Dragocen molitvenik. Spisal Josip Štelcar. »Torej je res Emilija umrla?« nagovori silno naliSpana gospodičina Kramarjeva majh- m ga, črno oblečenega gospoda v beležnikuvi (notarjevi) pisarni. »Da, gospa, umrla je!« »Kaj pa je z njeno oporoko?« >Ta se bode takoj prebrala!« »Bodemo li kaj podedovali ?« »Seveda, saj imamo pravico do lega!« »Kdo je neki ta slabo oblečena gospa, ki stoji tam le zunaj za durmi z majhnim fantičem?« »Sestra Emilijina je. Ta gotovo ne bo mnogo podedovala.« >Kaj, Ana je, ki se je omožila z nekim malopridnim možem?« »Da, da, ona je; že jo poznam!« »Pa je jako predrzna, da se upa še po- kazati med naSo rodovino, katero je tako grdo onečastila.« >Saj res! Morala bi vendar vedeti, da Enrlija v življenju ni dosti marala za njo.« V tem hipu stopi Ana s sinčkom v sobo. Njen obraz je bled, oči objokane in na njenem čelu so bile gube, katere sta zarisali beda in žalost. >Kaj pa hočete Vi tukaj?« jo vpraSa gospodična Kramarjeva z neprijaznim glasom. »Nič, le beiežnika hočem vprašati, če se je moja blaga sestra v svojih zadnjih trenulkih tudi mene kaj spomnila.« «Tako! Vi torej mislite, da se je spominjala Vas, ki ste naredili toliko sramoto naSi pošteni rodovini!« »Moj mož je bil sicer reven, a pošten človek,« odvrne Ana, »zato se ga ni treba sramovati ne meni in ne mojim sorodnikom. Njegov spomin mi je svet in drag! Ako sem pa jaz sama kaj zakrivila, zato pa sem tudi mnogo trpela in prepričana sem, da mi bode usmiljenost božja gotovo odpustila mojo pregreho. Ako bi Vi bili v taki revščini, v kakoršni sem jaz in ako bi Vi imeli otroka, za katerpga moram jaz skrbeti, bi razumeli, kako hudo sem se pokorila.« »Ali pa veste, da se to, kar ste storili, ne da izbrisati?« V tem stopi beležnik v sobo. Ravno Se je slišal zadnje besede, ki jih je gospodičina Kramarjeva izgovorila proti Ani. Nejevoljen ustavi govorico ter reče s trdim glasoni: »Gospodičina, zakaj očitate Ani to, kar sta ji oče in sestra že davno odpustila?« »Kaj pa išče tukaj, kdo jo je neki sem poklical!« »Ona mora tukaj biti,« odvrne resno beležnik, «jaz sem jo poklical.« Potem stopi k mizi, razgrne velik kos papirja ter začne razkladati, da je gospa Emilija zapustila 200.000 kron v gotovem denarju, mnogo dragocenih biserov, oblek, grad, ki je vreden 160.000 kron in star molitvenik z raznimi podobicami. Na koncu oporoke pa so bile zapisane sledeče besede: »Jaz, Emilija Rojar, ukazujem, da se vse moje premoženje razdeli na tri dele; prvi del naj bo denar, drugi del grad, biseri in vse premično blago, tretji del pa naj bo moj molitvenik. Moji sestri Ani sem odpustila njen prestopek, s katerim je vznemirila našo rodovino. Ko bi prej zvedela o njeni bedi, bi ji tudi že poprej rada pomagala. Jaz se je torej tudi v svoji oporoki spominjam. Gospa Kramarjeva, moja sinaha, naj prva voli del mojfga premoženja, za njo naj voli moj stričnik in tretji del, kar ostane, naj dobi moja sestra Ana.« »Aha, Emilija ni bila samo usmiljena, ampak tudi pametna,« vsklikne stričnik, majhen in črno oblečen gospod. »Gospa Kramarjeva! Kateri del si torej izvolite?« vpraša resno beležnik. »E, tistih 200.000 kron!« »Ali je to vaSa resnična volja?« vpraša beležnik. »Da!« Beležnik je hotel vzbuditi v njej usmiljenje do Ane ter pravi: »Gospa, Vi ste bogati, Ana je pa uboga. Kaj, ko bi hoteli Vi njej prvi del prepustiti in molitvenik vzeti, ki je gotovo tudi dragocen — spomin.« »Vi se šalite, gospod!« vzklikne gospa. »Kajti po mojem mnenju gospa Emilija v oporoki skoro naravnost pravi, da pripada molitvenik njeni sestri Ani. Kakor sem rekla, ostanem pri svojem.