GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT. 36. ® LETO X • 18. SEPT. 1971 Ugodno poslovanje združenega podjetja v I. polletju • Proizvodnja za 14,6 % večja od lanske v istem obdobju • Zaposlovanje v razumnih okvirih • Razmerje med uvozom in izvozom v korist slednjega • Obratna sredstva postajajo pereč problem • Ostanek dohodka za 6 % večji od le-tega v I. polletju 1970 • mmmm Posnetek z razstavnega prostora Iskre na letošnjem velesejmu v Zagrebu. Več o našem razstavnem prostoru prihodnjič ŽE 91. MEDNARODNI JESENSKI VELESEJEM Iz podatkov, ki so nam biii ob polletju na razpolago, ugotavljamo, da je bilo poslovanje Združenega podjetja v prvih šestih mesecih tega leta razmeroma dobro. Razmeroma pravim zato, ker bi bili v letošnjih nenormalnih razmerah, v katerih se nahaja naše gospodarstvo, tudi rezultati našega podjetja kaj lahko drugačni, saj se pretežni del gospodarskih organizacij s svojimi rezultati ne tnore postavljati. ISKRIN letošnji razvoj bolje razumemo, če so nam znane splošne razmere našega gospodarstva. Cilji, ki so jih na začetku lota določili zvezni organi kot stabilizacijski program, s katerim naj bi postopno izpeljali sanacijo jugoslovanskega gospodarstva, so se v teh šestih mesecih še bolj odmaknili. Najbolj se je to odrazilo v hitrem stopnjevanju inflacijskih tendenc na notranjem tržišču in v vse večjem navskrižju med uvozom m izvozom, s katerim sa je naše gospodarstvo napravilo doslej rekorden primanjkljaj v zunanji trgovini. Razlogov za tak razvoj je kar precej, od tistih, ki sodijo v pristojnost zakonodajalca, do tistih, ko mi v gospodarskih organizacijah vidimo samo svojo današnjo korist, jutrišnje pa že ne več, skupne družbene Pa še manj. V poslovanju Združenega podjetja ni prišlo do tako močno poudarjenih dispro-Porccv, nasprotno, proizvodnja in zaposlovanje sta se umirila, razmerje med uvozom in izvozom pa tudi njune dimenzije se razvijajo tako kot si lahko le želimo; le področje obratnih sredstev Postaja vedno bolj vroč teren. Poglejmo na kratko posamezne dejavnosti. Proizvodnja Vrednost proizvodnje, izražena v stalnih cenah, je dosegla 854.656.000 dim. Koliko od tega skupne vrednosti odpade na posamezne organizacije, ne bomo navajali, ker •so bili ti podatki že objavljeni v 30. številki tega glasila. Vrednost proizvodnje je za 14,6% večja od lanske v I. polletju. To lansko proizvodnjo, so presegle vse naše tovarne z izjemo ELEMENTOV in POLPREVODNIKOV, nekatere celo visoko, zlasti AVTOMATIKA, SPREJEMNIKI, APARATI in USMERNIKI. Medtem pa polletni plan le ni bil dosežen in smo obstali za 1,2% pod njim. Plana ni izpolnila večina tovarn. To seveda ni nobena tragika, kajti v pričujočih gospodarskih razmerah povzroča naraščanje proizvodnje le večjo nelikvidnost. Prej bi iahko dejali, da smo z umirjeno proizvodnjo prispevali k lastni konsolidaciji. Tega pa ne moremo reči niti za proizvodnjo ostale slovenske niti jugoslovanske industrije. Obe sta se namreč povečali še enkrat bolj, kot je bilo predvideno. Plan je določal 5,5 % rast, dosežena je bila 11 % rast in je celo višja od lanske (9 %), ko so bile gospodarske prilike dosti normalnejše od letošnjih. Taka proizvodnja gotovo ni izraz zdrave industrijske rasti, ampak je v bistvu napihnjena in nastaja (Dalje na 6. strani) Velesejem odprl predsednik TITO Po ogledu razgovor z gospodarstveniki Predsednik republike Josip Broz Tito je 9. t. m. dopoldne v Zagrebu odprl 91. mednarodni jesenski velesejem, ki se znova postavlja s štcvil-nimi tujimi in domačimi raz-stavljalci. Otvoritveni slavnosti so prisostvovali najvišji zvezni funkcioniarji, predstavniki republik in pokrajin ter številni ugledni gostje iz tujine. Po otvoritvi letošnjega jesenskega velesejma, si je predsednik s svojim sprem- !■; i š JpSl - h vilfe- ? M Pretekle dni so predstavniki PTT podjetja Kranj in Iskra podpisali pogodbo o nadaljni razširitvi ptt omrežja na Gorenjskem za 6.500 novih priključkov. Na sliki: direktor PTT podjetja Kranj Franc Škerjanc in glavni direktor Iskra Commerce med podpisovanjem zadevne pogodbe stvom ogledal nekatere razstavne paviljone. Najprej si je pozorno ogledal največji paviljon na velesejmu, v katerem razstavljajo proizvajalci in združenja jugoslovanska lesne in pohištvene industrije. Paviljon je bil zgrajen v rekordem času 7 mesecev in zares vzbuja vsestransko pozornost. Nadalje se je predsednik republike v svojem triurnem ogledu precej dolgo zadržal v kitajskem paviljonu, kjer ga je pozdravil minister za lahko industrijo LR Kitajska Cien Či’ Kuang. Pozneje si ja predsednik Tito ogledal paviljon Sovjetske zveze, zlasti razstavo o osvajanju vesolja. Sovjetski proizvajalci letos razstavljajo na zagrebškem velesejmu na dvakrat večjem razstavnem prostoru. Ob odhodu iz tega paviljona so predsedniku Titu poklonili album »zvezdne poti« s posvetili sovjetskih vesoljcev. Ta velika vsakoletna gospodarska manifestacija je predsedniku Titu vzbudila vidno zadovoljstvo, saj se je po og-gledu pohvalno izrazil o velesejmu, na katerem je zares veliko videti. V dvorani »Kumrovec« zagrebškega velesejma je nato predsednik Tito v prisotnosti predsednika ZIS Djemala Bjediča in nekaterih drugih predstavnikov sprejel 39 direktorjev gospodarskih organizacij iz vse države in se zadržal v razgovoru z njimi dobro uro. Temu razgovoru je prisostvoval tudi naš generalni direktor Vladimir Lo- I\1 ovl odbor za poslovno politiko ZP iskra Na osnovi 59. člena 2. odstavka Statuta Združenega podjetja ISKRA Kranj razglaša delavski svet ZP izid volitev v poslovni odbor ZP, kakor sledi: Volitve članov poslovnega odbora ZP so potekale po določbah 59. člena Statuta ZP, tako, da delavski svet vsake od organizacij združenega podjetja izvoli v poslovni odbor ZP po enega člana za mandatno dobo dveh let. . Izid teh volitev je naslednji: 1. Elektromchanika, Kranj — Jože Hujs, dipl. oec. — direktor 2. Avtomatika, Ljubljana — Ivo Stembergar, inž. — vodja proizvodnega sektorja 3. Elementi, Ljubljana* — Vladimir Klavs, dipl. inž. — direktor 4. Aparati, Ljubljana — Ivo Klešnik — direktor 5. Naprave, Ljubljana — Milan Železnik, dipl. inž. — direktor 6. Kondenzatorji, Semič — Franc Košir — direktor 7. Elektronika, Horjul — Radovan Vrabl, dipl. inž. — direktor 8. Avtoelektrika, Nova Gorica — Jože Eržen — direktor 9. Elektromotorji, Železniki — Alojz Žumer, dipl. inž. — direktor 10 Instrumenti, Gtoče — Albin Jenslerle --- direktor 11. Usmerniki, Novo mesto — Emil Ogrinc, dipl. inž. — direktor 12. Polprevodniki, Trbovlje — Janko Pucelj, inž. — direktor 13. Sprejemniki, Sežana — Stanislav Pavlin — direktor 14. Orodjarna, Ljubljana — Drago Suša, dipl. inž. — direktor 15. Gospodinjski aparati, Škofja