SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 39

“ESLOV.ENIA LIBRE

’ 9  BUENOS AIRES,

27. SEPTEMBRA (Setiembre) 1956

MF M#VČIČ

Še preden so organi javne oblasti
pred nedavnim preiskali nekatere loka¬
le organizacij, ki pod različnimi krinka¬
mi delajo po namenih mednarodnega
komunizma, je argentinska KP objavi¬
la, da je “od 1. julija dalje bila v teku
letna nabirka pod geslom: za proporč-
ne volitve, za ustavodajno skupščino in
za demokratsko-nacionalno vladno koa¬
licijo”, ki je dosegla izreden uspeh —
skoraj 12 milijonov pesov, s čemer je bil
zastavljeni cilj ne samo dosežen, am¬
pak celo prekoračen. Še v času nabiral¬
ne akcije same je KP objavila, da je bi¬
lo sredi julija zbranega v Buenos Aire¬
su 2.181.319 pesov, v provinci Buenos
Aires 906.853, medtem ko je razlika do
6.323.777 bila nabrana v notranjosti dr¬
žave.

Takšne številke dajo misliti. Upravi¬
čeno tudi lahko vzbujajo strah, saj se
pravzaprav vse doslej nihče ni dovolj
brigal, odkod KP denar za njen tisk
in propagando. Zadeva pa je postala
resna, ko so se z vzpostavitvijo svobode
tiska začeli pojavljati drug za drugim
razni listi in lističi, katerim vsem je
bil skupen samo marksistični bog v Mo¬
skvi. S tem pa se je tudi rodilo vpraša¬
nje: odkod denar? Da, odkod?

Zelo veliko je potov in načinov za o-
življanje blagajne KP. Od najbolj pre-

DRUGA LONDONSKA KONFERENCA

Druga londonska konferenca glede
vprašanja Sueza se je končala prav ta¬
ko, kakor prva, brez odločilnih sklepov
zapadnih velesil, kaj prav za prav stori¬
ti, da bi dosegli mednarodno kontrolo
tega važnega prekopa.

Dullesov načrt

Dulles je predložil udeležencem kon¬
ference svoj načrt o ustanovitvi organi¬
zacije držav, ki uporabljajo prekop za
prevoz petroleja in drugega blaga s svo¬
jimi ladjami. Ta organizacija naj bi s
svojimi piloti vodila ladje skozi prekop,
pobirala prevozne takse in skrbela za
reden prevoz po prekopu. Toda vsi ude¬
leženci konference glede učinkovitosti
in sploh izvedljivosti tega načrta niso bi¬
li enotnega mišljenja, tako, da se je kon¬
ferenca po tridnevnem zasedanju razbli¬
nila v medel sklep, da se taka organiza¬
cija ustanovi, da pa bo skrbela samo za
urejevanje prevoza ladij držav-udele-
ženk konference skozi sueški prekop. O
pobiranju taks ni govora, prav tako ne
o skrbi lastnih pilotov.

S.C.U.A.

Nova organizacija naj bi se imenova¬
la v kraticah C.A.S.C.U., pa so ugotovi¬
li, da v francoščini prav tako zveni po-
podoben vulgarni izraz za “kugo”, na¬
kar so jo preimenovali v S.C.U.A., “če¬
prav je tudi da beseda dokaj smešna”,

prostega, ko nič hudega sluteči držav- ; kakor so bili mnenja delegati. SCUA po¬
ljani dajejo skromne prispevke za razne meni: Suez Canal Users’ Association.

pripornike, konfinirance, študente iz Gua-
temale, za mladinski mirovni kongres,
za odpravo atomskega orožja, za parali-
tične otroke KP članov, pa najbolj pre¬
finjenih, je cela vrsta najbolj pestrih
trikov. Že vsak najbolj skromen darova¬
lec pride v tajni seznam, ki je znan. sa¬
mo glavnemu vodstvu KP: tam ime hra¬
nijo; ko bodo spet hoteli narediti kak¬
šno nabirko, se bodo obrnili na sleher¬
nega izmed preprostih, češ enkrat si
nam že dal, daj še danes, na policiji te
imajo itak že zapisanega. Takšno izmo-
zgavanje gre lahko v nedogled: do in¬
dustrialca, o katerem KP hrani kom¬
promitira joče dokaze, do javnega delav¬
ca, zdravnika in odvetnika, trgovca in
obrtnika, o katerih ima KP v svojih spi¬
skih primerne pripombe, ki jim utegne¬
jo škoditi na imenu ali ugledu. Vsi tak¬
šni, ki so enkrat zašli v kolesje partij¬
skega finančnega aparata, mu ne uide¬
jo več. In takšni še posebej prispevajo
pri nabiralnih akcijah. Tako vstopajo v
vrste rednih KP davkoplačevalcev;

Varnostni svet

Medtem je priletel iz Kaira v London
indijski Nehrujev delegat Krišna Me-
non, ki je takoj imel sestanek z Edenom.

Po tem sestanku in po posvetovanju s
francosko vlado je Eden objavil, da sta
Anglija in Francija poslali ZN zahtevo
o sklicanju Varnostnega sveta za sredo,
26. t. m., “kateri naj takoj razpravlja
in izvede potrebne sklepe glede sueške¬
ga prekopa.” Anglija in Francija sta
tako kljub nasprotni Dullesovi želji 6
zavlačevanju rešitve sueškega problema
prenesli vso zadevo v organizacijo ZN,
ker si želita, kakor izjavljajo v Londo¬
nu in Parizu, “hitre rešitve tega prob¬
lema.”

Bulganin - Nasser - Arabci

Bulganin je poslal Nasserju uradno
obvestilo o želji Moskve, da se skliče
konferenca šestih sil: USA, Anglije,

Francije, ZSSR, Egipta in Indije, ki naj
bi razpravljala in rešila vprašanje sue¬
škega prekopa.

Vodje arabskih držav pa so se sestali
na' konferenco, na kateri so proučevali
položaj, ki je nastal zaradi propada dru¬
ge londonske konference in sovjetskega
posega v sueški problem.

Tudi Egipt s pritožbo pred VS

Kot protiukrep proti anglo-francoski
obtožbi Egipta pred VS, je v ponedeljek
tudi Nasser poslal tej organizaciji e-
gipčansko pritožbo proti Angliji in
Franciji, v kateri obtožuje obe državi,
da sta z vojaškimi pripravami proti
Egiptu težko kršili Listino ZN in spra¬
vili svetovni mir v veliko nevarnost.
Varnostmi svet se sedaj nahaja pred
dvema nasprotujočima si taboroma, ki
se medsebojno obtožujeta kršitve načel
ZN.

l^t visita del general Aramirarn a Eosario

El Presidente provisional de la Na- el jefe del regimiento 9 de infanteria y

otros militares.

Por la tarde el presidente concedera
audiencias por espacio de dos horas y
luego asistira a la concentracion popu-
lar que se realizara en la plaza 25_ de
Mayo, oportunidad en que dirigira la
palabra al pueblo de la Republica.

En horas de la noche le sera ofreci-
do un banquete, en el Jockey Club, por
las fuerzas vivas de la provincia.

El sabado el primer mandatario reco-
rrera la ciudad, visitando diversas obras
publicas en ejecucion, hasta las 11, bo¬
ra en que partira por via aerea con des-
tino a Posadas.

cion, general Pedro Eugenio Aramburu
visitara el 28 del mes en curso la ciu¬
dad de Rosario, desde donde al dia si-
guente seguira viaje a Posadas.

El general Aramburu y sus acompa-
fiante llegaran a las 11 al aerodromo
local, donde seran recibidos por el inter-
ventor, sus secretarios, autoridades y
puhlico. Inmediatamente se dirigira el
presidente a la časa de gobierno. A me-
diodia almorzara en privado con el co-
mandante de la septima division de ejer-
cito, general Julian Garcia, en la quin-
ta de Santa Catalina. Participaran de
ese almuerzo el jefe del estado mayor,

Predsednik general Aramburu bo

obiskal Itosario

Tajinsfveni obisk Hruščeva pri Titu

Poleg nekaj kratkih uradnih poročil
Tanjuga je vse delovanje Hruščeva, ki
se mudi te dni v Jugoslaviji pri Titu,
zavito v popolno temo. Poročila vedo
samo povedati, da sta se Hruščev in
Tito zabavala na lovu v Belju pri Za¬
grebu, dalje, da se mudita tudi v Tito¬
vi rezidenci na Brionih in da je Hruščev
poslal z lova svoje trofeje z letalom, ki
je odletelo s puljskega letališča, v
ZSSR.

Tuji opazovalci ugibajo o vsem mogo¬
čem, kar naj bi privedlo Hruščeva na
obisk k Titu. V uradno poročilo, da je
prišel na “oddih”, ne verjamejo, ker je
znano, da je svoje počitnice Hruščev že
opravil v sovjetskih letoviščih ob Črnem

morju. Mesec september ni ravno pri-
najbolj naivni bržkone računajo tako kot praven za letovanje v Jugoslaviji,
pri nas nekoč: dal jim bom za vsak slu- j Opazovalci ugotavljajo, da je bil obisk
čaj, kajti nič ne vemo, ako jutri ne pri- i pripravljen na hitro, brez posebnih
dejo na oblast — in potem kandelabrov j predpriprav in na željo Hruščeva. Iz

ne bo dovolj za vse njih nasprotnike.
Mene, tako mislijo, med njimi ne bo.

Takšna nabiralna akcija pa je običaj¬
no tudi partijski plebiscit. KP mora
namreč vedeti, preden se loti kakršne
koli večje akcije, na koliko ljudi sme
računati. Zato izvede plebiscit. Sistem
je najbrž tukaj prav takšen, kot je bil
pri nas: v prvi rundi naj darovalci pri¬
spevajo vsakdo samo po deset pesov, na
primer. Vsakdo naj si tudi številko da¬
rovanega kovača zapiše kot dokaz, da
je že “tega in tega leta po oktobrski re¬
voluciji” prispeval za partijske name¬
ne. Število zbranih desetakov tako vod¬
stvu partije pove, koliko je njenih so¬
mišljenikov med širokimi masami. Tej
drugi rundi sledi nabirka med člani par¬
tije in aspiranti za vstop v partijo. In
tej rundi sledi glavna: nabirka v večjih
vsotah — odkup bonov po 500 - 1000 a-
li morda tudi več pesov, vedno pa tako,
da partija dobro in točno ve, odkod de¬
nar in kdo ga je dal. Tako ne bo težav
pri naslednjih nabirkah, tako se ne bo
zgodilo, da bo nekdo svojevoljno zmanj¬
šal prispevek od sto pesov n. pr. na pet¬
deset, ako je že enkrat dal sto in je to
zapisano v blagajniški knjigi KP.

Partija prav dobro ve, da mora zakri¬
ti morebitne podpore, ki jih dobiva po
liniji Rdeče pomoči. Partija tudi ve, da
v resnično demokratskih državah mo¬
rajo vse stranke biti vsak trenutek pri¬
pravljene, predložiti oblastem svoje
blagajniške knjige, da je tako vsemu
narodu razvidno, odkod denar. Parti¬
ja ve, da se takšni časi v Argentini
bližajo. Zato hiti z nabirkami, s kate¬
rimi je najlažje zakriti nekatere večje
postavke med dohodki! Za oblast so na¬
birke sicer javna zadeva, ni pa potreb¬
no navesti pri vsakem novčiču tudi

tega sklepajo, da mogoče Hruščev hoče:

1) Znova zgladiti nekoliko ohlajene
odnose med sovjetsko in jugoslovansko
KP po njegovem in Bulganinovem obi¬
sku pri Titu preteklega maja. Zaradi
poznanjske revolucije je ZSSR opozo¬
rila svoje satelite, naj ne pospešujejo
destalinizacije prehitro, niti naj ne
preoblikujejo svojih režimov po Tito¬
vem vzorcu. To opozorilo da je sprožilo
val nezadovoljstva v Beogradu.

2) Razpravljati s Titom o vzniklem

protikolonialnem nacionalizmu v azij¬
skih in afriških državah, ki naj ga tu¬
di Jugoslavija pomaga še nadalje neti¬
ti in pripravljati načrte za uvedbo “so¬
cializma” na teh področjih. Znano je, da
je imel Tito v zadnjih dveh mesecih se¬
stanke z mnogimi azijskimi državniki,
med njimi z egipčanskim Nasserjem, in¬
dijskim Nehrujem in indonezijskim Su-
karnom. 1  A I

Sovjetski gospodarski vplivi na Srednjem Vzhodu

Začasni predsednik republike general
Pedro Eugenio Aramburu bo 28. t. m.
obiskal Rosario, odkoder bo naslednje¬
ga dne nadaljeval potovanje v Posadas.

