O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU VID >to o 'iž Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 6 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Maja Kozar (Javne finance); Matevž Hribernik (Poročilo IMD o konkurenčnosti držav - pregled ključnih svetovnih gospodarstev) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Littera picta d.o.o. Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................22 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................24 Javne finance...........................................................................................................................................................................................26 Izbrane teme..................................................................................................................................................31 Poročilo IMD o konkurenčnosti držav - pregled ključnih svetovnih gospodarstev.................................................33 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 Okvirji Okvir 1: Nadaljevanje izrednih ukrepov ECB................................................................................................................8 Okvir 2: Tržni deleži..........................................................................................................................................................10 Okvir 3: Minimalna plača po novem zakonu..............................................................................................................16 Okvir 4: Trošarinska politika...........................................................................................................................................19 Okvir 5: Rebalans državnega proračuna 2010............................................................................................................28 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju letos povečal tretjič zapored, vrednosti kratkoročnih kazalnikov pa nakazujejo pospešitev rasti v drugem četrtletju. Negotovost glede prihodnjih gibanj povečujejo težave z vzdržnostjo javnih financ. K povečanju BDP v evrskem območju v prvem četrtletju sta največ prispevala izvoz, kar je posledica nadaljnje krepitve mednarodne trgovine, in sprememba zalog. Zaradi težav na finančnih trgih, ki zadnje mesece odločilno vplivajo na gibanje kazalnikov razpoloženja in spreminjanje napovedi gospodarske rasti, je ECB prilagodila izhodno strategijo trenutnim razmeram. Ukrepanje ECB je potrebno razumeti kot kratkoročno ukrepanje, ki ne izključujejo nujnosti varčevanja s stani držav. Aprila so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji znižale. Po rasti v predhodnih mesecih se je aprila desezonirana vrednost izvoza blaga in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti znižala. Ponovno so se znižale vrednost opravljenih gradbenih del, nominalni prihodek v trgovini na debelo ter vrednosti realnega skupnega prihodka v trgovini na drobno in v gostinstvu. Medletne stopnje rasti pa so, predvsem zaradi učinka osnove ter pri izvozu blaga in obsegu proizvodnje predelovalnih dejavnosti tudi rahle rasti v preteklih mesecih, višje oz. padci manjši, kot so bili lani. V prvem četrtletju letos se je slabšanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva sicer umirilo, a ostajamo med članicami EU z najslabšim gibanjem. Umirjanje slabšanja stroškovne konkurenčnosti je posledica višje produktivnosti dela, ki je prej eno leto upadala. Po drugi strani so zaradi rasti sredstev za zaposlene realni stroški dela na enoto proizvoda medletno še narasli, a manj kot v zadnjem četrtletju lani, v povprečju evrskega območja in EU pa so že upadli. V prvem četrtletju letos je po treh zaporednih četrtletjih rasti prišlo tudi do ponovnega poslabšanja izvozne konkurenčnosti, saj se je naš tržni delež v pomembnejših trgovinskih partnericah, predvsem zaradi padca tržnih deležev izven EU, medletno znižal. Ob relativno godnih sezonskih gibanjih se število formalno delovno aktivnih in število registriranih brezposelnih v prvih štirih mesecih letos ohranja na ravni, doseženi konec lanskega leta. Aprila se je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu in gostinstvu, rast pa se je ohranila v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, v javnih storitvah pa se je povečala zaposlenost v dejavnosti javne uprave ter zdravstva in socialnega varstva. Število registriranih brezposelnih se je maja znižalo na 98.401, a po desezoniranih podatkih še narašča (aprila za 0,4 %). Povprečna bruto plača na zaposlenega se je aprila znižala, medletna rast se je nekoliko upočasnila, po marčevski uvedbi višje minimalne plače pa se je število njenih prejemnikov precej povečalo. Povprečna bruto plača se je znižala (nominalno za 1,1 %) zaradi pričakovanega znižanja plač v zasebnem sektorju, ki je posledica krajšega delovnega meseca in dinamike izplačil sredstev za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu. V javnem sektorju se je povprečna plača pričakovano zvišala zaradi rednih napredovanj javnih Po marčevskem zvišanju minimalne plače se je število njenih prejemnikov marca povzpelo na 43.323, delež prejemnikov, izražen v odstotku od vseh zaposlenih, pa se je povzpel z lanskoletnih 3 % na 7 % marca letos. Kar 60 % prejemnikov je prejelo minimalno plačo v najvišjem razredu, kar kaže, da v veliko podjetjih ni prišlo do postopnega prehoda. Junija so se cene življenjskih potrebščin povišale za 0,3 %, medletna inflacija pa se je znižala na 1,9 %. Junijsko rast cen so zaznamovala sezonska nihanja cen in podražitve nekaterih energentov. Tudi v celotnem evrskem območju se je po prvih podatkih junija medletna inflacija znižala in znaša 1,4 %. Kreditna aktivnost domačih bank je v prvih petih mesecih letos ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani, banke pa so neto odobrile za 635,5 mio EUR kreditov. Maja je večji del kreditne aktivnosti predstavljalo neto zadolževanje gospodinjstev, ki je bilo na podobni ravni kot predhodni mesec in izključno v obliki stanovanjskih kreditov. Zadolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah je maja upadlo in s 38,3 mio EUR ostaja nizko. Banke so tudi aprila neto odplačevale tuje kredite, tokrat predvsem dolgoročne, in sicer v višini 271,1 mio EUR, kar je najvišja vrednost letos. Po konsolidirani bilanci MF je javnofinančni primanjkljaj v prvih treh mesecih letos znašal 725 mio EUR, vlada pa je zaradi večjega razkoraka med prihodki in odhodki od načrtovanega predlagala rebalans državnega proračuna. Po konsolidirani bilanci so prihodki v prvih treh mesecih letos znašali 3,3 mrd EUR (0,8-odstotna medletna rast), odhodki pa 4,0 mrd EUR (4,1-odstotna medletna rast). Vlada je zaradi potrebe po prilagoditvi proračuna nižjim prihodkom od pričakovanih predlagala rebalans, po katerem naj bi primanjkljaj glede na decembra sprejeti proračun ostal približno enak oz. bi se zmanjšal le za 58 mio EUR in znašal 1.768 mrd EUR oz. 5,1 % BDP. Kljub znižanju prihodkov in odhodkov glede na decembra sprejeti proračun bodo po predlaganem rebalansu prihodki v primerjavi z realizacijo v letu 2009 nominalno večji za 7,6 %, odhodki pa za 6,6 %. (O C (O ja (O Iv "O o a o (O >u Jž 0 Mednarodno okolje V evrskem območju se je BDP v prvem četrtletju letos povečal tretje četrtletje zapored, kratkoročni kazalniki pa nakazujejo pospešitev rasti v drugem četrtletju. V prvem četrtletju letos je bil BDP v evrskem območju medletno za 0,6 % višji. K medletni rasti BDP je največ prispeval izvoz (2,2 o. t.), ki je bil po daljšem obdobju pozitiven, saj je večina držav članic evrskega območja uspela izkoristiti oživljanje svetovnih trgovinskih tokov. Obseg svetovne trgovine se je marca povečal za 3,5 %, medletno pa je bil višji za 20,1 % in se približuje najvišjim ravnem doslej, doseženim aprila 2008. Na izvoz evrskega območja poleg povečanega tujega povpraševanja pozitivno vpliva tudi boljša cenovna konkurenčnost, ki je posledica nižje vrednosti evra. Pozitivno sta h gospodarski rasti v prvem četrtletju prispevala tudi sprememba zalog (0,9 o. t.) in državna potrošnja (0,4 o. t.), zasebna potrošnja pa je stagnirala. Na zasebno potrošnjo negativno vplivajo tudi zaostrene razmere na trgu dela, ki pa se v prvih petih mesecih letos niso opazneje poslabševale, saj se je brezposelnost v evrskem območju od decembra do maja povišala za 0,12 o. t. na 10,0 %. Po dejavnostih je ključni dejavnik oživljanjagospodarskerastivevrskemobmočjuindustrijska proizvodnja, predvsem predelovalnih dejavnosti. V prvem četrtletju je bila industrijska proizvodnja v evrskem območju prvič po začetku krize medletno večja, in sicer za 3,5 % (prilagojeno delovnim dnem), rast pa se je nadaljevala tudi aprila. Obseg aktivnosti v gradbeništvu se je tudi v prvem četrtletju zmanjšal in je bil medletno nižji za 6,0 % (prilagojeno delovnim dnem), zmanjševanje pa se je nadaljevalo tudi aprila. Slika 1: Izdatkovna struktura rasti BDP v evrskem območju ^^Gospodinjstva ^^ Država Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vred. pred. ^^ Izvoz ^^ Uvoz 8 -BDP (desna os) -12 Vir: Eurostat. Negotovost zaradi javnofinančnega položaja držav evrskega območja vpliva na gibanje vrednosti kazalnikov razpoloženja in na spreminjanje napovedi gospodarske rasti. Vrednosti glavnih kazalnikov razpoloženja v evrskem območju oz. v nekaterih ključnih državah članicah so se po večmesečnem izboljševanju maja in junija nekoliko znižale oz. se je njihovo izboljševanje začasno ustavilo, glavni razlog pa je bila negotovost glede vzdržnosti javnih financ v nekaterih državah članicah evrskega območja. Po junijski napovedi ECB naj bi rast BDP v evrskem območju letos znašala med 0,7 % in 1,3 %, v prihodnjem letu pa med 0,2 % in 2,2 %. Razponi napovedi ECB so se glede na zadnjo napoved marca rahlo spremenili, in sicer za letošnje leto se je razpon rahlo pomaknil navzgor, za naslednje leto pa navzdol. Vzrok za znižanje razpona napovedi za prihodnje leto so slabša pričakovanja glede rasti domačega povpraševanja zaradi potrebe po konsolidaciji javnih financ in manjše spodbude gospodarski rasti s strani fiskalne politike. Tako tudi ECB, podobno kot ostale mednarodne institucije, pričakuje, da bo gospodarska rast v evrskem območju v letošnjem in prihodnjem letu šibka. Slika 2: Indeksa svetovne trgovine in industrijske proizvodnje 170 160 150 140 II o 130 aj ■D j= 120 110 100 -CPB indeks svetovne trgovine -CPB indeks svetovne industrijske proizvodnje .........i Vir: CPB. Izmed naših pomembnejših trgovinskih partneric izven EU na Hrvaškem še ni prišlo do vidnejšega izboljšanja gospodarskih razmer, medtem ko je bil BDP v ZDA in Rusiji v prvem četrtletju letos medletno večji. Lansko leto je države na območju nekdanje Jugoslavije kriza prizadela predvsem skozi padec trgovinskih tokov in poslabšanje pogojev na mednarodnih finančnih trgih. Na Hrvaškem je bil BDP v prvem četrtletju letos medletno nižji za 2,5 % (obseg industrijske proizvodnje medletno večji za 0,3 %). Po napovedih EK bo letos rast BDP na Hrvaškem ničelna, v naslednjem letu pa naj bi znašala 2,7 %. Podatki o gospodarski rasti v prvem četrtletju za druge države v regiji še niso razpoložljivi, a na osnovi vrednosti kratkoročnih kazalnikov lahko sklepamo, da se gospodarske razmere postopoma izboljšujejo. Obseg industrijske proizvodnje je bil v prvih treh mesecih letos v Srbiji medletno višji za 3 %, v Bosni in Hercegovini pa za 2 %. Rast BDP v Srbiji in v Bosni in Hercegovini pa bo po 90 -6 Okvir 1: Nadaljevanje izrednih ukrepov ECB Slika 3: Obseg posojil subjektov iz držav članic evrskega območja pri ECB Zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih v evrskem območju je ECB spremenila način in tudi hitrost umika izrednih ukrepov, ki jih je sprejela v času krize. ECB je po začetku krize poleg znižanja ključne obrestne mere s 4,25 % oktobra 2008 na 1,0 % maja 2009, kolikor znaša tudi junija 2010, sprejela tudi izredne ukrepe za zagotavljanje likvidnosti v evrskem območju in s tem pomembno prispevala k stabilizaciji razmer v finančnem sistemu evrskega območja. V okviru teh ukrepov je povečala sredstva na voljo bankam v okviru svojih operacij refinanciranja s 451 mrd EUR konec avgusta 2008 na 870 mrd EUR konec junija letos.1 Povečala je tudi nakup vrednostnih papirjev rezidentov evrskega območja, in sicer v enakem obdobju s slabih 110 mrd EUR na skoraj 415 mrd EUR. Banke pa v času krize tudi precej izkoriščajo možnost depozitov čez noč2, ki jih je bilo konec avgusta 2008 za 90 mrd EUR, konec junija letos pa slabih 285 mrd EUR. Decembra lani je ECB napovedala postopen umik izrednih ukrepov v letošnjem letu, a je zaradi ponovno zaostrenih razmer na finančnih trgih spremenila časovnico umika oz. sprejela dodatne ukrepe, kot je nakupovanje državnih obveznic in izvedba dodatnih likvidnostnih operacij. Do konca junija letos je ECB tako kupila za 55 mrd EUR državnih obveznic in zaključila program nakupa kritih obveznic, po katerem so kupili za 60 mrd EUR zasebnih kritih obveznic. Konec junija letos pa je zapadla tudi prva 12-mesečna neomejena operacija refinanciranja, izdana junija lani, po kateri je bilo evropskim bankam zagotovljenih 442 mrd EUR po 1-odstotni obrestni meri. Zaradi nadaljevanja težav v evropskem finančnem sistemu in strahu pred njihovo dodatno zaostritvijo po preteku te operacije so se odločili za nadaljnje neomejene operacije refinanciranja po 1-odstotni obrestni meri, vendar s krajšo, 3-mesečno ročnostjo. Banke so v prvi takšni operaciji konec junija zaprosile za 131,9 mrd EUR, kar je bilo manj od pričakovanj, kar analitike navaja na sklep, da je položaj v evropskem finančnem sistemu manj zaskrbljujoč od predhodnih ocen oz. so težave skoncentrirane v relativno majhnem krogu držav in finančnih institucij3. To kažejo tudi analize nacionalne porazdeljenosti izrednih sredstev ECB, po katerih je bilo od zagotovljene dodatne likvidnosti po začetku krize več kot dve tretjini sredstev dodeljenih državam PIGS4. ECB se je tako z zadnjimi ukrepi odzvala na realne težave v evropskem finančnem sistemu, vendar je hkrati spremenila zastavljeno izhodno strategijo in še razširila svoje izredne ukrepe. Ukrepanje ECB pa je potrebno razumeti kot kratkoročno ukrepanje, ki ne izključuje potrebe držav po varčevanju. Vir: Royal Bank of Scotland, preračuni UMAR. 1 Povečala se je tudi ročnost teh operacij, razširil obseg subjektov, ki lahko zanje zaprosi, in umaknile so se omejitve glede obsega sredstev. 2 Odprta ponudba mejnega depozita oz. deposit facility. 3 V prvi 12-mesečni operaciji refinanciranja je sodelovalo 1.121 bank, za 3-mesečno operacijo refinanciranja konec junija letos pa je zaprosilo le 171 bank. Ob tem je treba opozoriti, da se je skoraj podvojila povprečna vrednost sredstev na banko (s 394 mio EUR na 771 mio EUR v povprečju na banko), kar kaže, da imajo nekatere banke še vedno precejšnje težave z dostopom do sredstev na medbančnem trgu. 4 PIGS so Portugalska, Irska, Grčija in Španija. napovedih mednarodnih institucij letos pozitivna (okoli 1,0 %), v naslednjem letu pa se pričakuje rast nad 3 %. V Rusiji je bil BDP v prvem četrtletju letos medletno višji za 2,9 %, večja aktivnost pa je povezana predvsem z večjo industrijsko proizvodnjo (medletno za 5,8 %) ter višjimi cenami nafte in ostalih surovin. V ZDA pa je bil BDP v prvem četrtletju letos medletno višji za 2,4 %, k rasti pa so pomembno prispevali zasebna potrošnja, povečane investicije v osnovna sredstva in sprememba zalog. Medbančne obrestne mere so se tudi junija povišale, medtem ko so ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank ostale nespremenjene. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je od aprila letos zvišala za 8 bazičnih točk in je v povprečju meseca junija znašala 0,728 %. Vrednost 3-mesečnega LIBOR za USD je še vedno na zelo nizki ravni, vendar se je junija povečala četrti mesec zapored in je v povprečju meseca znašala 0,537 %. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank ostajajo nespremenjene na rekordno nizkih ravneh (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Junija se nadaljevalo padanje vrednosti evra v primerjavi z drugimi pomembnejšimi valutami. V primerjavi z ameriškim dolarjem je evro padel na najnižjo povprečno mesečno vrednost po marcu 2006, glede na japonski jen po novembru 2001, glede na švicarski frank pa od uvedbe evra leta 1999. Povprečni tečaj evra glede na ameriški dolarje junija znašal 1,2209 USD za 1 EUR, karje 2,9 % manj kot maja in 16,5 % manj kot decembra lani. Vrednost evra se je junija znižala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 4,2 % na 110,99 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 3,4 % na 0,8277 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 2,9 % na 1,3767 CHF za 1 EUR). Junijsko gibanje cen nafte je bilo ponovno precej nestanovitno, povprečna cena nafte pa se je junija glede na maj rahlo znižala. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je junija znižala za 1,6 % na 74,75 USD/sod, izraženo v EUR pa zvišala za 0,9 % na 62,18 EUR/sod. Medletno je povprečna cena nafte, izražena v USD, višja za 9,0 %, izražena v EUR pa za 25,6 % (izraženo v EUR so se cene nafte samo od decembra lani povišale za 20,4 %), kar pomeni, da gre večino spremembe cen nafte, izražene v EUR, pripisati padcu vrednosti evra v zadnjih mesecih. Slika 4: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v USD -Cena v EUR -Menjalni tečaj (leva os) (leva os) USD za EUR (desna os) 1,5 160 140 120 100 . 80 60 40 K 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Gospodarska gibanja v Sloveniji Aprila se je vrednost ključnih kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji po desezoniranih podatkih znižala. Po rasti v predhodnih mesecih se je aprila desezonirana vrednost izvoza blaga in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti znižala. Po povečanju marca se je aprila znižala tudi vrednost opravljenih gradbenih del in nominalni prihodek v trgovini na debelo, kjer je velik del aktivnosti povezan z gradbeništvom. Znižali sta se tudi vrednosti realnega skupnega prihodka v trgovini na drobno in realnega prihodka v gostinstvu. Medletno sta izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti zaradi učinka osnove in tudi rasti v preteklih mesecih višja za več kot desetino, rahlo višji je tudi skupni prihodek v trgovini na drobno, vrednosti ostalih treh kazalnikov pa ostajajo medletno nižje, od teh najbolj vrednost opravljenih del v gradbeništvu. Po treh mesecih rasti se je aprila izvoz blaga rahlo znižal, medletno paje bil zaradi učinka osnove za 11,9 % višji. Izvoz blaga se je po desezoniranih podatkih aprila znižal za 1,7 %, v prvih štirih mesecih letos pa je bil za 8,5 % višji kot v enakem obdobju lani. V prvem četrtletju letos je bil izvoz v države EU ob okrevanju najpomembnejših trgovinskih partneric medletno višji. Izvoz v naše najpomembnejše Slika 5: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) ---------Vredn. opr. del v gradben. —-— Prihodek v gostinstvu - Ind. proiz. predeloval. dej. - Sk. prihod. v trg. na drobno - Prihodek v trg. na debelo E Vir: SURS, preračuni UMAR. trgovinske partnerice (EU-4)1 je bil tako prvič po začetku krize medletno višji (10,8 %), v države nečlanice EU pa je bil še nižji, a se je padanje umirilo (-1,4 %). Izvoz v države na območju nekdanje Jugoslavije je bil peto četrtletje zapored medletno nižji, kar je bilo večinoma posledica nižjega izvoza na Hrvaško in v Srbijo, izvoz v Rusko federacijo in v ZDA pa je že bil medletno višji. V strukturi izvoza po dejavnostih je bil v prvem letošnjem četrtletju izvoz proizvodnje vozil ponovno medletno višji, višji pa je bil tudi izvoz proizvodnje tekstilij, ki pa ima razmeroma majhen delež v strukturi izvoza. Po upadu v preteklih treh četrtletjih pa je bil medletno višji tudi izvoz proizvodnje električnih naprav, proizvodnje kovin ter proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov. Slika 6: Struktura rasti izvoza blaga po SMTK ■ Cestna vozila ■ Železo in jeklo; barvne kovine in kovinski izd. ■ Industr. str. za spl. upor.; električni str., aparati in napr. ■ Vsi ostali proizvodi a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Najpomembnejše slovenske trgovinske partnerice v EU so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija. Izvoz blaga v te države je v prvem četrtletju leta 2010 predstavljal polovico celotnega slovenskega blagovnega izvoza. 20 0 Aprila se je uvoz blaga ohranil na ravni iz preteklega meseca, medletno pa je bil zaradi učinka osnove višji za 12,2 %. Ob precejšnjih nihanjih na mesečni ravni se je uvoz blaga aprila po desezoniranih podatkih ohranil na podobni ravni kot predhodni mesec (0,2 %), v prvih štirih mesecih letos pa je bil za 7,3 % višji kot v enakem obdobju lani. V prvem četrtletju se je nadaljeval medletni padec uvoza proizvodov za investicije, uvoz proizvodov za vmesno porabo in proizvodov za široko porabo pa sta bila medletno višja. Nadaljnji globok padec uvoza Okvir 2: Tržni deleži Po treh četrtletjih rasti je v prvem četrtletju letos prišlo do padca tržnega deleža Slovenije na trgih pomembnejših trgovinskih partneric, predvsem zaradi padca tržnih deležev zunaj EU. Po sedmih letih rasti je agregatni tržni delež Slovenije od začetka leta 2008 padal pet četrtletij zapored, vse do drugega četrtletja lani, ko se je ponovno začel povečevati. Ta rast je bila v prvem četrtletju letos prekinjena predvsem pod vplivom padanja tržnega deleža Slovenije zunaj EU, ko se je po lanski rasti precej zmanjšal tržni delež na Hrvaškem, padanje tržnih deležev v Rusiji in ZDA pa se je nadaljevalo. V EU so v prvem četrtletju naši tržni deleži v Franciji, Italiji in Avstriji sicer še naraščali, a ob hkratnem ponovnem padcu tržnega deleža na našem najpomembnejšem, nemškem trgu. Med preostalimi EU trgi z relativno manjšo težo za slovenski izvoz je bilo zmanjšanje tržnih deležev izrazito na Slovaškem, Madžarskem in Češkem. Slovenija je bila v prvem četrtletju med članicami EU po rasti tržnega deleža na notranjem trgu, kljub upočasnjeni rasti, v sredini držav članic, a velja opozoriti, da je na začetku letošnjega leta večina članic boljkot na notranji trg okrepila izvoz na trge zunajEU, kjer pa je Slovenija zabeležila bistveno slabše rezultate, saj se je medletno upadanje izvoza na te trge nadaljevalo. Slika 7: Slovenski tržni delež v 15-ih pomembnejših trgovinskih partnericah 12 0 strojev in opreme (-24,7 %) kaže na še skromno domačo investicijsko aktivnost zasebnega podjetniškega sektorja. Med uvozom proizvodov za vmesno porabo se je pri rasti obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti in višjih cenah energentov na svetovnem trgu medletno najbolj okrepil uvoz blaga za proizvodnjo ter uvoz goriv in maziv. Na rast uvoza proizvodov za široko porabo je najbolj vplival visok uvoz osebnih avtomobilov in bencina marca. Okrepil se je tudi uvoz netrajnih proizvodov. Slika 8: Indeksi mednarodne menjave -Izvoz blaga - ---------Izvoz storitev S 110 80 70 60 Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost storitvene menjave je bila tudi aprila medletno nižja, a se menjava storitev, povezanih z blagovno menjavo, postopoma krepi. Aprila je bil izvoz storitev medletno ponovno nižji (-0,7 %), predvsem zaradi padca izvoza gradbenih storitev. Najvišji pozitivni prispevek k izvozu storitev pa sta imela izvoz cestnega transporta in posredovanj. Na medletno nižji uvoz storitev (-2,2 %) pa Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji rN m ^ o a a a ^ Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U. S. Census Bureau, preračuni UMAR. v % 2009 IV 10/ III 10 IV 10/ IV 09 I-IV 10/ I-IV 09 Izvoz1 -18,2 -9,2 9,3 6,3 -blago -19,2 -11,5 11,9 8,3 -storitve -14,3 2,5 -0,7 -1,6 Uvoz1 -23,0 -7,4 10,1 6,2 -blago -25,9 -8,7 11,4 7,4 -storitve -3,9 1,1 3,1 -0,5 Industrijska proizvodnja -16,9 -2,42 9,83 2,03 -v predelovalnih dejavnostih -18,1 -2,62 11,13 2,93 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 -2,12 -14,93 -17,83 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno -12,8 -1,52 4,03 -0,43 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -11,8 -1,82 -3,03 -2,03 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. dnem 90 8 7 6 5 4 3 2 C 1 -1 -2 -3 -4 je poleg padca uvoza licenc, patentov in avtorskih pravic prispeval tudi padec uvoza pomorskega transporta. Nižji medletni uvoz storitev je blažil višji uvoz zračnega transporta ter komunikacijskih in gradbenih storitev. V prvih štirih mesecih letos je bil izvoz storitev medletno nižji za 1,6 %, uvoz pa za 0,5 %. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je aprila skrčil, medletno pa je bil ob vplivu nizke osnove večji. Aprilska proizvodnja je bila za 2,6 % (desezonirano) nižja kot mesec prej, raven iz enakega meseca lani pa je presegla za 11,1 % (del. dnem prilagojeno). Ob krepitvi medletne rasti, ki je odsev rahle krepitve obsega proizvodnje v letošnjem letu, a tudi nizke proizvodne aktivnosti v prvih mesecih lanskega leta, je obseg proizvodnje po štirih mesecih leta presegel raven iz enakega obdobja lani za 2,9 % (del. dnem prilagojeno). K večji proizvodni aktivnosti kot v enakem mesecu lani so tudi aprila prispevale bolj izvozno usmerjene panoge (z izjemo proizvodnje drugih strojev in naprav, proizvodnje IKT naprav in drugih raznovrstnih pred. dejavnosti). Obseg proizvodnje zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panog je v povprečju za 15,4 % presegel obseg proizvodnje iz lanskega aprila. Rast je bila najmočnejša v tehnološko zahtevnejših proizvodnji motornih vozil in plovil ter proizvodnji električnih naprav in tehnološko manj zahtevni gumarski industriji. Vse tri omenjene dejavnosti so skupajs kovinsko industrijo največ prispevale k medletno večjemu obsegu proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po izvozni usmerjenosti 25 20 15 -10 I april 2010 - Q1 2010 Izrazito izvozno usmerjene panoge Zmerno izvozno usmerjene panoge Pretežno na domači trg usmerjene panoge Vir: SURS, preračuni UMAR. V Sloveniji je v primerjavi z EU-27 v prvih štirih mesecih letos proizvodnja predelovalnih dejavnosti bolj zaostala za povprečjem leta 2008, razlika pa je največja pri nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah2. Proizvodna 2 Pri primerjavi EU-27 in Slovenije ne zajemamo farmacevtske industrije zaradi zaupnosti podatkov za Slovenijo. Proizvodnje koksa in naftnih derivatov ne obravnavamo zaradi zanemarljivega deleža v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji. aktivnost EU-27 je bila v prvih štirih mesecih za 13,2 % nižja kot v letu 2008, v Sloveniji, kjer se je hitrost okrevanja četrtletno umirila, pa za 18,6 %. Zaostanek za povprečjem EU-27 je večji le v baltskih državah, Bolgariji, na Danskem in Finskem. V Sloveniji je proizvodnja višja kot leta 2008 le v proizvodnji električnih naprav in proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic, kjer je bila proizvodna aktivnost medletno večja tudi v zadnjem četrtletju lani, ko sta že presegli ravni leta 2008. Zaostanek za proizvodnjo leta 2008, pa tudi odstopanje od EU-27, je največje pri nekaterih tehnološko manjzahtevnih dejavnostih, in sicer pri drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih, delovno bolj intenzivnih tekstilni in pohištveni industriji in pri proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je v veliki meri odvisna od povpraševanja domačega gospodarstva, predvsem gradbeništva. Nižja kot v EU-27 je tudi proizvodnja tehnološko zahtevnejših in izvozneje usmerjenih proizvodnje IKT naprav in proizvodnje drugih vozil in plovil, ki pa zaradi majhnosti nimata tolikšnega vpliva na skupen obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti (skupaj predstavljata manj kot 3 % predelovalnih dejavnosti). Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v prvih štirih mesecih 2010, EU-27 in Slovenija ^ „ "D "D Xi Ü !H .15 SD I -Eg N (U ■ <3 "i^ iS ,f3 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Farmacevtske industrije v sliki ne prikazujemo zaradi zaupnosti podatkov za Slovenijo, proizvodnje koksa in naftnih derivatov zaradi majhnosti ne prikazujemo. Gradbena aktivnost se je aprila znižala in je ostala precej nižja kot v enakem mesecu lani. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih gradbenih del aprila za 2,2 % nižja kot marca, glede na lanski april pa za 14,9 %. Aktivnost v gradbeništvu se je lani večinoma zniževala, letos pa niha okoli ravni, dosežene konec lanskega leta. Po segmentih gradbeništva se je glede na konec lanskega leta aktivnost v gradnji stavb okrepila. Predvsem to velja za gradnjo nestanovanjskih stavb, ki je bil prvi segment gradbeništva, 10 5 0 -5 v katerem se je v tej krizi začela aktivnost zniževati, medtem ko se je v gradnji inženirskih objektov znižala. Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del Vir: SURS, preračuni UMAR Aprila se je vrednost novih pogodb znižala in dosegla povprečno raven lanskega leta. Po krepitvi januarja in februarja (po desezoniranih podatkih je tedaj vrednost novih pogodb dosegla najvišjo raven po začetku krize) se je marca in aprila vrednost novih pogodb znižala in dosegla povprečno raven lanskega leta. Aprila je vrednost novih pogodb v gradnji stavb lansko povprečje presegla za 28 %, v gradnji inženirskih objektov pa je bila nižja za 29 %. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila februarja prvič po začetku krize višja kot v enakem mesecu lani, podobno se je nadaljevalo tudi marca in aprila. Maja sta bili proizvodnja in predvsem poraba električne energije medletno višji. Proizvodnja elektrike je bila medletno višja za 1,4 %, pri čemer proizvodnja nuklearke Slika 12: Proizvodnja in poraba elektrike ^hNEK (50 ^HHE 1200 -Poraba 1100 1000 900 800 I 700 i 600 500 400 300 200 100 0 Iii in termoelektrarn za 15,1 % in 7,1 %, medtem ko je bila proizvodnja hidroelektrarn nižja za 13,7 %. Poraba elektrike je bila maja medletno višja za 13,9 %, podobno kot že aprila. K relativno visokemu povišanju so 43 % prispevali neposredni odjemalci (kovinska industrija), 31 % odjemalci z distribucijskega omrežja, 25 % pa črpalna hidroelektrarna Avče, ki letos že polno obratuje (1 % izgube prenosa). Ko v izračunu ne upoštevamo polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, smo maja neto izvozili elektriko v višini 2,6 % porabe. Čeprav je bil presežek elektrike precej nižji kot maja lani, je bila bilanca ugodnejša kot v zadnjih devetih mesecih, ko smo imeli večinoma manjši primanjkljaj elektrike. Skupni realni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili3 se je po marčevski rasti aprila zmanjšal (desezonirano), medletno pa je bilprihodekzaradi nizke lanske osnove višji. Prihodek v trgovini na drobno (desezonirano) od začetka letošnjega leta iz meseca v mesec precej niha, aprila pa je bil približno na ravni z začetka leta oz. nekoliko višji (za 4,7 %) kot maja 2009, ko je bil najnižji od začetka krize. Medletno je bil skupni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili aprila drugič zapored medletno višji, vendar se je rast nekoliko umirila (za 0,9 o. t. na 3,2 %). Rast skupnega prihodka je bila ponovno posledica višjega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili zaradi izboljšane prodaje osebnih avtomobilov (število prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo medletno večje za 10,4 %, od tega prodaja fizičnim osebam za 1,1 %)4. Na drugi strani se je medletni upad prihodka v trgovini na drobno aprila še povečal.5 To je bila predvsem posledica Slika 13: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh 40 30 20 10 -Trgovina na drobno, skupaj -Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. ---------Motorna goriva -----Živila, pijače, tob. izd. - Neživila ^ 55 55 Vir. SURS, preračuni UMAR. 3 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 4 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo maja in junija medletno večje za 12,8 % oz. za 6,9 %, od tega je bila prodaja fizičnim osebam manjša za 0,6 % oz. za 8,8 %. 5 Po začasnih podatkih, ki niso na voljo za vse panoge trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili, poleg tega pa je v zadnjih mesecih prihajalo do občutnejših razlik do končnih podatkov, je bil prihodek v trgovini na drobno maja enak prihodku izpred leta. 0 manjšega medletnega prihodka v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki6, medtem ko se je upad prihodka v trgovini z neživili zmanjšal7, zaradi nizke osnove pa so rast prihodka prvič po januarju 2009 zabeležili v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi. V prvih štirih mesecih letos je bil skupni prihodek medletno nižji za 0,4 %, od tega v trgovini na drobno za 4,0 %, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa je bil višji za 8,1 %. Nom inalni prihodek v trgovini na debelo se je po visokem povišanju marca aprila zmanjšal (desezonirano), kar je vplivalo na povečanje medletnega upada prihodka. Aprilsko zmanjšanje nominalnega prihodka v trgovini na debelo (1,5 % desezonirano) je po naši oceni povezano tudi z zmanjšanjem vrednosti opravljenih del v gradbeništvu. Medletni upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je aprila kljub lanskoletnemu velikemu zmanjšanju še povečal, skupaj pa je bil prihodek v prvih štirih letošnjih mesecih za 7,1 % manjši kot v enakem obdobju lani. Realni prihodek v gostinstvu seje aprila tretji mesec zapored zmanjšal (desezonirano), posledično je bil večji tudi medletni upad. Medletno nižji gostinski prihodek v letošnjem letu8 je po naši oceni najverjetneje posledica dela gostinstva, ki ni povezan s turistično dejavnostjo (hrana in pijača prebivalstva), in drugačne strukture turistov. Skupno število prenočitev se je v prvih štirih mesecih namreč povečalo za 3,0 %, od tega prenočitve domačih turistov za 4,9 %, prenočitve tujih turistov pa za 1,0 %. Slika 14: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu Prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj -Prenočitve -tuji 15 12 9 6 3 0 -3 -6 -9 -12 -15 -18 ■ Prenočitve-domači 1= Vir. SURS, preračuni UMAR. Gospodinjstva so pri trošenju še previdna. Masa neto izplačanih plač je bila maja medletno realno manjša za 1,2 %. Maja je bil prihodek v trgovini na drobno medletno 6 Potem ko so marca že zabeležili rast prihodka. 7 Znotraj neživil so porast prihodka poleg spec. prodajaln s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki zabeležili tudi v spec. prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami. 8 Realni prihodek v gostinstvu je bil aprila letos medletno nižji za 3,0 %, v prvih štirih mesecih pa za 2,0 %. nespremenjen, kljub temu, da je v enakem mesecu lani beležil skoraj 10-odstotni medletni padec. Potem ko je bilo v prvem četrtletju število registracij višje kot v enakem obdobju lani, so aprila in maja fizične osebe registrirale približno enako število osebnih vozil kot v enakem obdobju lani. Kazalnik zaupanja potrošnikov je v zadnjih mesecih nekoliko porasel, na kar po naši oceni vpliva to, da potrošniki sedanje obdobje, ko recesija traja že nekaj časa, ocenjujejo kot manj negotovo, kot pretekle mesece oz. lani, ko je bila negotovost ob nastopu recesije večja. Kljub temu pa še ne načrtujejo večjih nakupov, kar kaže tudi razmeroma visok junijski padec registracij osebnih vozil fizičnih oseb. Podatki o potrošniških posojilih kažejo, da so jih v petih mesecih letošnjega leta gospodinjstva neto odplačevala in tako ostajala previdna pri nakupih na kredit. Slika 15: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) ^ 30 20 10 J2 0 f^ Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija rahlo povečala, najbolj v trgovini na drobno. Vrednost kazalnika je bila junija nižja le v gradbeništvu, kjer se je po povišanju v prejšnjem mesecu približala najnižji ravni doslej, doseženi aprila letos. Vrednosti kazalnikov v ostalih dejavnostih naraščajo od marca oz. aprila, a ostajajo precej nižje kot v obdobju pred začetkom krize. Trg dela Število formalno delovno aktivnih, ki se je lani zniževalo, je tudi aprila ostalo približno na ravni, doseženi konec lanskega leta. V primerjavi z marcem se je povečalo za 2,348 oseb (desezonirano za 0,0 %), medletna stopnja upada se je znižala na 2,8 %. Povečalo se je predvsem število samostojnih kmetov9 (za 2.718 oz. 10,3 %), število zaposlenih pri pravnih osebah, ki predstavljajo glavnino delovno aktivnega prebivalstva, in drugih samozaposlenih pa se je po desezoniranih podatkih rahlo zmanjšalo. Nadaljuje se upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu in gostinstvu, po drugi strani pa nadaljuje rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, izmed javnih storitev pa se je aprila povečala zaposlenost predvsem v dejavnosti javne uprave ter zdravstva in socialnega varstva, povečalo pa se je tudi število delovno aktivnih v kmetijstvu. Število potreb po delavcih se je maja nekoliko znižalo, medletno pa je bilo ponovno nižje kot pred letom dni (za 1,2 %). Znižalo se je tudi število realiziranih novih zaposlitev, ki ostaja za 11,6 % nižje kot pred enim letom. Število veljavnih dovoljenj za tujce se je zmanjšalo tudi maja (za 0,9 %), najbolj ponovno v gradbeništvu. Slika 17: Različne kategorije formalno delovno aktivnih -Zaposlene osebe pri pravnih osebah -----Zaposlene osebe pri fizičnih osebah -----Samozaposlene osebe - kmetje (desna os) -Druge samozaposlene osebe 120 115 110 o o JI 105 CD jS 100 TD C " 95 90 85 80 Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 IV 09 III 10 IV 10 2009/ 2008 IV 10/ III 10 IV 10/ IV 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 38,0 31,9 34,6 -4,5 8,6 -8,9 B Rudarstvo 3,3 3,4 3,0 3,0 -7,5 0,2 -10,1 C Predelovalne dejavnosti 199,8 203,6 190,0 189,7 -10,1 -0,2 -6,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,9 8,0 8,0 2,9 -0,8 0,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,1 9,2 2,3 0,1 1,1 F Gradbeništvo 86,8 87,8 80,5 80,1 -1,3 -0,5 -8,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 115,2 112,9 112,5 -1,0 -0,3 -2,3 H Promet in skladiščenje 49,8 50,2 48,2 48,1 -2,8 -0,3 -4,1 I Gostinstvo 34,0 33,9 33,6 33,5 0,6 -0,3 -1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,6 22,5 22,5 2,8 0,1 -0,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,6 24,1 24,1 1,0 0,0 -2,1 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,3 4,3 4,7 -0,7 -2,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,1 46,1 46,4 4,6 0,6 5,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,1 26,0 26,1 -1,7 0,1 3,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,4 52,0 52,3 1,1 0,6 1,6 P Izobraževanje 61,7 61,8 63,5 63,5 2,8 0,0 2,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,3 52,8 53,1 2,1 0,6 1,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,3 14,3 1,8 -0,1 1,5 S Druge dejavnosti 13,3 13,2 13,5 13,5 3,7 -0,1 2,1 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 0,6 7,0 3,8 1,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. 9 Ponovno gre za statistično povečanje ocene na podlagi podatkov ankete o delovni sili za preteklo četrtletje. Število registriranih brezposelnih se je maja nekoliko zmanjšalo, po desezoniranih podatkih pa je še naraščalo (0,4 %), čeprav manj kot predhodna dva meseca. Po marčevskem zmanjšanju in aprilskem povečanju se je število registriranih brezposelnih maja ponovno rahlo zmanjšalo (na 98.401), s čimer je za 16,4 % (13.992) višje kot pred enim letom. Na novo je bilo prijavljenih 4,7 % manj oseb kot aprila in 20,3 % manj kot maja lani. Zaradi izgube dela se je prijavilo 5.499 oseb, na novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve pa je bilo 723. Po drugi strani je delo dobilo 4.699 brezposelnih, kar je približno na ravni povprečja preteklih štirih mesecev in še vedno za 10 % več kot pred enim letom. Iz drugih razlogov se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 2.438. Stopnja registrirane brezposelnosti je aprila ostala nespremenjena (10,6 %). Slika 18: Registrirani brezposelni in stopnja registrirane brezposelnosti Registrirani brezposelni (v 1000, leva os) - Medletna rast (v %, leva os) ----Desezonirana mesečna rast (v %, desna os) -Stopnja brezposelnosti (v %, desna os) 12 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009 IV 10/ III 10 IV 10/ IV 09 I-IV 10/ I-IV 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 0,3 -0,8 -1,0 Formalno delovno aktivni -2,4 0,3 -2,8 -3,5 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah -2,5 0,0 -2,9 -3,6 Registrirani brezposelni 36,6 0,4 19,9 26,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 -1,1 4,2 3,8 -zasebni sektor 1,8 -2,0 6,1 5,3 -javni sektor 6,5 1,2 -1,1 -0,7 2009 IV 09 III 10 IV 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 8,8 10,6 10,6 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.423,19 1.499,23 1.483,44 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.311,70 1.421,25 1.392,36 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.771,23 1.729,97 1.751,16 Povprečna bruto plača na zaposlenega se je aprila znižala (nominalno za 1,1 %), medletna rast pa se je nekoliko upočasnila (4,2 %). V prvih štirih mesecih je medletna rast znašala 3,8 %, kar je 1,6 o. t. manj kot v enakem obdobju lani, pri tem pa je bila rast v zasebnem sektorju, za razliko od preteklega leta, višja od primerljive v javnem sektorju. Slika 19: Nominalna bruto plača na zaposlenega 18 16 14 12 > 10 SE 8 6 4 2 z 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. V zasebnem sektorju se je aprila povprečna plača pričakovano znižala, njena medletna rast pa upočasnila. V zasebnem sektorju je bilo znižanje plač (-2,0 %) zaradi krajšega meseca (za tri delovne dni) ter dinamike izplačil sredstev za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu, ki se izplačajo marca10, pričakovano. Pri tem se v ravni povprečne plače ohranja učinek marčnega dviga minimalne plače. Znižanje plač je bilo tako precej manj izrazito kot povišanje mesec prej11, v šestih dejavnostih sektorja pa se je aprilska povprečna bruto plača celo zvišala (najbolj v gradbeništvu, in sicer za 2,7 %)12. Medletna rast bruto plače sektorja se je nekoliko upočasnila (6,1 %), najbolj v industriji (B-E; 9,4 %), a je tam še vedno najvišja. Okrepila pa se je v gradbeništvu in poslovnih storitvah (J-N, S; 2,5 %), kjer pa je kljub temu še vedno najnižja. Na medletno rast povprečne plače še naprej vpliva učinek spremenjene strukture zaposlenih, ki pa se je aprila prvič po letu dni nekoliko umiril in k 6,1-odstotni medletni rasti prispeval 0,5 o. t.13 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. 10 K 2,0-odstotnemu znižanju bruto plače sektorja so najvidneje prispevala prav ta zaostala izplačila (-1,5 o. t.). 11 Ob štirih delovnih dneh več marca in treh manj aprila (oboje v primerjavi z mesecem prej) in predpostavko, da se enkratna izplačila za poslovno uspešnost in nadure v preteklem letu praviloma izplačujejo marca. 12 K njej so 1,6 o. t. prispevala izplačila brez nadurnih in zaostalih izplačil ter zaostala izplačila (1,4 o. t.), prispevek nadurnih izplačil pa je bil negativen (-0,3 o. t.). 13 Več o vplivu spremembe strukture zaposlenih na rast bruto plače glej Okvir 3, Ekonomsko ogledalo, januar 2010. 9 6 3 0 Okvir 3: Minimalna plača po novem zakonu Po podatkih AJPES-a1 je bilo marca2 43.323 zaposlenih pri pravnih osebah, ki so prejeli minimalno plačo. Število precej presega lanskoletno povprečje (19.030), kljub temu pa je bistveno nižje od naše ocene pripravljene ob sprejetju Zakona o minimalni plači, narejene na osnovi podatkov o porazdelitvi zaposlenih pri pravnih osebah glede na višino bruto plače iz leta 2008 (87.000 oz. več kot 10 % vseh zaposlenih). Razlog za takšno razliko med oceno in dejanskim številom prejemnikov minimalne plače je očitno precejšnja sprememba porazdelitve zaposlenih, do katere je prišlo zaradi odpuščanj v letu 2009 (od oktobra 2008 do marca 2010 je zaposlitev izgubilo več kot 46.000 zaposlenih). Slika20: Prejemniki minimalne p|ače, marec 2010 Zakon o minimalni plači od 1. 3. 