Loka — Ljubo Slav-kovič, inž. — direktor 16. Iskra-Commerce, Ljubljana — Metod Rotar — glavni direktor 17. ISKRA-ZZA, Ljubljana — dr. Jože Gogala — v. d. direktorja Generalni direktor tov. Vladimir Logar, dipl. oec. je član poslovnega odbora ZP glede na 58. člen 2. odstavka Statuta ZP že po svoji funkciji. DS RB BI BB BS 0 a BS BB iB na BB ca BB BB ■■ » Elektromehanika« Kranj Zadovoljiva proizvodnja v MESEČNI PROIZVODNI PLAN PRESEŽEN ZA 9,8 %. ZARADI TEŽAV S PRESKRBO MATERIALA NI PLAN ASORTI-MANA V CELOTI IZPOLNJEN Mesečni plan za avgust je bil postavljen nekoliko niže kot normalno predvsem zaradi vpliva dopustov pri proizvodnji. Nalogo je tovarna izpolnila s 109.8 %. Poprečna dnevna proizvodnja je v avgustu nekoliko narasla, toda še vedno je nižja kot poprečna dnevna sedemmesečna proizvodnja, osemmesečna pa je za 41 % višja kot v istem obdobju lani. PROIZVODNJA V AVGUSTU DE Izvrš. % Rotacijski stroji 100,7 Kinoakustika 154,5 Produkcija 122,2 EMI 111,7 števci 93,9 Stikala 120,5 Telefonija 1143 Mehanizmi 106,5 Merilne naprave 77,8 Skupaj 109,8 DE »Rotacijski stroji« je mesečno zadolžitev dosegla po vrednosti, po asortimanu pa je ostala pod planom. Glavni vzrok je pomanjkanje sestavnih delov in materiala. DE »Kinoakustika« je močno presegla mesečni plan predvsem zaradi 16 in 8 mm kinoprojektorjev, asortimana pa ni dosegla pri ojačevalnih napravah zaradi pomanjkanja transistorjev in elektronk. DE »števci« plana ni dosegla, ker ni imela ustrezne trafo pločevine. Plan za stikalne ure pa je presežen za 40 %. DE Stikala« je plan presegla. Uspeh bi bil lahko še boljši, če bi imeli na razpolago vse sestavne dele, ki so bili predvideni. Močno zaostaja pri kontaktorjih v ohišju zaradi pomanjkanja odlitkov. DE »Telefonija« je plan presegla s 14.3 %. Omeniti je treba, da se v proizvodnji pojavljajo močne težave zaradi orodja. Veliko kvarov in lomov orodij zmanjšuje obstoječe kapacitete, nova orodja pa vse preveč kasnijo. DE »Mehanizmi« je plan presegla minimalno, glede na ostale mesece. Vzrok za to je stornirano naročilo mehanizma UMT, delno pa tudi težave pri dvotarifnem številčni-ku. avgustu OSEMMESEČNA PROIZVODNJA DE % Rotacijski stroji 112,6 Kinoakustika 152,4 Produkcija 174,6 EMI 124,5 števci 1032 Stikala 134,6 Telefonija 108,6 Mehanizmi 129,1 Merilne naprave 99.9 Skupaj 115,0 Primerjava proizvodnje po SPC daje naslednjo sliko: PRIMERJAVA OSEMMESEČNE PROIZVODNJE 1970/1971 DE % Rotacijski stroji 180.0 Kinoakustika 101,4 Produkcija 59,4 EMI 1322 števci 1343 Stikala 139,9 Telefonija 133,1 Mehanizmi 155,4 Merilne naprave 98,4 Orodjarna 1103 Vzdrževanje 363,3 Druge storitve 93,4 Skupaj 133,9 DS ZP: ocena polletnega poslovanja ZP Kranj, 10. septembra — Na 3. seji delavskega sveta je bilo navzočih 37 članov in 15 gostov. Sejo je vodil predsednik DS ing. Zdravko Te-kavec. V prvi točki dnevnega reda je bil DS obveščen oo izidu dopolnilnih volitev v pripojeni tovarni gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče in verifikaciji mandata novoizvoljenega člana za DS ZP lov. Petra Čeferina. Poročilo o poslovanju združenega podjetja v prvem polletja kaže ugodno sliko, saj odnos proizvodnje do I. poletja 1970. leta kaže 114.6%, produktivnost 105,8%, dohodek 125,1 %, dobiček pa 1063 %. .Razprava se je predvsem dotaknila treh organizacij, ki v tem polletju niso dosegle že! c nih 'ezultatov, kljub temu pa se pri izplačilu OD niso striktno držale delilnih razmerij, kar pa bodo morale do konca leta uskladiti. Razprava je tudi nakazala nujnost čim hitrejšega razvoja elektronike. Dana je bila zadolžitev za izdelavo programi razvoja elektronike v ZP Iskra, ki bo sestavni d’’ srednjeročnega plana. Poročilo o nelikvidnosti c- preredki rasti terjatev je r'('■'"■'Sum s poročilom C*, d.ivklorja Tzkra Commer- ce, ki je zelo jasno nakazal današnje tržno stanje, le-4o ne kaže znakov izboljšanja. Denarja enostavno ni! Predvsem so kočljivd dnevi pred izplačilom osebnih dohodkov, saj skoraj vsa proizvodna podjetja od L do 15. v mesecu nabirajo denar predvsem za izplačilo OD. Če je prej Iskra Commerce iztržila, recimo, 50 starih milijonov na dan, jih zdaj polovico manj. Prav zaradi tega je ogrožena tudi proizvodnja, posebno tam, kjer dobivajo mnogo materiala iz uvoza. Zaradi težav' pri dotoku denarja obstaja tudi možnost, da osebni 'dohodki morda tudi v Iskri ne bodo izplačani na določeni dan, pač pa dan, dva ali tri kasneje. če se to zgodi je treba to razumeti, ker so pač take razmere na jugoslovanskem trgu. čeprav se v prvi polovici meseca skoraj vsa proizvodna podjetja bavijo predvsem s terjatvami, je moč reči, da je Iskra glede tega bolj v zgornjem delu lestvice, predvidevajo pa se tudi ukrepi, ki bodo vsaj v doglednem času pomagali Iskri do večjega pc'eta, predvsem glede sprostitve blaga na carinsk h skladiščih. Jasno pa ie. da sc bodo sproščen najprej tisti materiali. ki so potrebni za najbolj iskane in tako plačljive izdelke. Obstaja tudi dejstvo, da so nekatere organizacije naročale preveč materiala, saj kaže, da precejšen del tega leži na carini po šest in več mesecev. Kljub nelahki situaciji glede proizvodnje v letošnjem polletju, so rezultati ugodni, zato je DS ZP sprejel in potrdi poročilo o polletnem poslovanju ZP, prav tako pa tudi pripombe in predloge poslovnega odbora. Naglašeno je bilo, da je treba vse napore usmeriti k povečanju izvoza, nabavo materiala pa pretežno usmeriti na domače tržišče in na vzhodna področja. (Podrobnejše poročilo o polletnem poslovanju je objavljeno v tej številki na L in 6. strani). Pri obravnavi smernic poslovne politike ZP za leto 1972 se je razprava predvsem dotaknila raziskovalne dejavnosti. Predlagano je tudi bilo naj se čimprej ustanovi Iskrina interna banka, ki bc iahko koristno delovala v ZP. Predlog akcijskega programa ZP je bil po razpravi v celoti sprejet in je objavljen na 3. in 4. strani te številke. ABC DE »Merilne naprave« ni dosegla plana, ker je močno angažirana za potrebe tovarne, predvsem na povečanju proizvodnje števcev. Statistika kaže, da je letošnja osemmesečna proizvodnja kranjske tovarne za 34 % večja od lanske. II »Gospodinjski aparati« Škofja Loka 3S ara K» K 3 623 03 ES k a H 9 BB BB era H'J ■a ES! Izvoljen nov delavski svet V pripojeni tovarni gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — Reteče so imeli v zadnjem času razgibano pripravo za volitve v samoupravne organe. Predlogi za kandidate so bili dobro pripravljeni. Volitve «o bile v 4 volilnih enotah in sicer v proizvodnji, tehničnih službah, orodjarni in ostalih službah. Volilna komisija v sestavi: Ivanka Šušteršič, Anton Okorn, Milan Hafnar, Štefka Jamnik in Mira Novinc je po zaključku volitev . sporočila imena novih članov delavskega sveta tovarne in sicer: • eta E! H 531 ra 3S BS »a ieS ca BB ■a aa aa Janez Šubic Ivan Camlek Vida Jensterle Peter Erbežnik Jože Marguč Ivan Pokoren Marjan Kristan Vaško Florjančič Francka Kastelic Metka Plestenjak Marija Remškar Krano Sotler Jožica Langus Franc ing. Čarman Ljubo Maček Bojan Stanonik Franc Ahčin Ema Ceferin Aco Stojanovič Prva seja novega delavskega sveta tovarne bo septembra. M Akcijski program 3 ' ■ . ' ; tja ISKRA Kranj i. Delavski svet združenega podjetja JSK.RA Kranj je na svojem 3. zasedanju dne 10. septembra 1971 v skladu z akcijo stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva sprejel tudi akcijski program poslovanja združenega podjetja. Pri sprejemu tega programa je upošteval zlasti naslednje že sprejete dokumente po naših predstavniških in političnih organih: 1. resolucijo o družbeno-ckonom-ski problematiki ZP ISKRA Kranj, katero so sprejele družbeno-politič-ne organizacije ZP dne 19. 