General Aramburu bo prispel v Rosa¬
rio s svojim spremstvom ob enajstih do¬
poldne na krajevno letališč.e Tu ga bo
sprejel in pozdravil zvezni interventor s
predstavniki ostalih oblasti ter občinstvo.

Z letališča se bo predsednik odpeljal v
vladno palačo, opoldne bo pa na privat¬
nem kosilu s poveljnikom sedme divizi¬

je generalom Julianom Garcia na pri¬
stavi Santa Catalina.

Popoldne bo predsednik dve uri pora¬
bil za razne avdience, nato se bo pa
udeležil velikega ljudskega zborovanja
na Trgu 25 Maja, kjer bo tudi govoril.
Njegov govor bodo prenašale radijske
postaje.

Zvečer se bo udeležil banketa v Joe-
key klubu. V soboto dopoldne se bo pa
po ogledu raznih javnih del, ob enajstih
z letalom odpeljal dalje proti mestu Po¬
sadas.

IZ TEHNA V TE MEN

Neznani morilec je izvršil atentat na
nicaraguajskega predsednika Somozo
in ga je težko ranil. Morilec je bil pri
atentatu ubit. Oblasti v Nicaragui so
zaprle veliko število članov opozicije,
emigranti te države, ki žive v Meksi-
ko, pa so posvetili v svojem časopisu
celo stran spominu ubitega atentatorja..

Na Cipru so britanske oblasti izvršile
smrtno obsodbo z obešenjem nad tremi,
grškimi uporniki, nakar je vse grško
prebivalstvo stopilo v tridnevno splošno
stavko. EOKA je po stavki sprožila nov
val napadov na angleško vojaštvo ter
je bilo spet več vojakov in civilistov u-
bitih in ranjenih. EOKA je tudi objavi¬
la, da bo v kratkem pričela z napadi tu¬
di na francosko vojaštvo na Cipru.

Zahodna Nemčija namerava potrošiti
10 milijard mark za nabavo orožja in
ostale opreme za svojo novo vojsko.

Orožje bo nakupila v USA, Angliji, Ita¬
liji, Turčiji, Franciji, Belgiji in Španiji.

Sovjeti so v Albaniji na otoku Sasone
pri Valoni zgradili v zadnjih letih veli¬
ko podmorniško oporišče, v katerem je
prostora za 100 podmornic. Poleg tega
so otok spremenili v močno trdnjavo,
ki straži vhod v Jadransko morje. V Va¬
loni je nastanjenih za stalno ok. 3500
sovjetskih strokovnjakov za pomorsko
bojevanje. Trdnjavo smatrajo za sovjet¬
ski “Gibraltar” na Jadranu. Tudi vsa
albanska vojska — 50.000 po številu —
je pod nadzorstvom sovjetskih častni¬
kov.

Pekinška vlada je objavila, da je
zmanjšala svojo vojsko za 2.700.000
mož v času od 1. 1949, ko je pregnala
čangkajškove oddelke s celine pa do da¬
nes. Prav tako da je zmanjšala provin¬
ci jske policijske oddelke za 5 milijonov
mož v istem času.

ZAPAB IM P&HtOLEJ

Komunistični blok pospešuje tempo
svojega gospodarskega prodiranja na
Srednji vzhod. Pred dnevi so časopisne
agencije Srednjega Vzhoda objavile po¬
godbo o zamenjavi sovjetskega žita za
egipčanski bombaž, egipčanski prista¬
nek na nakup kitajskega mesa po ceni,
ki je nižja od cen na svetovnem trgu
in sovjetsko ponudbo za vrtanje petrole¬
ja v severni Siriji.

Ta zadnja ponudba je od vseh treh
trgovskih poročil najvažnejša. Sirijske
komuniste, ki so, čeprav maloštevilni,
močni, spretno vodi Khaled Baghdash,
ki ga je Moskva izbrala za svojega
predstavnika na Srednjem vzhodu. Sirij¬
ska vlada je že kronično nestabilna,
vojska pa je močno pod vplivom komu¬
nistov. Ne bi bilo presenetljivo, ko bi
Moskva izbrala trenutek za komunistič¬
ni udar v tej deželi in ustanovila tam

ime darovalca. Za tega se oblast ne za¬
nima, pač pa partija. Zanimajo se pa tu¬
di tisti krogi v javnem življenju, ki so
si na svoj prapor boja za demokracijo in
krščanski program zapisali tudi neod-
jenljiv boj proti komunizmu. In krščan¬
sko demokratski tednik Mayo je v svoji
zadnji številki že napisal v članku Spri¬
čo marksističnega komunizma: “odprite
oči, kajti sovražniki se vrinjajo z nepre-
kosljivo sposobnostjo v sleherno področ¬
je ob najmanjem oklevanju... čuječnost
in socialna pravičnost, se pravi — po¬
licija in krščansko socialni program z
vsemi svojimi revolucionarnimi ideja¬
mi na delavskem področju ,sta edino
zdravilo: rabimo ga prej ko mogoče,
kajti jutri bo morda že prepozno.”

ljudsko demokracijo” kot svoje stalno
in trdno oporišče na Srednjem Vzhodu.

Poročila iz Damaska pravijo, da je za¬
stopnik sovjetskega podjetja Tehno-
eksport opozoril sirijsko vlado, da so v
njenih severnih provincah velika leži¬
šča petroleja in da ga sovjetske petro¬
lejske družbe morejo črpati pod običaj¬
nimi trgovskimi pogoji. Sovjetski za¬
stopnik je naslikal Sirijo kot bogato dr'
žavo, ki bi se mogla Z denarjem, ki ga
ji je Moskva pripravljena posoditi, in¬
dustrializirati in gospodarsko razviti.
Take izjave predstavljajo za revno dr¬
žavo, kakor je Sirija, ki je vedno v stra¬
hu pred svojim zapadnim sosedom Izrae¬
lom ter škodoželjna Iraku za njegovo
petrolejsko bogastvo, privlačno sliko.
Sovjetska zveza igra jasno razvidno po¬
litiko s tako ponudbo.

To so samo nedavni koraki komuni¬
stičnega bloka v njegovem gospodar¬
skem prodiranju v široke predele Afri¬
ke in Azije, katerih končni cilj je odpra¬
viti v teh deželah sleherni zapadni vpliv.

Trgovina med tkzv. zaostalimi drža¬
vami in sovjetskim komunističnim blo¬
kom je pomembno naraščala od leta
1954, ko so se sovjeti iznenada odločili
učinkovito posegati v razburkano poli¬
tično življenje na Srednjem vzhodu.

Vse satelitske države je Moskva vpre¬
gla v svojo kampanjo, poskušajoč pre¬
pričati bivše kolonialne dežele, da bodo
kljub trgovanju s komunističnim tabo¬
rom ohranile svojo narodno čast in da
so brez skrbi pred nevarnostjo gospo¬
darske nadvlade. Sovjetska kampanja
spretno izkorišča stara sovraštva proti
kolonialnim velesilam in strah nedav-

Prevoz petroleja zaradi ogromne sve¬
tovne porabe tega goriva bo v bližnji
bodočnosti vsled pomanjkanja ladijske¬
ga prostora postal težko vprašanje
predvsem za industrijske države, ne
glede na sueški položaj.

Svetovna poraba petroleja
Svetovna poraba petroleja se z vso
naglico dviga. Evropa bo vprihodnjem
desetletju verjetno potrebovala že nad
200 milijonov ton petroleja letno iz
Srednjega Vzhoda. ZDA ga bodo mora¬
le uvažati najmanj 70 milijonov ton na
leto. Te številke predstavljajo dva in
pol krat večjo potroš-njo petroleja ka¬
kor leta 1955. Z modernizacijo sueškega
prekopa pod najugodnejšimi prilikami
bi mogli prevozno kapaciteto te vodne
poti v prihodnjih desetih letih komaj
podvojiti. In v tem slučaju bi mogel pre¬
kop vzdržati samo polovico vsega po¬
trebnega petrolejskega prevoza.

Nove petrolejske ladje
Pomorske petrolejske družbe bodo
morale zato izdelati povsem nove načrte
za bodočnost. Praktični odgovor pred¬
stavlja graditev na tisoče novih petro¬
lejskih ladij. V prihodnjih desetih letih
jih nameravajo zgraditi ok. 3000, med

Šimi stroški za petrolej kakor danes
skozi sueški prekop.

Šele načrti

Predno pa bodo te veleladje, za kate¬
re danes pomorski inženirji šele rišejo
načrte, prišle v promet, pa se bo vpra¬
šanje morskega petrolejskega prevoza
še poslabšalo. Evropske ladjedelnice so
polno zasedene.

Petrolejski vodi

Petrolejski vodi iz Iraka in Perzijske¬
ga zaliva pomenijo samo delno rešitev
tega problema. Petrolejske družbe se
nameravajo vzdržati velikih finančnih
vlog za povečanje vodov v tem delu sve¬
ta vse dotlej, dokler bo trajala nevar¬
nost podržavljenja petrolejske industri¬
je na Srednjem Vzhodu. Kapaciteta se¬
daj postavljenih petrolejskih vodov je
40 milijonov ton na leto. Ogromne stro¬
ške bi predstavljalo povečanje te kapa¬
citete za 50 odstotkov.

Kočljiv položaj na Bliž. Vzhodu

Nezanesljive srednjevzhodne vlade
bodo verjetno še naprej izigravale pet¬
rolejske družbe. Toda medtem ko so da¬
nes na strateškem položaju, pa more ta¬
ka njihova politika končno porazno vpli¬
vati na njihov dobiček. Zapad bo kupo-

njimi -nekaj stotisoč tonskih. S temi bo val  P etrole J na  Srednjem Vzhodu le to-

mogoče pluti okoli južne Afrike z manj- i liko casa > dokler bo cene J ši kakor dru S’

!  je. Na tem področju se nahajajo tri četr¬
tine na svetu odkritega petroleja, ki ga
črpajo z razmeroma majhnimi stroški.
Toda potrošniki se bodo obrnili drugam
in pričeli uporabljati druga goriva, če
bodo srednjevzhodne vlade še dolgo izi¬
gravale njih gospodarsko zmogljivost.
Atomska energija

Če bo nujno potrebno, bo Zapad pri¬
delal več petroleja na lastnem področju.

no osvobojenih kolonij pred imperializ¬
mom. Z razširjenjem tehnične pomoči
in gospodarskih prednosti morejo sovje¬
ti doseči močan vpliv po širnih predelih
zaostalih držav. Če se sovjetom posreči
prepričati te države, da se oprimejo v
svojih industrijskih in modernizacijskih

načrtih sovjetsko-komunističnih metod,
bodo dosegli zmago nepreračunljivega Prav tako še ni izkoristil ogromnih le-
obsega še za bodoče generacije. Sovjet- žišč drugih vrst naravnega goriva, da
ska gospodarska in tehnična ofenziva ne omenimo atomske energije, ki dela
predstavlja resno grožnjo gospodarske- že velike korake v čas, ko bo postala
mu razmahu svobodnega sveta. , najcenejša pogonska sila.

Strem 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 27. IX. 1956

ŠTUDIJSKI DAN

slovenska kat. akademskega starešin¬
stva se je vršil tudi letos v nedeljo 23.
septembra pri slovenskih šolskih sestrah
na Paternalu. Udeležba starešin in a-
kademikov je bila lepa.

Ob deveti uri je imel mašo direktor
. g. Anton Orehar. V pridigi je govoril o
dolžnostih starešine in akademika, zla¬
sti sedaj v izseljenstvu, ko marsikdo ne
viši tistega poklica, kot ga je v domo¬
vini.

Po maši so se udeleženci podali iz ka¬
pele v predavalnico. Predsednik SKAS
g. ravnatelj Ivan Prijatelj je otvoril štu¬
dijski dan. Po kratkih uvodnih besedah
je dal besedo predavatelju na tem štu¬
dijskem dnevu prof. dr. Ivanu Ahčinu.

.. “Za sodobno katoliško socialno in go¬
spodarsko orientacijo” je bil naslov iz¬
redno zanimivega referata g. dr. Ahči¬
na. Polni dve uri so navzoči sledili nje¬
govim izvajanjem z veliko pozornostjo.