« Gospod stričnik si je izvohl grad in kar ie Se k temu delu spadalo. Tudi njega skuSa beležnik ganiti in mu sočutno reče: «Gospod, kaj ko bi Vi hoteli kaj od svojega dela prepustiti svoji teti^Ani? Vam se itak ne bode mnogo poznalo, ker ste bogati. Usmilite se nje, saj je VaSa sorodnica.« Stričniku se naberejo usta v prezirljiv nasmeh in z odločnim glasom odvrne: »Gospod, zahvaljujem se za Vaš nasvet. Gradii ne morem odstopiti, kaiti ta meji na moje gozdove, imel ga bom za svoje poletno bivališče. Biserov pa tudi ne moram pustiti, imel jih bom v spomin!» »Naj bo v božjem imenu; jaz Vas ne smem siliti, kajti dolžnost mi je, oporoko natanko izpolniti,« pravi beležnik. Gospa Kramerjeva in stričnik odideta, vesela svojih bogatih deležev, ter zasmehljivo pogledujeta Ano. Sedaj vzame beležnik molitvenik iz svoje pisalne mize in ga poda gospej Ani, rekoč: »Tukaj imate tudi Vi svoj del od sestre svoje Emilije!« Ona vzame molitvenik, pritisne ga iskreno na svoja usta in potem pa na ustnice svojega otroka. »Poglej sinček,« reče mu, »poljubi molitvenik tvoje tete, ki bi te gotovo rada imela, ako bi te poznala. Ko boš znal brati, potem prosi Boga, da ti sv. Duh razsveti pamet in ti dodeli več sreče in blagoslova božjega, kakor tvoji materi!« Priče so bile do solz ginjene ter so se jokale. Otrok pa pritisne molitvenik na svoje ustnice in končno ga odpre. >Joj, mama,< zakliče naenkrat, »kako lepe podobice so tukaj notri!« »Res, moj otrok,« reče se smehljajoča Ana dečku. »Naša ljuba gospa v rdečem oblačilu,« nadaljuje otrok, »in Jezušček v zelenem krilu. Toda, raati, zakaj so pa ti tanki listki papirja na podobice prilepljeni?« >Zato, da se podobice ne poškodujejo!« Ana se skloni ln bolj natanko pogleda podobice. Pri tem se zasliši glasen krik iz njenih ust in Ana pade v omedlevico. Beležnik ji pomaga vstati ter reče pričujočim: »Upam, da se ji ni nič hudega zgodilo. Ti, deček, daj mi molitvenik, da ne boS podobic poškodoval!« Čez mesec dni potem, srečata stričnik in Kramarica na potu Ano in njenega sina, če tudi prosto, a vendar bogato oblečena, ko sta se peljala v lepem vozu, v katerega sta bila vprežena dva 6ila konjiča. PovpraSevala sta povsod, kako je vendar to mogoče, da je Ana tako hitro obogatela. Naposlednje sta izvedela, da je Ana kupila krasno hiSo za 160000 kron. To jima je kakor grom zadonelo na uSesa in hitela sta naravnost k beležniku, da jima vso reč razjasni. Beležnik je sedel pri pisalni mizi ter nekaj zapisaval v knjigo. »Vas gotovo mudiva v vašem poslu,« začne Kramarica. »Nič ne de,« odgovori beleznik, «pišem ravno nekatera dolžna pisma za dolžnike gospe Ane, kojim je drage volje posodila v potrebi denar.« »Kaj?« zakliče stričnik, »potem, ko je že hiSo, kočijo in konje nakupila, ima pa se denar?« »Da, gotovo!« »Odkod pa dobi vse to?« »Saj ste sami videli, odkod?« »Kaj smo videli?« »No, ko je pri pogledu na podobice — omedlela.« >O tem ničesar ne vem!« »O,c nadaljuje beležnik, mislil sem, da ste Vi to zapazili. V molitveniku je bilo 60 podobic, na vsaki podobici je bilo šest bankovcev, vsaki za 1000 kron!« «Za božjo voljo,> zakriči stričnik ves zavzet. »Ko bi jaz to prej znala!« vzdihovala je Kramarica. «Saj bi si bili lahko izbrali, Vam je bilo na razpolago, sam sem Vam svetoval vzeti molitvenik, pa niste hoteli!« »Kdo bi si tudi mislil, da je bil v tako slabem molitveniku skrit tako velik zaklad!« Poželjenje po denarju oslepi človeka, in neusmiljenost se kaznuje.