7. 1970, 2. akcijski program Izvršnega sveta SRS in republiških upravnih organov za uresničevanje nalog v zvezi z ekonomsko politiko in stabilizacijo v letu 1971, 3. akcijski program sindikatov Slovenije, 4. ustavne amandmaje in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev k zvezni ustavi, 5. stal ut Združenega podjetja ISKRA Kranj z dne 20. 7. 1971, 6. stališča 17. seje predsedstva ZKJ in sklepe in stališča 20. seje CK ZKS. * 1 II. Organizacijske enote v združenem podjetju so dolžne, da takoj pristopijo v svojih enotah k realizaciji ustavnih amandmajev, zlasti pa ustavnega amandmaja XXI. in XXII,, katera dva sta tudi že takoj ob sprejemu dobila veljavo. V tej smeri, kar je določeno tudi v členu 1 Statuta zdntženega podjetja, je treba proučiti vse možnosti ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela z ustreznimi pravicami in dolžnostmi do gospodarjenja. To;, je dolžnost vseh organizacijskih enot ZP, če v enoti za formiranje temeljnih organizacij združenega dela obstajajo ekonomske, družbe-no-politične in strokovne možnosti. Temeljne organizacije zdntženega dela pa naj se z ustreznimi sporazumi odločijo, katere pravice odnosno dolžnosti bodo prenesle na višjo organizacijsko obliko, to je na organizacijsko enoto v združenem podjetju. Zlasti pa je treba zagotoviti temeljnim organizacijam združenega dela pravico do ugotav-Ijanja in delitve dohodka, s tem pa neposrednemu proizvajalcu odločati o rezultatih njegovega dela. Ustavni amandmaji določajo, kateri del delovne organizacije se ima pravico organizirati kot temeljna organizacija združenega dela. Ob priliki ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela pa sc mora prav tako zagotoviti, da se v teh temeljnih organizacijah združenega dela gospodari z vso odgovornostjo, prav tako pa morajo biti med temeljnimi organizacijami združenega dela upoštevani principi medsebojne pomoči in solidarnosti, in to na samoupravnih osnovah. Ob priliki formiranja — ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela pa morajo imeti delovni ljudje pred seboj tudi učinkovito poslovanje organizacijske enote kot celote. Vse organizacijske enote. so dolžne k formiranju temeljnih organizacij združenega dela pristopiti takoj. Prav tako je treba proučiti smotrnost formiranja raznih organizacijskih oblik, kot so branže, v cilju boljše poslovne učinkovitosti. V zvezi s tem je treba pristopiti tudi k spremembam in dopolnitvam internih splošnih aktov. gramske politike, na kar že posebej opozarja navedena resolucija o družbeno-ekonomski problematiki ZP ISKRA. po principu solidarnosti in fakultativnosti zagotovili ustrezni osebni dohodki, tako z zunanjo kot z notranjo pomočjo. III. Organizacijske enote v združenem podjetju ISKRA morajo posvetiti vso pozornost proizvodnemu procesu v svojih enotali in poskrbeti, da bo proizvodnja potekala čimbolj nemoteno. Proučiti je treba, ali je organizacija proizvodnje zadovoljiva in če tudi daje zadovoljive rezultate. Vzroke, ki bi zavirali proizvodnjo, jo treba, če so v sami organizacijski cnof': ZP ali če so odvisni od drugih organizacijskih enot, čimprej odstranjevati, pa bo-diši to na osnovi lastnega ukrepanja, medsebojnega sporazumevanja, v zadnji konsekvenc: pa tudi s pomočjo interne arbitraže. V vseh organizacijskih enotah ZP mora prevladovati marketing poslovni koncept, zato sc mora proizvodnja orientirati izključno na trg, na proizvodnjo tistih izdelkov, ki imajo zagotovljen plasman in plačilo, Sama rast proizvodnje pa naj se giblje v okviru potreb tržišča in dejanskih možnosti organizacijske enote. Nujno je priti v združenem pod jetju do razreševanja in nadaljnje ga perspektivnega načrtovanja pro- IV. V najbližnji prihodnosti bo združeno podjetje ISKRA pristopilo k ustreznemu sporazumu o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, že sedaj je treba opozoriti in z vso odgovornostjo zadolžiti vse dejavnike v organizacijskih enotah, to je vodstvene kakor tudi samoupravne in politične, da se že sedaj držijo politike usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki je bila določena z ustreznimi zakonitimi predpisi in intenci-jami, katere so vsebovane v predlogu ustreznega samoupravnega sporazuma, ki je bil objavljen že v našem glasilu. Nadalje se morajo organizacijske enote striktno držati poleg zgornjega usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov tudi ustreznih proporcev delitve, ki so vsebovani v njihovih letnih gospodarskih planih in planih združenega podjetja. i\a vsak način pa je potrebno, da se v politiki nagrajevanja po rezultatih dela poskušajo realizirati priporočila sindikatov Slovenije, na osnovi katerih naj bi noben zaposlen delavec ne mogel prejemali manj kot 1.000,— din za redno delo v rednem delovnem času. Pri raz. ponih se morajo organizacijske enote držati politike ustrezne stimulacije, vendar pa v razumnih mejah, to je v mejah, kot so predvidene s političnimi dokumenti in bodočim samoupravnim sporazumom. Tudi minulo delo mora dobiti svoje mesto v politiki nagrajevanja po rezultatih dela v naših organizacijskih enotah. Na osnovi ustreznega samoupravnega sporazuma, h kateremu bo pristopilo združeno podjetje, pa je potrebno izvršiti na osnovi notranjega sporazuma ustrezno regulacijo usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov tudi znotraj združenega podjetja. V kolikor je neka organizacijska enota v združenem podjetju brez lastne krivde prišla v težak ekonomski položaj, kar naj bi ugotovila ustrezna komisija, naj bi se delavcem v tej organizacijski enoti V. Akcija stabilizacije poslovanja združenega podjetja zahteva tudi zelo razumno novo zaposlovanje delavcev v organizacijskih enotah ZP. Imamo primere, ko