V uvodu je najprej ugotovil, da ima
kat. socialna orientacija svojo podlago
v naravnem pravu, ki gradi na človeški
naravi, potem v naravnih normah, ka¬
kor jih podajata etika in kat. morala,
na socialnem nauku Cerkve in seveda
tudi v pozitivni sociološki in ekonomski
vedi. Nato je razpravljal v Čem se na¬
ša krščanska orientacija loči od drugih,
o svobodnem in dirigiranem gospodar¬
stvu, ali obstoji katoliški gospodarski
sistem. Analiziral je dva ekstrema: li¬
beralizem in socializem. Nato je prešel
k sodobnim socialno-gospodarskim toko¬
vom.

Iz klasičnega liberalizma se je razvil
neoliberalizem. Povod temu razvoju je
dalo totalitarno medvojno gospodarstvo
in dirigirano socialistično gospodarstvo.
Ljudje so si želeli več svobode. Neoli¬
beralizem zastopa idejo oddaljitve od
starega liberalizma in socializma. Svo¬
bodna konkurenca po njegovem gleda¬
nju ni neomejena. V nasprotju s starim
liberalizmom priznava etične norme v
gospodarstvu. Zagovarja socialno pra¬
vičnost, udeležbo delavstva na vodstvu
itd. Po kritičnem razčlenjevanju tega
nauka s splošnega in krščanskega sta¬
lišča, je predavatelj poudaril, da sicer
tvori neoliberalizem velik napredek od
starega, beleži-uspehe zlasti v USA in
Nemčiji, vendar je pa sprejemljiv za
vsak materialistični družabni sestav.

Zanimivo je bilo poglavje o socializ¬
mu. Predavatelj je posvetil pozornost
predvsem revizi mističnemu socializmu,
to je tistemu, ki se je odločil od komu¬
nizma in ga predstavlja leta 1951 ob¬
novljena II. Internacionala, ki povezuje
blizu 80 milijonov članov. Navajal je o-
snovne principe socializma in pokazal
na nevarnosti, ki jih ima socializem za
krščanstvo. To predvsem marksistični
socializem kot ga poznamo danes v Ita¬
liji in Franciji. Več uspeha pa ima
danes nemarksistični socializem ali la-
borizem kot ga poznamo v Angliji, Av¬
straliji, Novi Zelandiji in Skandinav¬
skih deželah. Nima materialistične baze.
V navedeni internacionali sta vključena
danes oba socializma: marksistični z e-
tatizmom in materializmom ter labori-
zem z etičnimi osnovami. Bodočnost bo
pokazala, kateri bo prevladal v interna¬
cionali.

Za največjega ekonoma tega veka ve¬
lja John Majmard Keynes. Dal je osno¬
vo teoriji, ki jo označujemo nova eko¬
nomija. Zgradil je to teorijo na izkuš¬
njah prve svetovne vojne ter velike go¬
spodarske stiske od leta 1929 dalje. Sku¬
ša .združiti oba ekstrema: liberalizem
in socializem. Vendar od socializma
sprejema več, dasi je odločno proti vsa¬
ki socializaciji, pač pa za daljnosežno
državno načrtno gospodarstvo. Velik
del državnikov si prizadeva, odrnosno si
je prizadeval, voditi gospodarstvo po
Kejrnesovi teoriji. N. pr. Roosevelt, Tru¬
man, Eisenhower, Attlee, Churchill, pri
Francozih zlasti Monnet, sedanji finan¬
čni minister, dr. Schacht. Keynesov u-
čenec je tudi dr. Prebisch.

Ko je predavatelj obrazložil to moder¬
no teorijo, je dodal tudi svoje kritične
pripombe.

Kot zadnjega je obdelal komunizem.
Iz tega le nekaj zanimivih ugotovitev:
Dobri poznavalci sovjetskega komuniz¬
ma trdijo, da se komunizmu ni posreči¬
lo, da bi v Sovjetski zvezi ustvaril so¬
cialistično družbo. Po 40 letih komuni¬
stične diktature ni bila še nobena bist¬
vena točka komunističnega programa
dosežena. Tudi po 40 letih (neomejenega
gospodstva nad več kot šestino suhe
zemlje in nad stotinami milijoni ljudi,
komunizem še ni prestopil začetne faze
diktature, in sicer diktature komuni¬
stične stranke nad brezpravnim proleta¬
riatom. Pri teh dejstvih navajajo komu¬
nisti, da je Rusija pod vlado komuniz¬
ma gospodarsko ogromno napredovala.

Za osnovne pravice Slovencev na Primorskem

Ob volitvah novega tržaškega župana
so zastopniki posameznih strank razla¬
gali tudi svoje programe in stališča v
zvezi z nalogami in delom novega trža¬
škega župana in občinskega odbora. Ob
tej priložnosti je govoril tudi občinski
svetovalec Slovenske liste dr. Josip
Agneletto ter je novi tržaški občinski
svet obvestil o stališču in zahtevah Slo¬
vencev na tem ozemlju.

V svojem govoru je minimalne sloven¬
ske zahteve zgostil v naslednja izvaja¬
nja:

“Slovenci, italijanski državljani, so
po določilih čl. 3. ustave enakopravni
pred zakonom z državljani italijanskega
jezika brez vsakršnega plemenskega,
jezikovnega ali političnega razlikova¬
nja. Slovenci spoštujejo zakone države
in izpolnjujejo svoje državljanske dolžno¬
sti. Zahtevajo pa na drugi strani, da se
z njimi postopa kot z državljani z ena¬
kimi in polnopravnimi pravicami tako
s strani države in ostalih oblasti, kakor
tudi s strani javnih in zasebnih usta¬
nov.”

“S čl. 6. ustave je Republika prevzela
nase obveznosti za zaščito jezikovnih
manjšin. Torej tudi za zaščito sloven¬
ske narodne manjšine. Posebni statut,
ki je priložen Londonski spomenici, ne
predstavlja neke novosti, novega in¬
strumenta, ki bi slovenski manjšini pri¬
znaval nove pravice, pač pa je to zgolj
instrument, ki bolje specificira obseg
pravic, ki izhajajo iz 6. čl. ustave za za¬
ščito slovenske narodne manjšine.”

“Ni potemtakem združljivo z obstoje¬
čimi zakoni in z demokratičnimi načeli,
s katerimi je navdahnjena ustava, ob-
dolževati s “slovenskimi politikanti”
ljudi, ki terjajo spoštovanje ustave in
ve poslužujejo jezikovnih pravic, ki jih
zakon priznava.”

“Slovenci na tem ozemlju niso prišle¬
ki, pač pa del avtohtonega prebivalstva,
kar je zgodovinska stvarnost. Tudi iz
tega razloga se mora spoštovati etnič¬
ni značaj Slovencev in ga varovati, ka¬
kor se mora spoštovati njihova pravica
o rabi nuhovega jezika v javnem in za¬
sebnem življenju”.

“Slovenci so pripravljeni pošteno in
iskreno sodelovati z italijanskim ljud¬
stvom v dobro vseh. Spoštujemo itali¬
janski narod in njegove ustanove, za¬
htevamo pa, da tudi nas spoštuje večina
kot državljane z vsemi pravicami in dol¬
žnostmi. Narodno sovraštvo, mora iz¬
giniti in nadomestiti ga morata mimo
sožitje in medsebojno razumevanje. Čas
je, da se stare in časovno neskladne nacio¬
nalistične miselnosti XIX. stoletja te¬
meljito revidirajo. Ni šovinist tisti Slo¬
venec, ki se poslužuje zakonito prizna¬
nega lastnega jezika, pač pa je šovinist
tisti na strani večine, ki hoče to upora¬
bo ovirati, če italijanstvo ni občutilo
slovenske nevarnosti pod Avstrijo, ka¬
ko bi mogla slovenska manjšina ogroža¬
ti italijanstvo Trsta pol Italijo s svo¬
jimi 50 milijoni Italijanov? Pri vsem
tem je tako imenovana slovenska nevar¬
nost nič drugega kot izumetničeno sle¬
pilo, ki so si ga izmislili določeni kro¬
gi zato, da bi Slovencem zanikali pra¬
vice, ki jim jih priznava italijanska u-
stava.”

“Zgodovina nas uči, da je najboljše
jamstvo za napredek neke dežele, po¬
polno soglasje med njenimi prebivalci,
in najboljša obramba meja je zadovo¬
ljitev obmejnega prebivalstva. Izhaja¬
joč iz takih predpostavk, se mi zdi u-
mestno precizirati, kaj Slovenci zahte¬
vajo:

1) Diskriminacija Slovencev, pa naj
se skriva že pod kakršno koli obliko, mo¬
ra izginiti. Krajevne oblasti in meščani
bi se morali privaditi, da smatrajo Slo¬
venca za italijanskega državljana z e-
nakimi pravicami in dolžnostmi, ne ozi¬
raje se na njegovo poreklo in jezik.
Stalno poslušamo pritožbe slovenskih
družin, da vladni in občinski poizvedo-

Ta inkvizicija mora enkrat za vselej
prenehati! Obračam se na krajevne ob¬
lasti in pozivam s tega mesta kompe¬
tentne oblasti, naj uporabljajo najstrož¬
je pripomočke za odstranitev teh metod,
ki so lastne totalitarnim vladavinam,
zato pa poniževalne za demokratično
državo.

2) Med slovensko mladino in mlado
slovensko inteligenco vlada zelo velika
brezposelnost. Ponavljamo svojo zahte¬
vo, da javni, deželni in občinski uradi
nameščajo Slovence, dokler ne bo dose¬
ženo število, ki odgovarja odstotku slo¬
venskega prebivalstva.

3) Slovenske šole in pogoji za učno
osebje se morajo sistemizirati s šolskim
zakonom, ki je navdahnjen z demokra¬
tičnimi načeli.

4) Slovenske kulturne organizacije
morajo uživati podporo iz javnih sred-
ste, da lahko izvršujejo svoje kulturno
poslanstvo. Kulturne domove, ki se gra¬
dijo oziroma dovršujejo, je treba izro¬
čiti celotni etnični skupnosti, da bi
služili vsemu prebivalstvu in ne eni sa¬

mi politični stranki oziroma njenim or¬
ganizacijam.

5) Vztrajamo na zahtevi, da se kon¬
čno ratificira in objavi Spomenica s po¬
sebnim statutom.

6) Vedno smo bili zagovornki proste
cone in carinskih sprostitev. Prosta co¬
na ne bi mogla biti ustanova s centri¬
fugalnimi težnjami, pač pa nasprotno bi
postala ustanova s centripetalnimi tež¬
njami, kar bi bilo ena izmed predpo¬
stavk za gospodarsko zadovoljitev trža¬
škega prebivalstva.

7) Ustanovitev dežele Julijske Bene¬
čije bi bil korak naprej proti samou¬
pravni decentralizaciji v korist gospo¬
darskega dviga dežele in posebno še Tr¬
sta.

8) V občinski upravi bi morala večina
V interesu uspešnega sodelovanja vseh
sekcij občinskega sveta prepustiti manj¬
šinam občinskega sveta možnosti za
boljši nadzor, ki so v preteklosti izosta¬
le. Na ta način ne bi se samo razpršilo
nezaupanje, pač pa bi se doseglo aktivEio-
sodelovanje vsega občinskega sveta v
očitno koritst občinskega gospodarstva
in vsega tržaškega prebivalstva”.

SVET SPOZNAVA SLOVENCE

Kakšen ugled uživamo Slovenci, se je
znova pokazalo na študijskih dnevih
mladih krščanskih demokratov na Nizo¬
zemskem, ki so se vršili od 10. do 15.
septembra v Berg en Dal-u, blizu mesta
Nijmegen. Udeležilo se ga je lepo šte¬
vilo mladih krščanskih demokratov iz
Nizozemske, Francije, Nemčije, Belgije
in Poljske. Slovence je zastopal dr. Sta¬
nislav Mikolič.

Slovenski zastopnik je vzbujal prav
posebno pozornost in je bil edini, kate¬
remu so časnikarji še posebej stavili
razna vprašanja. Razgovor s časnikar¬
ji je bil nato objavljen v več nizozem¬
skih časopisih. Posebno obširno poroči¬
lo je prinesel vodilni katoliški časopis
na Nizozemskem “Dageblat”, ki je ob¬
javil tudi sliko dr. Mikoliča, nato pa po¬
datke o slovenskem narodu in posebej
o Slovenski ljudski stranki.

