162
Materina desna roka.
!evetletna Darinka je bila res Ijubezniva deklica. V šoli vrlo pridna učenka, ^a doma pri materi prava in skrbna gospodinja. Niti za trenotek ni brez kakega opravila, Ali izdeluje šolske naloge ali pa pomaga materi v kukinji. Po večkrat jo je videti na vrtu, kjer pleje in trga zelenjavo za živino. če je treba v prodajalnico po sol, moko ali olje, kdo drugi bode šel, ako ne Darinka. Pač je vesela mati, gledajoč svojo heerko, ki je pridna kakor bučelica, skrbna kakor mravlja in hitra kakor srnica.
Darinka je imela bratca Vilkota.Bilješe le pet mesecev star. Zdrav in rudeč je bil ka-korjabolkoiure-jen kakor polh. Veseljegajebilo gledati, kako lepo se je razvi-
jal. Darinkamu je bila vrlo lju-bezniva sestri-ca. Eada ga je pestovala, no-sila na rokah. pela mu vesele pesence, gladila ga po licu, da-jala mu jesti in piti. — z jedno besedo: pre-dobra mn je bila sestrica.
Le poglejte, še eelo na sliki
se vidi, kako ljubezniva de-klicajeDarinka. Sedi na stolu, v naročjijejleži spavajočibratec in Darinka ga tako ljubeznivo
pogleduje. Mati, posprav-
ljajoe sobo, polnaje veselja in sreče, da ima
tako dobro heerko.
Za lepimi. solnenimidnevi nastane lehko nevihta in mar-sikaka nezgoda. Tako se je zgo-dilo tudi doma pnDarinki.Ve-lika skrb se pri-
tepe v hišo.
Vilko opasno zboli. Kuba ga
huda vročina, fljegov nežai obrazek prebledi m njegova poprej tako bistra očesca so kakor otaiunela. Skrbna mati sedi po vse noei poleg posteljice bolnega sinčka. Njeguje ga in pazi. Vsa se trese za njegovo mlado življenje. Vže so minule tri noči, a niati še ni zatisnila očesa. Vže je tudi sama oslabela. Zelo se je bala Da-rinka, da bi jej tudi dobra mati ne zbolela. Zato jo prisrčno prosi, naj bi jej do-volila, da ona čuje četrto noč pri bolnem bratcu. ,,A vi, mati moja ljuba, prespite se malo!" rekla je hžerka raateri.
Mati  neče nič slišati o tem,  česar jo prosi Darinka.   Odločila se je zopet sama bdeti pri bolnein svojem sinčku.
—< 163 >¦—                           
Pride večer, nastane noč. Vse je vže v krilu sladkega poeitka. Nikjer se jiič           
ne čuje, nikjer se nifi ne giblje. Povsod je mir in tišina. Tudi Vilko je sladko zaspal. Videti je, da ga je bolečina popustila. Materi so se nehote zaprle oči Leže malo na posteljo, da se vsaj nekoliko odpočije. Spanje jo prevari. Tudi ona zaspl
Darinka je ubogala mater in legla v svojo posteljico, ali zaspati ni mogla nikakor. Preveč je skrbela za bratca in mater. Ko je zapazila, da se je mati ulegla in trdno zaspala, vstala je ona iz svoje posteljiee, vzela pletivo v roke, sela polog bolnega bratca in pazila nanj. Ge se ,je bolni bratee le malo premaknil, takoj je skoSila kakor veverica k njerau, da bi videla česa želi. Ko je tako skrbno pazila na bratca in poleg njega pletla nogovice, minula jej je noč in nastalo je jutro.
Vže pozno v jutro se prebudi tudi mati. Zelo se zaCudi, ko ugleda svojo hčerko poleg njenega bolnega bratca. Od velikega veselja poljubi Darinko v čelo, a Darinka je bila vsa srečna, da je prečula noč pri boluem bratcu, kateremu je proti jutru jako odleglo. Vilko je zopet ozdravel v veliko veselje materi in sestrici Darinki. Ponosna je bila Darinka na materine besede, ko jej je matirekla: BDa-rinka, zlato rnoje, ti si mi zares najveeja pomoč v hiši, ti si moja desna roka. Bodi vedno taka, in ljubil te bode Bog in vsi Ijudje te bodo radi imeli!"
Hrvatski napisal Fr. Bartuš  .             j