šc obstajajo potrebe po dodatnem zaposlovanju, so pa tudi že primeri, ko se pojavljajo viški zaposlenih delavcev. Osnovno načelo dobrega gospodarjenja v vseh organizacijskih enotah ZP ISKRA mora biti dolgoročna orientacija vseh na stalni dvig proizvodnje ob istočasni nenehni skrbi za rentabilnost poslovanja z zniževanjem stroškov, povečano produktivnostjo dela, z izboljšanjem notranje organizacije dela ter uvajanjem sodobne tehnike in tehnologije. . V primerih, da se v neki naši organizacijski enoti poraja višek delavcev, je potrebno ukreniti vse, da se ti po možnosti zaposlijo znotraj naših organizacijskih enot. V kolikor pa to ni možno, je treba s pristojnimi organi zaposlovanja in družbeno - političnimi skupnostmi podvzeti vse ustrezne ukrepe, da se v primeru odpusta delavcev iz posamezne organizacijske enote v združenem podjetju ISKRA najde drugo zaposlitev. Nadalje sc tudi poudarja, da, v kolikor bi prišlo do zmanjšanja delavcev zaradi izboljšanja organizacije dela, izboljšanja tehnologije, spremembe proizvodnih programov in podobno, je potrebno že vnaprej zagotoviti za tiste delavce, ki iim grozi prenehanje dela, sredstva za ustrezno prekvalifikacijo, odnosno na drug način poskrbeti za njihovo zaposlitev v isti organizaciji ali pa najti zaposlitev tudi v drugi organizaciji. Vprašanje investicijske politike je tako za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva kakor tudi za stabilizacijo poslovanja združenega podjetja zelo pomembno. Organiza cijske enote lahko pristopajo k in- ■ vesticijskim naložbam le ob e ko- j nomski utemeljenosti in upraviče- [ nosti te naložbe in razumljivo v I skladu z zakonitimi predpisi, zlasti I pa ob zagotovljenih finančnih sred- | stvih. Posebej pa se še opozarja na člen 50 statuta ZP, po katerem mora dati svoje stališče oz. mnenje DS ZP k sklepom delavskih svetov organizacijskih enot ZP za najetje kreditov za investicije, ki presegajo V« takratne vrednosti osnovnih sredstev. VII. Vprašanje likvidnosti je tako za jugoslovansko gospodarstvo kot tudi za poslovanje ZP eno kot najbolj pomembnih ekonomskih vprašanj. Podatki iz polletnega obračuna 1971 za združeno podjetje še posebej na ta problem opozarjajo. Prihajamo k znatnemu povečanju terjatev in tudi dolgov. Odločilno vlogo pri procesu izboljšanja likvidnosti pa ima v združenem podjetju ISKRA COMMERCE in seveda tudi proizvodne organizacijske enote. Zagotoviti bo treba tako proizvodnjo, ki bo tržno usposobljena in ki bo našla solventne plačnike, poleg tega pa bo tudi ISKRA COMMERCE moral voditi tako politiko, da bo čimprej zagotovil plačilo prodanega blaga. Le na ta način bomo lahko zagotovili ustrezno poslovanje proizvodnih organizacij in tudi izplačevanje osebnih dohodkov, katero postaja od časa do časa resen problem v združenem podjetju. Proučiti in izvajati je treba čimbolj učinkovite ukrepe zoper nesolidne plačnike, kot so: mandatne tožbe, izdaja akceptnih nalogov, izvršbe na denarno in tudi drugo premoženje itd., vse to z namenom, da ISKRA COMMERCE odgovori svojim obveznostim do organizacijskih enot iz naslova prodanega blaga oz. zapadlih terjatev. VIII. Organizacijske enote ZP opozarjamo, da je treba energično pristopiti k splošnemu varčevanju na vseh področjih in nivojih in k skrbnemu zasledovanju in zniževanju stroškov. To zahtevo je treba pričeti strogo uveljavljati že pri nabavi osnovnih sredstev in materiala, kot tudi skozi vse faze dela. Zahteva za zniževanje stroškov’ pa v nobenem primeru ne sme prizadeti kvalitete izdelkov ISKRE. Posebej pa je treba zagotoviti varčevanje pri izven-proizvodni potrošnji — režiji — za katero smatramo, da je v naših organizacijskih enotah prevelika. Prav tako je treba zaostriti odgovornost za izmet. Treba je tudi proučiti, ali je organizacija v naših organizacijskih enotah urejena tako, da zagotavlja optimum poslovanja na vseh nivojih. Pristop k izboljšanju organizacije dela in k modernejši tehnologiji bo nesporno doprinesel k zmanjšanju stroškov. Avtomatska obdelava poslovnih informacij (AOP) lahko vsekakor v mnogočem odločilno pripomore k ažuriranju podatkov o poslovnih dogodkih in stanju poslovanja, kar je osnovni pogoj za pravočasno in ustrezno ukrepanje ter za hitre in učinkovite poslovne odločitve. Zato so vse organizacijske enote dolžne svojo notranjo organizacijo prilagoditi zahtevam AOP. Organizacijske enote ZP morajo kar največjo skrb posvetiti svoji kadrovski problematiki s tem, da neprestano skrbe za izboljšanje kadrovske strukture, za šolanje in došolanje svojih delavcev ter njihovo funkcionalno izobraževanje na delovnem mestu, da skrbe za dotok mladih strokovnjakov (štipendiranje) ter v svoji kadrovski dejavnosti v celoti izvajajo smernice kadrovske politike ISKRE, ki so bile sprejete na DS ZP dne 21. 1. 1971. IX. Vsi napori naših organizacijskih enot, zlasti pa tudi ISKRA COMMERCE in Zavoda za avtomatizacijo, morajo biti usmerjeni, da proizvajamo take artikle, ki se bodo lahko prodali tudi na tujih tržiščih, zlasti na konvertibilnem trgu. Za ekspanzijo proizvodnje ISKRE postaja jugoslovanski trg premajhen. Treba se bo vedno bolj in bolj orientirati na zunanje tržišče, ker le to nam bo zagotovilo ustrezno rast proizvodnje in s tem tudi uspešnega poslovanja. Pred seboj moramo imeti ne samo slabo devizno bilanco naše države, ampak tudi devizno bilanco našega združenega podjetja. Devizna bilanca združenega podjetja ne sme izkazovati pa-sive. Zato moramo biti oprezni tudi pri uvozu tako ustrezne opreme kot repromateriala. Ob enaki kvaliteti in ugodnejših cenah na jugoslovanskem ali vzhodnem tržišču se moramo poslužiti nabave na teh trgih. Ni nobene utemeljitve, da bi se ob ekonomski računici, ki govori za domačo nabavo aili uvoz z vzhodnega tržišča, posluževali uvoza s konvertibilnega področja. X. V poslovanju združenega podjetja imamo še vedno organizacijske enote, ki poslujejo z izgubo ali obstaja nevarnost nastanka izgube. S statutom ZP smo točno predvideli take ukrepe v primeru slabega gospodarjenja, to je, kadar obstaja nevarnost izgube, kakor tudi ukrepe, ko se izguba že pojavi v posamezni organizacijski enoti. DS ZP bo dosledno vztrajal na izvedbi teh statutarnih določil in tudi klical na odgovornost ljudi iz organizacijske enote, kot tudi združenega podjetja, v kolikor se teh ukrepov ne bomo posluževali. Treba je energično pristopiti k saniranju teh organizacijskih enot, v zadnji konsekvenci pa, če ni izgledov za sanacijo, tudi k ustrezni likvidaciji. V sanacijo teh organizacijskih enot naj se vključuje dejavnike znotraj kot zunaj združenega podjetja ISKRA. xi. •,,r! - Vse organizacijske enote so dolžne sprejeti tudi svoje akcijske programe poslovanja. Te akcijske pro- I grame poslovanja je treba uskladiti z akcijskim programom poslovanja združenega podjetja in z akcijskimi programi družbeno-političnih skupnosti, kakor tudi z dokumenti, ki so navedeni v prvem poglavju tega akcijskega programa. Posebej pa bi še opozorili na resolucijo o družbeno-ekonomski problematiki ZP ISKRA Kranj, katero so sprejele družbeno-politične organizacije dne 19. 