Študijske dneve je organizirala nizo¬
zemska skupina N.E.I. (Nouvelles Equi-
pes Internacionales), ki jo sestavljata
katoliška Ljudska stranka, v kateri so
katoliki demokratje, in Protirevolucio¬
narna stranka, ki jo sestavljajo prote¬
stantski demokratje na Nizozemskem.

Študijskim dnevom je predsedoval
L.G.A. Schlichting, profesor na kato¬
liški univerzi v Nijmegen-u. Glavna
vsebina študija je bila: Krščanska mi¬
selnost in narodne zahteve. Poleg na¬
čelnih referatov so bili tudi referati o
konkretnih vprašanjih, ki predstavljajo
teške probleme za razne narode in ki
jih je treba reševati v duhu krščanske¬
ga univerzalizma (Sarsko vprašanje,
zedinjenje Nemčije, meja med Poljsko
in Nemčijo, zaščita narodnih manjšin,
vprašanje Severne Afrike itd.).

Ob tej priložnosti je dr. Mikolič spro¬
žil vprašanje slovanski meja in sloven¬
skih narodnih manjšin, kar so vsi poslu¬
šali z veliko pozornostjo. Tako je zbor
mladih krščanskih demokratov, katere¬
mu so prisostvovali tudi starejši politiki
(J. W. van de Poel, dr. E. Klepsch, J.
Mallet in drugi) spoznal našo koroško,
tržaško in goriško vprašanje ter vpra¬
šanje Beneških Slovencev. Za Slovence
je bil to prav gotovo pomemben dogo¬
dek.

Na teh študijskih dnevih so razprav¬
ljali tudi o potrebi ustanovitve krščan:
sko-demokratske internacionalne in kr-
ščansko-demokratske tiskovne agencije.

BRAL M SMO...

ZA ČLOVEČANSKO REŠEVANJE USODE JUGOSLOVANSKIH

BEGUNCEV

Beguncev iz Titovini je vedno več.
Vsak dan prihajajo novi in znova opo¬
zarjajo svet na nevzdržnost razmer
pod komunistično diktaturo. Položaj teh
beguncev v Italiji je težak. O njem raz¬
pravlja tržaška “Demokracija”. Ugotav¬
lja tole!

“Položaj jugoslovanskih beguncev, ki
se dan za dnem in noč za nočjo stekajo
v Italijo, postaja vedno boli vznemirljiv
in nevzdržen. Samo januarja letos jih je
prišlo 180, februarja 150, marca 250, a-
prila 300, maja 510, junija 430, julija
430, v sedmih mesecih torej 2250 oseb,
v večini mladih, za delo sposobnih mo¬
ških, ki imajo, oziroma bi morali imeti
pred seboj še vse življenje. Dotok torej
celo narašča in ne kaže znakov vpada¬
nja. Večina teh .beguncev ne more do¬
kazati svojega političnega značaja in so
smatrani za tako imenovane “ekonom¬
ske begunce”, katerih sicer zadnje čase
ne vračajo več vseh, pač pa jih večidel
zaprejo v taborišča, brez upanja na
vključitev v redno življenje in delo.
Tam žive na pol zaprti, ne da bi imeli
vsaj teoretično upanje na emigracijo,
kakor ga lahko gojijo “politični” begun¬
ci. Toda tudi slednje prav tako interni¬
rajo, s čemer jim onemogočajo uživa¬
nje vseh tistih pravic, ki bi, po veljavni
republiški ustavi, šle vsem osebam, ki

valni organi preiskujejo in poizveduje- iščejo politično zatočišče v Italiji.

jo, ali njihovi otroci obiskujejo sloven¬
ske šole, ali občujejo v družini po slo¬
vensko, in podobno.

Rusija pa je naravno tako bogata zem¬
lja, pa bi bila bolj pravilna ta trditev:
Rusija kljub komunizmu gospodarsko
napreduje.

Po teh razmišljanjih je predavatelj
postavil vprašanje: Kje je mesto za ka¬
toličana? Na to vprašanje je odgovar¬
jal tako v odnosu do liberalizma kot so¬
cializma ter vseh zgoraj navedenih so¬
cialno - gospodarskih tokov.

Predsednik Ivan Prijatelj se je po
končanem predavanju predavatelju is¬
kreno zahvalil ter zaključil zborovanje
Sledilo je skupno kosilo, po katerem so
udeleženci ostali še v prijateljskem raz¬
govoru.

Številni protesti tako na mednarod¬
ni ravni, kakor tudi — kar je treba po¬
sebej poudariti in priznati — italijan¬
ske javnosti, so torej vsaj dosegli, da
so nehala sramotna množična vračanja.
Osvobodilni odbor za Istro je dosegel
za vse Istrane, pa naj bodo te ali one
narodnosti, poseben postopek. Tisti, ki
so italijanske narodnosti, sploh ne pri¬
dejo pred komisijo, ostalih pa ne vrača¬
jo, niti če niso priznani za “politične”.
Tudi komisija, ki klasificira begunce v
“politične” ali “ekonomske”, postopa
bolj širokovestno kot. je postopala v sa¬
mem začetku. Na eni svojih zadnjih sej
je n. pr. obravnavala 450 slučajev in sa¬
mo 66 beguncem je odrekla “politični”
značaj. Toda tudi od teh 66 jih je vrnila
samo eno četrtino, medtem ko je ostale
pridržala v taborišču.

Tako se je postopek z jugoslovanski¬
mi begunci nekoliko izboljšal, toda nji¬
hova usoda ni rešena. V taboriščih se
samo veča zaloga človeškega blaga, ki
zre v brezupno bodočnost. Dejansko so
to zaporniki, ki niso zagrešili drugega
kot to, da so si želeli svobode, da so be¬
žali izpod komunistične tiranije. Teži¬
šče vprašanja se je samo preneslo, ni
več v problemu vračanja, temveč v pro¬
blemu sistemiziran ja beguncev. In tu ga
je treba zagrabiti.

Ruggero Rovatti je napisal nedav¬
no v “Piccolo Sera” o tem vpraša¬
nju tehten, trezen in s človečansko za¬
vestjo prežet članek, iz katerega smo
posneli tudi malo prej omenjene podat¬
ke. Po njegovem bi morale italijanske
oblasti pri reševanju položaja beguncev
ubrati dve poti: predvsem bi morale po¬
stopati skladno z ustavo, ki priznava tu¬
jim državljanom in ljudem brez držav¬
ljanstva, ki so politični begunci, določe¬
ne pravice; poleg tega pa bi morala Ita¬
lija predlagati, da se izpremeni čen 48.
Ženevske konvencije, ki določa, da se
priznavajo pravice begunca samo poli¬
tičnim beguncem.

Ne moremo drugega kot samo pozdra¬
viti ta glas, ki se dviga iz sicer že z last¬
nimi brezposelnimi preobremenjene Ita¬
lije, ki pa vkljub temu dokazuje, da v
italijanski javnosti ni zamrl občutek
za krivico, človečansko vzajemnost in
čast, ki ne dovoljuje, da bi bil grobo ra¬
zočaran, kdor se je poln zaupanja in
nad zatekal v njeno sredo. Glede tega je
bilo sicer storjenih že veliko napak, to¬
da še vedno je čas, da se jih vsaj delo¬
ma popravi, da se neha politične begun¬
ce obravnavati kot politično sumljive
ljudi, izročene na milost in nemilost po¬
licijskim ukrepom in zapostavljanjem
ter se jim vrne in prizna njihovo člove¬
čansko dostojanstvo.

Italija bo samo pridobila, če z deja¬
nji dokaže, da ne mara slediti zgledu
držav, ki so po drugi svetovni vojni s si¬
lo repatriirale protikomunistične borce
v Evropi, ne zgledu Francije, ki je re-
patriirala protikomunistične vojne ujet¬
nike po prenehanju sovražnosti v Viet-
(Nadaljevanje na 3. strani)

ARGENTINA

V mestu Santiago del Estero je te dni
zasedala nacionalna konvencija Krščan-
sko-demokratske stranke. Navzočih je
bilo 115  delegatov, t. j. po pet delega¬
tov za vsako volilno okrožje v Argenti¬
ni. Teh je pa 23. Na konvenciji je do¬
sedanje vodstvo podalo poročilo o delu
pri organiziranju stranke, razpravljali
so nadalje o političnem položaju v dr¬
žavi ter o stališču stranke do njega in
vlade osvobodilne revolucije, sprejeli
smernice za delo stranke v bodočnosti
ter poudarili glavne zahteve strankine¬
ga programa. Izvolili so tudi novo
strankino vodstvo. Glavno poročilo je
podal predsednik stranke dr. Luka Aya-
rragaray. Naglašal je, da so za sedanji
položaj v državi krive stare politične
stranke, ki pritiskajo na vlado s svoji¬
mi čisto strankarskimi zahtevami ter
skušajo svoje politične cilje spremeni¬
ti v instrument svojih apetitov. Zato
tudi hi pravega soglasja med cilji, ki
jih je imela osvobodilna revolucija in
med sedanjim delom po provincah in ob¬
činah. Stare politične stranke bi se ra¬
de proglasile ii^ vsilile za lastnike in de¬
diče revolucije, ki ni bila izvršena zanje,
ampak za vse Argentince. Zato dr. Aya-
rragaray znova poudarja odgovornost
tradicionalnih strank za sedanje še neu¬
rejeno stanje v Argentini. Pravi tudi,
da so tudi taki, ki se proglašajo za de¬
mokrate in celo kristjane, pa se skušajo
polastiti položajev z notranjim “pu-
čem” v vladi. Za Krščansko demokrat¬
sko stranko pravi, da je ostala v polni
meri zvesta idealom revolucije ter v
njej 'ni iskala nobenih koristi. Omenja
tudi konspiracijo molka, t. j. sedanje ča¬
sopisje z izjemo “La Prense” molči o
važnejših strankinih odločitvah. Stranka
hoče po njegovih besedah postati pravo
ljudsko gibanje. Razveseljivo dejstvo je,
da uživa močne simpatije med delovnim
ljudstvom. Oster v svojih izvajanjih je
bil tudi drugi prvak stranke dr. Manuel
Ordonez. Dejal je, da mora stranka
objaviti kaj smatra ona za cilje osvobo¬
dilne revolucije, ki jih sedaj vsaka stran-
kaka izrablja in izkorišča za svoje
strankarske namene. Tudi on obtožuje
stare politične stranke za še neurejene
razmere. Zavzema se za to, da mora kr¬
ščansko - demokratska stranka napram
vladi in ostalim političnim strankam
jasno označiti svoje stališče. V debati o
političnem položaju so govorniki nagia-
šali, da obstoja kontradikcija med izja¬
vami in delom predsednika ter delom
interventorjev po posameznih provin¬
cah, ki so docela eksponenti posameznih
političnih strank in političnih skupin.
Od vlade zahtevajo več socialnega ču¬
ta in hitrejše reševanje aktuelnih vpra¬
šanj, ki tarejo prizadete sloje. Zlasti dr.
Ayarragaray je zahteval, da morajo bi¬
ti tisti, ki so pod prejšnjim režimom
delali zločine in mučili nedolžne ljudi,
kaznovani. Ostro obsoja vsako politič¬
no obračuvanje z nasprotniki in je pro¬
ti odpuščanju delavstva iz političnih
razlogov.

Kot glavne politične zahteve je nacio¬
nalna konvecija postavila zahtevo, da
mora prenehati državni monopol pri
vzgoji mladine, da mora vlada takoj iz¬
dati dekret; s katerim bo možno usta¬
navljanje privatnih vseučilišč, je za
spremembo ustave pred predsedniškimi
volitvami, zahteva proporcionalni volil¬
ni sistem, izdanje statuta o političnih
strankah, ki morajo v svojem delovanju
uživati polno svobodo, vrnitev dnevni¬
kov in radijskih postaj pravim lastnikom
ter končno ostro nastopa proti komu¬
nizmu, nacionalizmu in kapitalizmu.

Nadalnje sodelovanje strankinih pred¬
stavnikov v nacionalni junti pa stranka
veže za izpolnitev teh le pogojev: Dr.
Salgado, mora dobiti polno satisfakci-
jo za aretacijo in za očitke, češ, da je
delavstvo, ki ga je branil kot odvetnik,
hujskal na stavko. Satisfakcijo mora v
Rio Negro dobiti tudi stranka in to z
uradno objavo. Zvezni interventor v pro¬
vinci Neuquen, ki je glavni krivec za
tamošnje dogodke, pa mora biti odstra¬
njen.

