-turški mir še vedno ni sklenjen in kdo ve, če ne nastaneje končno komplikacije. Velesile so se glede pogojev miru povse zjedinile, samo glede jedne točke, da naj turška vojska ostano na giških tleh, dokler Grki ne plačajo Turkom zadnjega vinarja vojnih stroškov, je zadela ob najod-ličnejši odpor Angleške. Angleški poslanik je že prej krepko zagovarjal Grke, to zahtevo svojo pa podpira z grožnjo, da izstopi Angleška iz koncerta evropskih velesil, ako se ne ugodi njeni tirjatvi Ako bi Angleška izvršila svojo grožnjo, nastala bi mej velesilami nasprotstva, katera bi bila zelo nevarna evropskemu miru. 337