7. 1970. Del principov in načel, izraženih v tej resoluciji, je realiziran v statutu združenega podjetja ISKRA Kranj od julija 1971. Del pa je še vedno napotilo za delo v naših organizacijskih enotah. Na osnovi navedenega je smatrati vse dokumente, ki so navedeni v prvem poglavju tega akcijskega programa, kot sestavni del tega programa. Akcijske programe poslovanja morajo organizacijske enote sprejeti najkasneje do 15. 10. 1971. Akcijski programi organizacijskih enot pa morajo konkretizirati ukrepe v smeri stabilizacije poslovanja ter tudi izkazovati predvidene ekonomske učinke, v nasprotnem primeru jih ne bo možno smatrati kot akcijske programe poslovanja. Iz osnovnih izhodišč vseh teh dokumentov pa je treba tudi takoj pristopiti k dokončni izdelavi in sprejemu ustreznih srednjeročnih programov razvoja združenega podjetja in njihovih organizacijskih 1 enot. Rok za sestavo srednjeročnih j programov organizacijskih enot ZP I je 1. 2. 1972, združenega podjetja I pa 1. 5. 1972. XII. odgovornost za izvedbo programa poslovanja združenega podjetja ISKRA Kranj je na generalnem direktorju, na njegovih ZP in na vodilnih delavcih ZP, kakor tudi na poslovnem odboru ZP kot kolegijskem izvršilnem organu in na ustreznih kolegijskih izvršilnih organih v posameznih organizacijskih enotah. Delavski svet ZP zadolžuje generalnega direktorja in poslovni odbor ZP, da mu ob vsakem periodičnem poročilu o poslovanju združenega podjetja v letih 1971 in 1972 poročata o izvajanju tega akcijskega programa poslovanja ZP. Delavski svet ZP naroča delavskim svetom organizacijskih enot B v ZP, da prav tako zadolžijo direk- 9 torje organizacijskih enot in njihove kolegijske izvršilne organe za odgovornost izvajanja akcijskih programov organizacijskih enot in da tudi oni njim podajajo ustrezna poročila o njihovem izvajanju. I Organizacijske enote ZP so dolžne ■ do 20. 10. 1971 dati poslovnemu odI boru ZP svoje akcijske programe, ■ o čemer mora poslovni odbor ZP I na prvi naslednji seji obvestiti DS I ZP, med drugim tudi o ukrepih, Osnovna akcijskega ki jih je podvzel zoper odgovorne osebe v organizacijski enoti, ki tega programa ni sprejela. XIII. V izvajanje tega akcijskega programa se morajo vključiti tudi samoupravni in družbeno-politični dejavniki v ZP ISKRA in njegovih organizacijskih enotah. Družbenopolitične organizacije morajo z ustrezno aktivnostjo in sodelovanjem aktivno spremljati realizacijo programa in na pomanjkljivosti stalno opozarjati ustrezno vodstvo organizacijskih enot in združenega podjetja, kakor tudi samoupravne organe. Samoupravni organi pa morajo z vso ostrino in doslednostjo ne samo spremljati izvajanje akcij, skega programa, ampak tudi klicati na odgovornost ljudi, ki so za to zadolženi, svojih nalog pa V redu ne izvajajo. Pri obliki odgovornosti je treba postavljati ne samo disciplinsko, ampak tudi po-litično-moralno odgovornost pa tudi morebitno odstranitev z delovnega mesta. XIV. Delavski svet ZP pa istočasno opozarja, da je treba, da se celotna tako slovenska kot jugoslovanska gospodarska politika odvija v smeri stabilizacije. Breme stabilizacije ne sme pasti samo na gospodarske organizacije, saj so nekatere že itak v težavnem gospodarskem položaju. Breme stabilizacije moramo prenašati vsi delovni ljudje, tako tisti, ki so zaposleni v proizvodnji, kot tisti v negospodarski sferi. Pristojni državni organi morajo gospodarski položaj čimbolj obvladati in vse ukrepe sprejemati in izvajati v smeri stabilizacije. Posebej še opozarjamo organe, da morajo iti ukrepi stabilizacije v smeri razbremenjevanja gospodarstva. To ne sme biti samo politična parola. Tudi pri teh dejavnikih, ki na ustreznih položajih opravljajo funkcije, moramo zaostriti odgovornost, pa tudi z ustreznimi zamenjavami. XV. Pri izvajanju akcijskega programa ne smemo pozabiti na ekonomski položaj delovnega človeka. Poleg akcije najmanjšega zaslužka za redni delovni čas 1000.— din morajo naše delovne organizacije skrbeti za standard delavnih ljudi, zlasti z ustreznim reševanjem stanovanjske problematike, družbene prehrane, rekreacije itd. XVI. Ta akcijski program naj se v celoti objavi v glasilu združenega podjetja ISKRA Kranj, prav tako pa tudi akcijski programi organizacijskih enot ZP. .UPORI«, Šentjernej Enak ekonomski učinek ob manjšem obsegu proizvodnje • Glede na položaj na tržišču ukinili četrto izmeno © Odločni ukrepi za zmanjšanje stroškov ©VI. polletju na konvertibilno področje izvozili 65 % proizvodnje • Nelikvidnost povzroča precejšnje težave © Sami razvili zanimiv tržni artikel © Razširili in posodobili bodo proizvodnjo potenciometrov @ Ustrezno ekonomskim rezultatom bo treba urediti OD @ Menda smo o obratu »Upori« tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju zadnjič bolj na široko pisali takrat, ko so v njem dokončali rekonstrukcijo, ki je skladno s potrebami na tržišču omogočila lani za 50 % večjo proizvodnjo. Pa naj bo z današnjim sestavkom ta naš greh popravljen, saj se je v tem času v Šentjerneju nabralo dovolj novega. Na področja elementov, danes pa je upor izgotovljen ilasti za zabavno elektroniko je še lani vladala velika konjunktura, zato so v obratu j Šentjerneju dodobra izkoristili vse zmogljivosti in noto tehnologijo, kar je prine-Ha končana rekonstrukcija, t uvedbo še četrte delovne fcmenc so dosegli 50 % jvig fizičnega obsega proizvodnje in tako v polni meri toristili povpraševanje na ijih tržiščih po uporih in lenciometrih. V nekaj letih je proizvodnja potencio-letrov popetorila! Tričetrt voje lanske proizvodnje so tvozili v pretežni meri na lonvertibilna področja in se tko povzpeli med največje [voznike znotraj združenega odjetja Iskre. Zlasti pomemben je uspeh, i so ga pri tem dosegli z vedbo nove tehnologije, saj • le-ta omogočila, da se je [delavni čas bistveno zmanj-al in s tem pocenila proiz-odnja. Še nekako pred peti- ii leti so za izdelavo enega cora potrebovali 40 sekund, v pičlih štirih sekundah! In tudi v tem je eden izmed pogojev, da so lani lahko fizični obseg proizvodnje povečali za 50 %. Rekonstrukcija je bila izvršena v rekordnem času, vso potrebno opremo in tehnološke postopke pa so izdelali doma. Razumljivo je, da so se pri tem pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba čim prej odpraviti, če