V vodstvo stranke so bili izvoljeni:
Jose A. Allende, Dr. Lucas Ayarraga-
ray, Juan T. Lewis, dr. Manuel Ordonez,
Juan Jose Torres Paz, Francisco de la
Vega, Carlos A. Imbaud, Rodolfo Mar-
tinez, Jose Riccis, Horacio Sueldo in
Luis Morea.

Vlada je izročila dominikancem v Bue¬
nos Airesu za popravilo bazilike sv. Do¬
minika in dominikanskega samostana
kot svoj prispevek znesek 2 milijona pe¬
sov. Dominikansko baziliko in samostan
je kot znana zažgala poulična druhal
po neuspeli junijski revoluciji laMsko
leto.

Minister za delo dr. Raul Migone je
podal ostavko. Za naslednika je imeno¬
van dr. Horacio Aguirre Legarrete.

Buenos Aires, 27. IX. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran S.

Učiteljski pevski zbor Emil Adamič
slavi letos 30. letnico ustanovitve. Ta
jubilej je proslavil z vrsto koncertov v
inozemstvu in na ljubljanskem festiva¬
lu. Ljubiteljem pesmi je pripravil lep
užitek v Strasbourgu, Parizu in Ziiri-
chu. V Strasborgu je pel za radijsko sne¬
manje, nadalje na zaključnem šolskem
festivalu, imel pa tudi samostojen kon¬
cert. V Parizu je nastopil na televizij¬
ski, v Ziirichu pa na radijski postaji.
Predhodnik tega zbora je bil Pevski
zbor slovanskega učiteljstva v Trstu,
ki ga je ustanovil Srečko Kumar. Seda¬
nji dirigent Učiteljskega pevskega zbo¬
ra je prof. Jože Gregorc.

V let. poletnih mesecih se je mudil v
Ljubljani na obisku dr. Vojeslav Mole,
redni profesor na univerzi v Krakovu.
Imel je' več predavanj. Tako med dru¬
gim o poljski umetnosti v dobi romanti¬
ke ter o ruski umetnosti v času realiz¬
ma.

Znani slov. grafiki Miha Maleš, Fran¬
ce Mihelič Božidar Jakac, Riko De¬
benjak in Maksim Sedej so dobili po¬
vabilo, da se s svojimi deli udeleže raz¬
stave v angleški umetnostni galeriji
The Towner Art Gallery v Eastbournu
pri. Londonu.

Univerzitetni svet v Ljubljani je po¬
trdil izvolitev nekaterih novih profesor¬
jev in docentov. Nove učne moči na u-
niverzi so: Na medicinski fak. izredni
izredni profesor dr. Vladimir Trampuž,
docenti pa dr. Draško Vilfan, dr. Mari¬
jan Borštnar in dr. Leon Matajc, hono¬
rarni docent pa dr. Jula j Kallay. Na
tehnični fakulteti redna profesorja dr.
ing. Franjo Hočevar in ing. Vratislav
Bedjanič.

Na prirodoslovno — matematično-fi-
lozofski fakulteti so odprli drugi letnik
farmacije.

Na sestanku upravnega odbora Slov
narod, gledališča v Ljubljani sta poro¬
čala o uspelem gostovanju ljb. drame

(Nadaljevanje z 2. strani)

namu, ne zgledu Portugalcev, ki se pri¬
pravljajo, da repatriirajo protikomuni¬
stične begunce, ki so se preko Hong-
Konga zatekli v Maceo, in končno ne
zgledu Tita, ki vrača romunske begun¬
ce.

Njena zasluga bo še toliko večja, če z
mednarodnimi pobudami poskrbi, da se
kaj takega tudi drugje prepreči in se
potem nesrečnikom omogoči, da začno
novo, redno, dela in zadovoljstva polno
življenje.

Vprešanje beguncev dozoreva v vpra¬
šanje vesti svobodnega sveta. Če bo
vprašanje našlo potrebno razumevanje,
se bo v zasužnjenih okrepila vera v ple¬
menitost svobodnega sveta in ojačila
želja po svobodi in demokraciji”.

in opere v Holandiji in Parizu v. d.
ravnatelja opere Smiljan Samec ter rav¬
natelj drame Slavko Jan. Ravnatelj ope¬
re je navajal, da- uspeh ljb opere v Pa¬
rizu “daleč presega vsa, tudi najlepša
in najdrznejša pričakovanja”. Pravi, da
si je s tem ljb. opera “priborila vstop
na vse evropske operne odre”. To trdi¬
tev utemeljuje s številnimi povabili, ki
jih je že prejela iz Anglije in Italije.
Po njegovem poročilu ljb. opera lahko
računa, da bo morala vsako leto izvrši¬
ti vsaj eno, če ne dve turneji, ker da je
“s povabili naravnost zasuta”. Ravnatelj
drame Slavko Jan je pa naglašal, da je
uspeh drame s Cankarjevimi Hlapci na
pariškem festivalu še pomembnejši, ker
so se morali dramski umetniki “boriti
še z večjimi težavami, kakor pa oper¬
ni. prepričati so morali francosko pu¬
bliko s slovensko besedo samo z izred¬
no umetniško prepričljivostjo podajanja
publiki nerazumljivega teksta.” Za to
priložnost so Cankarjevi Hlapci izšli tu¬
di v francoskem prevodu.

Umrl je upok. veterinarski inšpektor
Hugon Turk. Bil je najstarejši slov. ži-
vinozdravnik. Znan je tudi po svoji knji¬
gi “O zdravju in boleznih domačih živa¬
li”.

V celjskem okraju je bilo v minulem
šolskem letu 131 osnovnih šol, dve po¬
možni šoli, 20 nižjih in 2 popolni gim¬
naziji, eno učiteljišče in Srednje-eko-
nomska šola. Ljudsko šolo je obiskova¬
lo 20.494 otrok, v pomožnih šolah jih
je bilo 173. V nižjih gimnazijah so ime¬
li 5438 dijakov in dijakinj, v dveh popol¬
nih gimnazijah 2231. Učiteljišče je obi¬
skovalo 318 dijakov in dijaki/nj, na Sred¬
nji - ekonomski šoli jih je pa bilo 279.

Slovenska izseljenska matica v Ljub¬
ljani je tudi ena izmed ustanov seda¬
njega komunističnega režima doma za
Širjenje komunistične propagande .med
izseljenci in za njihovo pridobivanje za
sedanje družbeno ter državno ureditev.
To je potrdila tudi z razstavo, na kateri
je bil prikazan izseljenski tisk. Vsak se
pa moti, če misli, da je bil na tej raz¬
stavi prikazan ves slovenski izseljenski
tisk. Kaj še! Samo komunistični in tisti,
ki hlapčuje komunističnim gospodar¬
jem doma. O bogatem izseljenskem ti¬
sku slovenskih novih naseljencev v svetu
— niti duha in niti besedice!

V bližini Ormoža so naleteli na za¬
nimive najdbe iz prazgodovinske dobe.
Odkrili so celotno ilirsko naselbino, sta¬
ro okoli 3000 let.

Na glavnem trgu v Nabrežini bodo
postavili spomenik pok. pesniku dr. Igu
Grudnu. Načrt zanj bo napravil nabre-
žinski rojajk kipar Čelo Pertot, ki živi
v Stockholmu.

Člani Slovenskega okteta iz Ljublja¬
ne so pod vodstvom prof. Janeza Bole¬

ta imeli na koncertni turneji po Kitaj¬
ski velik uspeh. Med potjo so nastopili
tudi v nekaterih sibirskih mestih, zlasti
v Irkutsku. V Pekingu so imeli po vrsti
7 koncertov. Kitajska kritika je poseb¬
no pohvalila pesmi “Žabja svatba” in
“Moj očka ima konjička dva”. Slov.
pevci so zapeli tudi nekaj kitajskih pe¬
smi. Kitajski listi so pisali, da so jih
lepo podali. Med solisti, ki so spremlja¬
li pevsko skupino, je žela največ uspe¬
hov prvakinja ljubljanske opere Vilma
Bukovčeva. O njej poroča tržaški “No¬
vi list”, da je po vsakem koncertu do¬
bivala tudi “nešteto ženitnih ifludb” in
“da bi jo bili mladi kitajski ljubitelji
petja najraši obdržali kar tam”.

V Grosuplju so odkrili spomenik a-
meriškemu pisatelju slov. rodu Lousu
Adamiču, ki je v USA s svojim nasto¬
panjem in pisano besedo delal med zad¬
njo vojno in po njej propagando za
sed. komunistični režim doma.

V Ljubljani je bila mednarodna raz¬
stava telekomunikacij. Poleg domače
tovrstne industrije so bila zastopana in¬
dustrijska podjetja za telekomunikacije
tudi iz zahodne in vzhodne Evrope. V
času razstave so bile v Ljubljani tudi
redne televizijske oddaje. Poleg spre¬
jemnih aparatov tujih držav so bili raz¬
stavljeni tudi sprejemniki domače in¬
dustrije.

Na Reki je bila razstava domačih in
tujih umetnikov. Skupno je bilo razstav-

BITENOS AIRES

OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto dne 15. septembra
sta se v San Martinu poročila g. dr.
Vladimir Pezdirc in gdč. Ljudmila Re-
zelj, hčerka pok. sodnika Josipa Rezlja.
Za priči sta bila: Nevesti njen brat g.
Jože Rezelj, ženinu pa gdč. Inge Goli.
Poročne obrede je opravil g. duh. svet¬
nik Karel Škulj. Iskreno čestitamo in
želimo vso srečo ter obilo božjega bla¬
goslova.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Nova mladina, glasilo slov. srednješol¬
cev v Argentini, štev. 5. Vsebina: Leta
1956; Luč z gora (Nadaljevanje), Koti¬
ček Dijaškega odseka SDO: Najin vzor:
Edith M. Moore, Ali hočeš biti simpati¬
čna?; Prvi stiki z mendoškimi dijaki;
Urednik poroča.

LANUS

Mladinski nastop

v Lanusu je vsako leto prireditev, na
katero radi prihite Slovenci ne samo iz
Lanusa, ampak tudi iz vseh slovenskih
naselij na področju Vel. Bs. Airesa. Tako
je bilo tudi letos v nedeljo dne 16. sep¬
tembra t. 1.

Po dolgotrajnem deževju nas je tega
dne pozdravilo lepo pomladansko sonce.
Že v dopoldanskih urah je bilo na šport¬
nem igrišču v Slovenski vasi, zelo ži¬
vahno. Prihajali so stari in mladi in pri¬
jemali za delo ter urejevali vse potreb¬
no za popoldanski nastop.

ljenih 140 slik in 50 kipov. Od slov. u-
metnikov so bili med drugim zastopani
Gabriel Stupica, Stane Kregar, Maksim
Sedaj in Drago Tršar. Nagrado za sli¬
karstvo je prejel slov. umetnik Gabriel
Stupica za svoji sliki Deklica s pahlja¬
čo in Interieur.

Na razstavi na Beneškem bienalu je
dobil Goričan Zoran Mušič, ki je raz¬
stavil svoje slike v pariškem paviljonu,
nagrado beneške občine.

Univ. prof. dr. Anton Slodnjak je na¬
pisal novo Zgodovino slovenske knji¬
ževnosti. Izšla bo v Berlinu.

Slov. tenorist Josip Rijavec je (nedav¬
no slavil 40. letnico svojega umetniške¬
ga delovanja. V ljb. gledališču je pr¬
vikrat nastopil leta 1916. Glasbene štu¬
dije je dokončal na glasbeni akademiji
na Dunaju, nakar se je vrnil domov ter
postal prof. na šoli Glasbene matice.
Začel je tudi redno nastopati v gledali¬
šču. Kmalu so ga izvabili v Zagreb,
kjer je ostal več let. Nekaj časa je bil |
član tudi Državne opere v Berlinu, na- '
to pa v Beogradu. Kot gost je nastopal
po vsem svetu. Pel je v slovenskem, hr¬
vaškem, srbskem, nemškem, italijan¬
skem, francoskem in drugih jezikih.
Predvojni glasbeni kritiki so ga uvršča¬
li med najboljše tenoriste na svetu in
ga postavljali v isto vrsto s Carusom,
Giglijem in drugimi. Sedaj je profesor
solo petja na beograjski glasbeni aka¬
demiji.