2010 poleg nove višine minimalne plače določa ob soglasju sindikatov tudi možnost postopnega prehoda na novo minimalno plačo, kljub temu in hkrati nepričakovano3 pa je večina njenih prejemnikov za marec prejela minimalno bruto plačo precej višjo od najnižjega zakonsko dovoljenega prehodnega zneska. Po zakonu imajo podjetja možnost4 postopnega prehoda na polno višino minimalne bruto plače (734 EUR), že pri izplačilu plač za marec pa so morala izplačati najmanj prehodni znesek minimalne plače, ki znaša do 1.1.2011 655 EUR. Na podlagi podatkov AJPES-a je povprečna izplačana bruto minimalna plača za mesec marec znašala 691 EUR5, kar je dobrih 36 EUR več od spodnje zakonsko določene meje in 94 EUR več od prej veljavne minimalne plače. Zaradi zvišanja minimalne plače se je zvišal tudi delež prejemnikov minimalne plače, izražen v odstotku od vseh zaposlenih, in sicer z lanskoletnih 3 % na 7 % marca letos. Kljub zaradi kriznih razmer dani možnosti postopnega prehoda na novo minimalno plačo je dobrih 60 % vseh prejemnikov minimalne plače za mesec marec prejelo to v najvišjem razredu,6 in sicer v višini od 686 do 734 EUR. V dejavnostih zasebnega sektorja (A-N;S) je povprečna izplačana bruto minimalna plača za marec znašala 690 EUR7, prejelo pa jo je 38.931 oseb oz. 8,5 % vseh zaposlenih v sektorju. V zasebnem sektorju so se morala podjetja o izpolnjevanju pogojev za postopen prehod na novo minimalno plačo na individualni ravni posvetovati s sindikati oz. delavskimi sveti, kljub temu pa je kar 57,5 % prejemnikov minimalne plače prejelo to v najvišjem razredu, in sicer v višini od 686 do 734 EUR. V vseh dejavnostih, z izjemo drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, je večina zaposlenih prejela minimalno plačo v najvišjem razredu, najnižji prehodni znesek minimalne plače (655 EUR) pa je prejelo le dobrih 17 % zaposlenih, od tega največ v drugih raznovrstnih poslovnih storitvah ter predelovalnih dejavnostih. Povprečna bruto minimalna plača sektorja je znašala 690 EUR in je dosegla 48,5 % povprečne bruto plače sektorja8, razmerje pa se je v primerjavi z letom 2009 zvišalo (44,3 %, 2008: 43,4 %) in niha med dejavnostmi - od le dobrih 30 % v informacijskih in finančnih dejavnostih do 65,7 % oz. 70,9 % v dejavnostih z najnižjimi plačami, gostinstvu ter drugih raznovrstnih dejavnostih. Povprečno minimalno plačo sektorja so v večini 10000 iE 8000 äE 6000 od 686 do 734 od 655 do 685 do 655 EUR ABCDEFGHIJKLMNOPQRS Vir: AJPES. Slika 21: Razmerje med minimalno plačo dejavnosti ter povprečno plačo dejavnosti in povprečno minimalno plačo zasebnega sektorja, marec 2010 Razmerje med povprečno bruto MP v dejavnosti ter povprečno bruto plačo v dejavnosti (leva os) -Povprečje (leva os) • Razmerje med povpr.bruto MP v dejavnosti in skupno povprečno bruto MP (desna os) 80 70 60 ^^ 50 40 N 30 20 10 0 ,;., j., .j..^ .ž., j 103 102 101 100 ^^ 99 1= 98 97 96 95 J K D M B L E H C S G A F I N r: AJPES. 1 Podatki vključujejo tudi zaposlene za krajši delovni čas in niso prirejeni na ekvivalent polnega delovnega časa. 2 Po podatkih za april se je število le rahlo zvišalo (za 0,6 % oz. s 43.323 na 43.566). 3 Po naši oceni (DZ št. 3/2010) naj bi bil prehod na novo višino minimalne plače postopen in ne takojšen. 4 Podjetje ima to možnost, če izpolnjuje sledeče pogoje: če bi mu izplačevanje minimalne plače v višini 734,15 EUR povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. 5 Preračun UMAR. 6 Razredi so oblikovani glede na zakonsko določene prehodne zneske. 7 Preračun UMAR. 8 Po podatkih Eurostat za leto 2009 sta dosegli večje razmerje le Malta (49,2 %) in Luksemburg (50,5 %). 4000 2000 0 dejavnosti presegli, najboljv finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter rudarstvu (za 2,4 %), le v treh dejavnostih ne, najnižje povprečno izplačilo minimalne plače pa so dosegli v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 2,1 % nižje od povprečja sektorja). Zaradi zvišanja minimalne plače se je zvišal tudi delež prejemnikov minimalne plače, izražen v odstotku od vseh zaposlenih, in sicer z lanskoletnih 3,2 % na 8,5 % marca letos. Deleži prejemnikov minimalne plače po dejavnostih za marec kažejo, da je bilo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih največ prejemnikov minimalne plače v primerjavi z vsemi zaposlenimi v dejavnosti (31,5 %), temu pa so sledile še dejavnosti gostinstva (15,0 %), druge dejavnosti (14,8 %) ter gradbeništvo (11,9 %, slika 3). Slika 22: Delež prejemnikov minimalne plače od vseh zaposlenih v dejavnosti 2009 marec 2010 -----povprečje 2009 i V dejavnostih javnega sektorja (O-R) je povprečna bruto i minimalna plača znašala 705 EUR9, prejelo pa jo je 4.392 oseb e oz. 2,7 % vseh zaposlenih v sektorju (lani 0,3 %). Povprečna | bruto minimalna plača sektorja je dosegla 40,8 % povprečne c bruto plače sektorja, razmerje pa je dokajizenačeno med ^ dejavnostmi, a nižje kot v zasebnem sektorju zaradi višje ravni povprečne bruto plače. 91,1 % vseh prejemnikov minimalne plače v sektorju je prejelo minimalno plačo v najvišjem razredu (v razponu od 686 do 734 EUR), visok delež pa je posledica sprejetega vladnega stališča10 glede izplačila minimalne plače v polni višini (734 EUR). i ■ ■4....... i i i i i i i i ■■1....... i i i i i i i . . L......i.......i......i..... i i povprečje mar.10 3 5 lili, 11 i I I I , 11 i II, 11 I I' ' jJliJij A B C D E F G H I J K Vir: AJPES. L M N O P Q R S 9 Preračun UMAR. 10 Stališče do uveljavitve zakona o minimalni plači v javnem sektorju, sklep Vlade Republike Slovenije s 73. redne seje z dne 18.3.2010. Slika 23: Bruto plače v zasebnem sektorju i? 14 12 10 8 Industrija (B-E) Gradbeništvo (F) Proizv.stor. (G-I) Posl.stor. (J-N;S) 4 Vir: SURS, preračuni UMAR. V javnem sektorju se je povprečna plača aprila pričakovano zvišala zaradi rednih napredovanj javnih uslužbencev, medletno pa je bila kljub temu še vedno nižja. Povprečna bruto plača sektorja se je zaradi rednih napredovanj zvišala (1,2 %), in sicer v vseh dejavnostih14, medletno 14 Najbolj v zdravstvu (2,0 %) in javni upravi (1,7 %), temu pa je sledilo zvišanje v rekreacijskih in kulturnih dejavnostih (1,3 %) ter izobraževanju (0,3 %). pa je bila kljub temu še vedno nižja za 1,1 %15. Ob izpeljavi trenutno veljavnih dogovorov bi bila medletna rast povprečne bruto plače v javnem sektorju konec letošnjega leta 5,9-odstotna. Slika 24: Bruto plače v javnem sektorju -----Javna uprava -Izobraževanje -Zdravstvo in soc.varstvo -----Kulturne, razv.in rekr.dej. 1900 1850 1800 1750 1700 1650 1600 1550 1500 1450 1400 1350 1300 ■ » : : h ■ ■ i;-^...................... ; \ j'i iXX J • ...................... Iii i , ; I ".................... 'i ''' ...........1........ ■4........ ■i........ ...........i- i........ ■ ' ' 4............ ■i...... ■4...... . .....r..................... t...... V 4....................i- ■i...... Vir: SURS, preračuni UMAR. 15 Takšno gibanje plač je posledica dogovorjene lanske julijske neuskladitve plač z inflacijo, začasne prekinitve izplačevanja delovne uspešnosti z lanskim aprilom ter preložitve izplačila ostalih dveh četrtin sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij, od katerih bi morala biti tretja četrtina realizirana v lanskem septembru (Aneks št. 1 in Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, U.L. št. 23/2009 in U.L. št. 91/2009). o 20 iS 15 -a 10 6 2 0 Cene Junija je prišlo do nadaljnjega znižanja medletne inflacije. Junija so se cene življenjskih potrebščin povišale za 0,3 %, medletna inflacija pa se je znižala na 1,9 %. V prvem polletju so se cene povišale za 2,4 %, kar je podobno kot v enakem obdobju lani (2,3 %). Po prvih podatkih Eurostata se je znižala tudi medletna inflacija v evrskem območju (z 1,6 % na 1,4 %). Slika 25: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju 10 Vir: SURS, Eurostat. Cenovna gibanja v letošnjem letu so odraz šibke gospodarske aktivnosti, ukrepov trošarinske politike, gibanja vrednosti evra glede na ameriški dolar in rasti cen surovin v mednarodnem okolju. V prvih šestih mesecih letos je bilo zato naraščanje cen življenjskih potrebščin pretežno posledica rasti cen blaga in v manjši meri rasti cen storitev, ob relativno vztrajni rasti cen komunalnih storitev, ki so se v tem obdobju povišale za 5,4 %. Cene blaga in storitev so se povišale za 2,4 %, a ker ima blago večjo utež v indeksu življenjskih potrebščin od storitev, je njegov prispevek k skupni rasti cen večji. Rast cen blaga je v veliki meri posledica rasti cen energentov, predvsem rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki je pod vplivom gibanja cen nafte, ki se izražena v evrih krepi bolj kot izražena v ameriških dolarjih, in ukrepov trošarinske politike vlade. V evrih izražene cene nafte so se namreč v letošnjem letu povišale za približno 19 %, k 2,4-odstotni inflaciji pa so prek rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje prispevale okoli 0,8 o. t. Poleg tekočih goriv so se v prvi polovici letošnjega leta med energenti dražili tudi zemeljski plin (13,8 %) in daljinska energija za ogrevanje (14,3 %), ki z odlogom in na podlagi modelskih izračunov sledita gibanju cen nafte. Za 4,2 % se je podražila tudi električna energija za gospodinjski odjem. Na inflacijo je vplival tudi dvig trošarin na tobačne izdelke aprila (okoli 0,2 o. t.). Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v tem obdobju povišale za 2,9 %, kar je več kot v enakem obdobju lani. Še naprej in bolj kot v enakem obdobju lanskega leta upadajo cene neenergetskih industrijskih trajnih dobrin, kar je predvsem posledica upadanja cen osebnih avtomobilov. Rast cen storitev je k inflaciji v tem Tabela 4: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih pet mesecev leta Evrsko območje Slovenija kum % utež % prispevek v o.t. kum % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,0 100,0 1,0 2,2 100,0 2,2 Blago 1,7 58,0 1,0 2,7 66,2 1,8 Predelana hrana, alkohol in tobak 0,3 11,9 0,0 2,1 14,8 0,3 Nepredelana hrana 2,6 7,3 0,2 5,1 6,9 0,3 Neenergetsko industrijsko blago 0,2 29,3 0,1 -0,1 30,7 0,0 Energenti 7,2 9,6 0,7 8,7 13,9 1,2 Električna energija za gospodinjstva 0,8 2,4 0,0 4,3 2,6 0,1 Zemeljski plin 3,6 1,5 0,1 11,0 0,8 0,1 Tekoča goriva za ogrevanje 18,4 0,8 0,1 20,7 1,5 0,3 Trda goriva 0,0 0,1 0,0 -0,4 1,0 0,0 Daljinska energija -4,3 0,5 0,0 10,0 0,8 0,1 Goriva in maziva 11,1 4,3 0,5 8,7 7,2 0,6 Storitve 0,2 42,0 0,1 1,4 33,8 0,5 Storitve - stanovanje 0,9 10,2 0,1 3,8 2,7 0,1 Storitve - transport 0,7 6,6 0,0 0,9 5,2 0,0 Storitve - komunikacije -0,1 3,3 0,0 1,5 3,4 0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega -0,7 14,8 -0,1 1,4 14,3 0,2 Storitve - ostale storitve 0,6 7,1 0,0 1,1 8,1 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,1 83,1 0,1 0,8 79,3 0,6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 12 8 6 = 4 2 0 Slika 26: Medletna inflacija v Sloveniji z in brez davčnih vplivov 8 Okvir 4: Trošarinska politika V predlaganem rebalansu proračuna za leto 2010 so v skladu z določili novele zakona o trošarinah predvideni dodatni javnofinančni prilivi zaradi povišanja trošarin na tobak, zemeljski plin, elektriko in alkohol, vendar bodo imela ta povišanja tudi izrazit vpliv na inflacijo. Višje trošarine bodo zelo verjetno povišale maloprodajne cene teh proizvodov, kar bo ob višjih predvidenih javnofinančnih prilivih povišalo tudi cene življenjskih potrebščin. Potem ko so se z aprilom povišale trošarine na tobak in k inflaciji prispevale 0,2 o. t., bo predviden dvig trošarin na omenjene trošarinske izdelke v drugi polovici leta 2010 inflacijo povečal za dodatne 0,9 o. t. (0,6^ o. t. trošarine na elektriko, po 0,1 o. t. pa trošarine na tobak, zemeljski plin in alkohol). V letu 2011 pa bodo trošarine na tobak k inflaciji prispevale še 0,1 o. t.. Poleg že realiziranih in predlaganih višjih trošarin na omenjene trošarinske izdelke se v letošnjem letu spreminjajo tudi trošarine na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje. V prvi polovici marca so se najprej nekoliko znižale trošarine pri tekočih gorivih za prevoz, od 18. maja pa so se trošarine na vsa tekoča goriva ob spremembi maloprodajnih cen, ki se spreminjajo na vsakih štirinajst dni, povišale že dvakrat zapored. Pričakujemo, da se bodo v prihodnjih mesecih trošarine povišale še nekajkrat, kar je povezano z uvedbo CO2 takse na tekoča goriva za prevoz v višini 0,03 EUR marca prihodnje leto, ko naj bi se trošarine za toliko znižale. Neto povišanje trošarin na tekoča goriva za prevoz v letošnjem letu za okoli 0,01 EUR bo tako k inflaciji prispevalo med 0,1 in 0,2 o. t., skupni prispevek vseh povišanih trošarin pa bi tako letos lahko dosegel okoli 1 o. t., kolikor je znašal že v lanskem letu. V letošnjem letu so se spremenile tudi nekatere druge davščine. Januarja se je z namenom, da se nekoliko zmanjša obseg sive ekonomije in spodbudi oblikovanje novih delovnih mest, znižala stopnja davka na dodano vrednost na nekatere storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni (med drugim frizerske storitve, manjša popravila čevljev, koles, storitve domačega varstva), marca pa se je spremenil tudi sistem obračunavanja davka na motorna vozila, kar se je odrazilo v znižanju maloprodajnih cen osebnih avtomobilov. Spremembe teh davkov so izmerjeno inflacijo znižale. Po podatkih SURS bi bila namreč v prvem polletju inflacija v primeru, če bi ti davki ostali nespremenjeni, še nekoliko višja. Vir: Eurostat Slika 27: Medletna inflacija z davčnimi vplivi in brez njih v državah članicah evrskega območja lani in v prvih štirih mesecih letos I Davčni vplivi I HICP (brez davčnih vplivov) -HICP 3,0 2,5 2,0 1,5 ' 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 < — LL Vir: Eurostat. ■ Davčni vplivi HICP (brez davčnih vplivov) -HICP Vir: Eurostat. 1 Ocena MF; po oceni UMAR bi bil lahko prispevek tudi polovico nižji. obdobju prispevala približno 0,7 o. t., kar je nekaj manj kot v enakem obdobju lani. Umirjena rast cen storitev je ob običajnih sezonskih nihanjih cen počitnic v paketu, še naprej odraz umirjene gospodarske aktivnosti. Rast cen življenjskih potrebščin pri nas je bila v prvih petih mesecih višja kot v povprečju evrskega območja 8merjeno s HICP). V povprečju evrskega območja so se cene v tem obdobju povišale za 1,0 %, kar je 0,5 o. t. več kot v enakem obdobju lani, vendar za 1,2 o. t. manjkot v Sloveniji. Ključne razlike med inflacijo pri nas in na ravni celotnega evrskega območja so strukturne narave, saj je utež, ki jo tekoča goriva za prevoz in ogrevanje zavzemajo v indeksu cen življenjskih potrebščin, pri nas večja kot v povprečju evrskega območja16. Tako je ob nekoliko višji rasti teh cen v evrskem območju v obravnavanem obdobju prispevek Slika 28: Rast cen komunalnih storitev v Sloveniji in evrskem območju lani in v prvih petih mesecih letos Vir: Eurostat. t: E3 Vir: Eurostat, ocena UMAR. k inflaciji (HICP) pri nas znašal približno 0,9 o. t., v evrskem območju pa približno 0,6 o. t. Nekoliko bolj kot v evrskem območju so pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev v tem obdobju porasle cene storitev, zaradi povišanih trošarin pa so se pri nas bolj povišale tudi cene tobačnih izdelkov. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je maja nadalje povišala. Potem ko je februarja letos po devetih mesecih upadanja postala pozitivna se je z 0,7 % aprila zvišala na 2,6 % maja. Poviševanje medletne rasti teh cen je še naprej predvsem odraz gibanja cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, kjer je medletna rast maja znašala že dobrih 16 %, in v proizvodnji živil, kjer se medletni upad cen vztrajno znižuje in je maja znašal le še 0,6 %. Gibanje cen v proizvodnji omenjenih predelovalnih dejavnosti v veliki meri sledi gibanju teh cen v mednarodnem okolju, kjer se pod vplivom povpraševanja hitro rastočih gospodarstev cene surovin počasi in vztrajno povišujejo. Slika 29: Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - PPI (domači trg) ■ OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI ■ Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav 15 10 ^^ 5 fD 0 £ cu -5 -10 -15 -20 ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. 16 To je odraz relativno večjega deleža izdatkov, ki ga za tekoča goriva namenja povprečno slovensko gospodinjstvo v primerjavi s povprečnim gospodinjstvom v evrskem območju. Po predhodnem trimesečnem izboljševanju se je cenovna konkurenčnost gospodarstva aprila pod vplivom hitrejše rasti cen življenjskih potrebščin kot v trgovinskih partnericah poslabšala drugi mesec zapored. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno rastjo cen življenjskih potrebščin, je zato aprila ponovno porastel (za 0,5 %). Medletno je bila cenovna konkurenčnost gospodarstva aprila (za 0,4 %) in v prvih štirih mesecih skupaj (za 0,3 %) boljša zaradi padca tečaja evra, a je bilo izboljšanje manj izrazito kot v večini drugih članic evrskega območja. Izboljševanje cenovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti se je aprila nadaljevalo (mesečno za 0,5 %, medletno za 2,8 %), saj je bila rast cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti v Sloveniji tudi aprila nižja kot v trgovinskih partnericah. 12 9 6 3 0 -3 12 9 6 3 0 -3 Slika 30: Nominalni in realni efektivni tečaj Realno, deflacioniran s CPI - Realno, deflacioniran s PPI - Nominalno -i......................4.......................i............ Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat; preračuni UMAR. Umirjanje slabšanja stroškovne konkurenčnosti gospodarstva se je v prvem četrtletju nadaljevalo, v večini članic evrskega območja in EU pa se je stroškovna konkurenčnost v prvem četrtletju že izboljšala. Po petih četrtletjih padanja je bila v prvem četrtletju medletno višja produktivnost dela, saj se je ob močno upočasnjenem padanju gospodarske aktivnosti zmanjševanje zaposlenosti le blago umirilo. Ker se je hkrati zaradi rasti plač v zasebnem sektorju okrepila rast sredstev za zaposlene na zaposlenega, so realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaj v prvem četrtletju še nekoliko porastli (prvi za 0,4 %, drugi po oceni za 1,6 %), a vendar za precej manj kot v zadnjem četrtletju lani. V evrskem območju in EU so v Slika 31: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in povprečju evrskega območja ^^m RULC Slovenija RULC evrsko območje -Produktivnost Slovenija -Produktivnost evrsko območje - Sredstva na zaposlenega Slovenija -------Sredstva na zaposlenega evrsko območje prvem četrtletju realni stroški dela na enoto proizvoda padli17, saj je bila ob malenkost nižji rasti produktivnosti dela rast sredstev za zaposlene na zaposlenega občutno nižja kot v Sloveniji. Postopno zmanjševanje razlik v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU se je v prvem četrtletju sicer nadaljevalo, vendar pa Slovenija ostaja med članicami EU z relativno najslabšim gibanjem stroškovne konkurenčnosti. Slika 32: Realni stroški dela na enoto proizvoda v državah članicah evrskega območja 12 ■ Produktivnost ■ Sredstva na zaposlenega ♦ RULC -9 -12 -15 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Relativno slabši položaj slovenskega gospodarstva je bil predvsem posledica izrazitega poslabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda, ki se tudi v gradbeništvu postopno umirja, je bila zaradi močnega padca dodane vrednosti v prvem četrtletju še vedno visoka (9,9 %). Stroškovna konkurenčnost preostalega gospodarstva se je, z izjemo kmetijstva in ribištva, v prvem četrtletju izboljšala, najbolj izrazito v predelovalnih dejavnostih, kjer je do obrata negativnih trendov v pozitivno smer prišlo že v zadnjem četrtletju lani. Kljub medletno precej pospešeni rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega, tudi pod vplivom povišanja minimalne plače, so v predelovalnih dejavnostih v prvem četrtletju realni stroški dela na enoto proizvoda pospešeno padali (-2,3 % glede na -1,4 %), saj se je hkrati še izraziteje povečala produktivnost dela, predvsem zaradi krčenja zaposlenosti18. a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 17 Podatki za gibanje realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega s stroški dela na enoto proizvoda, za druge članice evrskega območja in EU še niso razpoložljivi. 18 Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je povečala na 9,1 % (s 4,9 %), produktivnost dela pa na 13,1 % (z 8,5 %). Ob ponovni rasti dodane vrednosti v prvem četrtletju (1,8 %) se je v predelovalnih dejavnostih nadaljevalo tudi izrazito upadanje zaposlenosti (-10,1 %). 112 110 108 106 J! 104 102 (u u 100 98 96 94 92 Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti medletna rast, v % 2008 2009 Q2 09 Q3 09 Q4 09 Q1 10 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,5 0,4 -0,3 0,3 1,8 -0,3 Realno, deflator CPI -2,7 -0,7 0,0 0,2 2,3 -0,3 Realno, deflator PPI 0,8 2,8 3,4 3,7 1,4 -2,4 Realno, deflator ULC 3,4 5,8 5,4 4,6 5,2 1,6 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 6,2 9,3 11,4 7,5 3,7 1,0 Sredstva na zaposlenega, nominalno 7,0 3,0 3,0 2,0 2,0 3,4 Produktivnost dela, realno 0,7 -5,8 -7,6 -5,0 -1,6 2,4 Realni stroški dela na enoto proizvoda 2,3 7,2 8,7 6,7 2,9 0,4 Produktivnost dela, nominalno 4,5 -3,9 -5,3 -4,4 -0,8 3,0 Vir: SURS, ECB, EUROSTAT, OECD; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 17-tih najpomembnejših trgovinskih partneric Slika 33: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih gospodarstva v prvem četrtletju 2010 ■ Sredstva na zaposlenega «Produktivnost nominalno ♦RULC 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 Slika 34: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi -Tekoči račun 200 A, B C, D, E D F G, H, I J, K L do P Skupaj Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir : BS. Plačilna bilanca Po presežku marca je saldo tekočega računa plačilne bilance aprila izkazoval primanjkljaj v višini 45,8 mio EUR, v prvih štirih mesecih letos pa v višini 139,6 mio EUR (v enakem obdobju lani 255,4 mio EUR). Letošnji aprilski primanjkljaj je bil večinoma posledica spremembe salda v bilanci tekočih transferjev in salda blagovne menjave, rahlo se je povečal tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Presežek v storitveni bilanci se je nekoliko povečal. Aprila je bil v blagovno-storitveni menjavi s tujino ponovno zabeležen presežek. Medletno višji primanjkljaj v bilanci blagovne menjave je bil večinoma posledica usihanja presežka v menjavi z državami nečlanicami EU. Ob nadaljnji krepitvi rasti nominalnega izvoza v države EU in nekoliko nižji rasti blagovnega uvoza je bil blagovni primanjkljaj v menjavi z državami EU aprila medletno nekoliko nižji. V prvih štirih mesecih letos je celotni primanjkljajblagovne menjave znašal 182,3 mio EUR. Presežek v storitveni bilanci se je aprila ponovno povečal, medletno pa je bil nižji. Na znižanje so vplivali predvsem višji primanjkljaj v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic ter manjša presežka v menjavi pomorskega transporta in v menjavi gradbenih storitev. V prvih štirih mesecih letos je presežek v storitveni bilanci znašal 320,4 mio EUR, kar je16,1 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov se je aprila medletno ohranil na približno enaki ravni, po lanskoletnem presežku pa je saldo tekočih transferjev aprila letos izkazoval primanjkljaj. Ob ohranjanju nizkih obrestnih mer na mednarodnih finančnih trgih so bila Tabela 6: Plačilna bilanca I-IV 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-IV 09 Tekoče transakcije 7.550,3 7.689,9 -139,6 -255,4 -Blagovna menjava (FOB) 5.680,5 5.862,9 -182,3 -214,4 -Storitve 1.252,9 932,5 320,4 336,6 -Dohodki od dela in kapitala 304,6 527,6 -222,9 -273,5 Tekoči transferi 312,2 366,9 -54,7 -104,1 Kapitalski in finančni račun 3.059,9 -2.814,6 245,3 -153,3 -Kapitalski račun 55,3 -90,5 -35,2 -6,7 -Kapitalski transferi 54,9 -89,8 -34,9 -4,8 -Patenti, licence 0,4 -0,7 -0,3 -2,0 -Finančni račun 3.004,6 -2.724,1 280,5 -146,6 -Neposredne naložbe 36,9 -181,6 -144,7 -185,6 -Naložbe v vrednostne papirje 2.217,2 -500,1 1.717,1 1.876,6 -Finančni derivativi 0,3 -18,4 -18,0 -19,1 -Ostale naložbe 656,6 -2.024,0 -1.367,4 -1.927,6 -Terjatve 524,9 -241,3 283,6 558,5 -Obveznosti 131,7 -1.782,7 -1.651,0 -2.486,1 -Mednarodne denarne rezerve 93,6 0,0 93,6 109,0 Statistična napaka 0,0 -105,7 -105,7 408,7 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. neto plačila obresti domačih poslovnih bank na kredite, najete v tujini, nadalje nižja. Zaradi izdanih obveznic je neto odliv obresti od naložb v vrednostne papirje državnega sektorja medletno precej višji. Aprila je državni proračun RS v odnosu do proračuna EU realiziral neto proračunski primanjkljaj, saj prejeta sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike niso bila prikazana v integralnem proračunu. Aprila so se finančne transakcije s tujino okrepile in dosegle 100,8 mio EUR (aprila lani 29,9 mio EUR). Neto priliv kapitala zasebnega sektorja je bil višji od neto odliva kapitala BS in državnega sektorja. Na višino neto pritoka kapitala zasebnega sektorja so večinoma vplivale tuje naložbe v domače vrednostne papirje. Slovenska izvozna in razvojna banka je aprila izdala prvo obveznico (5-letno) na mednarodnih kapitalskih trgih v vrednosti 750 mio EUR, s 3-odstotno letno obrestno mero. Četrtino vrednosti obveznice so kupili vlagatelji iz Slovenije, preostanek pa tuji vlagatelji, največ iz Nemčije, Avstrije, Južne Evrope in držav Beneluksa. Del kupnine je bil po naši oceni namenjen odplačilu dolgov tujini, ostalo pa v obliki depozitov naloženo na račune bank v tujini. Potem ko je marca zaradi izdaje dolgoročnih vrednostnih papirjev neto pritok kapitala državnega sektorja dosegel 366,6 mio EUR, je bil aprila zabeležen neto odliv kapitala v višini 46,9 mio EUR. Neto odliv kapitala BS je bil aprila relativno skromen, in sicer v višini 41,0 mio EUR. BS je ponovno prodala instrumente kapitalskega trga in znižala obveznosti do pozicije TARGET. Slika 35: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih ^^■Zasebnl sektor Država ^^■Banka Slovenije -Neto finančni tok 1000 -1000 Vir: BS. Neto zunanji dolg je konec aprila znašal 11,1 mrd EUR (31,7 % ocenjenega BDP) in je bil v primerjavi s koncem leta 2009 višji za 581 mio EUR oz. za 1,6 o. t. ocenjenega BDP. Konec aprila je bruto zunanji dolg znašal 40,9 mrd EUR (117,2 % BDP), kar je 828 mio EUR več kot decembra lani. Višje so bile tudi bruto dolžniške terjatve do tujine, ki so konec aprila znašale 29,8 mrd EUR (85,5 % BDP), kar je 247 mio EUR več kot decembra lani. 1500 0 -500 -1500 Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank je bila tudi maja na podobni ravni kot v predhodnih mesecih. Tokrat je večji del predstavljalo neto zadolževanje gospodinjstev, ki je bilo na podobni ravni kot predhodni mesec, medtem ko je zadolževanje podjetij in NFI upadlo, okrepilo pa se je zadolževanje države. Na strani virov financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, vloge države so že četrti mesec zapored beležile neto odlive, depoziti prebivalstva pa so se tokrat nekoliko okrepili. Mesečna rast obsega kreditov je tudi maja znašala 0,4 %. Banke so v prvih petih mesecih letos neto odobrile za 653,5 mio EUR kreditov, kar je za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Razmeroma majhen medletni Slika 36: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 80^ I- 32 400 16 Vir: BS, preračuni UMAR upad je v veliki meri posledica manjšega obsega neto odplačevanja deviznih kreditov, medtem ko je bilo zadolževanje v evrskih kreditih za slabo četrtino nižje kot v enakem obdobju lani. Maja se je kreditna aktivnost v evrskem območju okrepila. Neto tokovi kreditov so s 55,5 mrd EUR beležili najvišjo vrednost po oktobru 2008 in so dosegli slabi dve tretjini povprečne vrednosti iz obdobja okrepljene kreditne rasti med januarjem 2007 in začetkom krize oktobra 2008. Več kot dve tretjini neto tokov je predstavljajo zadolževanje podjetijin NFI, ki je bilo najvišje v zadnjih dvanajstih mesecih. Gospodinjstva v Sloveniji so se maja zadolževala izključno v obliki stanovanjskih kreditov. Ti so s 77,4 mio EUR neto prilivov beležili drugo najvišjo vrednost v letošnjem letu, po drugi strani pa so gospodinjstva neto odplačevala potrošniške kredite (0,5 mio EUR), še bolj pa kredite za ostale namene, ki so s 24,1 mio EUR neto odplačili beležili najvišjo vrednost po juniju 2009. Neto tokovi kreditov gospodinjstvom so v prvih petih mesecih letos znašali 288,2 mio EUR, kar je 1,4-krat več kot v enakem obdobju lani. Neto tokovi kreditov podjetjem in NFI so maja z 38,3 mio EUR beležili drugo najnižjo vrednost letos, obseg kreditov podjetjem in NFI pa je po štirih mesecih upadanja ponovno beležilmedletno rast. Tudi maja so se zadolževala le podjetja, medtem ko so NFI kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačevale četrti mesec zapored. Glede na namen so tokrat podjetja in NFI pretežno najemala kredite za ostale namene, ki so s 113,9 mio EUR beležili najvišje neto tokove po oktobru 2008. Visoki neto prilivi tovrstnih kreditov so po naši oceni posledica nadomeščanja kreditov za obratna sredstva, saj so ti beležili neto odlive v višini slabih 100 mio EUR. Pozitivne neto tokove so beležili tudi krediti za investicije, ki so bili z 22,1 mio EUR nekoliko pod ravnjo iz predhodnega meseca. Podjetja Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % nebančnemu sektorju in 31. XII 09 31. V 10 31. V 10/ 31. V 10/ 31.V 10/ varčevanje prebivalstva 30. IV 10 31. XII 09 31. V 09 Krediti skupaj 32.444,95 33.098,49 0,4 2,0 2,8 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.485,22 0,2 1,4 0,3 Krediti državi 870,95 912,18 4,4 4,7 8,6 Krediti prebivalstvu 8.412,91 8.701,10 0,6 3,4 9,5 Potrošniški 2.899,95 2.886,98 0,0 -0,4 1,0 Stanovanjski 3.927,13 4.251,30 1,9 8,3 19,6 Ostalo 1.585,84 1.562,82 -1,5 -1,5 1,9 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.670,13 1,2 2,5 3,9 Čez noč 5.655,00 6.136,06 4,4 8,5 9,7 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.234,51 -3,8 -17,2 -23,7 Dolgoročno vezane 2.874,95 3.563,09 2,2 23,9 51,2 Vloge na odpoklic 666,84 736,47 1,3 10,4 17,9 Vzajemni skladi 1.856,30 1.911,66 -3,4 3,0 15,6 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 24 8 0 in NFI so v petih mesecih letos neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 234,1 mio EUR, kar je za 13,0 % več kot v enakem obdobju lani, prirast pa je tudi posledica negativnih gibanj v lanskem maju. Slika 37: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami 200 150 100 50 oi "äE 0 > -50 -100 -150 -200 Vir: BS, preračuni UMAR. Tudi aprila se je zadolževanje podjetij na tujem umirilo. Podjetja so aprila odplačevala tuje kredite v višini 13,5 mio EUR, kar je najvišja vrednost letos. Za razliko od preteklih mesecev so podjetja in NFI tokrat neto odplačevala dolgoročne kredite, medtem ko je bilo neto odplačevanje kratkoročnih kreditov zanemarljivo. V prvih štirih mesecih letos so se podjetja in NFI na tujem neto zadolžila za 29,6 mio EUR, kar je za skoraj tri četrtine manj kot v enakem obdobju lani. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami so se aprila sicer nekoliko znižale, a so kljub temu ostale razmeroma visoke. Obrestne mere za kredite podjetjem nad 1 mio EUR z variabilno oz. do enega leta s fiksno obrestno mero so bile za 268 bazičnih točk višje od povprečja v evrskem območju. Banke so tudi aprila neto odplačevale kredite, najete v tujini. Tokrat v višini 271,7 mio EUR, kar je najvišja vrednost letos. Neto odplačila so predvsem posledica obsežnejšega neto odplačevanja dolgoročnih kreditov, medtem ko je bilo neto odplačevanje kratkoročnih kreditov, podobno kot pri podjetjih in NFI, zanemarljivo. Tudi tuje vloge so aprila ponovno beležile neto odlive, vendar so bili ti s 6,6 mio EUR najnižji letos. Banke so v prvih štirih mesecih letos neto odplačevale tuje kredite in vloge v višini 1,0 mrd EUR, kar pa je za dobro petino manj kot v enakem obdobju lani. Postopno slabšanje kakovosti bančnih naložb se je nadaljevalo tudi maja. Banke so maja oblikovale za 37,0 mio EUR dodatnih rezervacijin oslabitev, kar je nekoliko več kot v enakem mesecu lani. V prvih petih mesecih letos pa je njihova raven dosegla že Slika 38: Neto zadolževanje bank na tujem 1500 1000 500 -500 I Vloge ■ Kratkoročni ■ Dolgoročni mM ■I ^^ 55 55 Vir: BS. 184,9 mio EUR, kar je za slabih 30 % več kot v enakem obdobju lani. Vloge gospodinjstev v bankah so maja po dveh zaporednih mesecih neto odlivov beležile neto prilive v višini dobrih 180 mio EUR. To je najvišja vrednost po decembru 2008, k tako visokim neto prilivom pa so po naši oceni največ prispevala izplačila regresov, v manjši meri pa tudi prilivi iz kapitalskih trgov, ki so v tem mesecu beležili izrazito negativna gibanja. Največje neto prilive so beležile vloge na vpogled (261,3 mio EUR), v primerjavi s predhodnimi meseci pa so se razmeroma močno umirili neto prilivi dolgoročnih vlog, ki so s 75,8 mio EUR beležili najnižjo vrednost po oktobru 2009. Neto prilivi vseh vlog gospodinjstev v banke so v prvih petih mesecih letos znašali 357,1 mio EUR, kar je za 17,7 % manj kot v enakem Slika 39: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne sprememba stanja Vzajemni skladi (leva os) Ostale vloge (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -----Dolgoročno vezane (desna os)-----Vzajemni skladi (desna os) 300 250 200 150 100 50 0 -50 -100 -150 -200 -250 -300 -350 90 75 60 45 30 15 0 -15 -60 -75 -90 -105 0 obdobju lani. Tudi maja so vloge države beležile neto odliv, vendar je bil ta s slabimi 80 mio EUR precej nižji kot v predhodnih treh mesecih, odlive pa so beležile le kratkoročne vloge. V petih mesecih letos so vloge države beležile neto odliv v višini 0,9 mrd EUR, medtem ko so neto prilivi v enakem obdobju lani znašali 1,9 mrd EUR. Javne finance Vplačila davkov in prispevkov za socialno varnost so se maja drugi mesec zapored povečala (7,3 %), prvič po januarju 2009 pa so bila tudi medletno višja (za 1,8 %). Povečanje maja je predvsem posledica prilivov davka na dohodek pravnih oseb, ki sicer niso bila visoka (19 mio EUR), so pa sledila refundacijam davka aprila (-69 mio EUR). Maja so se glede na april izraziteje povečali tudi prihodki od dohodnine (za 8,6 %), kjer se je deloma zaradi prvih izplačil regresov povečala akontacija davka iz zaposlitve (10,0 %), in tudi drugi dohodninskih prihodki, hkrati pa je bil maja vrnjen tudi prvi del preveč vplačane dohodnine po poračunih za lani (skoraj 23 mio EUR). Prihodki od trošarin19 so bili maja sicer malenkost višji kot aprila, vendar za 4,9 % manjši kot v enakem mesecu lani. Maja se je nadaljevalo nihanje mesečnih prihodkov iz davka na dodano vrednost, ki ga dodatno povečuje skrajšanje rokov za vračilo davka. Po povečanju priliva davka na dodano vrednost aprila se je maja priliv davka zopet zmanjšal (za 18 %), glede na lanski maj pa so bili prilivi davka večji za 8,7 %. Tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost so se maja zmanjšali (za 1,2 %), medletno pa so bili višji (1,6 %). V prvih petih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,6 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, višji pa so bili samo prihodki od davka na dodano vrednost. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost20 so vplačila v prvih petih mesecih znašala 5,1 mrd EUR. Čeprav so bili zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost prilivi tega davka v začetku letošnjega leta okrnjeni, so bili medletno v prvih petih mesecih višji za 4,3 %, predvsem zaradi učinka zelo nizke osnove, ko so se v prvih mesecih lanskega leta zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi davka na dodano vrednost najbolj izrazito zmanjšali. Po daljšem obdobju rasti so bili maja tretji mesec zapored medletno manjši prihodki od trošarin, v prvih petih mesecih skupaj pa so bili medletno nižji za 1,5 %. Trošarine so se sicer letos obračunavale po višjih trošarinskih stopnjah, kot so veljale v enakem obdobju lani, so se pa hkrati občutno zmanjšale količine blaga, obremenjene s trošarinami. Najbolj, za dobrih 60 %, so bili v petih mesecih medletno nižji prihodki od davka od dohodka pravnih oseb. Prihodki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Tudi na novo določene mesečne akontacije davka so zato precejnižje od lanskih, saj bodo davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov lahko uveljavljali tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili v petih mesecih medletno nižji za 2,0 %. Poleg manjših prihodkov od davka iz zaposlitve (-0,3 %) je upadel zlasti prihodek od drugih podvrst dohodnine (skoraj za 20 %), predvsem od dohodka iz dejavnosti, ki ga zmanjšujejo poračuni po lanskih rezultatih. V prvih petih mesecih so bili prispevki za socialno varnost medletno nižji za 0,3 %. Rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je že proti koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala in se januarja prevesila v zmanjšanje, ki pa je v prvih petih mesecih nekoliko manjše kot v prvih štirih mesecih. Slika 40: Domači davki na blago in storitve ■ Drugi domači davki Trošarine «Davek na dodano vrednost 500 450 400 350 300 cc O 250 "äE > 200 150 100 50 0 Vir: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju. V prvih treh mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance21 MF javnofinančni prihodki znašali 3,3 mrd EUR, odhodki pa 4,0 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih treh mesecih letos medletno višji za 0,8 %, medtem ko so bili lani medletno nižji za 2,6 %. Medletna rast odhodkov je bila v treh mesecih 4,1-odstotna, kar je precej manj kot lani, ko je bila 14,4-odstotna. Počasnejša rast javnofinančnih prihodkov kot posledica učinkov davčne reforme iz preteklih let in poslabšanega makroekonomskega okolja ob hkratnem hitrejšem povečevanju javnofinančnih odhodkov zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in finančnih učinkov proti kriznih ukrepov še vedno povzročata precejšnje neravnotežje javnih financ. V prvih treh mesecih letos znaša primanjkljaj že 725 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih treh mesecih 2010 medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (-0,7 %) in izdatkov za subvencije (-2,6 %). Več kot 30-odstotna je 19 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 20 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-maj 2010, Uprava za javne prihodke. 21 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske in zdravstvene blagajne. Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-III 10 v mio EUR III 10/ III 09 I-III 10/ I-III 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 41,3 -6,1 3.310,1 -2,1 0,8 -Davčni prihodki 12.955,3 37,1 -7,0 2.983,4 -7,4 -2,5 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 8,0 -18,5 635,4 -12,3 -10,2 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,8 1,3 1.274,4 1,8 -0,8 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,4 -3,0 1.023,9 -15,9 0,8 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 139,1 203,4 125,0 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,9 6,0 4.035,3 0,5 4,1 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,2 9,3 958,2 -0,4 -0,7 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,2 -0,8 555,5 5,2 1,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,3 7,3 1.529,0 7,2 6,5 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 192,8 1,5 9,9 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 47,2 -15,2 31,7 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,3 2,7 150,6 -37,3 1,1 Saldo -1.961,4 -5,6 -725,2 Vir: MF, Bilten javnih financ. bila v treh mesecih medletna rast investicijskih transferov, skoraj 10-odstotna pa rast investicijskih odhodkov. Zaradi povečanega obsega zadolževanja države hitro naraščajo tudi izdatki za obresti (10,5 %). Odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bili v tem obdobju medletno višji za 6,5 %, brez pokojnin pa za 11,5 %, kjer se zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najbolj povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (68,2 %), pa tudi transferi za zagotavljanje socialne varnosti (11,6 %). Precej se je marca okrepila tudi rast boleznin, ki jih je bilo v treh mesecih medletno kar 20 % več. Rast sredstev za pokojnine se je proti koncu lanskega leta upočasnila, v treh mesecih letos pa so bili izdatki za pokojnine Slika 41: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki - Plače s prispevki - Izdatki za blago in storitve • Transferi posameznikom in gospodinjstvom ■ Investicije in investicijski transferi (desna os) E 130 E (u 100 85 200 100 50 medletno višji za 3,7 %. Marca so se občutneje povečali tudi izdatki za blago in storitve, ki so bili v treh mesecih medletno večji za 1,5 %. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh mesecih letos dosegel 688 mio EUR. Primanjkljaj v višini 16,2 mio EUR je ob 9,8-odstotni rasti odhodkov v treh mesecih izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 24,4 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v tem obdobju znašal 449 mio EUR (oz. za 14,3 % več kot leto prej), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Maja je bilo v državni proračun iz proračuna EU prejetih 26,2 mio EUR, odhodki pa so bili še za 4,1 mio EUR višji. Nekaj več kot 70 % prihodkov (18,6 mio EUR) so predstavljala prejeta sredstva iz strukturnih skladov, od tega večina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, manjši del pa iz Evropskega socialnega sklada. Prejetih je bilo tudi 5,3 mio EUR sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike in 1,8 mio EUR iz kohezijskega sklada. V prvih petih mesecih letos je neto proračunski primanjkljaj Slovenije do proračuna EU znašal 24,1 mio EUR. Realizirana prejeta sredstva iz evropskega proračuna v prvih petih mesecih predstavljajo 17 % načrtovanih prihodkov, vplačila v proračun EU pa 48 % načrtovanih vplačil, predvidenih z rebalansom državnega proračuna za letošnje leto. Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2010 predvideva glede na decembra sprejeti državni proračun znižanje prejetih sredstev iz proračuna EU za 116,8 mio EUR, glede na realizacijo v letu 2009 pa vseeno precejšnje povečanje (za 442,9mio EUR). Najbolj se glede na decembra sprejeti proračun za leto 2010 znižujejo sredstva za strukturno politiko (69,8 mio EUR) in kohezijsko politiko (61,7 mio EUR), manjpa sredstva za notranje politike (10,8 mio EUR) in ostala prejeta sredstva (5,4 mio EUR). 160 145 Okvir 5: Rebalans državnega proračuna 2010 Vlada je predlagala rebalans državnega proračuna za leto 2010. Po predlaganem rebalansu se bodo prihodki decembra lani sprejetega državnega proračuna za leto 2010 zmanjšali za 540 mio EUR, odhodki državnega proračuna pa za okoli 600 mio EUR. Po predlaganem rebalansu bo državni proračun v letu 2010 ustvaril za 58 mio EUR nižji primanjkljaj kot po veljavnem proračunu, tako da bo primanjkljaj po rebalansu v letu 2010 znašal 1,768 mrd EUR oz. 5,1 % BDP. Po predlaganem rebalansu državnega proračuna za leto 2010 so prihodki predvideni v višini 8,1 mrd EUR in se bodo v primerjavi z letom 2009 povečali nominalno za 7,6 %. Po novih ocenah prihodkov državnega proračuna so v rebalansu najbolj znižani davčni prihodki, ki se namesto v decembra sprejetem proračunu predvidene medletne rasti (za 7 %) po rebalansu proračuna zmanjšujejo za 1 %. Največja razlika (281 mio EUR) se nanaša na davek od dohodka pravnih oseb, kjer so bili realizirani precej višji poračuni davka po poračunih za preteklo leto. Ti so davčne prilive znižali precej bolj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu. Prihodki davka na dohodek pravnih oseb bodo po novi oceni medletno manjši kar za 37,8 % (v veljavnem proračunu je bilo predvideno rahlo povečanje). Manj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu, bo tudi domačih davkov na blago in storitve (znižanje za 180 mio EUR). Zaradi upada prodanih količin trošarinskih izdelkov bodo kljub povišanim trošarinskim stopnjam nekoliko nižji prihodki od trošarin. Manj kot v veljavnem proračunu bo prihodkov iz naslova okoljskih dajatev (CO2 taksa). Za malenkost so zmanjšani v rebalansu proračuna tudi prihodki od dohodnine, ki bodo po novi oceni upadli za 8,4 %, kar je bolj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu. Za dober odstotek bodo medletno manjši tudi prihodki iz davkov na mednarodno trgovino in transakcije, medtem ko je bilo v veljavnem proračunu predvideno njihovo povečanje. Poleg davčnih virov se po rebalansu državnega proračuna za okoli 117 mio EUR zmanjšujejo tudi evropska sredstva, ki pa bodo vseeno medletno večja, in sicer kar za 74,5 %. Odhodki državnega proračuna za leto 2010 so ocenjeni na 9,9 mrd EUR in se bodo v primerjavi z letom 2009 po predvidenem rebalansu povečali nominalno za 6,6 %. Merjeno z deležem v BDP se bo delež odhodkov povečal za 1,8 o. t. BDP, s 26,5 % BDP v letu 2009 na 28,3 % BDP v letu 2010. Glede na decembra sprejeti proračun se bodo najbolj občutno zmanjšali izdatki za investicije in investicijske transfere (za 389 mio EUR). S predvideno racionalizacijo in varčevanjem se bodo za dobrih 70 mio EUR zmanjšali izdatki za blago in storitve v državnih organih ter za malenkost tudi v javnih zavodih. Manjše zmanjšanje je predvideno po rebalansu glede na veljavni proračun še pri izdatkih za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih (18 mio EUR), pri izdatkih za subvencije (27 mio EUR), izdatkih za obresti (31 mio EUR) in pri transferih v ZPIZ (18 mio EUR). Za 25 mio EUR manj pa bomo vplačali v proračun EU. Malenkost več sredstev bo po rebalansu proračuna namenjenih transferom posameznikom in gospodinjstvom, predvsem zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev (nadomestila brezposelnim) in nekaterim drugim transferjem (15 oz. 17 mio EUR). Z rebalansom državnega proračuna je Slovenija v okviru računa finančnih terjatev in naložb predvidela tudi sredstva v višini 145 mio EUR, ki bodo v letu 2010 namenjena posojilu Grčiji v okviru evropske pomoči državi članici. Po predlaganem rebalansu državnega proračuna bodo v primerjavo z lansko realizacijo medletno najhitreje rasli izdatki za plačilo domačih in tujih obresti (46,6 %), izdatki za investicije in investicijske transfere (16,8 %), zelo hitro pa tudi izdatki za subvencije (9,7 %), za transfere posameznikom in gospodinjstvom (8,9 %) in za transfere v pokojninsko blagajno (8,5 %). Izdatki za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenim v državnih organih se bodo po rebalansu povečali le za 0,7 %. Drugi proračunski izdatki pa se bodo po rebalansu proračuna medletno za malenkost zmanjšali, in sicer izdatki za blago in storitve za 1,8 %, drugi transferi za 1,0 % in transferi javnim zavodom za 0,3 %. S predlaganim rebalansom državnega proračuna bo sicer dosežena prilagoditev odhodkov proračuna z manjšimi prihodki, vendar se proračunski primanjkljaj glede na decembra sprejeti proračun ne bo bistveno zmanjšal. Struktura znižanja odhodkov proračuna z rebalansom kaže, da se znižujejo predvsem odhodki za naložbe, katerih realizacija se hkrati potiska v naslednja leta. Rebalans proračuna ne predvideva večjih posegov v odhodke z bolj sistemskimi varčevalnimi ukrepi, ki jih že uvajajo nekatere druge evropske države, kar bi bilo nujno za doseganje trajnejše konsolidacije javnih financ. Prihodki državnega proračuna so ocenjeni na podlagi sedanjih gibanj in napovedi in bi zato eventualno nadaljnje poslabšanje makroekonomskih okvirov do konca leta pomenilo dodatno tveganje za realizacijo predvidenih prihodkov. Na strani prihodkov pomembno tveganje predstavlja tudi ocena prejetih evropskih sredstev in povečanje prihodkov iz povišanih trošarin, ki skupaj z močno povečanimi nedavčnimi prihodki strukturno ne morejo zapolniti proračunske vrzeli. Slika 42: Prihodki in odhodki državnega proračuna, 2009-2010 ■ Tekoči odhodki Tekoči transferi Investicije in invest. transferi ■ Sredstva plačana v EU proračun Struktura odhodkov I Davčni prihodki Nedavčni in drugi prihodki I Sredstva iz EU proračuna Struktura prihodkov 2010 rebalans 2010 sprejeti proračun 2009 realizacija V mrd EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 3 Za 12,8 mio EUR se povečujejo sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, predpristopna sredstva pa ostajajo nespremenjena. Vplačila v proračun EU se znižujejo na 412,8 mio EUR zaradi nižje ocene tradicionalnih lastnih sredstev in nominalnega BDP, kar izhaja iz novih makroekonomskih izhodišč in sprememb evropskega proračuna za leto 2010. Slika 43: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan-maj) I Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec) 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 0 a; E a; a; £ S N Poročilo IMD o konkurenčnosti držav -pregled ključnih svetovnih gospodarstev Letošnje poročilo IMD o konkurenčnosti držav za leto 2010 kaže povečanje konkurenčnosti v azijskih državah, predvsem pa izgubo konkurenčnosti ZDA in EU.22 Na letošnjo uvrstitev posameznih držav je močno vplivala gospodarska in finančna kriza oz. njen vpliv na posamezna nacionalna gospodarstva. Na vrh lestvice konkurenčnosti IMD sta se letos med 58 državami uvrstila Singapur in Hongkong, ki sta z najvišje stopničke po daljšem obdobju izrinila ZDA, med prvih pet držav pa se uvrščata še Švica in Avstralija, medtem ko je v prvi deseterici le ena država članica EU - Švedska. Izboljšanje uvrstitev je bilo zaznati predvsem v azijskih državah, kar potrjuje ugotovitve IMF in ostalih mednarodnih institucij, da je bila kriza v Aziji manj globoka kot drugje, hitrejše pa bo tudi okrevanje. IMF tudi ugotavlja, da je kriza poudarila gospodarski pomen Azije, ki bo v letošnjem in prihodnjem letu gonilo okrevanja svetovnega gospodarstva. Visoka gospodarska rast pa ne izvira samo iz Kitajske in Indije, ampak tudi iz drugih hitro rastočih azijskih držav. IMD je v lanskem letu pripravili tudi pregled najbolje pripravljenih držav na izhod iz krize, ki ga na kratko povzemamo. Najbolje uvrščeni državi na IMD lestvici konkurenčnosti sta Singapur in Hongkong, ki sta mali, a zelo odprti ekonomiji, visoko pa se uvrščata tudi Tajvan in Malezija. V vseh teh gospodarstvih je bilo zaznati veliko odpornost na krizo, ki jih je sicer prizadela, vendar v manjši meri kot nekatera druga razvita zahodna gospodarstva. Azijske države je kriza prizadela predvsem zaradi upada svetovne trgovine in povpraševanja iz razvitih gospodarstev, ublažilo pa jo je predvsem domače povpraševanje v nekaterih največjih državah (Kitajski, Indiji, Indoneziji). V letu 2009 se je gospodarska aktivnost ob razmahu krize v Singapurju in v Hongkongu znižala, in sicer za 2,0 % oz. 2,7 %. Kljub temu pa je velika prilagodljivost in navezanost na druge hitro rastoče in azijske države obema odprla nove priložnosti, sajso v Singapurju v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležili več kot 13-odstotno gospodarsko rast. Razlog za visoko uvrstitev navedenih azijskih držav pa niso le konjunkturni dejavniki, ampak predvsem strukturni, saj so to v večini odprta gospodarstva, s spodbudnimi davčnimi sistemi, urejenimi institucionalnimi okvirji, v katerih delujejo podjetja, in visoko poslovno učinkovitostjo. Visoko uvrstitev sta v letu 2010 ohranili ZDA in Švica. Kljub temu da je kriza v zadnjih dveh letih prizadela ZDA, pa ni močneje spodkopala konkurenčnosti gospodarstva, saj je država na lestvici nazadovala le za dve mesti in pristala na tretjem mestu. Najbolje se uvršča pri delovanju gospodarstva in pri razvitosti infrastrukture, kar kaže na veliko prilagodljivost gospodarstva in trga dela na nihanja gospodarske aktivnosti. Deloma se v dobrih uvrstitvah odraža tudi velik optimizem gospodarstvenikov in podjetnikov glede okrevanja, ki so v anketah zelo pozitivno ocenili ukrepanje in prilagodljivost vladnih odločitev v času krize. Glavno tveganje v ZDA predstavlja predvsem javnofinančni položaj in negotovost v finančnem sistemu, predvsem zaradi velike netransparentnosti poslovanja nekaterih finančnih institucij. Odličen položaj na lestvici konkurenčnosti vzdržuje tudi Švica, za katero so značilni trdni gospodarski temelji (dobro stanje javnih financ, nizek dolg sektorja države, inflacija in brezposelnost), ohranila pa je tudi svoj položaj na izvoznih trgih. Švicarski gospodarstveniki so v anketah zelo dobro, celo bolje kot lani, ocenili poslovno učinkovitost, predvsem podporo finančnega sistema za poslovanje podjetij. Kriza je močno vplivala na konkurenčnost evropskih držav in posledično na poslabšanje uvrstitve številnih držav na lestvici IMD. Skupni imenovalec članic EU je, da jih je kriza v letu 2009 relativno bolj prizadela kot druge države, obeti za okrevanje pa so zaradi slabe javnofinančne situacije in strukturnih slabosti slabši kot drugje po svetu. Razen Švedske in Norveške, ki sta še vedno med najboljkonkurenčnimi gospodarstvi na svetu, so ostale skandinavske države zabeležile močan padec na lestvici. Uvrstitev Danske se je poslabšala za osem, Finske pa za deset mest, za obe državi je bilo značilno zelo pesimistično mnenje gospodarstvenikov glede trenutne situacije. Visoko se je uvrstila tudi Avstrija, ki je precejboljše ocene kot lani dobila na področju infrastrukture (osnovna infrastruktura, znanstvena, zdravstvo in izobraževanje). Med državami EU je na lestvici konkurenčnosti najbolj napredovala Poljska, ki jo je kriza relativno manj prizadela in je edina članica EU, ki je lani zabeležila pozitivno gospodarsko rast. Izboljšala je uvrstitve na vseh področjih konkurenčnosti, še posebej pri delovanju gospodarstva in poslovni učinkovitosti. Nemčija se uvršča na 16. mesto, in sicer ponovno najvišje med velikimi evropskimi gospodarstvi. Visoka uvrstitev je v veliki meri posledica okrevanja, ki je med hitrejšimi v EU, in oživljanja mednarodne trgovine, saj je Nemčija drugi največji izvoznik na svetu. Kazalniki IMD Nemčiji tudi pripisujejo visok ugled in dobro razvitost infrastrukture, predvsem na področju zelenih tehnologij, kar lahko predstavlja veliko konkurenčno prednost za razvoj. Glede na lansko leto sta tako Francija kot Italija napredovali na lestvici konkurenčnosti, kljub temu pa je uvrstitev Italije še vedno relativno nizka. V obeh državah sta glavna omejujoča dejavnika javne finance in podjetjem neprijazna fiskalna politika, Italiji pa se še dodatno zelo slabo uvršča pri poslovni učinkovitosti. 22 O metodologiji same raziskave Ekonomskem ogledalu, maj 2010. 'stitvi Slovenije smo pisali (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pomladanska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,8 0,6 2,4 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.135 34.894 34.934 36.286 38.202 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.367 17.085 17.153 17.778 18.681 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300- BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 89 91 84- Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.683 33.854 36.278 34.381 34.262 35.320 37.104 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.627 35.993 34.186 34.293 35.224 36.905 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1* 11,1 11,6 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9* 7,2 7,6 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,8 3,0 3,0 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,3 1,6 2,3 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,3 2,0 2,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 2,9 -15,6 4,3 6,3 7,4 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,8 0,0 -15,2 4,7 6,4 7,4 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,9 2,9 6,1 7,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,3 2,9 -17,9 4,1 6,0 6,7 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 15,8 2,6 -19,1 3,9 6,0 6,7 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 4,9 -10,2 4,9 6,0 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1.646 -2.287 -340 -638 -1.095 -1.249 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -1,0 -1,8 -3,0 -3,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 40.9405- - delež v primerjavi z BDP, v % 71,4 77,6 100,8 105,0 114,7 Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,364 1,358 1,358 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,0 -1,4 -0,5 1,7 2,3 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 52,7 54,8 54,9 54,4 53,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,1 0,6 0,2 0,8 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,2 20,6 20,6 20,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,6 0,5 3,5 4,5 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,9 24,0 24,0 24,2 24,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec aprila 2010; »izračuni UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -18,1 -24,5 -18,3 -7,0 -0,1 14,8 3,8 6,8 2,0 -2,0 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -7,0 9,5 -4,4 5,6 34,4 -19,2 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,6 6,9 8,7 3,7 -8,4 -19,9 -25,8 -19,5 -7,8 0,6 15,6 4,2 6,7 1,7 -1,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,7 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -6,0 -4,3 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 Stavbe 14,3 11,5 -22,5 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -12,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,5 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,4 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,9 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,5 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,2 6,3 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,8 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,3 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 -2,7 4,0 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,8 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -0,6 5,2 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -4,7 2,7 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 Prihodek v gostinstvu 2,3 -2,8 -11,8 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,6 -12,5 -11,5 -13,4 -1,6 -2,5 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 3 -23 11 10 7 -16 -31 -28 -18 -14 -12 12 11 6 8 7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -6 -24 7 2 -3 -28 -35 -27 -19 -14 -7 5 2 -1 1 -3 v gradbeništvu 19 2 -50 15 9 3 -21 -43 -51 -55 -50 -57 11 9 6 5 2 v storitvenih dejavnostih 29 26 -14 35 35 29 6 -18 -22 -11 -2 0 39 36 30 29 33 v trgovini na drobno 27 22 -12 27 28 25 8 -16 -19 -9 -5 -4 27 30 26 28 26 potrošnikov -11 -20 -30 -19 -16 -17 -29 -39 -31 -23 -25 -25 -12 -18 -19 -19 -19 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2008 2009 2010 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,0 -21,5 -15,9 -29,7 -22,1 -21,4 -20,8 -17,5 -16,7 -19,5 -1,7 4,8 -8,7 -1,0 8,6 9,8 - - 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -6,0 -16,9 1,4 12,0 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -18,8 -23,7 -17,2 -31,5 -23,6 -22,3 -22,1 -19,4 -17,1 -20,8 -2,6 5,3 -8,5 -0,2 9,6 11,2 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -6,1 -5,1 -6,8 -9,6 -3,2 0,6 -3,5 - - 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -14,9 - - 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -6,4 - - 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,9 -3,7 4,2 3,2 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,6 -5,3 -0,6 -1,4 0,0 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,1 14,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,0 -0,7 -3,5 - - -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -8,5 4,5 3,7 3,7 0,2 0,0 - 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -10,0 5,2 6,5 3,5 4,0 -3,0 - -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -6,9 3,9 -0,6 3,9 -2,8 2,0 - -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,4 -13,3 -11,7 -9,7 -13,1 -13,8 -13,6 -12,7 -1,3 -2,9 -0,8 -3,0 - - 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 - - 5 -5 -18 -24 -31 -29 -33 -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -15 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -7 -21 -29 -33 -37 -33 -34 -32 -27 -22 -22 -20 -14 -16 -13 -12 -6 -8 -6 -2 -1 2 1 -6 -21 -35 -39 -40 -49 -53 -47 -54 -50 -59 -55 -55 -47 -49 -55 -55 -61 -63 -58 -60 25 17 6 -6 -14 -16 -24 -25 -21 -21 -14 -13 -7 0 -5 -1 6 2 -8 -6 -3 -2 21 25 2 -4 -12 -14 -22 -17 -19 -20 -17 -4 -5 -6 -7 -3 -7 -3 -2 5 5 12 -12 -18 -34 -35 -43 -37 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -20 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 939,1 940,8 942,7 941,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 876,6 879,6 882,0 879,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 39,9 39,9 39,8 39,3 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 330,0 331,2 332,6 332,5 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 224,1 223,9 224,0 222,7 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 85,8 87,1 88,4 89,7 V storitvah 491,6 509,1 513,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 506,8 508,6 509,6 508,1 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 50,9 50,9 51,1 50,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 111,2 111,0 110,9 109,7 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 787,6 790,5 792,8 791,1 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 715,8 718,2 720,2 718,5 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 71,8 72,3 72,6 72,7 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 89,1 89,2 89,2 88,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 62,4 61,2 60,7 61,6 Ženske 39,1 33,4 42,4 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 33,5 32,6 32,4 33,0 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 8,8 8,4 8,1 8,1 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 22,0 21,9 21,8 21,9 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 