so hoteli doseči ustrezno kakovost svojih izdelkov. Tuja tržišča zahtevajo namreč neoporečno kvaliteto in to še tem bolj zdaj, ko je konjunktura na tem področju elementov znova upadla. V obratu je bilo zaradi tega treba dopolniti proizvodne naprave z zanesljivim kontrolnim sistemom. Pod konec preteklega in v začetku letošnjega leta se je povpraševanje po uporih močno zmanjšalo, hkrati pa so se za 12—18 °/o znižale tudi cene tovrstnim izdelkom. Skladno s tem so morali «e- |PPjiggp, N 'z Odarje proizvodnje: delavke pri delu na avtomatih za uporov veda cene znižati tudi v obratu v Šentjerneju, takšen položaj na tižišču pa je terjal tudi zmanjšanje obsega proizvodnje. V ta namen so ukinili četrto izmeno, ki zaradi posebnih pogojev dela in obremenjenosti delovnih naprav v celoti ni izpolnila pričakovanih ekonomskih rezultatov. Nasproti preteklemu letu so v prvem letošnjem polletju zmanjšali proizvodnjo uporov za okrog 25%, vendar je pri tem pomembno, da pa se ni znižal skupni ekonomski rezultat, saj so dosegli enak ostanek dohodka kot v poprečju lanskega leta. Za dosego takšnega ekonomskega učinka ob zmanjšani proizvodnji uporov, so seveda bili potrebni številni ukrepi. Predvsem so dosegli postopno racionalizacijo v proizvodnji, uvedli splošno varčevanje na vseh stroškovnih mestih, izkoristili notranje rezerve, rešili nekatera vprašanja pri nabavi materiala, znižali zaloge in podobno. Delovno silo, ki je ostala razbremenjena zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje uporov, so preusmerili na tisto proizvodnjo, ki je še kon-junkturna in prinaša ustrezno akumulacijo. Tako je za 719 članski delovni kolektiv »ljub občasnim težavam, ki >3 jih ustvarile razmere na inozemskih tržiščih, znova dovolj dela. Seveda je režijska delovna sila za tolikšno proizvodnjo predimenzionirana, zato so v obratu resno pomislili tudi na dopolnilno proizvodnjo. V lastnih razvojnih laboratorijih so razvili nov artikel, ki bo v prihodnjem letu predstavljal pomembno izpopolnitev njihovega proizvodnega programa, saj bo povečal realizacijo za 20—25 %. Novi izdelek je tržno zelo zanimiv, saj ga praktično še nihče ne proizvaja, zato se najbrž tudi ne bo preveč težko z njim uveljaviti in mu najti odjem. Razen tega mislijo tudi na razširitev in posodobljenje asortimenta potenciometrov, s čimer bo v prihodnje prav tako mogoče povečati fizični obseg proizvodnje. Ker je pričakovati nadaljnji padec konjunkture klasičnih elementov za zabavno elektroniko, se bodo morali verjetno znova zateči k znižanju cen svojih izdelkov, če se bodo še nadalje hoteli ob- Proizvodna proga za izdelavo uporov držati na inozemskih tržiščih. To razliko v cenah pa naj bi pokrival prav dodatni proizvodni program, oz. novi artikli, ki jih bo mogoče prodati predvsem na domačem trgu. Kljub vsemu naštetemu pa pričakujejo, da bodo tudi v letošnjem letu uspešni na izvoznem področju, saj bo 65—70 % n j ihove proizvodnje šlo v izvoz. Seveda ekonomski rezultati, ki jih dosega delovni kolektiv obrata »Upori« v Šentjerneju, v neki meri gredo tudi na rovaš nižjih osebnih dohodkov, saj se z njimi kdove kako res ne morejo pohvaliti. Vendar prav v predvidenih dopolnitvah asortimenta svojih izdelkov in uvedbi dodatne proizvodnje, se lc kažejo določene možnosti, da bodo tudi razmere na področju osebnih dohodkov vsaj malo izboljšali. Čeprav pa je ob začetku leta znižanje obsega proizvodnje za petino kazalo na zaskrbljujoč položaj obrata v Šentjerneju, danes lahko z veseljem in zadovoljstvom ugotavljamo, da je delovni kolektiv kritično obdobje uspešno prekoračil s temeljitim izkoristkom notranjih rezerv in doslednim varčevanjem, kar vse mu bo omogočilo, da bo konec poslovnega leta dočakal z enakim, če ne celo še boljšim ekonomskim 'rezultatom. Za to zasluži vse priznanje! —C— Sortiranje uporov zdaj teče veliko hitreje na račun ustreznih sortirnih strojev Ugodno poslovanje združenega podjetja v I (Nadaljevanje s 1. strani) kot posledica inflacijsko pobarvane pretirane potrošnje. Ta povečana proizvodnja je letos namreč ostala doma in ni bila plasirana skozi izvoz. Zaskrbljujoče v letošnji proizvodnji ISKRE pa je nadaljnje zaostajanje tiste proizvodnje, ki jo v tehnološkem smislu opredeljujemo kot elektroniko (za razliko od elektromchanike). Od skupne proizvodnje je nanjo odpadlo le 27,6 %, medtem ko je letni plan računal s 33%, njen lanski obseg pa je znašal 31%. Elektronska proizvodnja se je v enem letu povečala le za 4%, elektromehanska pa za 24 %. Ta pot vodi seveda proč od splošne smeri razvoja naše panoge, saj bi se morala elektronika razvijati mnogo hitreje od elek t romehani kc. Produktivnost se je v enem lotu povečala le za 6 %; to je sicer v skladu s planom, vendar le dosti manj od povečanja v prejšnjih letih. Dosti resna je situacija v dveh tovarnah, ELEMENTIH in POLPREVODNIKIH. V prvi so jo povzročili upori, katerim se je že lani začel zapirati trg, posebno inozemski in se položaj najbrž še pol leta ne bo popravil. V trboveljski tovarni pa so Zavrle proizvodnjo težave z doseganjem kvalitete, katerim se je pridružil še občuten padec cen, kar oboje je privedlo do finančne izgube. Vprašljivo je, če se bo tovarna letos uspela dvigniti na zeleno vejo; medtem ko so obeti za prihodnje leto zaradi znanega angažmana z ameriškim partnerjem zelo ugodni in utegnejo odločilno vplivati na perspektivo tovarne. Kadri in osebni dohodki Vse močnejše kritike naše kadrovske politike so naposled le dosegle učinek, kajti nenehna hitra rast zaposlovanja v zadnjih dveh letih, se je leios ustavila. Zdi se, da to ne bo le prehodnega značaja. Poprečno število delavcev v Združenem podjetju je znašalo letos 16.281. Glede na lansko ustrezno obdobje znaša povečanje 8,3 %. Vendar se pretežni del tega povečanja nanaša na drugo polovico lanskega leta, le manjši del (ca 1/6) je nastal prav letos. Nazorno povedano: letos se naše podjetje povečuje le za 1 delavca dnevno, lani se je za 4, samo v lanskem. septembru pa kar za 9. število zaposlenih se je najbolj povečalo tam, kjer se je povečala tudi proizvodnja. Nekatere organizacije pa so se v tem pogledu colo zmanjšale, najbolj Strokovne službe ZP, potem ELEMENTI pa še ELEKTRONIKA in POLPREVODNIKI. V obravnavanem razdobju so se osebni dohodki v Združenem podjetju dvignili za dobrih 19 %. Mesečno poprečje na zaposlenega je znašalo v neto znesku že 1.405 din in smo tako že tik pod letnim planom, ki ga bomo očitno krepko presegli. Letošnji dvig je v zadnjih petih letih sploh najvišji. Res pa je, da je prišlo do sličnih razmer po vsej državi in da je šlo naraščanje osebnih dohodkov na splošno celo za spoznanje hitrejše kot v našem podjetju. V ostali slovenski