Začetek programa je bil napovedan
za drugo uro popoldne. Fantje in dekle¬
ta so bili točni in so s programom zače¬
li res ob napovedani uri. Zanimanje
športnikov je pritegnila nogometna tek¬
ma med naraščajniki SFZ Moron in od¬
sekom Jože Mehle v Lanusu. Bila je ži¬
vahna. Igralci na obeh straneh so bili
približno enako močni, kar je pokazal
tudi rezultat 0:0.

Gdč. Zdenka Virantova je tudi tokrat
pripravila udeležencem mladinske pri¬
reditve prijetno presenečenje z otroškim
prizorčkom. Prav tako tudi z rajalnim
nastopom deklet. Fantje iz Lanusa za
dekleti seveda niso hoteli zaostajati in
so se tudi oni postavili s telovadnim
nastopom.

Sledila je odbojkaška tekma med B
moštvom SFZ Moron in šestorko fantov
in Lanusa. Rezultat je bil sledeč: 15:9 za
Lanus, 15:11 za SFZ Moron in 15:7 za
Lanus. Tekmo je prav dobro sodil g.
Slavko Bagatelj.

Ves čas prireditve se je po športnem
prostoru razlegala slovenska pesem. Ve¬
čino jih je zapel lanuški slovenski
pevski zbor pod vodstvom svojega pevo¬
vodje g. Mirka Špacapana. Nekaj so
jih pa oddajali tudi s plošč.

Po končanem programu se je na šport¬
nem igrišču razvila prijetna l  domača
družabna prireditev. Dekleta in fantje
so se v obilni meri potrudili, da so bili

Vsak teden ena

POBIČ SEM STAR ŠELE...

Pobič sem star šele osemnajst let
cesar me hoče k Soldatom imet.
Kake bom soldat
k' sem fantič premlad,
ne morem še puške držat.

Pri fari zvonovi že milo pojo,
od fantov, dekličev jaz jemljem
slovo.

Pa jemljem slovo,

da Bog ve, kako,

nazaj me nikol' več ne bo.

Očka in mamka pa jokata se,
ker vidita fante preoblečene vse.
Preoblečeni so,
na vojsko gredo
nazaj jih nikol' več ne bo.

Bratec in sestra pa jokata se
S od bratca preljubga ločujeta se.

Oj bratec ti moj,

nikar ne žaluj

saj prideš tud' ti za menoj.

V kasarno sem stopil korajžen,
vesel,

sem puško zagledal, sem jokat začel.

Oj fantič ti moj,

nikar ne žaluj,

veselo zavriskaj, zapoj!

gostje dobro postreženi z različnimi je¬
dili in pijačo. Dobro raspoloženje je
stopnjevala vesela glasba in lepo slo¬
vensko petje.

Rojaki so bili veseli, da so tako lep
nedeljski popoldan prebili v družbi la-
nuške slovenske mladine ter se z njo ve¬
selili njenega napredka in njenih uspe¬
hov.

RAMOS MEJIA

Osmi prosvetni večer Krajevnega od¬
bora Društva Slovencev, združen z ob¬
čnim zborom Krajevnega odbora, bo v
nedeljo 30. septembra t. 1. ob pol sedmih
zvečer v cerkveni dvorani v Ramos Me-
jia.

Na programu je zanimivo predavanje
g. urednika Joška Krošlja in na koncu
šaljivi prizor.

* 21. oktober: A

* OTVORITEV

I BLAGOSLOVITEV

3 SLOVENSKEGA DOMA *

\  V SAN JUSTO S

Zakaj naši rojaki vedno v večjem šte¬
vilu nalagajo svoje prihranke po posre¬
dovanju F. in J. Krištof?

Zato, ker jih že triletna izkušnja uči,
da so naložbe varne, izplačila točna in
obresti visoke.

France in Janez Krištof, 25 de Mayo
533, 39, CAPITAL. T. E. 31-6435.

Slovenci v Argentini

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (8)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Če je čepela v kotu ali ob jutru brez
spanja strmela v zid, so se ti madeži
hitro menjavali v neverjetne oblike, ki
so dobivale podobo spačenih, demonskih
obrazov. Tudi Orfid, veliki bradati ko¬
zel kmetice Lagues iz Bartresa, se je
• često povračal med te obraze. Nekoč je
zlobna žival z nagnjenimi rogovi podila
malo pastirico preko travnika. (Oh, za¬
kaj mora biti ravno ona, ki ljubi le slad¬
ko, ljubko, prijetno in lepo, biti izpo¬
stavljena takim grdim prikaznim?)

Bernardka, ki je z očmi prisesana na
brezkrvne Gospejine noge, hoče vzdigni¬
ti roko, da bi se prekrižala, toda zaman.
Roka je težka in hroma ter visi ob tele¬
su kakor neznana teža. Niti prsta ne mo¬
re premakniti. Vendar ji tudi ta ohro¬
melost ni neznana. Včasih, v mučnih
sanjah, ko je hotela klicati na pomoč !
Odrešenika proti napadom satanovim,
so ji odpovedali udje in glas.. Toda to- 1
krat se ji zdi, da ima nemoč roke nek
poseben razlog. Morda je Gospa videla
njene preudarne misli in jo hoče zato
kaznovati. Mogoče pa se je Bernardka
pregrešila s tem, da se je poskušala
prekrižati in na ta način napravila ne¬
popravljiv “faux pas”. Kar se tiče križa,
bi imela Gospa gotovo prednost.

In res: Gospa v votlini je zelo poča¬
si, učeče dvignila desnico z nežnimi pr¬
sti in napravila prek obraza velik, ble¬
ščeč križ, ki ga Bernardka še pri nobe¬
nem človeku ni videla. Zdelo se je, da je
ostal v zraku. Pri tem ji je bil obraz
zelo resen in ta resnost je bila nov val
tiste ljubkosti, ki omamlja.Bernardka

se je do sedaj v življenju pri križanju,
kakor vsi drugi ljudje, komaj pritaknila
čela in prsi. Zdaj pa čuti, kako jo je
nekdo z ljubeznivo silo prijel za roko. In
ta ljubezniva sila jo vodi za ledenomrzlo
roko kakor otroka, ki ne zna pisati, da
napravi taisti, veliki in neizrečeno lepi
križ na čelo. Zdaj Gospa spet prikima in
se nasmehne, kakor da bi se posrečilo
nekaj važnega in neprecenljivega.

Po tem križu nastane nov odmor, ki
1 ga napolnjujeta očarljivo gledanje in lju-
! bežen. Bernardka bi rada nekaj poveda¬
la, prišla z besedo na dan, vsaj z brez-
i obličnimi glasovi, jecljaje, s spoštova-
| njem in z nežnostjo. Toda ali sme spre¬
govoriti, preden ne spregovori Gospa?

! Seže v žep in izvleče rožni venec. Kaj
boljšega ne zna napraviti...

Vse lurške žene nosijo rožni venec
stalno pri sebi, kot zvesto orodje svoje
pobožnosti. Uboge roke zgaranih žena
ne morejo mirovati. Molitev s praznimi
rokami se jim ne zdi prava. Rožni ve¬
nec pa je nek način nebeškega ročnega
dela, nevidno Šivanje, pletenje ali kvač¬
kanje izvezeno s petdesetimi Zdrava-
Marijami moleka. Kdor ga vsak dan mo¬
li, ta si bo stkal lepo pletenino, s ka¬
tero bo nekoč veliko Usmiljenje moglo
pokriti del njegovih grehov. Ustnice si¬
cer naučeno šepetajo angelske besede
Devici, duša pa se mudi na pašniku sve¬
tosti. čeprav misli včasih zaidejo na
stranpot in se plaše zavoljo pretiranih
cen jajc, čeprav se včasih zgodi, da kdo
ob kakšni Zdravi Mariji celo zakinka
— nič zato, duh se vendar mudi v večji

skritosti kakor sicer. Mati Soubirous j
ravna z rožnim vencem kakor vse dru- j
ge lurške žene. Bernardka pa je še
mlada in vse prej kakor pobožna, saj jo
sestra Marija Terezija Vaouzous imenu¬
je poganko. In res ima komaj kaj pojma
o verskih skrivnostih. Vendar nosi svoj
rožni venec s ponosom, ker je vendar
znamenje dozorevajoče ženskosti.

Zdaj dvigne pogumno svoj molek iz
oglodanih črnih krogljic proti Gospej.
Videti je, da je Gospa na to že dolgo
čakala. Spet se nasmehne in prikima,
kakor da jo je dekličina domislica zelo
razveselila. Tudi v njeni, lahno dvignje¬
ni desnici je opaziti rožni venec. Ni to
navadni rožni venec dninarskega otro¬
ka, tamveč dolga veriga bleščečih bise¬
rov, ki sega skoraj do zemlje. Tudi kra¬
ljica nima takega. Na koncu moleka se v
spreminjajoči luči blešči zlat križ.

Bernardka je vesela, da more slišati
svoj glas, čeprav se ji zdi popolnoma
spremenjen.

Zdrava Marija, milosti polna, prične
prvo desetko Zdravih Marij. Pri tem
ostro opazuje Gospo, če tudi morda mo¬
li zraven. Toda njene ustnice so negib¬
ne. Videti je, kakor da ji ni mar, da bi
izrekla angelski pozdrav. Z mehko vda¬
nostjo opazuje mrmrajočo deklico. Vse¬
lej, kadar je angelski pozdrav pri kra¬
ju, spusti jagodo, ki jo drži med kazal¬
cem in palcem. Vendar vedno čaka, da
najprej Bernardka premakne svojo črno
krogljico. Ko je desetka zaključena, in
pride do klica “Čast bodi Očetu in Si¬
nu in Svetemu Duhu”, Gospa kakor oži¬
vi in njena usta nemo zoblikujejo bese¬
de.

Še nikoli ni Bernardka svojega rožne¬
ga venca tako dolgo molila. Gotovo je
najmočnejše sredstvo, da tako priklepa
Gospo. Njej je samo to važno. Boji se,

da se bo Ljubljena utrudila, da se bo
naveličala, ker je z vsemi silami prise¬
sana na njeno obličje in se ji ne bo več
dalo zavoljo takele Soubirousove hčerke
stati v nepripravni votlini, prav na robu
pečine, s katere se prav zlahka prevrneš.
Gotovo je zelo težko neprestano tako
stati in poleg vsega še v takem vreme¬
nu. Oh, kmalu bo odšla in me pustila
samo...

Po trideseti Zdravi Mariji jo je popu¬
stila tudi ta misel in ta strah. Bernard¬
ka je samo še živo gledanje. Oči se ne
utrudijo. Vse drugo življenje se umakne.
Niti kamna ne čuti, na katerem kleči,
ne ledenega mraza, ki jo obpihava. Čuti
samo toplo, srečno dremavost.

Kako mi je dobro, kako mi je vendar
dobro...

OSMO POGLAVJE
Nezaupnost sveta

Šale čez dobrih dvajset minut se vr¬
neta Marija in Jeanne spet k potoku.
V nižini med Massabiello in občinskim
gozdom sta nabrali veliko butaro drač¬
ja. Deklici jo komaj vlačita. Hrkata in
se potita in še k mari nimata Bernard¬
ke. Prva se ustraši Marija. Doli ob po¬
toku na produ kleči sestra v čudni, to¬
gi drži. Med palcem in kazalcem desne
roke drži svoj rožni venec. Bela. noga¬
vica leži poleg nje na zemlji. Bleda je
kakor mrlič. Še celo njene ustnice, ki so
vedno tako sveže, go docela brezbarvne.
Oči strme proti votlini, toda to so oči
slepca, v katerih je videti samo belino.
Na okamenelem obrazku, na katerem
ni opaziti dihanja, leži blažen smeh¬
ljaj. Takega je nekoč Marija videla na
mrtvem obrazu sosede.

‘Bernardka, hoj, Bernardka”, zakliče
sestra.

Nič odgovora !Klečeča ni ničesar ču-

la. Sedaj zakriči še Jeanne Abadie:

“Ti, ne norčuj se tako neumno!”

Nič odgovora. Klečeča ničesar ne ču-
je. Marija je prestrašena. Usta se ji za¬
tegnejo, glas se ji trese:

“Oh, morda je mrtva... Astma jo je
gotovo umorila, o sveta Devica!”