25,0 24,6 24,3 24,3 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 32,7 32,5 32,2 32,1 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 13,7 13,6 13,4 13,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 6,6 6,5 6,4 6,5 Moški 6,2 5,6 8,3 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 5,5 5,4 5,4 5,4 Ženske 9,6 8,1 10,2 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 8,1 7,9 7,8 8,0 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 0,6 1,7 2,0 -1,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 0,8 0,5 0,5 0,5 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 3,6 3,4 3,6 4,6 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 3,6 3,2 2,9 2,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 2,7 2,0 1,7 2,0 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,0 13,2 -9,6 3,7 5,9 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 3,3 2,2 0,4 1,6 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 6,8 1,7 1,6 1,5 1,6 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,9 31,5 34,7 10,6 6,2 5,9 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 0,3 2,1 3,8 -0,4 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 12,6 21,6 21,6 20,2 19,8 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 72,7 74,4 74,9 76,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 76,3 79,1 81,6 83,8 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,4 8,7 8,9 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 15,4 13,1 12,5 12,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2008 2009 2010 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,2 1,1 1,2 -0,1 -2,4 -0,1 0,2 -1,7 -0,5 -1,2 -0,1 -1,0 -1,5 -0,2 -1,9 -1,3 -0,4 -0,7 -0,5 -0,4 -0,3 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 -0,2 6,6 4,6 2,7 1,4 1,2 1,7 4,0 3,7 3,1 2,7 1,7 2,1 4,4 5,1 5,7 -0,7 -2,2 3,6 3,4 6,2 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,2 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 1,1 1,0 1,4 2,2 0,9 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: "Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,9 -2,0 -3,2 -3,8 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 Zdravje 1,1 2,9 4,0 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 HICP 3,8 5,5 0,9 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 Komunala -2,3 0,6 3,6 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. 'sest energije ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: » V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2008 2009 2010 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.287 -340 -425 -486 -642 -733 -267 142 -120 -95 -60 -120 -201 -165 -347 Blago1 -1.666 -2.650 -621 -489 -668 -751 -743 -149 -17 -208 -246 -72 -160 -285 -223 -263 Izvoz 19.798 20.048 16.203 5.084 5.349 5.038 4.577 3.940 4.072 3.960 4.231 4.213 1.866 1.716 1.767 1.809 Uvoz 21.464 22.698 16.825 5.573 6.017 5.789 5.320 4.090 4.090 4.168 4.477 4.285 2.026 2.002 1.990 2.071 Storitve 1.047 1.609 1.022 334 475 487 314 236 302 292 193 221 152 170 152 124 Izvoz 4.145 5.040 4.319 1.053 1.299 1.480 1.209 927 1.052 1.279 1.060 916 422 433 444 516 Uvoz 3.098 3.431 3.297 719 824 993 895 692 751 988 867 694 270 263 291 391 Dohodki -789 -1.039 -651 -150 -259 -394 -236 -216 -154 -155 -125 -166 -82 -70 -107 -214 Prejemki 1.169 1.264 982 266 326 335 336 245 242 234 262 229 111 106 108 111 Izdatki 1.957 2.303 1.633 416 585 729 572 461 396 389 387 395 193 177 215 325 Tekoči transferi -239 -206 -90 -120 -33 16 -69 -137 12 -49 84 -44 -31 -15 12 5 Prejemki 941 783 871 144 190 229 220 119 247 151 353 227 38 58 93 64 Izdatki 1.180 989 961 264 223 213 289 257 235 200 269 271 69 73 81 59 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.395 32 435 741 632 588 -176 -29 72 165 87 192 346 202 411 Kapitalski račun -52 -43 -11 -8 3 -8 -30 -5 41 -4 -43 -37 5 -3 1 -6 Finančni račun 1.972 2.438 42 443 738 640 618 -172 -70 76 208 124 188 349 201 417 Neposredne naložbe -210 381 -673 114 -142 128 281 -139 -312 -89 -132 -157 -49 -9 -84 125 Domače v tujini -1.317 -932 -625 -125 -450 -236 -122 -134 -324 -80 -86 -140 -160 -128 -163 -116 Tuje v Sloveniji 1.106 1.313 -48 239 308 364 402 -5 13 -10 -46 -17 111 119 78 241 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 575 4.656 305 -1.152 165 1.257 873 1.149 2.326 308 1.099 -452 -457 -243 134 Finančni derivativi -15 46 -9 30 4 5 6 -23 12 12 -9 -17 1 1 1 2 Ostale naložbe 4.313 1.415 -4.099 75 1.947 340 -947 -996 -964 -2.160 21 -862 602 797 548 229 Terjatve -4.741 -562 -314 -978 -187 388 215 766 -262 -1.073 254 301 384 194 -766 112 Komercialni krediti -400 -143 254 -518 -170 -9 554 51 16 -49 236 -219 -25 -98 -47 16 Posojila -1.895 -541 -2 51 -442 158 -308 70 -73 -39 40 -341 17 -205 -254 255 Gotovina, vloge -2.454 117 -493 -502 385 258 -23 637 -207 -997 74 863 346 506 -468 -164 Ostale terjatve 7 5 -74 -9 40 -19 -7 7 2 12 -95 -2 46 -9 3 5 Obveznosti 9.054 1.977 -3.785 1.054 2.134 -48 -1.162 -1.761 -702 -1.087 -234 -1.163 218 603 1.314 117 Komercialni krediti 499 -67 -520 179 309 -19 -537 -382 -89 26 -76 59 93 220 -4 38 Posojila 3.841 1.868 -2.915 644 1.472 242 -490 -517 -1.320 -102 -975 -208 -173 512 1.133 112 Vloge 4.727 190 -318 253 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 294 -128 180 -40 Ostale obveznosti -13 -13 -32 -22 7 2 1 -5 6 -28 -5 65 4 -2 5 6 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 -81 80 1 21 114 46 -13 20 62 85 16 -21 -73 Statistična napaka -273 -108 308 -10 -255 10 146 444 -113 48 -70 -27 -72 -145 -37 -64 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 523 576 598 544 442 461 407 473 407 193 192 191 203 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.127 2.752 2.893 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.235 1015 925 953 976 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.753 1.817 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.544 635 578 603 607 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.272 773 928 862 878 583 551 521 633 452 316 312 300 294 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.804 3.417 3.668 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.671 1.225 1.222 1.221 1.291 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 4.991 1.459 1.520 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.267 518 503 500 520 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2008 2009 2010 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 -157 -138 -236 -164 -334 -73 -123 -71 12 46 83 -33 -107 20 -57 11 -48 -16 -124 46 -46 -298 -190 -266 -180 -297 -46 -34 -69 -65 -4 52 -45 -155 -9 -40 -68 -138 -11 -86 -21 -65 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.216 1.296 1.429 1.306 1.335 1.431 1.403 1.068 1.489 1.504 1.476 1.250 1.236 1.331 1.652 1.462 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.379 1.448 1.222 1.498 1.545 1.544 1.388 1.247 1.417 1.673 1.527 166 196 149 107 58 91 58 87 101 106 95 60 124 108 84 58 51 77 67 85 91 487 478 446 372 392 310 280 337 346 346 360 439 450 391 368 320 372 293 281 336 344 320 281 296 264 334 220 223 250 245 240 265 379 325 283 283 262 321 215 213 250 253 -50 -130 -83 -82 -71 -79 -72 -65 -57 -53 -44 -51 -50 -54 -47 -43 -35 -60 -59 -49 -55 115 109 108 105 124 86 80 79 78 81 83 79 77 78 83 84 95 73 71 84 77 165 239 191 187 195 165 153 144 135 134 127 130 127 132 130 127 130 133 130 133 132 25 -14 -36 -9 -24 -39 -74 -24 33 -2 -20 3 -27 -24 -54 63 74 -22 -46 30 -16 106 58 54 80 86 29 40 50 112 75 60 69 45 38 54 140 159 65 85 113 49 82 73 90 89 110 68 114 74 78 77 80 66 72 62 108 77 84 87 132 83 65 187 34 -130 279 439 43 -109 -110 23 90 -142 81 -78 70 92 24 50 59 81 -30 135 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 -2 1 1 25 -68 -7 -2 -28 2 188 35 -134 239 512 51 -107 -115 25 91 -186 83 -76 69 91 -1 117 66 83 -2 133 51 -48 -40 85 235 48 -57 -130 -46 -180 -86 -50 57 -96 -47 -48 -38 8 -43 -127 16 -34 -86 -81 -9 -32 -29 -48 -57 -97 -209 -18 10 -8 -81 -64 21 -43 -26 -77 -48 -31 85 38 41 94 267 78 -10 -73 51 29 -67 -60 66 -15 17 -69 5 34 34 -79 48 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.004 263 -118 862 -216 1.681 -13 -70 391 1.357 -449 205 604 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 0 1 -10 0 0 -17 -1 238 -127 -516 -489 58 -394 -682 81 -932 -62 30 -673 48 -1.535 143 104 -227 -1.350 568 -67 -518 -79 355 -435 19 632 83 595 88 -207 -811 756 -652 697 -1.117 274 -342 322 170 70 71 -27 147 -172 -43 132 465 149 -45 -52 28 48 -60 -5 75 -119 -43 -21 300 -17 -34 -158 -32 -377 280 -286 73 -95 -174 218 27 35 -49 -59 -57 59 -41 -1 29 12 -29 24 -335 395 153 269 -115 -191 283 97 413 127 -269 -808 870 -590 556 -963 315 -352 110 221 75 565 -398 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -99 -6 5 -1 7 317 -482 -81 -508 -574 -477 -1.277 -7 -725 749 -726 -21 -649 -418 -131 446 -549 -1.520 497 -137 -491 -116 59 -67 -182 -287 -378 -3 -1 -36 -33 -20 5 -91 113 78 77 -231 -76 65 77 64 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -47 -175 19 -819 -44 -15 -153 -286 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 0 -6 -1 72 -63 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -30 104 366 -115 -105 30 232 181 -35 -136 58 -47 185 -90 -35 -34 -1 -44 43 -16 -89 152 243 201 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 117 122 168 n.p. 756 998 981 816 589 644 637 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 662 724 850 n.p. 411 629 638 511 441 429 491 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 448 475 621 n.p. 226 342 289 279 310 172 161 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 122 151 179 n.p. 1.029 1.222 1.309 1.017 782 758 803 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 792 876 1.004 n.p. 404 551 544 441 431 353 389 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 389 520 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2008 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 69 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3497 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 181 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8413 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21682 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2703 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5301 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.730 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.348 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.967 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.766 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.703 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 551 Čez noč 218 215 237 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 247 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 227 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 35 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2008 2009 2010 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.898 3.001 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.648 8.701 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.795 21.896 21.950 22.059 21.997 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.665 2.620 2.608 2.558 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.429 35.620 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.215 5.200 4.723 4.871 4.819 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 - 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 - 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 - 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 - 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,73 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 1,01 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 - 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 - Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,7 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 498,3 316,7 291,5 297,9 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 419,0 415,8 419,5 425,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 20,9 20,4 20,9 21,3 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 12,0 28,6 22,1 23,0 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 411,5 383,4 386,9 475,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 12,3 10,5 10,9 9,8 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 0,2 0,2 0,7 0,3 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,4 61,6 53,1 64,3 52,7 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 6,2 5,8 14,9 12,9 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 0,8 0,5 0,8 1,6 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 1,1 -0,4 0,2 0,1 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 64,0 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,1 19,3 25,3 50,2 21,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,2 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,6 528,6 544,9 508,2 507,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 819,7 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 958,2 277,7 338,9 290,3 292,5 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 523,1 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 555,5 184,8 199,2 205,3 204,0 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 61,4 2,5 5,8 4,9 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 4,6 4,3 6,8 5,9 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 580,1 707,5 569,2 513,9 Subvencije 423,4 476,5 597,9 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 86,7 83,7 72,6 16,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 445,0 566,4 437,5 442,0 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 46,2 50,5 54,5 54,0 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 2,2 6,9 4,6 1,3 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 69,3 68,4 78,2 77,7 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,2 18,9 19,2 24,3 21,8 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 31,7 23,6 20,9 18,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2008 2009 2010 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.048,1 1.116,0 993,6 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 54,0 62,2 58,2 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,8 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,3 45,0 67,9 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,1 1.372,2 1.355,9 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,1 631,7 643,8 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 317,1 315,7 325,4 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,3 178,9 206,2 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,3 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 18,8 14,1 14,3 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, CPB - Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, ELES -Elektro Slovenija, FED - Federal Reservse System, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, RULC - Real Unit Labour Costs,SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Vienna Institute for International Economic Studies, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo junij 2010, št. 6, let. XVI