elektroindustriji so osebni dohodki za nekaj odstotkov nižji kot v ISKRI, medtem ko so v celotni jugoslovanski elektroindustriji nasploh močno nižji. V tem polletju ni med organizacijami ISKRE nobene več, ki bi imela poprečni osebni dohodek izpod 1.000 din. S tem seveda še ni rečeno, da ni posameznikov z nižjimi prejemki; v tem času je to približno vsak sedmi delavec. Glede naglice naraščanja osebnih dohodkov, ne le v ISKRI ampak nasploh, ne moremo mimo ugotovitve, da se še zdaleč ni uresničilo načelo postavljeno v skupščinski resoluciji o družbenoekonomski politiki, to je, da morajo biti osebni dohodki v skladu z uspehi doseženimi pri delu. Sedanje naraščanje osebnih dohodkov namreč praktično sploh nima zveze z uspehi, kajti produktivnost je porasla le za 6 %, osebni dohodki pa kar 'za 19%. Ostaja torej le konstatacija, da se višina osebnih dohodkov ravna po gibanju cen, ne pa po efektu dela. Obratna sredstva To so pravzaprav svet za sebe, v katerem zdaj lahko storimo le bolj malo. Zunanji tokovi, predvsem splošna nelikvidnost gospodarstva, so postali tako močni, da postajamo že bolj opazovalci razvoja kot pa njegovi usmerjevalci. To je sicer splošna slika, ki pa tudi v našem podjetju nima kaj lepših ban-, saj se nesorazmerja prepletajo vsevprek. Skupaj vzeto so se obratna sredstva z njihovimi viri vred povečala za svojih 30%. Torej še enkrat toliko kot proizvodnja, kar pomeni, da z njimi ne financiramo le proizvodnje ampak tudi dodatne kupce. Redni viri so se povečali za 27 %. Daleč najbolj tisti del, za katerega je kazalo, da se bo povečal najmanj, namreč kratkoročni krediti. ^Stabilizacijski program, ki je obetal med drugim tudi normalizacijo kreditov, se je namreč temeljito zakasnil. Dolgoročni krediti so se povečali le za polovico toliko, vendar še vedno bolj od proizvodnje. Zaloge so v skupnem merilu narasle za 23 %, od tega . polletju najbolj reprodukcijski material. Tudi to je nepričakovano, saj smo tu računali le z majhnim povečanjem in sicer prav zaradi izrednega povečanja v lanski jeseni, s katerim smo »prehiteli« devalvacijo dinarja in si s tem napravili rezervno zalogo. Obveznosti in terjatve so med vsemi elementi obratnih sredstev pognale najvišje in to zlasti v zadnjih mesecih, če se omejimo samo na obveznosti do dobaviteljev izven ISKRE in prav tako samo na terjatve do zunanjih kupcev (in torej izločimo dolgove med organizacijami ZP), ugotavljamo, da so se naše obveznost! v enem letu povečale za 35%, terjatve pa za 38 %. Skupni koeficient obračanja Združenega podjetja, ki zajema obračanje vseh zalog in obračanje terjatev je ob polletju znašal 1,62 in se je v enem letu komaj zaznavno popravil. Nabava z uvozom Skupno nabavo, t.j. v Jugoslaviji in v inozemstvu smo povečali za prav toliko kot proizvodnjo-. Povečanje je potekalo pravilno, ker je bilo enakomerno, se pravi, uvoz in domača nabava sta rasli z istim odstotkom. Skoraj polovico potrebnega materiala smo uvozili in smo v tem oziru še vedno na slabšem kot lansko leto. Dobave so potekale razmeroma v redu, vsaj s strani dobaviteljev; za občasne zastoje v tem pogledu smo krivi v glavnem sami, ker smo jih povzročali z odlaganjem plačevanja. Sam uvoz pa nam je letos ponovno pripravil presenečenje; vendar tokrat v pozitivnem smislu. Medtem ko je znašala njegova rast pred enim letom 57%, pred dvema letoma pa 54 %, je letošnja zdrknila na 14 %. Naša rast uvoza, ki je bila v preteklih letih kar dva do trikrat večja od rasti, ki jo je imelo sicer naše (jugoslovansko) gospodarstvo, se je iznenada znižala na polovico od tiste, ki jo ima to gospodarstvo letos (Slovenija 23%, SFRJ 33%). In tako smo za uvoz reprodukcijskega materiala potrošili v teh 6 mesecih 9i608.960$, za uvoz investicijske opreme pa 1.056.996 S-Povečanje moža po tovarnah je v glavnem uglašeno s povečanjem proizvodnje. Tudi letos, kot že vsa leta doslej, odpade na uvoz iz zahodnoevropskih držav odločilni delež, okrog 90 %. Skoraj dve tretjini vsega blaga smo kupili v dveh ^državah, v Zah. Nemčiji in Italiji. Prodaja z izvozom Celotna eksterna prodaja Združenega podjetja v teh 6 mesecih jc znašala skoraj 860 milijonov dinarjev. Od te vrednosti je bilo prodano na domačem trgu 83%, izvoženo pa 17 %. Notranja prodaja se je povečala v enem letu za 16 %, izvoz pa kar za 45 %- Izvozu moramo zato posvetiti nekaj več besed. Brez ozira na to, da je tako povečanje pravzaprav nujnost, če hočemo našo proizvodnjo obdržati v normalnih dimenzijah, moramo reči, da letos tako visoke rasti skoraj nismo upali pričakovati. Rast izvoza je kar trikrat večja od rasti proizvodnje. Temu primerno se je popravil tudi delež izvoza v skupni prodaji, pred letom je znašal 12,8 %, zdaj že 17%. Težko bi bilo verjeti, da nam bo tako visok delež uspelo obdržati do konca leta. Tako mislimo predvsem zato,' ker naša glavna tržišča v zahodni Evropi zaradi ohlajevanja konjunkture niso več tako odprta kot poprej. Razen tega moramo prav tu pričakovati vdor japonske elektronske industrije, kateri so se ameriška vrata pravkar precej priprla in ji tako stisnila sedanji življenjski prostor. Z obsegom našega letošnjega izvoza smo lahko še posebej zadovoljni zato, ker je šel medtem razvoj v Jugoslaviji, kar se izvoza tiče, v smeri močnega upadanja. V tem polletju je naša država namreč izvozila za 1 % manj kot v lanskem, vsa jugoslovanska elektroindustrija pa le 2 % več. Delež našega podjetja se je zato v izvozu skupne elektroindustrije povečal že na šestino. Samo v slovenski elektroindustriji odpadeta na Združeno podjetje skoraj dve tretjini. Daleč največji izvoznik v ISKRI je bila kranjska tovarna (3,1 milij. S) sledita ji Elementi (1,1 milij. 8) in Av-toelektrika (1 milij. S) in po daljšem presledku AVTOMATIKA, APARATI, ELEKTROMOTORJI in KONDENZATORJI (vsi po pribl. 0,5 milij. S). I. COMMERCE, ki je sicer organiziral in izvedel vse te posle pa je imel dokaj visok tudi svoj lastni izvoz izvirajoč iz montažne in inženiring dejavnosti (2,1 milij. S). Devizna bilanca ISKRE, ki je lani zabredla v globok negativni saldo, je v letošnjem ■ poslovanju uravnovešena, če postavimo ob stran razmeroma majhen presežek na račun investicij. Usmeritev' našega izvoza glede na valutna področja se ne izneverja tradiciji, saj smo tudi v tem polletju izvozili okrog tri četrtine v države s konvertibilno valuto. Med temi se je še posebej okrepil izvoz v Italijo, ki je letos med našimi kupci prišla na prvo mesto, pred Zahodno Nemčijo. Investicije V našem podjetju nimamo navade presegati investicijskih planov in že vidimo, da tudi letošnjega ne bomo. Ob polletju smo ga izvršili komaj z 22 %; seveda pa je res. da je bdi tudi zelo visoko postavljen. Izkušnje kažejo, da v prvi polovici leta težko uspe realizirati kaj več kot tretjino celotne vrednosti. Ce bo tako tudi letos, potem so lahko nadejamo, da bo obseg investicij le nekje pri 100 milij. dinarjev. To hi bil nesporno uspeh, saj takega obsega doslej še nismo imeli. Cc primerjamo le. tošnjo polletno vrednost z ustrezno lansko pa vseeno vidimo, da smo investicijsko potrošnjo precej povečali, kar za 24%. Precej pravimo zato, ker je investicijska po. raba v celotnem našem go. spodarstvu naraščala dosti počasneje, samo za 11 %. Na gradbena deda odpad» letos precejšen delež (43%), kar gre seveda na račun kranjske stavbe za telefonijo, Tri organizacije nosijo dve tretjini vseh izvršenih irtve. sticij: ELEKTROMEHANIKA (9,7 milij. din), ELEMENTI (4,1 milij.) in COMMERCE (3,9 milij.) Finančni rezultati Navzlic letošnjim razbila kanim gospodarskim gibanjem smo izšli iz šestmeseč nega poslovanja z boljšimi rezultati, kot smo jih priča kovali. Prejkone zato, ker smo računali z energičnim izvajanjem dižavnega stabilizacijskega programa, kar bi moralo seveda negativi» vplivati na dohodek podjetji Struktura celotnega dohoi ka je doživela letos nekaj sprememb, predvsem » materialnih stroških. To je seveda normalna posledica cen, ki so se v zadnjem letu obnašale iz meseca v mesa bolj inflacijsko. Dobro pr, tem je, da naše podjetje ni: ni bilo med najbolj prizade timi, kajti povečanje cen j: btlo največje prav'v panogait od katerih nismo zelo odvisni (premog, nafta, črna me talurgija, transport). Dobri pa je seveda tudi to, da ji tudi nam uspelo dvigniti ce kaj cen in si s tem zavarim ti dohodek. Letošnji dobiček je za do. brih 6 % večji od lanskega in znaša preko 70 milij.J:-narjev. Dve tovarni sta izb zali izgubo, ELEKTRONIKI v višini 457.391 din in POL PREVODNIKI v višini 1.384.471 din. V’ prvi je ta izguba le prebodu ■ a zn&čkji in bo v naslednjih meseni odpravljena Do nje je priš zaradi prenizke proizvoda/ v I. trimesečju, zaradi česa z dohodkom ni bilo mora kriti vseh stroškov. Tudi;'! POLPREVODNIKIH je m log za izgubo predvsem* proizvodnji, pridružilo pa ,8 mu jc še sočasno upadaaa cen elementov za elektronifl Tovarna bo verjetno do kw ca leta izgubo zadržala, w prav se medtem razmereT proizvodnji že popravljajo. Ob zaključku lahko posbi vimo trditev, da je bilo na*' poslovanje za sedanje gos? darske prilike prav dobro * da smo z njim napravili b | daljnji korak h konsolidaOi-Peter Grčal ! Velesejem odprl predsednik TITO (Nadaljevanje s 1. strani) gar. Najprej je visokega gosta seznanil o aktualnem gospodarskem položaju in o vprašanjih nadalnjega gospodarskega razvoja predsednik hrvaške gospodarske zbornice dr. Vito Gašparovič, zavzemajoč se zlasti za disciplinirano in dosledno izvajanje sprejetih ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva. Navzoči direktorji gospodarskih organizacij so nato predsednika Tita seznanili z najbolj aktualnimi gibanji in problemi svojih delovnih organizacij. Potem je besedo povzel predsednik Tito in med drugim dejal, da naše gospodarstvo ne sme iskati izhoda iz sedanjih težav v administrativnih ukrepih, temveč v medsebojnem dogovar- janju in discipliniranem izvajanju vseh takšnih dogovorov. Rešiti bo treba devizni in zunanje trgovinski režim, za kar je že zadnji čas. Govoreč o svetovni monetarni krizi, je dejal, da bi se naša izvozna dejavnost morala bolj usmeriti na področja, kjer so ti monetarni pretresi čimmanjši, torej na klirinško področje, kjer prav gotovo zato so precejšnje možnosti. Nasploh pa je potrebna večja ekspanzija naših izdelkov v izvoz. Ob koncu svojih izvajanj pa je predsednik Tito dejal, da je na vseh ravneh nujno in dosledno treba začeti izvajati stabilizacijske ukrepe, vendar ne tako, da o njih samo pišemo in govorimo, pač pa dejansko, v najbolj konkretnih rešitvah in v naši vsakdanji praksi. »Elektromehanska« Kranj Potrjen polletni obračun Kot smo že poročali, je kranjska tovarna prvo polovico leta ugodno poslovala, kar je bilo slišati tudi na DS. Celotni dohodek je znaša! 215.539.023 N din. Kljub ugodnemu ostanku dohodka v prvem polletju pa je delavski svet sprejel vse predloge poslovnega odbora tovarne, predvsem se je zavzel za izboljšanje tehnologije ter čim-prejšno modernizacijo in avtomatizacijo v tovarni, za nove strokovne kadre in izpopolnjevanje že zaposlenih. V nadaljevanju je DS izvolil direktorja tovarne tov. Jožeta Hujsa, dipl. oec. za člana poslovnega odbora ZP v novi mandatni dobi. DS je tudi odobril podjetju Elektro Kranj- dolgoročno namensko posojilo, ki bo porabljeno za rekonstrukcijo transformatorske postaje od koder bo dobival električni tok novi oddelek obrata ATN. B Vinko Udovič Zelo boleče nas je presunita žalostna vest, da je v 42. letu starosti nepričakovano prenehalo bili tvoje srce, drP?S sodc-lavec in prijatc-lj Vinko. S tvojo smrtjo je naš oddelek »vzdrževanje« kakor tudi tovarna izgubila vestnega, požrtvovalnega •ti nesebičnega delavca. Več kot dvajset let si skupaj z nami gradil in delal za boljšo bodočnost našega delovnega kolektiva, z nami delil slabo in dobro, vedno nasmejan in pripravljen storiti vse, kar je bilo v prid delovnem človeku in družbi. Ni ji bilo naloge, da bi bila pretežka za tebe, Vinko. Bil si vodja elektro delavnice, ki zahteva celega in vestnega človeka. Ni je bilo ure, da ne bi bil v tovarni, če je bilo treba reševati razne probleme in odpravljati napake, da so lahko delavci naslednji dan nemoteno delali. Poleg strokovnega dela si vsa leta nesebično in požrtvovalno deloval tudi v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih, kjer si pomagal pri reševanju pomembnih vprašapj in problemov. S svojim nesebičnim delom si bil vzor mnogim; užival si zaupanje in spoštovanje in prav zato te bomo ohranili v najiep-šem in trajnem spominu. Sodelavci v obratu »Vzdrževanje« v kranjski tovarni »Kondenzatorji«, Semič Polletni Naša tovarna kondenzatorjev v Semiču je v prvem letošnjem polletju dosegla vrednost proizvodnje (računajoč po stalnih planskih cenah) v višini 39.323.715 din, kar pomeni, da se je nasproti lanskemu prvemu polletju povečala za 28.%. Kljub temu pa polletnega plana proizvodnega načrta niso izpolnili, dosegli so realizacijo 96,5 %, predvsem zaradi izpada v izvozu, do katerega je v precejšnji meri prišlo iz objektivnih razlogov. V I. polletju je tovarna izvozila za 421.000 dolarjev svojih izdelkov in sicer 77 % na konvertibilno, 23 % pa na vzhodno področje. S tem so izpolnili le 61 % planskega izvoza, kar pa je v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 5 % več. Dobršen del izpada v izvozu gre na račun tega, da si tovarna še ni uspela pridobiti znaka VDE, s katerim bi svojim cos