“Ah, kaj”, ugotovi izkušena Abadie,
“če bi bila mrtva, bi ležala. Ali si že vi¬
dela mrtvega človeka, da bi klečal?”

Sestra vendarle zajoka:

“In če je vendarle mrtva, Jezus, Ma¬
rija. ..”

“Jo bova že zbudili. Gotovo se norču¬
je iz naju. Pojdi...”

Vzame nekaj kamenčkov in jih prične
metati proti Bernardki. Nazadnje eden
vendarle zadane klečečo v levo stran pr¬
si. Dvigne glavo. Ozre se okrog sebe.
Počasi se vrača življenska barva v nje¬
na lica. Globoko gre po sapo. Nato vpra¬
ša:

“Kaj je vendar?”

Od udarca kamenčka do besed “Kaj je
vendar?” je minilo le nekaj sekund. To¬
da te sekunde so bile dolga, dolga pot,
ki se časovno ne dajo označiti. Ko je ne¬
nadni udarec zadel Bemardkine prsi, je
Gospa izginila. Na kakšen način je izgi¬
nila, tega bi deklica ne mogla poveda¬
ti. Ni se razpršila, ni izginila v luči.
Le kako tudi, saj je bila iz mesa in kr¬
vi, in je bila oblečena v dragoceno ob¬
leko? Vendar ni odšla vidno, ni uto¬
nila v zatemnelo votlino. Reči bi se mog¬
lo, da je v srčni nežnosti zazibala dekli¬
co v neko duševno odsotnost, da bi sreč¬
nice ne užalostila. Nato je izginila, čud¬
na sreča je bila tako nova, tako polna,
da Bernardka slovesa niti začutila ni...

To srečo pa je morala drago plačati z
zavestjo navadnega stanja. Začutila je
predvsem čudno, z gnusom pomešano
začudenje nad vsem, kar vidi. Počasi se

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 27. IX. 195G

SLOVENCI P O SVETU

USA

Edi Gobec, ki je lani z odliko končal
petletni študij sociologije, je za svoje
dosedanje uspehe v študiju dobil novo
priznanje s tem, da je med 50 drugimi
odlikovanci dobil štipendijo za nadalje¬
vanje študija na katerikoli severnoame¬
riški univerzi. Med izbranimi štipendisti
je največ Amerikancev, na drugem me¬
stu so Kitajci, na tretjem Korejci. Med
njimi je tudi en Japonec. Od evropskih
narodnosti so bili zastopani Poljaki, Lit-
vanci, Slovenci in Srbi. Vsaka narodnost
s po enim akademikom. G. Gobec je prvi
Slovenec, ki je dobil to štipendijo in po¬
stal Opportunity Fellow.

Na zadnjem občnem zboru dramat-
skega društva Lilija je bil izvoljen na¬
slednji odbor; Predsednik Ivan Haupt¬
man, podpredsednik Jakob Mejač, taj¬
nik France Hren, blagajnik Miro Boh,
zapisnikar Zdravko Novak ml., režiser
Marijan Jakopič, propagandni referent
Zdravko Novak, st., športni referent
Ivan Jakomin, knjižničar Anton Ne¬
mec, oskrbnik odra France Hren, nad¬
zorniki Avgust Dragar, Metka Brodnik
in Ivan Hočevar.

V nedeljo 30. septembra bodo zbori
Glasbena matica, Planina, Slovan in
Triglav priredili v Clevelandu skupen
pevski koncert v čast pesniku in skla¬
datelju Ivanu Zormanu. Na koncertnem
nastopu bodo pevski zbori izvajali sa¬
mo Zormanove pesmi.

Pevski zbor Korotan v Clevelandu je
izdal svojo prvo ploščo. Obsega 11 pes¬
mi in stane 3 dolarje 50.

Glasbena matica v Clevelandu bo 18.
novembra uprizorila opero “La Bohe-
me”.

V Chicago sta prispela iz Gorice prof.
Rado Lenček z ženo Nino in hčerkama
Elvico in Alenko.

KANADA

Poročila sta se Oskar Bučinel iz Ko¬
prive, na Primorskem in gdč. Marija Ma¬
lič iz Vinice v Beliki Krajini. Čestitamo.

Rodili so se: V družini Petra Pavlina
in Štefke, roj. Štukelj sin Martin-Pe-
ter; v družini Ivana Horvata in Cveta-
ne, roj. Mahorič hčerka Marija-Angela,
v družini Franka Demšar in Marije, roj
Čadež hčerka Ana; v družini 'Lojzeta
Riglerja in Ane, roj. Lukač sin Rado-
Jakob; v družini Jožeta Cvet in Ane,
roj. Lenče hčerka Margareta-Marija,
in v družini Štefana Balažiča in Rozi¬
ne, roj. Kolenko sin Štefan, čestitamo.

Po odredbi torontskeg-a nadškofa kar¬
dinala je bil imenovan nov sedmeročlan-
ski cerkveni odbor pri župniji Marije
Pomagaj z Ivanom Peterlinom na čelu.
Novi cerkveni odbor je kardinal že po¬
trdil.

AVSTRALIJA /

Slovenci v Wollongongu so prisrčno
sprejeli in pozdravili v svoji sredini g.
p. Bernarda Ambrožiča, ko jih je prišel
nedavno obiskat. V tamošnji stolnici je

imel zanje mašo, med katero je prvič
nastopil slovenski mešani pevski zbor
pod vodstvom g. Viktorja Brodnika.

V septembrski številki “Misli” je g.
Jože Vah iz St. Albansa o Zborniku-
Koledarju Svobodne Slovenije za leto
1956 napisal naslednje besede priznanja:
“Moram povedati, kako sem vesel, da
sem naročil in dobil Zbornik, ki ste ga
oznanjali v Mislih. Zelo se mi dopade in
je res vreden, da ga človek ima in bere.
V njem se najdejo članki skoraj z vseh
kontinentov naše oble. Omembe in hva¬
le vreden je v njem še posebno spis p.
Bernarda Ambrožiča: “Svet zase in tako
čuden.” Z mojo ženo sva ga kar dva¬
krat prebrala.”

Arhitekt Cveto Mejač je napravil o-
snutke za neko novo cerkev v Melbour-
ne-u. Ko jih je nadškof Mannix pregle¬
dal, je arhitekta Mejača naprosil naj do
konca leta izdela končne načrte za novo
cerkev, v kateri naj bo prostora za
200 ljudi. Arhitekt Mejač bo verjetno tu¬
di sam vodil in nadzoroval vsa stavbna
dela, za novo cerkev ho pa tudi sam iz¬
klesal razne kipe in križev pot. G. Mejač
je znan slov. arhitekt ter je tudi v Va¬
tikanu registriran kot diplomirani arhi¬
tekt za cerkveno stavbarstvo.

Slovenski klub v Melbourneu je imel
8. sept. planinsko veselico. Rojaki v St.
Albansu v državi Victoria so se zbrali
dne 15. sept. v tamošnji mestni dvorani
na družabni prireditvi pod geslom
“Bujna pomlad”, Slovenci v Sydneyu se
bodo pa dobili na veselici v mestni dvo¬
rani v Paddingtonu dne 30. septembra
pod geslom “Prišla bo pomlad”.

P. Bazilij Valentin je 20. avgusta
srečno prispel v Sydney ter je imel za
tamošnje Slovence v frančiškanski dvo¬
rani družabni popoldne, na katerem jim
je sporočal pozdrave in naročila znancev
in prijateljev iz Severne Amerike.

Zopet je izšla nova slovenska plošča.
Tokrat so nam zapeli “VASOVALCI”
pod vodstvom R. Brasa pesem: — “O-
blaki so rudeči —” in še vesele s sprem¬
ljavo orkestra. Ploščo dobiš pri:

Foto OSCAR — Belgrano 84, San
Martin FCNG Bme. Mitre

F. Fajfar -— Coquimbo 1770, Florida,
FCNG Belgrano

“A los Mandarines” — Avda. de Ma-
y6 693, Ramos Mejia FCNDFS

PROMET SRL. — 25 de Mayo 533/30
—- Buenos Aires

Zlatarna Silvo Lipušček — Provincias
Unidas 3616, San Justo FCNDF Sar-
miento

Slavko Reven — Lanus Oeste

Če pa ne moreš kupiti plošče zaradi
tega, ker še nimaš gramofona (tocadis-
cos), si ga čimpreje oglej pri Silvo Li¬
puščku odnosno pri PROMET SRL.

KOROŠKA

Delegacija koroških Slovencev, ki so
'o sestavljali predstavniki Narodnega
sveta in Zveze slovenskih organizacij, je
obiskala na Dunaju zveznega kanclerja
ing. Raaba, podkanclerja Scharfa in
zun. min. ing. Figla.

Predstavnike zvezne vlade je opozori¬
la, da sta centralni organizaciji koro¬
ških Slovencev že pred devetimi meseci
predali zvezni vladi skupno spomenico
s svojimi predlogi za izvedbo člena 7
državne pogodbe in ministrstvu za pouk
še posebno vlogo za lastno srednjo šolo,
toda do danas od kanclerjevega urada
nista prejeli nobenega odgovora. Zato
koroški Slovenci nikakor ne morejo pri¬
trditi pozitivnim izvajanjem glede od¬
nosa Avstrije od njenih manjšin v vlad¬
ni izjavi z dne 4. julija 1956.

V odgovoru je zvezni kancler izjavil,
da morajo razumeti, da je bilo treba
najprej počakati na odhod tujih sil, na¬
to pa zaradi notranjepolitičnih vzrokov,
predvsem zaradi državnozborskih voli¬
tev, ni bilo mogoče rešiti vseh vprašanj
državne pogodbe, da pa bodo potrebni
izvršni zakoni za uresničenje člena 7
sklenjeni v teku letošnje jeseni.

Na izrecno vprašanje o lastni srednji
šoli za koroško slovensko manjšino je
zvezni kancler odgovoril, da spada vpra¬
šanje srednje šole v kompetenco zveze,
vprašanje osnovnih šol pa v kompeten¬
co dežele. Glede možnosti otvoritve last¬
ne srednje šole že v letošnji jeseni je
kancler najprej pripomnil, da to vpra¬
šanje presega njegovo vednosti, po te¬
lefonskem razgovoru z ministrom za
pouk dr. Drimmlom pa je povedal, da ho
tudi zadeva rešena jeseni obenem z o-
stalimi vprašanji in da bo avstrijska
vlada izpolnila vse prevzete obveznosti.

V teku nadaljnjega razgovora so se v
pogledu na določila državne pogodbe za
zaščito manjšin med predstavniki zvez¬
ne vlade in med zastopstvom koroških
Slovencev pokazale bistvene razlike.

Prav zaradi tega bodo potrebni še na¬
daljnji razgovori in so zvezni kancler
inž Julius Raab, vicekancler dr. Adolf
Scharf in zunanji minister inž. Leopold
Figi delegaciji zagotovili, da bosta obe
organizaciji kot zastopstvo koroških
Slovencev še ponovno vprašani za mne¬
nje in bosta mogli zavzeti stališče do

Haročajte šn širite
Svobodno Slovenijo

sar za uresničenje določil člena 7 Držav¬
ne pogodbe.

2. Izredno smo vznemirjeni, ko iz po¬
ročila naše delegacije posnemamo, da
tudi zvezna vlada ne polaga potrebne
važnosti na reševanje manjšinskega
vprašanja v smislu s členom 7 državne
pogodbe prevzetih obveznosti v zaščito
slovenske manjšine na Koroškem.

3. Mnenja smo, da tako zadržanje od¬
ločujočih in odgovornih činiteljev le še
pospešuje protislovensko gonjo v deželi.

4. Odbora soglasno poudarjata, da je
stališče Narodnega sveta koroških Slo¬
vencev in Zveze slovenskih organizacij
na Koroškem k členu 7 Državne pogod¬
be jasno izpovedano v Spomenici koro¬
ških Slovencev, ki je bila 11. oktobra

1955 predana zvezni in deležni vladi.

5. Pričakujemo, da bo zvezna vlada
držala svojo besedo, dano naši delegaci¬
ji dne 21. julija 1956, in uresničila člen
7 Državne pogodbe iz jeseni 1956 po
predhodnem sporazumu z zastopstvom
obeh imenovanih osrednjih organizacij
koroških Slovencev.

6. Zvezni kancler inž. Raab je v raz¬
govoru z našo delegacijo dne 21. julija

1956 poudaril tudi finančno stran reše¬
vanja člena 7. Z ozirom na to opozarja¬
mo tako zvezno kakor tudi deželno vla¬
do, da pravočasno v svojih proračunih
za leto .1957 predvidita tudi potrebna
finančna sredstva.

V Medgorjah so imeli slovesno novo
mašo, ki jo je opravil Indijec Čiri jak.
Kunnacherry, gojenec misijonske uni¬
verze Propaganda Fide. Novomašnika
je povabil, naj opravi novo mašo v Med-
gorju, njegov sošolec in koroški rojak
Ciril Štern iz Kort pri železni Kapli.
Novomašnik je sin revnih kmečkih star¬
šev iz kraja Kaduthuruthy-ja ob vznož¬
ju Himalaje.

Zlato mašo je daroval v slovenski
cerkvi v Celovcu župnik Anton Demšar,
ki je pred vojsko služboval v Zasipu pri
Bledu. Po vojski se je nastanil v bol¬
nici usmiljenih bratov v Št. Vidu na Gli¬
ni. Asistirala sta mu pri zlati maši de¬
kan Fatur in p. Jakob, pridigal pa jd
msgr dr. Jagodic.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracidn:

Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

‘mprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA
ŽIVLJENJA

Švica je te dni dokončala pod zemljo
konkretnega zakonskega predloga za iz- | zgrajene prostore, v katerih bodo hrani¬
li vso potrebno količino človeške krvi,
darovane po prostovoljcih, ki ho zado-

OBVESTILA

Koncert Mozartovih skladb za klavir,
violino, pevske soliste in komorne pev¬
ske skupnosti obsega letošnji 1. glasbe¬
ni obenem XI. kulturni večer SKA, ki bo
v soboto 29. t. m. ob sedmih v ramoški
farni dvorani v spomin dvestoletnice
skladateljevega rojstva. — XII. kulturni
večer bo 14 dni pozneje ob pol devetih
v gledališču “Circulos Obreros Catoli-
cos” Junin 1063, ko bo gledališki odsek
uprizoril Eliotovo dramo “Družba pri
koktajlu”. Ponovitev v nedeljo 14. X. ob
šestih pop.

Športno-družabna prireditev SDO in
SFZ, ki je bila napovedana za nedeljo
30. t. m. na Pristavi v Moronu, je pre¬
ložena na poznejši čas.

Obveščamo naše člane in prijatelje, da
je program za bližnjo bodočnost sledeč:
V nedeljo, 30. septembra sestanek za
naraščajnike, 7. oktobra redni sestanek
za člane in naraščajnike. Isto nedeljo
izide naš list “FANTOVSKA VEZ”. 14.
oktobra bo izlet, o katerem bomo po¬
drobnejša navodila objavili prihodnjič.

Odbor SFZ

vedbo člena 7 državne pogodbe. V tej
zvezi je zunanji minister inž. Leopold
Figi še posebno poudaril, da spada dr¬
žavna pogodba med mednarodne pogod¬
be in Avstrija je te vedno izpolnjevala.

Odbora Narodnega sveta koroških
Slovencev in Zveze slovenskih organiza¬
cij na Koroškem sta na svojih sejah po
poročilih delegacije o sprejemu pri zve¬
zni vladi dne 21. julija 1956 sklenila
naslednjo sporazumno resolucijo:

1. Ugotavljamo z ogorčenjem, da
zvezna vlada kljub Spomenici in kon¬
kretnim predlogom, s strani koroških
Slovencev v dobi 14 mesecev po podpi¬
su Državne pogodbe ni ukrenila niče-

vdaja. Ne more tega izraziti z beseda¬
mi. Kako tuj je svet okrog nje. Je ta ka¬
men? Kaj je to, kamen? In ta noga, je
moja, ko je vendar tako daljna in brez
občutka? Bernardka se je morala z mu¬
ko najti, preden je vprašala: “Kaj je

vendar?”

“Kaj je vendar? To te midve vprašu¬
jeva”, zmerja Abadie. “Ali si popolno¬
ma zmešana? Moliti pri Massabielli,
kjer se pasejo svinje? V cerkvi nisi ta¬
ko pobožna...”

Bernardka je spet prisebna, spet je
šolarska, ki se sošolki takoj postavi po
robu:

“To te prav nič ne briga, moja stvar
je...’

“Moj Bog, kako si me ustrašila, Ber¬
nardka!” potoži Marija. “Mislila sem
že, da si umrla zavoljo astme...”

Bernardko je zgrabilo sočutje do se¬
stre.

“Pridem k tebi”, zavpije in sleče no¬
gavico še z leve noge. Ko stoji, se ji
zdi, da je zavoljo srečanja z Gospo zra¬
sla za pol glave, da je postala močnej¬
ša in tudi lepša. Začudenje nad odtu¬
jenim svetom, ki je vstajalo v zavesti,
je delovalo kakor zdravilo. Bernardka
se je počutila prerojeno. Ovila je noga¬
vice okrog vratu, vzela cokle v roke in
zabredla s trdnimi, lahnimi koraki v le-
denomrzli potok. Na sredi, kjer ji je
voda segala do kolen, je obstala in ču¬
deč se rekla:

“Zakaj sta me navlekli? Potok je ven¬
dar mlačen kakor voda za spiranje...”

Marija jezno strese z glavo:

“Jeanne ima prav; v tvoji glavi ni ne¬
kaj v redu. Mene še vedno skele noge od
te vode za spiranje... Pridi rajši in
nama pomagaj!”

Bernardka se jima pridruži, ne da bi
pazila na mokre noge. Razdelile so si

kosti na tri enake dele. Iz bodečega le¬
sa in okleščkov so napravile tri butari¬
ce, ki so jih zvezale z drobnim in moč¬
nim protjem. Ni lahko delo. Bernard¬
ka je tokrat najhitrejša in najpridnejš?
delavka. Med tem, ko je zvezala svojo
butaro, je nenadoma vprašala:

“Ali nista nič videli?”

V njenem jeziku je bilo slišati takole:

“Aouet bis a re”.

Marija od strani pogleda sestro. Zdi
se ji spremenjena, odločna, samozavest¬
na in mnogo starejša kot je bila pred pol
ure. Na okroglem otroškem obrazu leži
skoraj gospodovalna poteza.

“Ali si mar kaj videla”, vpraša mlaj¬
ša. Poželjive Abadieiee oči so se rado-
/edno zabliskale:

“Je bil mar kdo pri votlini?”

“Labets, a re,” odreže Bernardka pogo¬
vor. To se pravi: “Nič, nič, prav nič...”

Vsede se in hitro obleče nogavice. Na¬
to z enim sunkom visoko dvigne naj¬
večjo butaro in si jo posadi na glavo in
sicer na način, kot to delajo navajene
ženske. Obe deklici sta se pošteno mu¬
čili, da sta dvignili butarici.

šcala za normalno letno porabo bodisi v
vojni bodisi v miru. Celotne naprave
bodo ostale pod vojaškim vodstvom.

Iz jugoslovanske Macedonije so v pr¬
vih sestih mesecih tega leta izvozili
6500 ton tobaka. Glavni kupci; ZSSR,
Italija, USA, Francija.

treba premagati neko vrsto kamina.
Pod nogami čutiš samo golo skalo, ki
je od dežja popolnoma izprana. Cokle so
popolnoma nezadostna oprema.

“O Bog, ne bom prišla naprej,” hrka
Marija pred zadnjim vzponom.

Bernardka, ki je že zgoraj, odloži
butaro za zemljo in steče po grdem
delu poti nazaj, da pomaga sestri. Ne da
bi rekla besedo, ji vzame butaro oklešč¬
kov z glave in jo s hitrimi koraki zane- j
se na vrh.

“Ej, ti, kaj naj to pomeni?” vpije se¬
stra. “Jaz sem vendar močnejša...

Jeanne Abadie pa se smeje pod svojo
butaro:

“Zdaj je kakor korporal iz Nemours-
kasarne. Prej pa se je bala hladne vo¬
de...”

Ko so zmagale greben gozdnatega
griča, je Bernardka, ki je bila venomer
prva, hitro stopila naprej.

“Zakaj tako letiš, ovca?”, se krega
Marija. “Potlej boš pa spet lovila sa¬
po...”

Bernardka ne odgovori. Ne misli več
na svojo “astmo”. Bori se sama s seboj.

“Gremo prek gore nazaj v mesto. Naj- I Brezmejno hrepeni, da bi mogla spre-

ftrajša pot je,” odloči Bernardka. Aba¬
die prizna: “Za ves svet ne bi šla še
enkrat čez vodo!”

“Zelo strma pot je”, se plašno brani
Marija. Bernardka je nima k mari. Z
veliki koraki gre čez prod, ne da bi se
ozrla v votlino. Nekaj metrov za Mas-
sabiello se pričenja težka pot, ki vodi
preko grebena Montague des Espeluges
v bližino Pont Vieuxa. Bernardka gre na¬
prej. Jeanne je precej daleč za njo. Zad¬
nja je Marija. Deklice molče, zakaj te¬
ža je velika in pot ne samo strma,
temveč na nakaterih mestih nevarna
zavoljo prepada. Posebno težak je zad¬
nji del, preden pride na višino. Tu je

govoriti o Gospe. Kakor ljubeče dekle
je, ki trpi, ker mora o svoji ljubezni mol¬
čati.

Prepričana pa je v globini svojega sr¬
ca, da se bo zgodilo nekaj nezaslišane¬
ga, če skušnjavi podleže in spregovori.
Nič ne povem, nič ne povem, venomer
ponavlja v sebi.

‘Kaj sikaš sama pri sebi,” vpraša Aba¬
die.

Bernardka obstane in pritegne sapo:

“Nekaj bi vama povedala. Toda pri¬
seči morata, da me ne bosta izdali. Ma¬
ti ne sme o tem ničesar slišati, sicer
bo šla s palico nadme... Ne reci doma
nobene besede, Marija. Prisezi mi!"

PRMDč  SVOJCEM

v obliki carine prostih in zavarovanih
živilskih darilnih paketov

"UNIVHtSAi IMPEX"

je najizdatnejša, ker je najhitrejša,
najcenejša in po kakovosti blaga naj¬
boljša .Zahtevajte novi, znižani cenik.
Dvokolesa, radioaparate, šivalne stro¬
je, motocikle, itd. itd. naročajte di¬
rektno pri nas, ker ekskluzivno za¬
stopamo za prodajo v Jugoslavijo iz¬
delke najzmožnejših svetovnih tovarn
kot so:

SIEMENS, AEG, ZUNDAPP, PUCH,
NSU, JUNIOR itd.

C. CIMPERŠEK, Edison 1033, Marti-
nez, FNGBM, Casilla de Correo 4359,
Buenos Aires.

V Capitalu dobite lahko OB VSA¬
KEM ČASU osebno vse informacije
pri: R. BATU

Avda. B. Justo 2372 (pri Chacariti)
Tel. 55-0900

PAKETE V DOMOVINO

pošilja preko Trsta po znatno zniža¬
nih cenah

LJEPOSLAV PERINIČ
Chacabuco 93 Buenos Aires

(filatelistična trgovina)
Zahtevajte naš veliki cenik!

Novo! Pošiljamo tudi denar in to pod
najugodnejšimi pogoji!
Pismena naročila iz Rep. Argentine
pošiljajte na naslov

Ljeposlav Perinie

Casilla de Correo 1744, Buenos Aires

PRODAM

RADIO TELEFUNKEN-SUPER

Original. 8 valovnih dolžin za 110-
220-240 voltov. — CENA $ 2.100.—
Vprašati: Calle Junta 3286, Capital
Sobota in nedelja dopoldne

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Itariisai paketi
iz Trsta

" c I T R u s "

v težini od 5 do 100 kg brez plačila
carine prispejo v roku od 25 dni.
Prav tako p'ošilja kolesa, radio-apa-
rate in šivalne stroje. Zahtevajte
cenike in informacije
Glavni zastopnik

OTON FRESL, Buenos Aires
Maipu 735/1. T. E. 31 - 5142

COCINERA

muy competente SE NECESITA.
Muy buen sueldo.

Llamar de manana de 9 a 11
T. E. 791-3127

SLOVENSKO

PLANINSKO DRUŠTVO

Družabna prireditev
sobota 6. oktobra

Pri Deklevi


E U R O P A K ”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje

T. E. 30 - 5224

Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

EUROPAK  - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires